9. žtCVfTRg. t V LjBbUanL i ffirftt 12. joninirjn 1922. IV. leto ^■■■■■■m ■■■■■■ ■«■■■■■■ ^^^^b ■■■■■■■■ ^bbbbI ■■■■■■V ■■■■■■■■! ^bbI ■■■■■■■■■■■& ■*■*■! ^I«bbbk ^^H ■■■■■■fl ^^^m •■■■■■■■ ' /* ^sbbbbbbbbbbm ■«■■■■ ■■■■■I^bsbb^K ^^^^1 ■«■■■■■■■! ■■■■■■■■ I^^H BmBb ^i&I9 ^^^^^^ ^^^h ^^^^h ^^^h ^^^h ^B|B ^^■■■b ^^^^^^^^^^^B -^^■■■■■■m ' ■■■■■■■■■■■■■■■( ■■■■■■■■■! : ^ 'tv*'^^^^^^^B^^^I ■■■■■■■^^■■■■■l ■■■■■■■■■■■■■^■■■■■^ ■■■■■■■■ ■■^■■■h B?'M ■ *^!li ^^^^^^^^^^^V^^^bBH^BBt ^^^^E^^^^^^^^B^^sBHH t^bBBBb^^^bBHb^V ^^^^^^^^^^^^^H ^^^bBHB^^^^bBBHj .^^bBBH^L^ ^BS^^bBH bBBHsl. ^bBBBW ^„^bBBBBV_ ^^^^^^^^^^^IL .sBBBB& - ..^flHklfii^^^ ^^^^^^^E^^B; ^^^^BB^BBBBBm_ _^BBB^BBBBBft. __^BBBBBBBaBBL. ^BBB^v9^BB^^_ ^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^B __^B^BM^^CSS^M__^fc "** ' \ £ Iinsja vsak dan popoldne, iiTttmsl nefttlj* la praznik«. Inseratl: do 9 petit vrst a 4 K, od 20—15 petit vrst a 6 K. večji inserati petit vrsta 8 K; notice, poslano, izjave, reklame, prekiid petit vrsta 12 K; poroke, zaroke velikost 15 vrst 120 K; ženitne ponudbe beseda 3 K. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlstvo „S!ov. Naroda" in „Narodna tiskara«** EaaHova uHoa st 5, pritllćno. — T«l*lon st. 304. UrMsJit** t)Slov. Nirt«!" Kaaffeva »lica *L S, I. aadatropl« TftUlom stev. 34. Dopis« aprajerna la podplaana ta ladostao fraakvrant« tPK^ Rofcopisov so nm vrača. ~WB Posanrezna števima stane 50 par=2 krom. U Inoztzsiistuii GB par = K 2*60. Poš.nina platana v gotovini« „Slavenski Narod" vtlfa w Ljubljani In po r>o£u : V JngoalaTifl: celoletno naprej plaćan . D 90*— polletno.....0, . t 45'— 3 mesećuo. ...... 2250 I ........ 750 V inozemstvu i celoletno .,•••• O 156'— polletno ...... » 7S'— 3 mesečno . . . • • • 39*— 1 ........ 13 — Pri morebitnem povišanu se ima daljš.i narofntaa donlačati. Novi n.iročniki naj posljejo v prvi^ naroenino vtdno tMf P° nakaznici. Na amo pismeni naroOlla br*.\: poslatve deuarja se ne moreno ozirati. Se o propagandi. Naenkrat smo zadnjič zaslišali Iz naših parlamentarnih vrst staro resnico, da je naša diplomatična služ* ba slabo zasedena, da nimamo v svetu zmožnih ljudi, ki bi znali pri* dobiti državi ugrled pred tujimi nas rodi. Jasno je. da je to nedostatek, ki se nad nami težko maščuie. Če je že dolžnost vsakega državljana, (ko? liko ljudi se pri nas tega zaveda!) da dela v tujirti čast svoji državi je tem; bolj dolžnost države skrbeti za to, da njeni ztinanji zastopniki store vse, da varujejo nas ugled in povzdigncK* jugoslovensko ime pred svetom. Mlade države se imaio v tem oz-iru boriti z velikiini težavami. kakoi vsaka nova firma, ki si hoće pridobiti kredit. Čehi so v tem oziru storih mnogo in se nišo strašili stroškov, ki so se izplačali. Mi imamo §e mnogo težje stalisče, ker imamo: 1. jako Ijubegra soseda, ki zna iz-rabljati svoj zunanji anarat in je na? pram nam želo radodaren s priim-kom »barbaro«, poleg^ svoje italijan-ske kulture se poslužuje za reklamo podkupljenih svetovnih listov; 2. živi med zapadnim svetom se mnogo nazorov o »balkanstvu« in ini sami radi pomagamo vsem na-sprotnikom z dokazi, da smo »bal* kanci« in torej §e daleč od kulture. 3. za propagando proti nam delu* }e v tuiini ćela vrsta iusroslov. listov posebno v Ameriki. Iz teh listov bi človek sodil, da je jugoslov. država vsa za nic, ali da je sploh ni. Razm pustolovci, izvržki, špekulanti, radi? čevci itd. tekmujejo med seboj kdo bo bolj grdil našo državo. Misli* mo si, kako bi mi sodili o Franco^u, ki bi pri nas izdalal protifraneoski list. Toda takega Franco^a bi koma.i našli. Jujsroslovenov, ki pisejo proti Jugoslaviii pa dobite za denar. kolis kor hoćete in naši liudje v Ameriki stoje pod utlsom take žurnalistike. S pomočjo Italijanov itd. pa preha^ jaio ti glasovi tndi v velike svetovne liste in tako stojimo pred svetom v žalostni luči kot narod, ki pljuje sarri na svojn državo. Proti vsemu temu uničevarnu nafPTa ngleda v tujini bi mora^ de^ lati naša zunanja propaganda. ?aj mi sam! vemo, da ni se vse tako, kot bi moralo biti ćkje na svetu je vse ta* ko?) in tuđi v kulturi se nismo dali vsega, kar bomo še dali, a treba je, da se enkrat konca z večnim sramo* tenjem vsega, kar je našega, in da pokažemo vsaj nekaj od tega, kar imamo. Kako siabo je v tem oziru poj* inovalo naše zunanje zastopstvo svo= jo naiogo, nam kaže članek »Jedna naša sramota^. ki fra ie napisa! l?r-ko Čulie iz Splita v »Jnsrps'nv nj'vi<. Tam čitamo med drugim: >Sa i^oti skozi BruxeUes sem se ustavi!, da pogledam »Palais mondial. kolosa:--no zgradbo, ki služi od 1. 1920 kot se^ dež »Centrcr internationaK<, ki ga je ustanovilo 1. 1010 svetovno združe* nje »Union des associations intei^ nationales-. To je nekaka svetovna ki-lturn zveza, kakor je v političnem oziru »Zveza naredov.« Imenuje se tuđi ->Societe intellectuellc des Nations*. Torei nekaka zveza znanstvenih društev. -Palais .mondial- ie ob enem nekak svetoven muzej, kjcr se kaže:"f» narodi oz. države s svojimi deli. Ta palača ima več delov \n si-cer-: 1. »Universite mondlaU svetovno vsenčilišče. kjer Se zbirafo na zboro* vania učenjaki vs^m sveta. 2. »Svetovna knjižnica« s knjiga-mi vseh narodov in vseh jezikov. 3. Internacionalni zavod za biblios grafpc. 4. Dokumentarna ercikiOPedija. 5. Intemac?ona?ni muzei. - Gospod Ctilić poroča nadalje: >Ko sem prehodil nekaj salonov in pregledal lepo urejeno dvorano z na* r»isom »Čehcslov. republika«, potem Poljsko \n razne neznatne države Azije m Asrike ^o evropskih državah m o Japonski niti ne govorim) sem hotel nafti tuđi na^o Jugrslavjio. Ob* h^dil sem vse n Jugoslavije ni bilo. Obrnil sem se cio Čuvaia s prosnio, naj mi pove ali je Jugoslavija v »Pa* lais mondalu'< zastnpnra. | ^>Je gosnod, izvolite sem«. / In odvede me v dvorano, kjer 5e rod velikim naslovom »Ouestions d* Orient« stal v r.ekem po.rabljenem kotu podraslov Jnu^oslavic" fn nr>. leg njega Še drugi naslov »Serbte, Croatfe, S^vonfe ?, poleg t^ea na desno pa drugi podnaslovi Albanija, Turcija itd. Pod naslovom »Jugosla* vija sem našel: eno Dediicrovo karto naše države brez mei. eno avstrlj* ski zemljevid balkan. bojišča iz leta 1916.. eno sliko Beograda, iztrgano iz kakega ilustr. listu, eno slabo slfko pok. kralja Petra s krono na glavi, eno slicico neke kmetice. kar naj bi predstavljalo jngoslov. narodno no« so, poleg tega še par neznatnih slik in kart, ki ne pomenijf* nič, ali šs ma ili. Doigo sem stal in buljil v te slike z globokim občutkoni bolesti in sra* more... Tako gospod Culić. Mislimo, bolgarofil^ ska in ne neodvisno^makedonska. Av» torji poslednie spomenice — govorili so nezadovolineži •— so storili ž njo velik nregrcsek nad Makedonije V trenutku, ko se je rcševala njena usoda. so predstavljali oni makedon* ko vprasan^o kot vpra^anje bolgaiv sko^nacijnnalnega ujedinjenja in ne avtonomne ter samostalne m?.kedorii ske države. Protivnikom avtonomne Makedonije je ta spomenica došla bas o pravem času in oni so ga zelo fer>o izkoristili proti avtonomni Alakedoni* ji. Med makedonsko emigracijo na* stafa razkol. Većina bratstev ostala solidarna s politiko, katero je vodil izvrševaini komite in zbog tega tuđi nadalje drže ž njim. Manjšina neza» dovoljna z delovaniem izvrševalne^ ga komite ja. se pretvsrja v posebno frakcijo in se organizira na svoj ri* čun v fede ral i stiene makedonske or? ganizacije. na čelu knterih se naha* ja začas na komisija. Torej ta make? don ska frakcija, ki obstoji leto dni in ima svoj glavni organ ^Avtonomna Makedonija . razvija svojo delavnost paralelno s prvo stranko, ki je zbrana okoli izvrševalnega komiteia. Lj'id-j€ okoli te druee frakcije nastopaio z devizo: >Svobodna, nendvisna in samostalna makedonska država--. On! napadaja prvo skupino, da n:< ničesnr storila.. da bi ^e d~seicl postavljeni ideal: Svobodna Makedonija. Ni* sprotno, t.i skupina kažoč vedno 112* cionalno bolgnrcfllski značaj makc* donskega vprasanja, ni dosegla, dd bi v makedonske organizacije priteg* nila tuđi ostale makedonske narod* nosti: Turke. Albance, Romimc In druge. Mi bi boli sn-oštovali liudi, zbrane okoli izvršcv^lnegn komiteja — tako jrovore v svojih pritožbah — da so vstrajali s svojo stereotipno politiko po priključenju Makedonija (ioigarski. Ta druga skupina, ki se nazivlje avtonomistična smatra, via njeni zasužnjeni bratje v srbski in grski Makedoniji trpe že tri leta in s:eer pod mnogo težjim in neznojriei-šini jarmom, nego je bilo pod reži* mom sultana Hamida. Pravijo, da se* daj makedonski Bolgari, Tnrki, Albanci. Ramuni in /^idjc nc vžfvajo niti onih naielementarneiših člove^s k'H ir! političnih prav>c. katere so vživali pod turskim režimom. Doćini je prva frakcija z izvrše* valnim komitejem na čelu naimala v svoje organizacije samo boigarski element, je druga frakcija, na čelu iet za časna komisiia. zbrala oknli sebe tuđi ostale makedonske narodnosti: Albance, Turke, Kucovlahe itd. Od* rod se tuđi njene organizacije vodiio po federativnih makedonskih organi-zacijah. V Carigradu je »Začasna ko* misija« organizirala tri sebi podvr* žene orgnizacije: bolearsko. tursko in albansko sekcijo. Poleg tega sr> pristopili h komisiji tuđi dve romun* skosmakcdonski dništvi iz Rukare^ šre. Začasna komisija je dclovnla do* slej v svrho, da df>seže svoi skrajnf cilj: avtonomijo Makeđo-niie, in je pod geslom -Makedonija Makedotu cem!« po^fliala apele, prošnje, resr>* lucije itd. Zvezi narodov, mednarod-ni Ligi za zaščito pravic podjarmljc* rrih narodov. dunajskj sociialističnt konferenci, konferenci v Londonu Kakor le znano, se le v času cm 1. do 5. septem. vrši! v Zenevi prvf kongres mednarodne Lige za 7^asčito pravic narodov. Ta makedonska frakcija je poslala na ta kongres de* Icgaciio. ki so jo tvorili zastopjiiki makedonskih Bolvrarov. Romunov Turkov in Albancev. Ta delegacija Je zafcdiTo sestavila makedonsko sok cijo imenovane mrdnnrodne Lige. Ona je v Zenevi živahno razvi jal u svojo akcijo in izdaja mesečnik v francoakem jeziku ^Buletin neod^ visne Makedorij?<. O priltki otvorit-ve kongresa je Ju ruko v jeden izmed delegatov, v svojem govorti nrimer^ ja! danasrilo demokratsko Svico z Jo?eph Bod:er: Tristan in Izolda. Roman* Prvo po^Iavje TRISTANOVA MLADOST Du \raerest z\rare baz ereziant: Juvente bel3 et la vi aut! G't>ttfried v. vStrassburg. Gospodjo. Vam je li ljubo, poslu-5«ti lepo povest o l.iubezni in smrti? O Tristanu govori in o Tzoti, kraljici. Čujte, krdeo sta se ljubila v voliki rn-ctosti in veliki bolesti, kako sta na h^m ranrl^ istecra dne, on z'anio, onn zanj! V Ftarih čas ih je bil "Marke krn?i Kurnvala. Ko je zvedel Riv.?len, kralj v Lonnoisu, da so M;ii*k^j|a na^ađli sovražniki z vojsko, ja pkil proko n:»>r-jfa, d^ mu prinese pomor. Služil mu je s svojini meč^?m in svetom, kakor bi bil njegov vaz^l: fako zve>*:>, da mu je Marke v plačilo dal lej>o Blanche.fle-ur, svojo sestro, ki ji je bil kralj Rivalćn vdan v čudovito siln-i Kubezni V samostanski crrkvi tinta^elski ^e bil ž njo p^ročen. Todti jedAa je mi-nfla poroka, pa tie zadola vest, da se ja njegov stari sovr.ižnik vojvoda Morgan vrg^l na Ivonnois in raznišil njegove gradove, njegova polia, njegova mesta. Hitro je Rivalen oborožil svoje Jadje ter je prepeljal Blanch^fleiir. ki se je čutila iirDsečo, na ono stran v svo- •) Le roman de Tristan ©t Iaf^ut, 1 onouvelć par Joseph B^dier de 1* Aca-1 emie Francaise. Ouvragd couronne par V A^M^mio Fntocmae. ., ■ je doljno kr.iljcstvo. Izkrcal se je pred Fvoiim fp-adora Kancrel; ondi je izr^ril kr^ljiro v varstvo • svofemu mahalu Robotu — F^hiltu, ki «o s:a znr^di nje^ovv* pošteno*?ti zvnli vei z ler»im imenom Rohalta.-pošt-?njaJsa, — potom pe je dvismM Rivalcn sredi s\*ojih ple-loičev na vojno. Dol«^o gn je pri^-.ikoviil-n, Bl^nche-fleur. Toda, ah. ni ?e vrnil. Neketca dne je zverlola. da ?r;i je dal vojvoda Morgan za.vrnfcno umoriti. Nobrne solzv> ni iokala za niim. r^»hen vzkrik. nobi^na <■•»:>.Ha. ii ni ti.^1^, a vsi njeni udje 5=0 ji nalabeli in odrjo-v^d^li; ^^knj njena du^a se je hotela v Kilnem hrepenonju ločiti od njenega tele«.!. Rohn?t se je trudi 1. da bi jo p6to-lazil: ^Krnl.iit-ac, je dejol. >nic ne kori-Pti, ako koničite bolest ni* bolest; vsi. ki se nar«'d(\ ali n*^ mosrejo umreti? Bo^ spi»jmi k sebi rnrtv« in čuvaj žive!< Toda ni ga uiarala poslušati. Tri dni je čakalo, da se združi s svojim &raprim gospodom. Četrtes^a diifc je podarila svetu sin«, vzeta ga je v svoja nai^čie ter dejala: >Sin moj. kako dol30 sem hrape-nela, da te vidimT Zdaj, ko te gledam si najleppe bit je, ki ga je kdaj nosila ženska. V žalosti sem te morala roditi, ž&lostna je prva svečanost ki ti jo pri-rejam, zakaj žalostna sem za te# smrti. Tn ker si torei v žalosti prišel na svet nosi poslejj ime Tristan*.< Ko je izgovorila te besede, ga je poljubile, in jedvfc ga je poljdbiU, j© umrla. Zvesti Rohtf.lt je poslej skrbel za siroto. Že je Mprsr»?if>Tft vojfcka <»bleprn!a ^rr.^d Kanool; kikr» bi se bil mr>«r?l Po-bnlt iz lastne mori vztrajno upirati?* Upravi ceno p^ pravi: >Pr?renievati F»iT!<"ffi pebr* ni fimustvO«; ir^r.il se je vojvodi Mor^anu udati. Iz strahu, da bi dal Morean umiriti hidi sina Ri-\alcnove«:a, je nviršal izdaial Tri?»tana 7s± svojega otrokn ter ga j^ A*zgojil 8 Bvojimi FinR>vi vr^d. Ko jo poteklo sMem'let in j treba, Tristaaa. vzeti žt»n?k5m. ga je Koh^lt zanpal izkuše-nemu uoitolju, vrlemu ^vrožarju Gor-n«rv-alu. Ta ga je v minlo letih nfluHl umetnosti. ki jih morijo poznati mladi plemići. Pouoeval aa je, uporabljati sulico, meč, ščit in tok, metati kamen, 8 skokom premazati n«iširše jarke; uoil ga je zaničevati vso laži in vsako iz-đojstvo, pom«?rnti slabbtnim, biti mož-b?seda; učil ga je različnih vr^t perja, igranja na harfi in umetnosti lova; in ksdar je deefk jezdil sredi mladih oprod, se jsa 1-đhko rekfe, da so njegov konju njef orožj© in on sam eno ti, ki se ne da nikdar razlociti. Kadar so ga videli tako, pl^menit©^ in ponos-nega, širokih ramen in vitkih bokov, moćnoga, zvestegn in hrabroga, eo v«t blagrorali R»>hAlta, da ima tafcega sina. R-ohalt tw* fe misli! na Rivalena ia na Blancheflour. Njih mladost in lepo-ta je živela v TrUtanu. In ljuHil ga je kakor svojega »in* ter gto na tihem »postova! kot svojega gospoda. *JVi m je zgodilo, da mu \ je bila ugrabljena vsa njegova radost, tajraga l^.djo ter ne mara niti ropa. niti ver'olom«tva. Bewno je Vzkipelo. zajri-nilo ladio s *etno ter jo gonilo opiem dni in osem no<*i slepo tja in f^ra. Konrn^ so mornaru skozi me-glo opazili ohM: bila je pt>lna. strmln in prepadov, da jd!i veter in valovi, nebo se jo izjasnilo in med ton, ko "je norveška Ifldja. izginjnla v d si javi, je z3tip«I& mirna, igrava. srniia. Tri-tanov coln na plit-trem meetu na pes^ek. Z velikim naporom je 5pl^«*aJ Tristan na strmo obrežje t«»r videl. da, se razprostira d^lec preko defele s samotnim! ter s« je fe veliko rugo ?poTTrim>l Grornevala, Rb-bftlta. s\-ojegA o?efa in dežele Lonnois. Hipoma jle napolnil oddAljen hrup lova t donenj«m rbgov in klie*\- njegovo srce z rađoctjo. In gO7sd% je prtdrl kr<*ec*n j^eii. Tropa, psov'in lovcev je sledila. n>ego-veimi sledu s fcrupnimi glasovi in tro^b-ljenjem, Ko t>% so psi že k&kbr gTozđi vi#eli na koži njenega vrata* «e j© ži-val le nekfrj korakov od Tri stana f i^rodkia na koltna ter —Mhhaito » I *mrrneK^vi v-'mdflr dela te, cjt>spod! Mar je tre1xi tako plemenito div^n/lno rnz-kosati kakor zaklaneca rvra^i^a^ Mar je taka navada v tej tineli ?.*: >7>r*flri tor^ris,< je odirovoril lo-veo, >k»j pa dol.im, d« «« t^.ko čudiš? Crotovo, plavo tf»cra jelena odrežem od \nratu: nato rnzko^nm nj^poro telo pa £tiri doič*, ki jih, obeS^n^ na nn&a. &M-1a, odnoe^mo kralju M.irk^'u, nadomu kralju. Tnko de!a«rr>, ker tako eo de-lali od nekdaj vsi lovri na KumwnTu. Čc po*naš običaj, ki jo-obi, pn^til opr*v1je pb-jv>ln«Tni rl^fo-, nato j« vtv*1 v«n drV>b, fab«c, Ktik, kri in srSno žilo. In lovri in vo^pikS p^ov »o 7. velikim veselfam gledali, sfeloni^ui nad njim. >Prijatelj,< 30 ft»j«l moj?trr lov-©•v. >ta obiMj je lep: kje m ?•* pa tui-učil? Imenuj n*m e^ojo doniovixu> in srok* fme!c >5poitcrrani jrosp^tf, imenujejo nm "frUtao; in t#n« običaja »««n 3G nanuli v Lotmoi«, v »^poii doeoa-Hnl.c stran 2. »^DVKNSKI NAKOU«, anc 12. januarja »s^ «tcv. 9. bodoČo svobodno Afakeđonijo. »pri« hcxinjo Švico na Balkanu«, in nagla« šal željo makedonskih nacijonalistov: da se Makedoniia v svojih geograf skih in ekonom, irejah dviv?ne v neod* visno državo in da bo kot taka do stojen in ravnopraven član bodove balkanske federacije. Kongres je ka» kor pravi »Avtonomna Makedoniia« glavni organ začasne komisije, popol" noma priznal opravičene revindika* ciie makedonskih emigrantov: da so napravi neodvisna makedonska dr* žava, kar je sicer tuđi politična dol« žnost. Ta skupna in neodvisna make* danska država edino ima moč, da paralizira bodoče konflikte med bal* kanskimi narodi in postavi trajno pod* lago za mir na Balkanu. V drugi rc» soluciji pa se je kongres obvezal, da stori vse potrebne korake, da se do* seže dovoljenje za vrnitev makedon* ske emigracije na rodna t!a pod 7a« ščito Zveze narodov. Makedonska emigracija, zbrana okoli začasne ko* misije in njenega glavnega organa »Avtanomne Makedonije«, je imela 4. decembra v Sofiji svoj prvi usta» novni kongres. Iz tega . kar se ic ico* govorilo in sklenilo na tem kongresu, se najbolje razvidijo vse kombinacije in bodoči nacrti te makedonske frak* čije, kakor tndi sredstva in načini, s katerimi deluje. Kongres ie korssta* tiral: 1.) da orebivalstvo Makedonije ne vživa niti najelementameiših »rje* ščanskih in političnih nravic vkljnb svečano proklamiranim đoločbam ! mirovne pogodbe glede zašcite pra* vic manjšinam, ki so pa do danes ostale mrtva beseda na papirju. 2.) da je stanje celokuone emu gracije obuono. 3.) da so nemiri in medsebojni boji na Balkanu plod teženi balkanskih držav, da zavzameio ćelo alt del Makedonije. 4.) da je današnje stanje v Ma« kedontji prišlo odtod. ker nišo baU kanske države ostale dosledne prin* cipu avtonomne Makedoniie. v ime* nu katere so bile L 1912 naoovedale vojno Turčiii. 5.) da se na mirovni konferenci v Parizu ni vzelo v pretres tuđi ma* kedonsko vprašanje samo izključmt zato, ker so interesi makedonskega prebivalstva nišo predstavljali posa* mezno, marve.č skimno z interesi te ali one balkanske države. 6.) da je makedonska stvar v j Parizu propađla tuđi zato* ker se je j opustilo federativno sreslo: Makedo* j nija Makedoncem, ki ga je tako viso* j ko dvigala in branila bivša make« * donska revolucionarna organizacija in potem tndi zato, ker v krogih makedonske emigracije ni bilo solidarnosti in jednotnega umevanja. 7.) da je pravi mir na Balkanu mogoe samo v tem slučaju, ako bo Makedonija samostojna in neodvisna država, ki bo kot taka sposobna, da u.'cdini balkanske države. Pismo iz Prage. V Praši, 7. jan. 1922. Božične parlamentarne počitni* ce so prinesle v naše politično življe* nje umirjenje, zato pa se je pozornost obrnila na gospodarsko polje, in si-cer radi tega, ker se stalno dviga kurz češkoslovaške krone na borzi v Curihu. Začetkom decembra 1921 je 100 K6 veljalo 5.60 frankov. danes po veljajo 8.40 frankov, tako, da je cena krone tekom }ednega meseca narastla za 3 franke. Treba konsta* tirati, da to zvišanje kurza ni nasto* pilo vsled vpliva naše države, mar* več izhaja iz tujine, kjer si je prido* bila krona zaupanje, v glavnem v so« sednih državah, rn je bila predmet thesauracije. To zaupanje je dosegla zlasti zato, ker je v Času splošnecrii padanja srednieevropskih valut mir» no prestala krizo. Na poseben način Je pripomogla k temu aktivnost na* 5e trgovske bilance, katere poročilo za preteklo leto izkazuje za tri mili* :jarde več izvoza nego dovoza, in pa ■konsolidacija notranjih in političnih razmer. Vpliv narasčanja cene naše krone se občuti posebno dobro na Itaših žitnih borzah, kjer so cene pad* le za 20% in je ameriška slanina pad^ ra v ceni za 50%. Ameriška moka se prodaja pri nas cenejše nego mad* žarska. Moka se bo ta mesec razpe* čevala na drobno 1 kg po 5 kron. Znižale so se tuđi cene belega peci* va in sicer pri komadu za 10 v. (me* sto 50 vin. samo 40 vin.) Pa tuđi na drugih poljih se občuti vpliv naraščas Joče cene naše krone, tako v tekstil* ni in kovinarski stroki, pri bakru, svincu itd. se je znižala cena. Pada* nje cen povzroča znižanje mezd !n xmanjšanje produkcijskih stroškov, iako da ima narasla krona dalekose* zen pometi. V gospodarskih in fi* nančnih krogib se pričakuje, da do* seže naša krona leurz 10—12 fran* krw, ki bi bil primereffi njeni kupn! sili. Sodi se, da se češkoslovaska krona na tem kurzu potem stabilizira V najkrajšem času se izroči oro* metu novi češkosfovaški denar, ?n sicer komdi po 20 in 30 v, kl so Mit poslancem ob novem letu £e predio« ženi na vpogled. Na to se Izdelajo ko* vane krone. Narodna slhrpščlna fe sklicana t» 10. t. m. hi »petka« pripravlja v svojih sejah program za Januarsko zasedanje, ki se fma končati 28. t. m. Zato pridejo v razpravo samo pred* loge, ki so terrrrinlrane al! pa posebno važne. Med tertniniraniml predloga* jnj je tuđi ona o avtorski pravici gle* fde literarnih del. Izmeđ ostalih prea* toff treba navesti: kredit za nabavo oborožitve, ceidtev votaflt posojil v svrho obdačenja Imerja, odpravo Udejkotnteov. ođstranlter nevsečnih spomenikoT, zasledovanfe monarhi* stične propagando, ^velo k obrtno« mu redu in osnovu akona v varstvo najemnikov. Poslanec §veh1a se je pred Bo* žičem vrnil dobro pozdravljen z ju* ga, ali ker ima še dopust za mesec januar, ne priđe v zbornico. V dobro informiranih krogih se razglaša vest, da hoče ministrski predsednik dr. Benes odstopiti poslancu Svehli mi* nistrsko predsedništvo ter obdrilatt zase samo zunanje ministrstvo, kajti uprava dveh resortov ga preveč ob* težuje. Ministrski predsednik dr. BeneS je bil okoli novega leta na potovanju v Podkarpatski Rus:)!, in kakor je oovedal na svojem predavanju v Bratislavi takoj r>o povratku, so tamkaišnje razmere mno^o bolj kon» solidirane. kakor se snloh sodi. V ^z* rednem ministrskem svetu 9. t m. bo reteriral o Podkarpatski Rusiji in na tem posvetovanju se bo razpravljalo tuđi o raznih stvarnih in osebnih raz* merah tega ozemlja. Pričakuje se, da bodo preklicane različne izjemne odredbe. Ne odloči se pa se, kdo za* sede guvernersko mesto. Kompleten tov za to rnesto ie ćela vrsta, imenu* je se rudi senator Klofač, legijonarski poslanec dr. Patejdl in drugi, vlada pa bi rada imenovala za guvernera kakega Rusina. V novoletni izjavi prezidenta Masarvka je vzbudil največjo po* zornost passus o češkosncmškenv škem vprašanju. Prezident smatra to vprašanje za naivažnejše. Vpras:i« nje Podkarpatske Rusije in Slovaške se kaže mnogo lažje. Za rešitev t^ctio škesra vprašanja se navaja belgijski vzorec bolj necro švicarski. Z zadovo* j Ijstvom se je konstatiralo, da prezh dent ni pomišljal povedati Nemc:im resnico in opozoriti jih na sodelova* nje v upravi in vladi, za kar je pred* pogof priznanje države in zahteva, da hi nekateri voditelji iz nemške* ga tahora opustili dosedanje svo* je rfastopanje. Del nemških prvakov predstavlja svetu naše razmere pov# sem krivično. Letošnje novo leto je bilo zgm dovinski dan za Prago in okolico, kajti 1. t. m. je stopila v življenje »Velika Praga«. Starosta dr. Baxa je v imenu osrednje upravne komisi* ie sprejel upravo vseh občln zjedt* 1 njene Prage v svoje roke, isfočasno na je odložil funkcijo staroste pra* škega mesta. V založbi »Češkega Kompasa1« prične izhajatf pod redakcijo vse«« čilrškega profesorja drja Radla novm češka enciklopedija »Masarvkfiv na* učny slovnik«, ki bo ureievar po Masarvkovem nacrta. J. K. S. Inž. đr» Miroslav Kasal: Vpralanle nooe mestne elehfranic, oođo-voila ter regnlacQe Saoe. V radnjem času se razmotriva tndi v dnevnem časopisju kritično stanje mestnegra vodovoda, ki se spravlja v zvezo s vpjivom regulacije Save na stanje podtalne vode. Dejstvo Je, da se je dno Save od Časa, ko je bila Izvršena njena regula* čija v prog! Tacen—Cmuče% poglo-bila približno za 4 m proti prejgnlc- tovo neugoden vpliv na podtalne vck đe v blizini struge Save, ker podtah i na voda % vodno gladino savske struge korespondira. V neposredni blizini Save so se vse podtalne vode znižale za približno toliko, kakm vodna gladina savske struge, kar povzroča že sedaj znatno kalamiteto pri vodnjaklh v vaseh naibllžje oko. Jfeft, AU omx^ yjiivai,i DQ(u4w* sir. ! đhie Save na vodno vBino v vođnja* kili ijubljaa^kcRa vodovoda, ne smatram brez vsakega pomi&IeKa za do kazano. Vodnjaki ljubljanskega vodovoda zajemajo podtalno vodo \ velikih globočinah, njih vodna gladina je znatno nižja, kakor gladina po nizane savske struge. Ako vodonos« ne plasti, po katerih doteka podtalnn voda, ki Jo konzumiralo vodnjaki vodovoda, pasi rajo strugo Save v vdn globočini, ne more imeti pogiobitev dna Save na njih izdatnost kake^a upliva. Samo v slučaju, da je povion-ljena savska struga prerezala te plasti, bi se pojavil škodljiv upliv tej?a dejstva pri vodovodnih vodnjakili. Ta možnost sicer ni izključena» ven-dar je precej neverjetna ter j> iif» čem nadalje razmotrivati, ker so to čisto geolotfična vpra§anju, za kal«--rih ugotovitev so bolj poklicani jjeo-logi, kakor stavbeni inžener. Zniži-j nje vodne mladine v vodovodnih vod* j njakih je lahko posledica tega, kei j so v sedanjih raz.iiierah u njih izern« j dnevno veliko več ja vodna množina, * kakor v prejsnjih cisih, kar motu imeti po znanih zakon ih hidravliKe na visino vodne gladine preeej:en upliv. V vsakem slučaju pa je 2eh> nujno potrebno, tla se vodna gladina savske struge zviša na prejšnj«> stv>p-njo. S tem bi se sigurno zvtšala vodna giadina v vseh vodnjakili v oko* lici, v kolikor znjemajo podtalno vodo v zmerneisih globočinali. Ker ti se vsled tega hitrost vode v stniRt Save zelo zmanjšala, bi to uplivalo zelo usrt.>dno na regulirano Savo, katere tok sedaj še vedno ni stabiliziran. Vzdrževanje gradbenih del ob regulirani Savi zahteva sedaj" prav znatne stalne izdatke, ki bi se skoraj popolnoma prihranili, ako bi se /vi-šala vodna giadina Save ter s tom pretočni profil poveća! in zmanjšali hitrost tekoče vode. Tukaj pa se tT» teres. države sreča z interesom vast v okolici Save. posebno na z interesi Ljubljane, ki mora dobiti v nnjVraj* sem času elektrarno *7a preskrbi* mesta s potrebnim električnim tokom. Od mostu čez Savo v Tacnu do mostu pri Crntičah je sedaj 11 ni raznolo/ljivega tieizrabljenega pa cica, ki bi se dal delorna izrabiti za vodno moo nove elcktrarne. Ta iz-raba bi bila izvedljlva na ta način, da bi se tik nad-vtokom Oamcljšrce v Savo zgradi! jez, ki bi dvignil vodno gladino za 4.00 m proti sedanjemu stanju. Ta jez bi bil le 50 ni dolg «lo visine 2.00 in nad sedanjo vodno mladino, bi bi! fiksen. za nadalina 2 me* seca pa bi s ^ dvignjla voda z zatvor-nicami, ki bi omogočale, da bi se vodna eladina nad jezom vzdržev^- Ia stalno na isti visini. Od jezu bi se napcljulu s približno iooo m dolKtiu kanaloiii ob desnem brcRU Save vo* da na centralo, ki bi se zaradila v neposre«Jni blizini mostu v crnu ali, s čimer bi se pridobilo nada! jul a 253 cm srrobega pade a. Skupni iz-rabljeni grobi padeo bi znasal 6.53, čisti padec ra okoli 6.00 m. Glas mi ix>datkov vedne^a katar tra zna£a vodna množina predmetne Savine l>roge s':ozi 10 mesecev na Itro .'^.20 nv*, skozi 8 inesecev na leto Pa 40 n v* na sekundo. Vsakoletna ni/ka voda, ki traju ruanj kot 2 meseca ler no, znaŠa še vedno 1H.50 ma !^a «c* kundo. Na ta način bi se pridobilo pri 80 odstotkih efekta na tnrbinali skozi 8 mesecev na leto 3140 konjskih sil, sko?i nadalina 2 meseca p.i 2125 konjskih sil. ()h nizkcm vod-nem stanju, skozi približno 2 ine*u?» ca na leto bi dajalu centrala le 11Q^ konjskih sil. Ako bi se ob suši uporabna primerna kalorična rezerva, ki jo imamo v Ljubljani itak že na rdz-oolago, bi ute^nila j^ori opisana vo^-na centrala za naše razmere zado-stovati. Kanal ter poslopje centrale bi bilo zgrajeuo na neknltfvirancni ter za poljedelske namene nerabliivern svetu. Ugodcii upliv jezu na reuu'a-cijo Save bi se pokazal prav v krat* kem času, zlasti s tein, da bi struga Save nad jezom do visine krone f'kstuua jezu, to ie 2.f)0 m nad >e-danjo vodno glad i no za;rromozilj, kar bi zelo ugo/Jno uplivalo na izvr šena regulacijska dela. Hno Savine struje bi bilo za naprej fiksirano, ker bi se nadaljne množine gramcv za od varale ob višjem vodnem sta* nju skozi tulorte zatvornice jezu. (Iradbcnc prilike za zsrradbo tezu ter slasti dotočnega kanala ?n centrale so tako ugodne, da bi zeraa-ba zalitcvala primerno le neznatne stroške. Ker je država že vsled re« gulaciie Save na delu iTiteresiran>, ;c mor:mst izvršitve ter renfibiliteta se boli zagotovljcna. V kalkulacijo }c vzeti še dejstvo, da bi bila cen-rala skorai v neposredni bližim Ljubljane, kar bi rrihraniTo prccei^-vie stroske naneljave toka v mesto ter izgube električne energije v daljnovod'-h. Namen mojega članka le v prvt vrsti r>po7oriti merodajne Kr^ge Jn ja\nost na možnost in tigodnr.st te^ ga projekta. Će bom s tem novrročil P-olemiko, ki bo morebiti koriglmia moja izvajanja. sem tem bolj zađo-vc^licn. ] ?r je vprašanje, M sem ?« spro'ii, za naše mesto vitalne važnosti. Mnbllanshl obfiinski su&t. Ljubljana, 10. januara. Na današnji seji Ijublianskega občin-skega sveta sta bili dve zanimivi, za stran-karsko zagrizenost značilni debati, prva o kulturnih dru5tvih in niih obdavčemu. druga o aprovizaciii mesta z mesom. Ob j 5. popoldne je župan g. dr. Ljudevit Perić otvoril javno redno sejo. Naznanila predsedstva. Župan je občinskcmu svetu naznanil konstituiranje upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske, dalje konstituiranje j upravnega odbora internata »Mladika«: ! predsednik z- dr. Andrei Senekovič, ; j pndnrcdsednica ga. Fran ja dr. Tavčar- j [ j e v a in tajnik g. Evgen L a h. Upravni J odbor ine^tnega pogrebnoga zavoda ie ta-ko-le konstituiran: predsednik obč.. svet Viktor Adamič (SLS) in podpredsednik Anton Komac (soc. dem.) Prečitana so bila dalje mestnemu magistratu doSla darila: a) za mestne reveže : 18.046 K in b) za vojne vdove in sirote 13.100 K ter več bi asa, Župan je dalje na interpolacijo obč. svet. Bajžlja naznanil, da obč i na ne more ugoditi zahtevi Električne zadruge v Spod. Siški, da se ii letni prispevek za električni I tok poviša nad 12.000 K. Župan je dalje opozorii. da se bo od-slei vršila mesečno samo po ena redna seja z ozirom na to. da posamazni odseki bi I referenti ne m#reio zmaeati gradiva. ObČ. svet dr. Triller je župana opozoiil na okolnost, kako se sklicujejo hi vrSe seje posamnih od^ckov. Opozori! pa Je tndi na dejstvo, da se sele npravnegm odbora Mestne hranilnice ljubljanske skll-evjejo, potem pa zopet odpoveduleio. Vodovod na Barje. Sledilo |e ra tem županovo poročilo o vodovodu za Baiie. Prvotno Je bil projektiran vodovod, kl bi strni po nacrtu 163.000 K. Sedaj bi Iz-peljavm tega vodovoda stala preko Šest mlliionov, samo vodovod do Sol« Pa preko 2% mlltloaa kron. 2«paa to dali« cpravlčll ivoio Iciavo mm zadail seji ainftii sveta glede po-mtmtlmtmm vtate, da ne gre občini na roko, ▼ toliko, da zadene ta očitek centralno vlado v Beogradu. Konstatira! pa }e tndi, I da m vfoga na vlado glede aprovizacHe mesta z mesom do zadnje seje ie ni bila odposlala. župan: »Mlslll im beogradsko vlado, U la ftalUansklai neietarleai dovo-lla, da sredo ed knaia do kaatta In ]hn dovoOla mmmmkm tevos.« Vabilo fraacosklh županov, župan Je dalje omenll vabilo francnskih županov na sestanek županov zavezfliskih vla«L *- nhfiaaai «v^ U ^M^ilaittt *"^»»« da se ude'eži tega sestanka kot zastopmk Ljubljane. Za tem je župan poročal o razdelitvi mesta na dimnikarska okro/ja ter predla-gal protest obćinskcga sveta pri pokrajinski vladi. V tem oziru se vloži nadzorstve-na pritožba. Čestitka Nj. Vet. kralju. Obč. svet. dr. Vladimir Ravnihar je po končanem županov em poroci I u predla-gal, da se odpo>Ue Nj. Vd. kralju Aleksandru I. brzojavna čestitka povodom nje-Kove zaroke z romunsko kraljicno, Prcd-log je bil suglasno sprejet. Prcbernov rokopls. Na predlog persona!nopra\Tiej;a odse*-ka je obc. svet sklenil. da se prepusti licej-ski knjižnici na pro?njo dr. Žigona neki Prcšemov rokopis, ki ie po neznanih potih priše^ v mestni arhiv. Rokopis je prevod Miczkie\viczcve rResignaciJa«. PoročUa llnnnčnega odseka. (Dobičck papirnatega drobi 2 a.) Odobreno je bilo poročilo mest-nega knjigovodstva glede obračuna mest-nega papirnatga drobila. Mcstna občina ie izdala za 200.000 K papirnatoga drobila. Tisk je stal 15.404 K. Ncrabljenega drobiža je ostalo za 3800 K. stranke nišo vruile drobiža za okroglo 30.000 K. Cisti doblček zna$a mestnl obćnl v dobro 151.161 K 60 vin. (DavšČina na prenoči55a.) Pokrajinska vlada za Sloveniio je dovo-lfla rvi$anje davSčine na prenočiSča od 25 na 30S od oddanih posteM pod pogojem, da od te davščine pripade 22% Oostilničar-ski -zadrugi kot prispevek za vzdrževanje gostilničarske Sole. (TroSarlnska Crta.) Dohodar-stveni urad Je občinsJri svet obvestH, da ie troSarinska crta sedaH potegnjena na faktično mek> mestne občine. (Stanovaniska h i 5 a Mestne hranilnice.) Na Čelom a se Je odohrfi pređ!og npravnega sveta Mestne hranilnice lfnbffanske za gradnjo trfnadstronne stannvanjska biSe za nradnliko osobje hranlfnlce. Pravila Kredltnega društva Mestne branlinice se spremene glede (O s u S e v a n ! • b a r I a.) ProinH stavbnega vodstva za osu^evanle barfa, da mestna obiHna povme znesek 500.000 K 7% zgradbo obrednih rfdov ob LjabUanld, ob-činsM svet ni ugodlt. Ponuđbe za nakup mestne stav-bnt mctte ob DoUoiskl c«stt pri 4oiejiL. skem kolodvori: so bile vse zavrnjene. ker u svet potrebuie sama občina. Kredit za regulacijo Jenko-ve ulice. Odobren je bil Kredit v znesku |f» 1*00 K za regulacijo Jenkovc ulice. Vožnje ^a realno postalo. Mestni >vet je .sklenil, da prcvzame mest-na občina sama vse vo2nie za gasilno in r^ševalno društvo. V o / h i e za mestno plinarno se odd-»io provozniku g. Rajku Turku. Prispevki šo!am. Prisoevki za šo'ske potreb^čiae nekaterim šoLmi j.e odobre. 1. deSki in I dtkllftki mestni ^oll tu nr^ullnkam se dovdli dotac'ia po ."VrVl K» II de^ki. II. dekli^ki mestni soli, Lichtcn« thurnu pa po 2000 K. Debata o kulturnih društvlb. Pri raspravi o samostalnim predlocu obč. svet. Pirea glede /višanja taks 71 plesne in zabavne prireditve se je raz\i'a živahna debata o knlti:rnih đru?tvih. Prvotno se jw- doloeila tndi taksa ^a koncerte in gled.iliske predstave. Obć. svet. dr. Pestotnik a r ffcler.) \c kratko omcnil. da na» K na dan, 7a codca 32 Irron. M za odprtie *:n'3rn Če« policiisko uro 7a v«avo noč po ?no K. čez trt ure rK> 40 K r?a firo. c) tombola, kcffl'anie na dobitke, srre-lianfe !n sn!oh is»re na dobitke 5*'» • d ^ rcxl-nost' veh d^-Sitknv. naimanj pa 400 K. d) tekme 7a tek'novalne vnzric. tclč-mova'n'1* iarianie ^no K. e^ nmt *n» rv^cni, baklndc. favni /ahav-n\ obhodi ^on K. f) trrK'beni avtnmati. Hcktri'Ti klav'rjf, orkr^^rioni v iavnlh loVnl'h na letn »00 K. Z^ predstave v eirkusih in variietejih 4O0 K. Izrazito knlttirrte prireditve *n te takse nro slovesnn praznovanie svarb 700 K. k) V1nernatr>c:raff ?fO K. Cestna električna fderiilca. Ker leta I92*i. preneha 2Mctna pogiid-ba med mestno občino in družbo malih fe« leznic na Dunaju. ki ima dosedaj vodstvv cekine električne ?clo.rnice v rokah. Je ro-trebno, da mestna občina pri prevzemu se-stavi za u^h'žbence cestne električne že« leznice potrebno slu?hcno pragmntiko. Poročila stavbeeiega odseka. Prošnja A, Lukmana za opustitev projektirane ulice med Eriavčevo in Simon Grecorčfčevo ulico ^e zavrne. G'ede popravitve spomenlkov dr. f. Pv. Krekti in AdamtČ-Limdru se župan po* oblasti, da izposijuje mnenie strokovnja-kov in umetnikov. Izvolitev novega odbora Oasilnegm tn reševalncca društva se vzame na rnanie. Razširjcnje v0Q0 K, 7a vsak nada'jni fzltvek 300 K, taksa za večio vporabn pa se zvi?a pro knb. m na 3 K. Tndi stare hi^e se obremene s temi povl-?ški. Obč. svet. in^. Tnrnsek ie bil proti tem povikom, navajaloč slabo rentabili-teto starih hi5. S tem je bil dnevni rrd javne seje iz-* Ćrpan. ker so nekatere točke odpadle. Po knnčancu dnevnem redu se ie prU Klasil za besedo obč. svet. dr. Triller in ic predloži! dva nujna pred oga. Nnfna prcd'otfa obč. avet. dr. Trlllar^a. L Prehrana mesta z mesom. Občinski svet skleni: ^. 1. Pokrajinska uprava se naproša, da nemudoma in kar najstrožje prepove po smislu naredbe ministrstva za k"metiistvn in vode z dne 4. fehmaria 1020 B. T. št 5-^4 za ćeli teritorij bivSo kranjske de-žele klanje žfvine vseh vrst, ki ie name-njemi za izvoz v Inozemstvo prc%o Rakc-ka — Izven Ijnbljan/ke mestoe klavnlce. 2. Poklicanim obrncinim organom ie naročiti, da imalo zavrniti od Izvoza v^e sveže meso vsake vrste živine, ki ne bo opremljeno s klavnim certilikatom liub-'Janske mestre klavnice. 3. Vsak Izvoznlčar mora oddati mestnf obttnl ljubljanski na nieno zahtevo do 20% ▼«*■ tvezen mesa vseh vrst In kvalitet. kl se bo pripravilo za Izvoz ▼ Inozemstvo v ljubljanski mestni klavnlel za ceno. kl odfovarjt 50#/» vsakakrttne tržne cene ■« Uablianskem trn. 4. Mestna občina b^ nporaMb takn PfidobHeno meso za 'tstno ubnfno akcijo in ra aprovlzacfio humanitarnih ravodnv, orranizacij lavnih ev. ttidi zasebnih uslui-boncev in ddavskih oreanizacll: v 5. Mestnemti magistrati: se MroCa, da fzposlovicši pritrditev pokrajinske uprave k s kl epom ad 1 ii 2 brez odio ga izvrit organizacijo od dale in prodaje mesa v smislu predstojećega sklepa. Obč. scet dr. Trliler je prećftal nnini prcdlog in kratko Izjavit: »Prosim, da se tema predlogu prizna najnost!« Župan je odredll glasovanje. Za nuf-ttost pređloga so glasovali kompaktno na-vsočl demokratje in vsl socialni đemo- j kratfe. Klcrlkald so se flasovanji ostea- > tativoo vzdržall. Narodni sodald *o bili povsem desorijentlranl. Večlna svctnlkor i te koalicijske skupine nf glasovala, samo | obč. svetnik prof. Peterlln fe mole! roko j kuišku. I Župan je sprva konstatirah »Nivinost ni ' sprejeta!« V zbornici ie nastalo veliko raz- j burjenje. ZmeSn'ava v vrstah narodnih so-clalcev. Klerfkalci so ostali cinično hla- ; dnokrvni. \ O. Moderniziranje tcasTstra. Preskrba j rodbhr ponesrečcnlh frasflcev. j ObČ. svet dr. T r I! I e r je za tem stavi! Se drugi nujni oredlog slede moderniziranja £asi*ne!vše \ kranjske dežele. 2. Nadali $e naproSa pokraiinska oprava, da iz foflda 1% doneskov i*a Tnenienfh v smislu zgoraj navedene naredbe za podporo ponesrečenlm ^asilcem tn ntih rodblnam, povrne In nafraže mestitl obffnl In ljubit, prost, caslfaeraa In reše-volnema društvu vse Izdatke za rodbini leta 1921* v slnžb* ponesrečenth gasflcev Levec fn 2anel in da vnaprej prevzame V5O skrb za rodbini teh žrtev svotega pokliča na breme omenienega iVanejra fonda. — Tuđi ta povrnjeni denar se bo !mel uporabftf IzkljuČno za nabavo ^asUskih potrebSčin. 3. Mesrnemn mapistratn se naroča. da predstojeći sklep s potrebno stvarno ntemetjlrvijo in z fzkazanim računom ad 2 predloži brez od loga pokrajinski upravi Debata o pređioglh. O obeb predJogih se ie razvila živahna debata. Obč. svet Kremžar (SLS): Stavljena sta dva nujna predtoga. Brez dvoma le vprašanje aprovizacije mesta z mesom perece. O tem je razpravljal 2e aprovizacij-odar^Ve važnosti, politično obilež-Je.« Klici: »Potem Je bit pa predlog spre-jef! Daimo Se enkrat gTasovatl.« ^!man |e odredII ponovno glasovanje. Prediog Je bfl sprefet proti glasovon lcfe-rlValcev. (Ironični klici: »Rupnlh Ie govorit protf prediogu. a sedaf Je xan! glaso-valf«) Meritorna debata o predtogftL Sledila ie za tem meritorna debata o obeh predToglh obč. svetovalca dr. Trfl-lerja. Otede prvega pređloga Je obč. svet dr. Triller nag'aSal praktično stran pred-Io^a, ker vsebule konkretne* lahko Izvr-Šljlve točke. Olede gaslistva pa ]e obč. svet dr. TrT'er podal kratko sliko nekdanlega kfe-rikainega gospodarstva v đežetnem odboru. Klerikatcl so v svoji strankarski zagrf- i zenostl odrekli humanitarni Instituciji Oa-sllnemu In reievalnemn društvo vsako podporo Iz gasFnega fonda, ker drnStvo ni ho-telo ugoditi nffh zahtevl. da prUtopi h Ut- i rfcalat strukovni orianlnHH _ - I Oba pređloga obt avet dr. Trflerfa ^ta bila aato tprdeta proti glasovom klert-kalcev. Sledila Je kratka interpelacija obč. svet dr. Dinko Pucao pometanj« čest in uilc. na kar Je bila seja ob &30 zvečer zaključena. Sledila Je ttjaa *t%> V tajni seji so se izvršila naslednja imenovanja v maglstratnl službi: dr. Jen-ko. Rupnlk In Fr. Jančigal se ImenujeJo za j nadsvetnlke In pomakncJo v VI. čin. razr. ! Pr. Švigell dobi nas Tov mag. svetnlka, Ivan ; Zavrtan tn Drag. Šibenik pa naslov pi>. i ravnatelja. Pis. ravnatelj JerneJ Boltar se ! Pomakne v VI!. čin. ra«r. skupine B. Arhi-j varju Otonu 2upanČiSu se podaljša dopust I *a eno leto. Nadrevidoit A. Spril se po-I makne v VII. čin. razr. J. Slapničar, I. Su-1 Star, J. Jane V. Babntk. J. Smole In AL . Počlva'nik se imenujejo ca rač. revfdente ! v IX. čin. razr. Jos. Košiček se imenuje za ! računskega oficijila XI. čin. razr.. skupina j B. Ciril Tavčar za pis. nadoflclala v IX. I čin. razr., skupina B. F. Accetto za stavb. nadofictala v IX. čin. razr.. skupina B. D. ' Mohorč, A. Rupnik za oHciala skupine B. B. Kozina. A. Osterc, K. Aplejc m .!. Holan ; za pis. offffala v X. čin. razredu. F. KerJilč ] za pis. asistenta skupine B. Dalje se hne-j nujejo: Jos. Jelinek za stalnega vrtnarske-; *a pomočnika. Nadnficlal ATbert Sežun se j pomakne v VIII. čin. razr., Fr. Đltencv se i — -- -■ -___________________ SBgoiovI ateroatM ptiaatiba, los. Bemot ta Fr. Dovjak se Imenuieta sa pomofaa moa-teria, AL Toptoa in U Kersevan za stroj-nika. Albia PavUč pa skladiičnikom HL kat. I. stop. mir. tak. usloibencev. Monter-tem mestne elektrarne Kendl, Indotu, Ker-sevanu. Slabinu in PavsKn se poviša do-klada. Frančiški Levec vdovi po ponesre-Centni easilcu, se dovoli stalna vdovnlna« Ani dr. Derčevi dosmrtna mi!nstnina. Ras-jini prosilcem se zniža taksa za sprelem v ^IC'.'.i ■ .-> 2vezo. i Ohrtniške konces,; v ! Kru*nja Centralne * vnnvćc. ! ■'•■:"c «a »ivin^ za podelitev koncesije za j *dajo živfne na debelo se odstopi aproviz^čnemu odseku. Odkhni se mesariu AI. Brecelniku koncesija za trgovanje z Živino na debelo. fTnako rudi mesarju Adolfu Žabjaku. Pri-poroča se pokojno prošnjo Jos. Ravnihar-ia za prodajo manufakture, enako se pri-pornča prošnja Leop. Janežifa za Izvr^e-vanle elektrotehniCne obrt! Fd. TavČarjn *:e dovo'i arenom knnce^fie. F. RoRelj se pot»o?no dovoli prndn'a mTeka. Oefri^ki pt-vovarnl »Uniont se pripo"f*Ča r»renr»* koncesije za prodajo piva na prostor vofrsef-ma. pa le za dobo seima. Glazbeni Matici, •vriroma Jerici Hubadovf. Novi zafo;'bl in 7ve7nl tiskami se dovoli knj!?*otr?na koncesija. Tiskovni zadrugi pa nrenos iste. Politične oestl. = Politični klub JDS. ima «esta-} nek v petek dne 13. t. m. ob 8. v Uj-» rigtvu JDS. (Narodni dom). PrMava univ. prof. dr. N. Rađoićić. (Poreci državnog ured jenja u Srbiji.) Član i so vabljeni k polnoštevilni udeležbi. Pre-dnvanjd se prične to^no ^>b navedenem —Nove politične irrapaeije in naS tisk. Pod tem naslovom pišeiJugoslo-venski liste med drugim: V zadnjem časa se je prtčelo pri nas tu>vo politično grupiranja po&anieznih politilov. Na dnevnem redu so izetopi i% đoseda* njih političnih strank, ustanaTljanfa političnih listov in 'iskenje nove orijentacije, ki naj bi pomagala privesti politično življenjo n^šp države v normalni tek. Vzroko novepa političnegA grupiranja je treba iskati deloma t ambiciji poedlnih ljudi, keterih beseda do sedaj vsled raznih razm'er ni prišla do veljave, delombi pa tuđi v bpraTi^e-irem nezadovoljstvu % delovanjem do-sedaniih strank, ki večin*>ma nišo uza-dovoljile državnim In narodnim zahte-vam. V kolikor vodi nove grupacije iskrena želja, da pomagajo državi iz kaosa, jih je treba pač pozdraviti. Toda je neka] drugega, kar nam povzroč* skrbi. Vidimo da vse te skupine in fekupinfee stoje na Jugoslovenekem d^ mokrat«kem programa in da se razli-ktijojo y>d današnje demokratske stranka samo v niansirajiju, takorekoč le v ?)zirih na državno upravo. Toda to po našem skromnem mnenjn nipo take ovire, ki se ne bi mogle premagati in ki bi upravičevale cepljenje že itak maloštevilne ju^rosloven^ke inieligen-co. Ali ne tobstoji nemarnost, da se te zapreke y ljuti dnevni politični borbi še F^>ve5ajo in morda spremenijo v bor-bo na nož med elementi, ki so vstvar-jeni ta skupno delo? To bojazeo pott^ jaje vsa naša. r>*Tlaroentarna sgodovl* na in tuđi v parlame>ntarnem Živlientu drugih narodov imaiTft> V3e polno pri-rd^r. Strankarski disidenti so bili ved* no najljntejši proti vniki stranke. Ka Ijnbo trenutnim uspjehom so se odrekli ćelo svojim idealom in temeljnim na-četom. Ktirj bi bila poel^dica tegat Se-paratiftti vneh vrst in demagogi, ki ne izbirajo sredptev» bi slavili zmasro^lav-Ja. Narod ne bi več veroral t inteligen-co, ki bi prišla v tak poloSnj, da bi morala licitirati % novimi sel^Akimi tribuni, ki že danee propovfedujejfc) nad-vlado vast nad meatom, ki bi hoteli pri nafi vs tvari ti > zeleno internaeijonalo«. Da ee to ne zgodi, mora skrbeti naft tisk z objektivnim in stvarnim |«oro-ftanjem. Naš ti8k mora cblizati jti|r^>8lo-ven-ske elemente, ki so ločeni samo i« osebnih in taktičnih razlog«v. V pole-mikah so mora Opustiti osebni ton, kri-tiko naj vodi prMve^m lfubezen do državo in naroda Na ta načH bo n^S tisk počasi niveliral vse razlike w»d jngo-sloveosko intellgenoo in pomagal vstvariti Iz nje čvrst btok, ka teretnu ra» bodo mogli Skodovati vsi senarati-! stični in demagoški elementi. Taka- in-I teligeneJfc b*> mogla iele nrevseti vod-[ ?tvo naroda in si pridobiti zannanja, j ki ga 3ra i^flniHla v3> p^*oii ?*»«Hi krivdi. ; = Borim za češke iole na T>n-j naja. Predsednfk avstrii^ke rcoiiblike ! ie pri svojem obisku v Prasl, kakor že znano, izjavit, da je nravs sreča za i Avstrijo. da nima nflcaViri narodnost- ! i nih manJSin. To nredsednlVovo neres-nteo smo Že odbflt. če?ki ooslattec Klime? se je v proračunski debati v dtitiajskem oariamentu toplo zavrel za čeSkc sole na Dunajn in s tem fM>ka?at, da je tn manjina, za katero treba skr-bet?. Na Dtmajii nbstoji 15 javnih Ce-Skih So1 % 105 uSUeDskmii močml. To ie seveda premalo, zato pa moralo Čeh! vzdrževati za svoje otroke s svo-ffmi stroški ćelo vrsto oomožnih Sot Češke me^čanske lofe irf nrbene. Da bi se obtežila udelefba v čeSkih javnTh Solah. se ne sme poitčevati v teli iofah nemSčtna. Kdor torei ho£e, da bt se njeflrov otrok naiič!! nemSki. ca mora po511lati v nemlko Soto. PraneoiCfno poačnfe na dunajdrfh Solah veliko Ste-vilo učiteljev. CeSka mladež na Dnna-ivt se ne srne učiti nemStrt, item$ka ' mladež na ne N> motda izhaiatl brez francoSčlne, Koliko teple postopalo Ćetil z Nemd v Prairi. Srednjih nem-. Stdh Sol v Prajct je več ne«o nemSkih i JMJjtaUi iol Vtdrfgje ftn diittm v. Prajrl đve crfmnazfjt, 3 realne tdmna-rije. 2 rentki in hoirato dnflrn nem^kt ticel. vzdržuje učiteljski zavod in sploh nođnira v^estrnnsko rtemi^Vo Solstvo. Pos! KlimeS Je irvaial: Trud'te se, da bi oddal;ene ruske otroke resili teles-nejra tr^ada, kar Je sfeer zelo nTcmeni-to nrizadevanfe. nti prav bi b*!n. da skrbfte tudf za če^ko deco na Dnnaju, đn ne ta trpela dirSevnetra *ladu, s čem»ir boste nailen^c izrjoinievatt «vo-io Ifucfsko in sociialno đol3?noj^. Med če?Vo«;lova§ko državo m av«tr1isko re-ptrbltko ni mojroče nrliateli.skeza raz-meria« dokier se Čehom ne utrodl v vseh n-ithovih upravičenth kulturnih zahtevah. — UradniSka franka fr skorio va-^Ica, Drobljenje politiftnih strank in strnnkar8ka raibitost *ta na Č^ho?1^-vn^kem menda dosegl! svoj višek. So-cfjainodemokrateki kluh v državni zbonici se ie razbil na tri: Tia desnico, levici in odborarie, klub lidovcev na dva, agTAcem £rt>zi nov klub kofeirjev. a prirastli eta dve novi stranki: hišnih poffpstnikov in urednikov. Poslanec dr. Matoušek dokazuje, kako nesmiRelno je ustanavljjati stanoveko in interesno stranko. Parlamentarrtt) In demokreteko žtvlienje se podesi onemo^očata. \£ale stranke so čisto brez vplira, tvorba ko&licij postaja Mm dalje težja. TTrađ-r«ižtvo je nezadovoljno z đanašnjo m-velizacijo, šablonskim znižanjem uči-to Viških plač in & poslednjimi zakoni. Toda vse to se j«? zfrodilo pit>ti ^\t>liji narodne demokracije, prenagljeno, zaradi ntojne rešitve finan^nih operacij na korist države. S poboljšanjem, zhisti s st«bilizovanjem valnte pa se poceni življenje m ee stabllizuje vse narodno gospodarstvo. Na temelju toga položaja se loti parlament reforme vse administracije- in ustvari povsem nov pl«MIni sistem. Odstraniti so rrfcra, nivelizaoi-ja in u-stanoviti se m)>rajo plnft© po visini izobrazbe, odgovornosti in potrebitosti; zlomiti s^ mora s konranistifi* nim načelom >želodce imam)r> vsi ena* ke<, ker studije, delo in odgovornost nišo enake. Č. si. narodna demokracija. ee lofe im temelju teh principov r^itve vsega uradnl^kv»g& vpraSanja v smf^lu kttltnrne^a in narodne^?* napredka. TJnu1niŠtvt> ž* to n© *nu\ la ali ćelo pmti njemn, —Velika Pra^e«. Te đni se Je Ispržilo elovfesno prevzetjo Sižkovs, v upravo Veliko Praare. Nemei slrnvajo omfje. »Martn< poroča, da so odkrili v G*>rlic&h «azl-dajio sklađiiče ornfAn. kjer so našli med dru^m 3500 pu^k in 6 strojnih Neodrešena domovina- — OMHnske volitve v JtliMn pokrajini. Novi italij&nsk! volilni red pr^dpisuje za nove pokrajine poseben način glasovanja- Pobili so takozvano »oroejdno glasovanje«, pričakovali pa 6» proporc Vaak votilec ima pravico glasovati samo za Štiri petine občin-eVih z^Lstopnikov, ki se imajo vol i ti. Te Stiri petine dobi stranka, ki ima pri volitvah večino, p«ta petina pa je j namenj'ena mnniSini. Med Jup3>plov3ni b* povdaria n-a^elo. da se mora z ob- I rinskiml votitvami v prvi vrsti potrditi juco?lovenski značaj nažih občin. Treba je velikega požrtvtovalneffa, delova-iij« in ogromne vstrajnosti, dA se bodo moffli doseči k?>lik«>r toliko ugodni rezultati. Italijam nftpenjajo vse svoje sira. zlasti v Istri, da bi pregla#ov«tli Jugoslov^ne In s* polastfli občin lrjer te mogo&e tuđi v krajiht kjer je prebi* valstvo skoro tzključno jngosfevensko. — Jaitoslovenski državljaiii, biva-joči na Primorsken. ki «o trpeli Skbdo po vojni ali po organiziranih bimdah, se nora-jo elede odžkodnlne obračbti na MStop Jngosisvije v Trstu: delepracija kraljevine SHS, Trsi. Piassa. Venezia U. L — Pogifkee inistve v Tirf)! fan» evei redni obeni zH>r dne SI L n. i obioajidai dnevnim radom. SpomVniajte se Dražbe sv. Orno in HcMtL Zaroka hralfa Hleksandra \. ■nriltv Mvnrtck. — SvcCan tprejem. — Htts o inozecvidavn. — Beograd, 10. fan. (P. B.) NI Vei kralj Aleksander se vrne v pre* stoinico 12. t. m. med 13. In 16. uro. Pri te] prtllkl mu bo rrlrcjen svečan sprejenu — Beosrad, 10. fan. Presblro ro» roča, da ie romunski mini^rrski prcs1al pov<>» dom zaroke NTJ- Vel. kralia Alcksjn* dra predsedniku vlade sr. Pašiću br* zojavkc\ v kater inu naznania zaro» ko kraljicne Maric s kraljem A!e* kc.am!roni in se mu zahvalinfe 7.a ta njecrov' trud. S tem č:noni se vezi. kl spajao ohe fosedni državi, še poglo« be in ofačllo. — Beojrrad, !0. lan. (P. B> Ml* m<;tr?;ki predsednik Pa^ić ic poslal nastopno brzojavko Ni. Vcl. kralju Aleksandru: »Zaroka Va$*yzti Veličanstva, M f? ta!o srečno spoHla dva nr1la*e'j= ska in s slavo ovenčana vladarska doma, ie napofnlla z radostio in oav> duSen.^cni vso državo. Sedaj je tircsničena naitopfeJSa ieljar vse^a Va^esra naroda. Prosim Va$e Veličanstvo, da Ir« volke spreleti r visoko zaroCenko NJ. kr. VisokosOo kralilčno Marijo v imenu vsega kabineta na'lskrenejiše čestitke z željo, da Vam Bok podan dofgo in srečno zakonsko živfienle v sporazuma in zadovoljstvu ter srečo Va?,esa doma in vseRa na?e«a na-roda.« — Beograd. U. Januarja. (Tzv.) Po mestu ie vladalo včerai med vseml slojl veliko veselje in praznično razpo-loSenie. Vest o znrnkl Ni. Vel. kralia Aleksandra je ljudstvo snrejelo z vclf-kim zadoščenlem. Vsf sloji so eovoriH samo o kraljevi zaroki. Povsod so se le razeovarlali. kako bo Heosrad svečano soreiel svoieira kralja In kdaj da bo poroka. Vsl beogradski listi prlnaSajo navdu§ene članke, v katerih proslavljalo kral'evo Maroko, prinašajo njegovo sliko In sliko kraljičine Marile. Mesto Beozrađ s! le nadelo svečano lice. Na vseh posloniih In hiSah. po vseh ulicah vihraio državne zastave. Z nestrpnostjo pričakuieio trenot-ka. ko se kralj povrne v svojo prestol-nloo. t — Beocrad. !!. januari a", (izv.) Ministrski svet ie Ime! včerai dopoidne prvo seio po božičnih prazniklh. Trajala je dve uri od 10. do 12. Ministrski predsednik sr. Nikola PaSič ie tova rišem sporočil vest o kralievt zarokf. Vsl ministri so spreieH to vest z Iskrenim navdušeniem. Ministrski Dredsednlk 5e bll pooblaščen. da odnoSlje brzojavno čestitko Nj. Vel. kraliu Aleksandru. Stilizirane so bile na to rudi razllčne čestitke in brzoiavke. Ministrski svet pa je dalje razpravljal o načinu sprefe-ma kralia ob njesrovem povratku. Kolikor znano, se je kralj v Slnaio od-pel*al incojmito. Mlnlstrski svet Je bi! ; ssoidasen v tem. da se orlredl kralia na povratku najsvečanejlši sprejem, da lahko da narod dušica svoiemu navdu-Senta In da lahko manifestira za kralja. Skfenleno fe bilo. da se krali ob no vratku spreime na najsvečane^?i način, da se določi točen prosrram svečanetra sprejema. pri katerem bodo sodelovala vse Javne, kulturne In politične korporacije, vojska In drota društva. Kralj se povrne jutri med 15. In 16. Proeram niegovega povratka Je točno preciziran Protran sprejema. — Beograd. 11. januaria. TTzv.T Z ozlrom na sklep minlstrskesra sveta, da se Nj. Vel. krali Aleksander ob povratku sprejme na najsvečanejSl način. Je skllcal načelnik mestne občine Dobra Mitrović sejo mestnesra odbora, kl je določil program spreiema in ukre-nil predprlprave za svečanost. Pred sejo Je imel mestni načelnik tud! kon-ferenco z ministrsklm predsednikom k. Palićem. Kolikor je dosedai znan prosrram, sprejme Beoerad kralja Aleksandra I. na kolodvoru. Po vseh uli-cah do dvorca, koder se bo pomtkal sprevod, bodo tvorile Čete beoeradske urarnlzije Spalir. Na Terazijah bo pre-srled čet. Ob 7. zvečer priredi mestna občlna pred dvorcem kraliu veliko ba-kliado. Ob tel prilild namerava načelnik Mitrović spreeovorlti kraltu kratek pozdravni zovor In mu Izročltl čestitke mesta Beograda k njejrovi zaroki. — Beograd, U. Januarja. (\rv.) Mfrrister vere ie odooslal na oodrelene oblasti naredbo, da se v vseh cerkvah države Jftri ob 10. dopofdne vrti sve* čana sla^tM bofla povodom zaroke NJ. Vet. kralja Aleksandra L x romansko kraOISno. — Beofnd. 11. fanuarfa. CTzv.i Mmister vojne m mornarice Je Izdal provIzoriSfio naredba da se povodom svečanosti snrefema NI. Vel. kralia ob povratka formelno akme žafovanle za blatopofcoJrHm kralfeoi Petrom I. Osvoboditeftem na Ca način, da ofldrjt odlože iatel flor In dm m Srne zastave snmefo. — Beocni 11. lanuaiia. (Tzv.) Povodom zaroke naSen kralia Je ministrski predsednik r. Nikola PaSic sprejel različne čestitke. Predsednik narodne skunSČtne dr. Ivan Ribar je kraliu čestital v Imenu parlamenta, novi vojni mlnister VaSić pa v imena vojske in Bomafkn.. - - . OBISK KRALJA Fl RD1NANDA. —d Beograd, 10. jan. Romunstrl službeni !«st -f'*;)oca poroča, da bo *• drugi polovici januarja kralj Ferdi« nand v družbi prtstoltmariiednikai Karla vrnil kraliu Aleksandru poset v BcograJu. Sodijo, da Dridet.i oh tc| !>riliki v RefyTrad tuo dol ** čenem cerernoniolu vršilo v Beo'rra* du. maziljenje pa v samostanu 7\cL Najvcrjetnejše ie. da se bo đrn poroke določi! ob priliki nosetn Nj. Vcl. kralja Ferdinanda v Reorrrndi!. — Beojrrad, 11. fanuarja. fTrv.f Javnost Živahno razpravl.ia o cJncvu in o kra.iu kral'evc poroke. Splo^no ste y nolitičnih krotrih razSIrfeni dve ver/iil. Nckaten sr> mnenja. da bo kraljeva f>o-. roka v Bukare^ti, ker tako nrednKuns haje romunski đvorni ceremonije!. Drucri zastopaio mnenje, da naf bo poroka v na-iavili vest. da obiSČe ob božičnih praz-nikih kralj Aleksander I. romunskesr* kralja in kraliico. Obenem ^o pristavili, da $c kralj zaroči s kraliičino Marijo, AVestimlnster Gazette€ \e k tel vesti pristavila komentar, da tzhaia ta vest \r, zanesljive^a vira. Obenem r«a ^e h*l naglasil, da bo Imela za rt*a našega kralja z romunsko kraljić no velik rpllr na konsolidacijo na§o države In vse Evrope. Medsebojnl odnoSaJl med kraljestvom SHS. Romunsko. Grško irt Bol^arsko Se nišo ustalieni. Na Balkanu so razmere še neurejene. Med Ro-munijo in Jueoslaviio se odno^aji dobro izboljšujejo. Krali Aleksander m je pokazat kot neoblčajno sooaoben ruož. ki mnogo ćela. Kraljić na Marila : ie v visokih an^lešklfi kroglh poznao« In vžlva velike simpatije. — Praga, 11. januarja. (frv.) Tako ČesTcoslovaŠkt tisk. kakor ostala javnost, je spreiela vest o zaroki naSegtf kralja zelo simpatično. Diplomatičnl kroffi so prepričani, da ta zaroka utrdf stališče male antante. —— „80 par!" (Is kropov nižjih Javnih iktme^gic^t.> Zadnje porobilo pr?rl<3ednlka Osrednjo sveze, po3l. prof. Reisnerje*. n^ eh odu ji^of^lov. dem. atrankcf vi M'dstnem domu Je dalo narodni »oci-jalni stranki povod, da ]e tuđi ona akli-čila v prvi vrsti no« nižjo Javne n*-mvšćenc* na flhod. Ker ni sa nas nl-česar storila, nam j<* vsaj poročaJa * svojega stali?čfi o rJt>v^m zakonu glođe izenačenja drapinjskih đt>klad. Naj obrazložim toraj to staliMe njižje^A uBluibencui! 6g. T>erti6 In Brander sU hujakala in resnirx> prt kriv&la. Shod NSS se ]e vrSil pod geslom. >80 para<. Rea je, da znaša pribolie*»k za niij'dga uslužbeoca na draglnj^kf dnevnici po rtbvern zakonu le 80 par«* hi pa om^nil niti fcden glavnih g-ovor ni kov NSS., da 6o 99 obenem dra«rinj*k* dnevnice za naSe tene in otroke rH 5ale od 3 D na 5 D. Iz ravnanja mAr»i~ katere rovalca, ki se je kazal ^ako ^^or^pne>-ga, Kili profitira r« ld 80 nam na d;m. in odcrovoril ml Je: >Res! In • tem nnj prelivim v rastoči dra^inji fte ženo in tri otroke ?c — Za moja po] a mila. *\* >80 paifK. To Je* zaslusra NSS.! Sevp&i. vsakdo bi bil zadovoljen, te bi nnm doprineslo na tbodu tako burno zahte-vant> povišanj*d dra^injiikh dnevriic na dan 18 D. Toda »Jugoslavija^ »ama j^ te dni zavračela vsako zrIAanjo pre-Jemkov In zahtevala 1© odpravo dra-ginja. Predsednik na$e Osrednje zv» to nam Je že na shodu d^mokrđtpk« stranke obrazložil, zakaj se mu ni po uredilo do«eči vigjepra povfžka draginj-rfrih dnevnic za nižje uslužbence. Po- stran 4. .SLOVENSKI NAKOD*, dne 12 januarja 1^2. Sicv. 9. tdino le za iznafcnj* tok dnevsi* fe fnevnicami tovariSev^v Srbiji, n© p* sa povišanje; le če bi se tuđi tam po-Irišale dnevnice, bi se moglo izvršiti povisanje tuđi za na*. Br©z prikrivanja najn je p&slanee Reisnfcr pojasnil, 2t*kaj se trenotno ne da doseli poviša-Djo dnevnic v Srbiji. Za vaakega trez-no misleč«*ga uslužbenca so bila njegova pojasnila povsem zadovoljiva* posebno ker nam Je bbljubil, da b© bo tuđi nar>re| trudil dočeci povišanje draginjskih dnevnio t primerneJSi la-ineri tuđi z*i nas, nižj© uslužbfcnces Prepričan s^m. do bo, kakor še v^dnt>, deloval tuđi pJOslej brez ozira na malo premisljene napade, da doseže stavljeni cilj. Na ehodn ee j© cutilo tuđi prik/lte Bftpađe na Osrertnjo zvezo. Po mojem Ttieku je bil tem prikri tim napadom povod \& ta, da je njen pređsednik — poslanec demokratske ptrankd. Le na 9pl*>šnn prigovarjnTii© je prevzel profesor Reisner svoječasno nnindat na troje rame. Izvoljen je bil soglasno in volill amo ga im predtađnika pripadni- ' ki vseh političnih strank. Dobro smo I*>znali njegovo nestobičao in vttrajno delovanje za dobrobit državnega usluž-benstva ie v predvojni dobi in emo bih prepričani, da Osrednja sveze ne mo-rdnto isrociti ▼ boljče roke. Seć*i pa na shodu ti napadi! Tovari&i! r?>ko n& sree in povejte mi, kdn je Sfc već stonl za nas, kakor predsednik naše zveze, odkar je poslanec? In tega moža naj mi sddaj disgustiramo, njega, ki edini še misli da nas tam, kjer Je treba de-lftti in ne le zabavljati t Profesor H^isner se jo sam udele-i\\ ehoda. Tn prav $e. Imel je vsaj prilika videti, da ja le pe&čica nezado-voljnežev, katere so pođžigali po dvorani spretno postavljeni, a strahepetno I ae skrivajući huj skači. Zaupam mu, da ' bo kljub neosnovanim napatim na tem I shodu dosegel tu*li za na3 nižjd ttsluž-beno© priin^rno zvištnje droginjpkih dnevnic Odpusti naj zapoljanim, ki ne vodo, kaj delajo! j Dtieune uest!. V Ltttbtfam //. januar i a 1922. -* Klerikalna fnfamija, Boljševi-iko navdahnjeno platilo klerikalne stranke >Novi ča se je z«tbeležilo vest q uaroki kralja Aleksandra, kateri po-mvečcijz* naj već jo pozornost ćelo vsi največji inozemski listi, na način, kl mora vzbuditi t vsi poSteni naši javnosti n'evoljno ogorčenje. N«. prvi strani priobeuje tole "vest iz Beograda: >V vladnih kro^ih pri?akujejo, da se Trne kralj Aleksander jutri v Beograd. V tukajšnjih kro«?ih so mno^o raspravlja o zaroki kralja s princezo Ma-riolo. Dogodku ee pripisuje vfclik« politična važnost . . .c Na drujd strani priobeuje kot četrto notico med »političnim! dogodkic: >Zaroka kralja Aleksandra«. GHsom vesti iz Baosrrađa ee j^ v Sinaji izvršila zarbka kralja Aleksandra z romunsko princezinjo Marijo . . .c Na isti strani med dnev-iiimi dogodki na drasram mestu pa je >>>>vi fasc uvrstil tole notico: Poroka anpie^ke princezinj© Mojije. Hči an-gle^kejja kralja princezi nj a Marija, ki je bojda imela na ponudbo roko kralja Aleksandra Karaejorgfcvica, a io je cđbila, ?e 28. prih. meseea porobi z onim nH3l:^>«ratei?ih ansrleških plemičev birironom Lftscelom. Pri poroki bo za družico rornnnska princezinja Mariola, ?ieveeta kralfa Aleksaadra.c Takšno jvoro^anje je pkandAfezno, breztftktno In infamnb, po§t?nega in dostojnegfci čl je »zvidna najbolj iz dejatva, da je Test o >poroki angle§ke princezin^e Ma-rijec tenDstdvno zlobno izmišljena, •aj I© poroka nastavljena na 28. febr. torej na pnstni torek. Tako nastopajo >katoliški< inrnalHti napram svoj?mn Ttadarju! Sramota! Kje si, §kot Anton BbnaventuPR, da bi navil ušesa in na-Tfiđil taktA in manir te katoliško-bolj-•#vifike rokoroavhe?! — Stevilo o^vetnilcor t Sloveniji* Po izkazti, ki era je izd-aN odvetnifka zbornica t Ljubljani, j* v Sloveniji 175 ođretnikov, in eicer t Ljubljani 55, t Mariboru 25, v Celju 18, v MureM Soboti 12, v Ptnm 11, v Nbvem m'^sta fk, t Doljni L?ndavi 5, ▼ Krškem 4, t Brežicah, Kamnlku, Ko^^viu. Kon)icah Rddovljiri in Slovenski Bistrici po 3, V Crnomlju- pri Sv. Lenartu y Slovenskih poricah, v Laškem, Liutomero, Ormbžii in Slovenjsradcn po 2, v Gornji Radg&ni, Kozjem, Kranju. Liliji, Uogotrn, Sevnici. Skofji loki, gmarjah pri JelŠah in Šoštenju po 1- — Zahvala. >Kolo ju^roplovensiciK ?ester< se najsrčnejje sabvstiljuie vsen, ki ?o pripomoirli s svojo dnTežl.ii^stjo, da 3^ bilo možnt) obdariti ob teij prvi dm^tveni >Boži^nici« toliko «>trok s toplim oblačilom, pecivom in sadjem. Kjerkoli so ttotrkale KolaSice, skoraj povft>đ so na51a u^miljena prra in ra-rtorarnd roke. ki so bile tak&i priprAvlJen-d prisnevati v ta plemeniti pftmen. Iskrena hvnla tndi č. eestram urpulinkam. obrtni soli in društvu Jo-zefinum, ki so pomasrali pri šivanja ter brao sročili, da je bilo vse prav*>5as-no izvršeno. Vsem. ki so pomagali do lepeza uppeha, bodi v platilo T>rijet«ii zov^st, da so izvT^ili clovelđolijuibno đelo, za katero jim je bvaT<»2nb sto in sto nožnih src. L1ubljan% 7. jannarja lf)f^2. Za odbor: Franja dr. TavČarjeTm^ predsednic«. — HiSni |Mis(«tniki t LJnblianl, kl Je do đnnes ni3o predložili hišnih hi atanovani^kih pol se zadnttč pozivlja* io, da jih T>r^dlož:» sa-ne^ljivo tekom 24 ur v mestni posvetovnlnici, ker bi se j\m eicer naložila najobču^ejiSa k«^-ar^n, r^izvan teza pa se bo Dopis IzttšU na etro.sico zAmuđTm^a bi^nepa poBest-nlkrt. Od 20. decembra đo dane? je imel •veakdo dovolj žasa, da je *irt»olni! svojo TKvlo, vpIo^ cesar *e nikakor Tie more rlopuetiti, dn bi no§t- n*m iiradu Sn*Arje-Sai». S 16. JaTmarjem 1f»-22 se pri?no pri po§t. nrn^ti Smati*-&rm dostavljati pb&tne poSiljke t» •#!• pkem T>ismopoši t Me kraje: Paradi-Sč;\ Pođdet PleSe, Doljje, Reber lm Tlake. Dostavljanje vsak tbrek, Seirtek ia ao-boto. — Dfnsrsfra rcflhiT«. K te} noti* ci nam piše trgovec: Ni prav sumničU ti kar pav^aino ves trsrovsk! stan, da hoće uporabitl priliko naznačenja cen v dinarjih samo Eato, da se svi« Sajo cene Ako st kie optiTUk jitaCaJ da Je kdo iz Stirih kron napravi! 2 dinaria naj ga naznani oMastim. Po , vojni so minula že veČ kot 3 leta, en* krat moralo vendar začeti račim^tl v dinarjih in je to vse jedno ali se to zgodi sedaj čez pol leta ali sele drugo leto. Ce pa cene rastejo, pa temti vendar nišo kriv! trgrov. amnak naša nesrefina vaHita. Po obstoiečih pred« pisih bi sme! trgovec zaslufiti do ?'♦ odstotkov na bitisrti, kar pa pri večini predmetov danes ie more, o tem se lahko prepriča dotičnik pri enem alt drugem trgovcu, ki mu bo poka?al račune. Sicer pa nihče bolj ne želi znižanie cen kakor trgvoci sami, kei bi lažje več zaslužili, kakor pri se* danjih vedno naraščaiočih cenah. — Mcstna aprovlzacija. Od 10. nuarfa nadalje se začne ra7nrod$.iati na Poljanski cesti §t. 15 lepa kni^na moka po 17.50 K kg. Vsaka stranka dobi samo 10 kg brez na^aznice r»ro» ti takojšnjemu plačilu. J*lca se od da* ia?o strankam tuđi v celih zabojih po 1440 komadov po 7 K jajce. Jajca so dobra in pregledana. Mast se razpro* daja istotako na Polianski cesti štev. 15. Krompir se razorodaja v baraki za Solo na Ledini. Raznrodaia se \f si dopoldne do 11 ure in popoldne oa 2. do 5. — DrsaHSče Je nanravf! na Pra* protnem pri Skoji Loki Matija Do* lenc, gostilničar na Kazini. Za Loča* ne in LjubljanČane je to kai udobna naprava, tembolj ker imamo v se!5ki dolini sedaf avtomobil, ki privozi iz loške postaje ob eni popoldne na Ka* zinOj a odhaja ob petih zvečer zor>e\ v Loko. Kazinar postreže Sportni* kom s slastnimi kraniskimi klobasa* mi In z dobrim dolenjcem. O svoiem času dob!§ tam tuđi okusne postrvt iz rečice Šore. — Poštno ravnateljstvo t LJub« Han! naprošamo, naj prebivalcem na Martinovi cesti, Jenkovi nlicl, Cesti na južno železnico in okolicu preskr* bi vsaf en peštni nabfrainik kje v sre» dini Martinove ceste. Potreben bi bil vsekakor! Imamo slcer en kmetiski mal nabiralnik, iz katereea se pobini menda sumo dvakrat na teden! — Smrt v Sibiriji. BivSi vojni vjet-nik T Sibiriii nam niše: PrM đvema leti je bilo v daljnji Sibiriji, v Tom-skn, ko se je poslavJjal naš doSri vojni ?ovjetnik T.inMinnč."»T» pJt>rn^i1c po«r>. Vladimir Pirkovic, 2 nado in hre-pen^niem v srcu, d<* mu boda slcoro itoniti na tako znžel?>ko, ko amo izvedeli, (\a "se odpravltn, k&jti hil Je nani viernlkom pravi oče, — P^Sil j© Sivltenjid inorda na stotine vjetnikom 8 svojo fK>djetnoptjo !n «n«*r-l?ij(o. Bil f» prvi, te> se je za^novrla d^lavnlra «a v^ptnike, dft fiK je t*ko re§41 bed© in jim pripomogel do z^3»ln*-ka — In m 'ni nstr^Sil ne tmdfl, na potov! Od rn>ff« ni odM nikclo t>t*t-nlh rok, vsako proSnlo j^ ivid nsl^al. Bil ie nafi iriniptor. na? ekrani o?^. V najviših ondotnih krosrih bil je veđno đobrodošel crost. On ni r^m^T«! ?ptito živim — tuđi umrlih se je nt^d od^iirv-dom 8T>omntl ter tako prispevHi z Izdat-nim zneskom za n^ihoT nacrrobni srt>-menik. Tod« kakor \* bil on skrben in dober, tako mu je bila neoda kruta in nemila... 9. januarja je bilo, ko priđe brzojavka n*, na5 tnH>r: >Pom^nlk PlrkoviC e* tifnpom na notu nmrl.< Ta nenadna veftt Je nretr^sVt na« TSd — m» Tem — 1e-li ostalo katero oko suho — br*z ^olze, ker hTBlefen nm Je bil ln spo^fv>val era Je vsnkdo, kdor ra j© pomni alt Ml i kremeniteeto. inakift, kakorinlH Je treHA iflk^tit Njegov fivot ostol J# ▼ daljnfi Rnsijl — e fponin ostane tra-jen med nnmi! — V Spodftfon l#oitatoB le snocl nenadoma nmrf «. Pavel Strltsr, 00-»estnlk Kramarlevcsra hotela. O. Strl-tar je bil pod Avstro-Osrrsko airHven Casttrtk. Na gaflški fronti so ra vietl Rusi. V nJetnlStvii se le TTnil Je lel bolehaH. Zdravi! se ie v Davosn v Svid. kler se imt le bolezen snatno tboljiala. Vmfl se le y domovino, kler le Je! rnova bolehatt. Tskat Je nomoa t LeonlSCn, ođ koder se le pred = Božičem vnll na sni tom PokoMk j je bil naroden mol In prepričan na* prednjak, kakor vsa Kramarjeva obitelj. Bodi mu ohranjen blajt spomtn Njegovi rodbini naše soialje. — Smrtna ko a. V Uomj^m gradu je umri onđofni trgovec in gostilnrfar g. Franc fiarb. Pokojnik je bil dol ga leta tupan v Gornjem gr.idu ln načelnik okrajnega zastopa eornie^radske-ga. N* gospodarskem polju je bil zelo delaven in si js prtdobil velike 7«.siu ge za gospodarsko r^vzdigo gomje-gradskepa trga in okraja. Kajuki ]e bil odločno naprednoga mišljenja in ko 82 je pred desetlftu začelo tuli v gor-njegradskeni okraju naprenlno gi^nje, jo bil g. Sarh krepka »pora t^^a im>-kreta. Užival je v veeh krutih eplosen ugled in spoHovanje. Bl»p nm apomlo, njegovi rođMni na^e sožalje. — Nesrcre in nf ugode. (O trojka nerodnoet.) Vinko Sevrr, T.lotni ein zidarU iz Brezovice, 30 doma iz dolge^a i!°Ba vzel v roke ro^ni mlinrck in zar-el vrt^ti. Vsl.-d nerod-noMi pa je zažol z drugo r^ko mrd mlinsko ko'esre in mu pri tH priliki zme^kilo dva nrsta lev^ roko. — | (Fd«r^c konj a.) Franc Trolia, j blapec iz O^iiot*. je vrml g konjem les. Kont ra je bil zelo nLdSljiv. Ko se . mu le Trt>li« približni od zad j in ga j prijpl, *3e je Voni t;>ko u^tr.^il. dn pa je v Ptrnbn ivlnril « konitom no irinvi. ' — (Hud p e s.) M^rjan Kra, eruj^nec na Tfpkovniku. e© io hotol H.vir-,i na dvori^fu uiTvikniti dvema rrlatiim^, ne hudima ppotnn, ki pti prišla na-soroti. Med t^m, V?> *e je trma d\ ^m*i uon*lr«lt je z«*?l do Pt^rrpa, na veriiri nriv^za-ne*ra in ta pa le v tem tr>notkn ^ot>s-dAl 7i\ levo noffo. — (Nopro si i© zlom i i.) Kdrol G?»le, po**niTii de^a-\^c na Gro^unliem, f** ie neP^il s nr?tz-rr» lokomotivo ćn vmdni^V«. k'o ie ?to-pil n« tla, je vsled zl^delonih tal patlH in Pi pri radr-u 7]nw>\} Irvo no^o. — Preve* ve«e'jjji *V£n3«m o^etu g. Marenčeru, dobe za tekovi nm*ec podporo i7!T>lflAr»Tift dne 17. t. m. Pri nrtirt-n<"in magistrata, knjigovodstvo, soba st.J^__________________________ liospsiifarslts nestl. — % Onozorflo! Kakor se nam poreča, se obračajo razni ino7emskl zlasti dunajski zavodi na tuk. tr* govska in industrijska podietja z va* bili, naj otvarjajo pri njih direktne ra* čunef nala^ajo pri njih razpoložljiva dobroimetja v jugoslov. kronah ter se pri svojih deviznih transakcijah, (nakupu in prodaji tuiih plačilnih sredstev) poslužujejo njihove** po^ sredovanja. Ker vsebulejo ti pozivi, vabila k poslom, ki se smejo po do» ločilih naredbe o prometa z deviza« mi in valutami vršiti le preko poob* laščenih zavodov, smatramo za po« trebno opozoriti vse one, ki so morda prejeli taka vabila, da se Um ne oo» zovejo. Ne samo. da so takl posli pt> ohr.toječih raredbah pridržani tuka]« šnjim zavodom ali nedopustni in v kvar našim nnrodno*crospodarskiiTi interesom in naši valuti, navadno so tuđi zelo opasni za stranke same. Dobroimetja v naši valuti pri ino* zemskih zavodih so nodvrfena vatu« tarnim odredbam države, v kateri Je sedež banke. Dobroimetja v raSi va* lnti se Izkoriščaio nadalle no Inozem* skih barkah na škodo naše valute v devizne Šneknlacije, ki so upropastile že velike ban^e, aP iim pa povzročU le orrramne zgune. V neno^naniu raz* mor se pa stranka velikokrat poslu* 711 pjo, ozirorra stonHo v st'k % zavo« di. ki so sla^o financirani. Rnvno zadnH do^odki v Italiii nareki'fpfo v prometu z inozemskimi zavodi naj* večjo pozornost. — Sokol II. naznanja Članstvu, da se vrši vsredo, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer nareatki predavanie. Pre* dava br. dr. Mole: »Ob petnajstietni* ci smrti Simona Oresrorčica« Kovor in recitacije. Pozivamo brate In se* stre k polnoStevilni udeležbL Oostle dobrodošli, — Občnl zbor Sokola II ▼ Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v telovadnid na realki, na kar opozariamo članstvo s pozivom na polnoltevilno udelež* bo. V slučaju neskleoCnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsakl udeležbi. Spored oblčaien. Osebnlh vabil se ne bo raznošiUalo. — Obbri tfeor Sokoli Dfirotrad- Mtia se vrli dne 15. t m. pri Orfzo Konu s običafnlm dnevnim redom. 2. februari ob 15. priredi odsek sokolsko akadetnlio z leptiri spored om, na kar se že sedaf opozarja sosedna društva 1 prošnjo, da opuste na ta dan druce prireditve. — Društr« flokol v Boi. Bistriti ima avoj prvi redni ob£nl sbbr t b©-deljo dn© 15. januarja *• ^ °b *?• ▼ P1^* Ftorih brata Grobotka. s običajnim dnemim redom* Bratja in ^»tr©, nđe-leiita ee febčnega sbor* polnoštevilnot KDitnra. REPBRTOTR NAKOOSKOA GLEDA UdCA V LJUBLJANI. Drama. Sr^da, 11. jan.: Petrčkove poelednj© sa nje. E. Cetrtek, 12. j«n.: Pobujianj« ^ dolini aentflorijanski. liven. Petek, 13. jan.: Pampeli^ka, D. Sobota, 14. jan.: Gardist B. Nedelja. 15. jan.: Popoldne ob 5. Peter čkovd r»>elednid Banje. Izven. Nedelja, 15. jan.: Zveć?r ob 8. Ljub« sen. Izven. Opera. Sreda, 11. jan.: W*rther. B. Četrtfk, 12. jan.: Labiidje jeiero. A. Petek, 13. jaii.: FnuPt. E. Sobota, 14. jan.: Carinen. C Nedelja. 15. jan.- Boli^me. Izven. PoneJeljek, l(i. i'in.: Z pito. Torek, 17. \nn W^rthf C — Orkes#ralne^a druitva Otrsbe- nc Matice skupna vaja ie radi Čerino- vega koncerta mestu ćetrtka v oetek I 13. t. m. I — Šent]3kobsk1 rl-dal?*"(| nder v Ljubljani, Florijanska ulica 27/1. V so. i boto 14. »n v nedelin 15. ianuarja ob 8. ! zvečer Fridn'ria Žoine 1efT«U»), Zikovo (y**rfrare1rs) in T.evari« (Vnl^ntin). 5%o-vileki n^m knt F.Mi«t pi rtrimpt^l k prcu. Veliko bolidi j* Zathe»y. &*, V*r>t Mefipto do s.^d.-ji rsi^n naiboljfili pri na«. Si'-er rde^a ir««ka in r*zsiT>nn uporabl^ena rdet'a luč ne naredi M^fl-?ta. Zathev hi bil tu
  • o**tal v la^ai^ni ča«ti v^-kako zanolkel. t^man, k«r pa k Valentinu gre. žal, da izpuš&t znano, le-do arijo, ki bi se moral«, notemtak*n logič!Do izpuščati tuđi r uverturi, kar pa ea nr& more izroditi, Gdina. Zikova je prav dobra Margareta in smo veseli, da jo th> dolgein odmoru zot>et sliMmo. Tuđi Sioblu in ostfllim treba dati pohvalno priznanja. Zbor v prvih delih nekoliko zdosteia, za udarom taktirke namrei, kar pa J© morda le tluča]. Go-snod Rukavina je spreten reži»er. Kot dirigent na tu nima t^žk^^a. dela. in samor^eebi nml]ivo. da mora biti v*e v redu- Faust jo ▼ snlogno dober in ga želimo slišati veclcrat —4. — Sinfoni^ni koncert ir. Cerinm be ▼ Unionu in ne, kakor w j« t ne-kem listu pomotoma porobio, v filbar-njonski dvorani. Na v spo ralu *ta tuđi dve ruski ekladbi: Glinkov kapririio na temo Spanske^a pl«?a& >Yota arago-nesa-c in >II. ser^nadac Gl&zunova. — Po prvi vprizoritvi Glinkove op«re »Življenja 2a carjac let* 1836. ao Imenovali petrogradaki Intoli^enti GUn-kovo plasbo ^lasbo sa fijakarje. Nekoliko let pozneje pa so prišli do preprt-Čanja, da je prav tA opera, sacetek ni-eke umetne nacijonalne* planh^. Tn ret fo Glinka dal Rusom, ki ao bili do ta-daj konsumenti vsega, kar je prtilo \%-za mejd, prvo narodnb opero !n to je bil kamen mejnik, sa lwf^rim so ta-čeli orati glazbeno polje meki glasbe-ni, vnekdar nacijjonalno čuteči velikani, kakor Đorodin. Mu^orpmki^, Dar^o-Tniižkii. Sjerov. B«l«cbir*»v. K\nj, Rimski - Korsakor. Čajkovnkij. Glazunov itd NaciVoMlni, delomH t)ijflnt&rski karakter motivov, bogata ln hitra me-njava barv, prloboka nežno&t, hipna brutalnost, vrdihi, krtki, kratki, trmo-glavo ponavljjajjo^i se motivi prirođeni smij^l ra instrumentAcijio ln kontrapunkt to po nekatere frlarne lasrnopH ruekih (rl&sbenlko^r, kS se pokaiejo jasno tuđi t sgoraj tmefijenih dveh skladbah.__________________________ Draituene ucstl. — Kolo Jagestorenskili tester ima svojo redno ođborovo sejo v ?«trtek 12. t. m. ob 4 uri v druStvenl sobi. Vabi se k obilni udeležbi! — Go po4ar?ko dmdtvo t Sp. ^ Pki priredi 14. t m. sabavni večer ▼ salonu g. 9 t e p 1 c a. K obilni udelei-bi rabi bdbor. — Veliki tehailki ples 1§22. Ka, kor druga leta, priredi akad. društvo jugoel. tehnikov tuđi letoSnjo plesno sezono svoj ples v prid strokovni knjižnici pod protektoratom ndnif^nja ja-Itoslov. inžetiera in Arh. sekcija Ivjtib-ljana. Omenjenl ples, kt si Je pridobil ie Unsko leto im% fiaielitnejSaga, ta bo Triil 7. febmarja v zgornjih prosto-rih Narodne^a doma v T^jubljant in bo vstop dovoljen le vabljenlm gostom. Vsem latoskim vaMjenc«« bodo tuđi letos dostavljena r kretkem rabila na kar te Jlh le ton potom opozaf]a» — Odbor. ___ ^ - « -*■ ■ « **-* — ■ ,i.t m ftM^Ak "™~ &FVHVV&1 inu WWCTWKb Mll^V JvgeslaTiJa v Za^rev« Ima svoja prostore na Malerani&Mrem trgu naeprofi biblioteke, članom je na razpoltgo : dnevno do S0 rerij in Sasoplsov is rseh krt je v domovine: pa tuđi fraacosklh ln dnudn dnevni kor. Poleg te^a nno-derna knjižnicu in prostorna čitalnica s električno razsvetljavt* ln mizleamt sa iah. Predavanja naiboljltb naših , mol. Novi elani dobrodošli. — Ni to r#- I kl ama temveč apel na ttvartte. Z iugo- , ■loTSNkim tmkm trn Upimi caljil | JUOOSLOVFNSKO NOVINARSKO UDRUŽENJE. VpraSanje dopisnih uradrrv. — Beograd, 11. jauuarja. (Izv.) V Slavonski Brod ob Savi ie bila za 8. t. m. sklicana plenarna seja centralne uprave jujcosJovenskcea novinarskeca udruženja. Po dnljši, živahni in doka-trajni debati Je bila spreieta resoluciia* ki vsebuje važne točke za nadaljiii razvoj našesa novinarstva- Pcs^lucia pr«;tcstira proti sedanji kon'iskaciiski nrak^i, dalie odločno obs ia o.vcbne nc-kvalifi irane napade v časopisju, kakor tuđi zavrala t'ejanske napade na novinar je. Na s«ii je prlSiii \ razpravo tvtll sedai aktuclno vprasanjle odnrave d:»-pisnih uradov v Ljubljani ln Zasrcbu. Prcd>cdniku udrii/enla o. NikoLiicvi^u in pred^ednfku ljubljanske sekcije c. l'ranu Smodeju ie bilo izdano roobla-stilf), da irnervenirata nri centralni vladi glede dopisnih uradov. — Beograd. 11. ianuarja. (Izv.) Predscdtnk iuKoslovenskeea udnjžcnia ST. Niko'ajević in pred^edn-k liubljan-ske stkc'ie z. Tran Smodei sta bila včerai spreieta v avd'*enci pri mmtstr-skem predsednikn sr. Nikoli PaSiću. IJ'>-;asn-Ia sta mu vprasanie re^reanizacne dopisnih urad'V oz'.roma njih odnravc. Tuđi zunanjema ministru dr. Ninči^u sta pred'o/ila prtdlOKe, kako reorganizirati čaM>pisno in p*jročeval$ko službo. — Beograd, 11. januarja. (Izv.) Leto'nji kontjres jtigoslovenskesra nu-vinarsktsa udruženja se sestane v Su- boticL BRZOJAVNA ČESTITKA TAKE JO-NESCA. — Beograd. 11 Januarja. (\rv \ Ministrski predsednik «. Nikola PašiĆ 'e včera; dopoldne prejcl od romun-skc>ca min. predsednika z. Take Jo-nesca sledečo brzoiavn> Čestitko *Z velikim vesehem Vam iavljam, da se je Nj. Vis. kraljična Marija Ro-mimska zarobila z Ni. Vcl. kraljem Srbov, Hrva tov in Slovenccv Aleksandrom I. Delo. katero sein jar posve*al na^irrt trajnim miroliubnim stremlie-njem skupno z Vami vkozi 9 let ie končno krr nano s tem doRodkom. Iskrene zveze med na^imi drfavami ie toliko vekov vcdil moćni srlas dobreca in lojalnega snsed^tva. ki ni bilo nikdar prckinjeno- Pogodbe, katere smo za-klučili f Vagini in na§im narodom, so sedai zve/ane tesno med nai'ma dvema dinastijama, s slavo ovenčsnlma v tei veliki vojni, iz katere ie \/S!o na^ih narodov njedlnjenje. In veliko bratstvo, kl je ne more nlkđo razbiti. Moramo se veseliti, da smo dovedU k sr«(l na« ša dva naroda.« Cmnes. lUnlJa Dabl)en* • Gamo. — Clte-ris DdklimiL —d Lndon^ 10. jan. >Dai1y T©1*>-prTtiph< porofta ii Cinn^i: Vrrhovni svet sa je \čermj tutvil s nacrtom ifali-jan^kc^a predsednik a Bonoaiija, po ka-tereni bi se Franci ja. Anjrlija, Italija in Bol^ija obvesali fN»dpirati se v «1«-čm}q neizzv&ne^m napada. Temo do^v-rorn bi w kasneje lakikn pridružile ta* di Arug« drtave^ —d Cannes, 9. jan. lTradnr> potrin-iejo, da je Ljenin Hpirfel poziv aa ade-ležbo na konferrnci \ Gonovi, toda • pridrzkom, da lakotA v Rusiji tovjet-akib za^topnikov ne bo zadrlala sapu-štiti državo. —d CanB«s, 9. Jan. Čif+rin je rr-kovnrmu svetu brzoga%tio nazntnil. da ruska, vlada z zailovoll^tvom "rvrrjm^ povabilo b konferenri v Genovi. Rasko odpos.!Aii*#tvo bo imelo najširi** po~ oblasti 1 a. —d Pari«, 10. jan. Kakor Javljajo listi iz Conn^cuv. je konler<*ncnfTio vfeljavno dolo^ila, da ima Vem^ija IetfM* plafaei 720 mjlljonor »btih mar*. Od te vsfft* dnbi BKr i Ja 580. Franji ja r*a 140 atUijonnv. đo^im opn^tf An^rUjav 9\oj delež. Italija se poobla5?a, da «H-drti onih 1*0 railijonov tir. kt no ^e ob vojni napovedi aahajale ▼ pojesti ita-lijan^ke banke. — Duiuii, II. JaTtuarja. Ozvimo.) \t Cannesa rtorocalo: Tja Je dospeta jrosr>odarski konferenci namovei^a čičerinova brzojavka jrlede udeležfie sovjetske Rusije na im, N>w>t>rk ft.17. — Danaj, 10. J«n Z^ereb 2*>V».—, Prflsra 11000.—, (111°O—), M'Utu> 29500.—, N>wyork 6700.—, (6800), Cnrih 130.500.-1. — Trut. 10. ian. Z^gT*»h 7r>7 Rer^ Hn 13.40. Praau 38.—. Varii lTO.^, London 98.—. N*wyork 23.20, Curih 44a—. I Ukanur r tHcr - StaMca, 3. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 12. januarja 1922. &. stian« Dopisi. — Nemccm rase greben. Z ozirom na notico pod tem naslovom v št 6. z dne S. t ni. v koji se je očitalo tvrdJU F reund, tvornici usnja v MariUiru, da nas Uvija nomske državljane iu po-toiija nomške račune sm?j napro^-ui, obiuviti sledeće: Zares .\o tvrdka Frcund iskrila sposobnoga kjisfovotijo ;:a svoje podjt>tjo ia jo to »lnonairula tndi v slovenskih listih. Ponudniki pa i»ioz izvrne zarcs nišo imeli z-adustne k\ ^ilif ikacije, niti prave sole, niti ] r:ikse v večjeni podjetju. Bili so al>-M)l\t?nti kakili trguvpkih knr/ov in zape si eni pri kakein špedicijskem pod-jctui ali trjrovini z mekanim blagom, konfekcije itd. z najdaljšo služb. dobo ilvch let, ali pa se je srlasila informaciji, ki jo je tvrdka dobila zelo neugodno (na primer uitan pijančevanju). Tnkih moii ne more podjetje z vcčrai-Uionskim lotnim pron^tom, ki je eno fi.ijvećuh te vrste v Jugoslaviji, nastaviti na vodilnem mestu. Tuđi urad-no se je ugotovilo na pristojnem me.stu, da tako kvalificirani U rooci r>ri nas ni nn razpolago. Radi tega jo zares nastavila tvrdk;i Dun-njćnna, ki je izkazal ?P, letno službo pri svetovni tvrdki in bil šef samostojnefra odttolka. Dopisnik je le zamolčal. da je ta Dunsp-an r a rođen Čeh, veelotni odbttrnik društva >KomeTiskv<: na Dunaju in ima povsem narodno rodbino. Do bi le vaO rlrucre tvrdke v Ma.rihoru in dni god i mole tnko narodno čuteče uredništvo, knkor jo ima tvnlk.i Freund! Tvrdka ie ponovno podpirnla irdatno ra7ti>> flnbrodelne in tuđi narodne priroilitve in je ob prrvrt ja kritik zažel md nupačno polje, akoravno bi imel pred vsem v Mariboru prilike do-vclj za boli upravic^MD grajo. — Nape 1 java električne sile iz Fale »a jug. Nekdj časa. je vladalo veliko zanim^uje na napoljavo električna sile iz Fale pri Mariboru proti jugu. Mesta, iu trgi t>b južni 2eh*znici, katerini eo so pridružili zastopniki mesta. Varaždin iu okolice, 8O se zbrali, zdaj tu zdaj tam na posvotovanja. Na. takih shodih so Izjašnjavali zusiopoiki švicarskog« iHidjctja svoje nacrta. Ka nosv-bno za-ht^vanie so razkrili tuđi račune stro-t^kuv, katere bi moral nositi vsak od-jemalec električnoga toka. Proračuni so kazali vi ?>kv vsote, večinoma tako visoke, da bi o?tala električna sila za većino hišnih posestnikov po me>tili in trg ih izven Maribora n?»doseejljiva. To je nrfenkrat ohladilo v«e intere^en- j te. Minok) leto se je o elektriki iz Fal«> že malo govorilo. Vedeti pa je treba, dn so vsi interesenti pojnviševali za-stopnikc električTifp:d podjetja v Fali, i zakaj so proračuni z«i Ftroske tako vi-s?>ki. Na io so se dobili ra/.ni odgovori, kakor da je nv;teriji;l tlr.i^. delavri, da je švieorski frank dra£ itd. Oni pa, ki so trdili, da fio dobro podučeni o na-menih kliske dru/bts so povdarjali. da ta uoče dati električni* sile na južno stran od. Maril»ora, nmpak. sajn;i na se-vemo stran proti Gradf-iu to zdel-a ver-jetna in to jo povzročilo med interesenti na juru, da se je zanima-njf* po-loorfe). T\ti na jutru pa pmo trdno nver-jeni, dfi pridejo rr^i, ko postnn> Električna družba na Fali nara prijaznejža. da po bodo mosrooe ž njo n-t pametni podlagi sporaznmeti. No vemo, Ce po-trebuje Gradec danes neobhodno elok-triko iz Falo. To pa vemo kot lnjiki, da to ne borio potrel>*>vali. Ako «topi v življenje ^Stairisrho \Vas=;erkraft- und Elektricitats-Aktiengesellschaft«, ki se snuje In ki bo gradi!** 9ama, ob Muri električne naprave Bruck - MUnitz, Peggau-Weinž6d^l, Punti^ani AVein-d<*ri poleg že ohstojeCe v Lebringnt Od GrndoA š© bolje proti severu pA iniai?j tuđi posebn« projekt >. Od Špilja naprej tedaj ne bodo potrebovali ^!*"k-trlke iz Fttle, imeli bodo sv«*ie več kot dovolj* ijpdjiio. da Lrj v bodoč« -a Falo fc*glje govoriti! Izpređ sodISCa, — fcaljenje umrlega kralja. Ob pmrti krnlja Petra co tmli u i adi prt Sv. Ijovrencu na Pohorju iz^be-ili zJaJ-ii'-' zui-trtve. Ker i»nd«>tna rks>pozitura fin^none stra?.4© ?e ni im*~-l»i zn-tave »o \:> par dni poznejd i?.obosi!i. Ko je bil finanoni or^an Franc Oivor^nik ravno pri obećanju zastave zape Uti, je pri- | Ma mimo do cesti Frančiški K0?**1*' ter pa čudno vprafala, kaj t*> |x>moni. Oberr-nik ]i je odjzovoril, ra ven-ilfir ved'ti. da jo kralj P« tor umri. Tt> daj je izrekla be^ede idoler je v kraj< (sploSen izraz zn >Gutw^}crc) Te be»-sede je izrekla z za-cm°hnoi. kikor fJa B& ji je dobro zrtelo, da j^» krili umri. Jm^la je v Srbiji brata pri vojakih. ki ji je pi&al, di mu ffre -slabo. Ober^nik je javil dojL?.»«lek orožmistvu. Tor-nd^vna razpravH er^ jo vržila v p^n-^^oljok. 9. t. m. pred raariborfJvim okTožnim po-d^f-em. Obtožonka ni prišla k razpravi Obersnik jt> izpovedal. da ie r»ri Sv. 1»vrenju te vt>lno vef liu«]} pr^rti dr-žaAri. Koper je bila. oK^jena na euo leto zapora. Oarllsi. — So«ko vodstvo v flo^.i^m dola je nabralo za Juiv>sloven^ko >f.-.Uoo 70 diiuirjev o><*T' iipskem predmestiu so te dni na ••..-ni prmadi ^^ž^ali maso ?und-rf ov«ati. Knjige so znojili 5ol \n poziv &)1. oblajsti. Kdor j-3 pri ne r I dv« j knjizi slabe vrste, jž pr^jel novr. t*.M>ri> i knjigo. Autodafe eo je izvreii 9lr>vcm*\> | ob «pisteuci uracov in [Ožiirne bra^nb**. Vćft^ih f*> eržigali na zahtevo c^rrkv« in na pritrdilo vlad razne krivov*rr% ki S4j bili v istini le neprijatni kritiki, 6vob*>domisclnikt in modemi znAn3t*«^-niki ali l>r*zobzirni fan^tiki, vrasih fq ha prrm.-ni.ih pežiK^li caxo\'nic*k, ptirj in mlade, ki so bila kormirkoH n* poti ali pa fO bile žrtev inaičevnnj« in n^-vranoeti. Dnnes Feži»ajo ▼ B**rlinTi "!v be knjige, ki kv^^ijo značaj in mo'.i'o mUdino in ritateljer \t)t>c©. Gore-^a grmada kniic j* br^ dvoma efektno tipritačno sredstvo za literarni oko«. Toda s^žitrunje krjig, daei najplahSih, je dandane^ vcndarlo predrarra potm,-ta. Iz ptrirp^a papirja se robi tvarina za nov p«,pir, ki je tako drag. In ovit-ki bi po lahk;> por»WH Ta vezavo dobr« literature. Pametrt^je bi bilo, Ako M WT1 salofnfkl raa«i •p<*ruUtV *»eoci ka-tf**ri v.Miknn-pki uFpoh. Hue ie d^«U] zk»/.il tji opTjU«iio<. h^ruj^ko bur-ifcKno opero );V?u"i.< k: 1 •■* r*-m*rA ■'• CfpVJT* >čudt: ^\ si'-dnj* ?r5pehc>x»*. >V »tnn k\r»O.raliu j*V>T*«t* -v iHihr. M«s«e«€t? \u Ovl«.*\v>: \y'& «- ' *"-i>.-.ri *ri rr»-:V -'^^ z *!t, f^'<* i*u-strlrnni. fitraftni rimiogi 'i\c.4 ! lahko ta»co:. Ponud-bc pod .Pridnost 81 • na upravo Slov. Naroda. 81 Rezanje dro s oSrkulartio žago •• pr«* vcame. Nastov pove uprava Sloven. Naroda. ' 257 Uienec poštenih stnršev mm aprejm« v trgovino rnel8nega blaga na deželi. Ponudbe rod .Učenec, poStno Itieče Metlika*. Ma MeSic fieiri Medu ni. Cusiiek persčeoa Tagoišica Mm \ 11. januarja 1922. Stare omare in police 7i trgovino in pis?mo na prodaj. Konaresnl trg 2. 24 Brlvskl pomoćnik damski frizer« iz^cib^n tudt v maskiranju sa takoj sprajma« Plača po dogovoru. Reflektira se le na btareišo dehro moč. Ponuibc pod „Štev. 30—252' na upravniStvo Slov. Naroda. 252 Spreimeta se nm stanovanja In hrana 1 a'i 2 d inka. Naslov pove uprava Slovenskegi Narod.r 249 Gostilna so vzan« w najam« Ponudbe pod .Gostilna 250* na upravnUUo Slov. Naruda. 250 U stannane io Inu sa aprajma goapaaV Naalov pove upravniStvo Stov. Naroda. 238 Gostilna na prometnem kraju v LfublUni »\\ live« nje aa lft£a v najant. Ponudbe pod »Gtetilna 237" na apiavo SI Nar. 337 50 lir nagrade oneirm, katcrl frt^atbl vbOTtut), »ste-j ligentnemu 21letnemu m1adeni£u mttto .praktikanta' pri kakein le nem pod-etju. Znrnien *e. ki Jigovodstva, str )e-plsja in ttgovtke korespondrnce. P »• nudbe [e poslati pod .Zn U\* na anon-eno drnibo Aluma Companf, Ljublja"*, Koa^tcsoi trg 3* 24« So zaboiev dobro ohranjenih, od sladkorja, In več-jih. franko posta*« .Leice' odnostio Bled. proda r»o 4 din. tndka Ou Rs-po nasl., Bl#d. ?7^ Utenko 8pre|me MVtred«a knllgama"0. L|na>-ijana« Preiernova nllea, 7. Proda se utolina, skt (smuči) In Brockhaut-Convenatlons-Lex'kon. Naslov pove tipravntitvo Slov. Naroda. 255 Proda se radi odhoda k voakon olsta nova anglsska obloka, naimodemejSega kroja, in zimska sukn|af »odložen« s kožuhom — po zelo nizkl cenl. Krojač PofteĆnik, Se pat«y, Ljubljana, Roagrasai traj sto«. S._______________ 224 lile se miilei u les. Ponndbe tx>d .Prelematoc4 m inaoCao družbo Alana Company9 Ljubljana, Kongresni trg 3. 223 €nona9stropna hisa z vrtom na t. Inčni leg* v mratu SS proda« Kuca tako) stanovanje na tazpolaga. Ona 90 000 D Nasiof v pove upravnUtvo Slov Nar da. 129 Obleke po mfil istottvtja na|cenc)e In tVno o naročitu Ivan Ooltoau krsjao, Stasloo*Ja«icau Piosaas asiiđu« 0«U», naioovc^4 lu<4. 112 G. F. Jsrftk v Lf«»Uai Wsllevi II* I i tf taj ta vrlaleratft t«r a»tfatt vetf ftleznmske sirnk\ zmnžen sloveniVrcja >TT*^«*jra in n*»nv ikega jezika, 1*6© stalna sluftb*« Nastop 1. tebruarla ali po d »govoru. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 18$ Trgovina dobro vpeliana, t melanim blagom, ka* kor tudt gostllna se radi bolezni a vsem b'agom pod uc^KJnimi odgoji v lastni hiti takoi odda Kar>it-«t potre« ben 400 do 5 0(YX) kron. Ponudhc na: Makso Kopitar9 trgovec, Cciknica, Notranjsko. l">0 Na prodal }c na lepem premetnern krn\u 20 nrimit od Ljubljane «•£{• potestvo, otv stojeće iz dveh stivb ter g<>£p< darskega notlopja ia nekaj vrta. V nfent se na* naja vinska in 5peceri)ska trgovina. Po-go;i ugodni. Naslov pove uprava Slov« Naroda. $>04 MuolvBot ligsvrte Me oziroma trpovskf« tečaja, veSČ atroja* pla}t In kore$pondence, te spreime ta* ko| pri veČ'em tovarniškem podjeti« v Ljabljani. Prosllci a prakso v kn}igo» vodstvu imajo prednost Ponudbe po4 ^Knjigovodstvo 196" na upravo Slovtn. Narodi. H6 IlilaKi prtMtms saatavstof komlatija ali sllćn« sa Raka In Sušak. Naslov pove upiavniitvo 5lo«cuske:a Naroda. 16& Salama prvo vrsto novo Dingo ssvseai vela ss Aoal povfjod Pmt arvatsta tformea iwai ssSaaa naia i 4 aaifl. i s'i^ji d. ii.V F-tria|a. Obvao lutopetvo u Slovcniio: R. BUNC in drug Uh * aVBblJMA • IsTlsr. 6 stran .SLOVENSKI NAROD', mie 12. Januarja 1922. Stev. 9 Naznanilo. Slav. občinstvn naznanjam da setu otvoril trgovino z manti-fe&aro in vsemi potrebščinami za krojače, šivilje in čevljarje. Zagotdvljajoč točne in solidne postrežbe znamenjam s najodličnejšim spoštovanjem Friderik Stoger, trgovina Pri nizki ceni Jp3 " ' Krško ob Savi, Dolenjsko. f HadSledniK shlađifta lesa I (Plattmetster) ■ sa išfca sa *slif ?*---■»*<-_ *akoj ali pozneje. " vonudb^ „ n3:iarilom đose^nn^a name^cenja in piačilne -fihteve pod šilro „Zanesijiv nadglednik 189* ■ na npravništvo Slovenskega Naroda. ™-----■------- _ .... _______ I Oglas. Habavka 100.000 kilograme ousa-zobi. ^ 21. januara 1922 prije podne neka interesenti stave ustmene ili pismene ponnde biljegovane sa 20 dinara intendanturi Dravske diviz. oblasti u Ljubljani radi dobave 100.000 kg ovsa-zobi franko vagon intendantsko slagalište Ljubljana. Kaucija iznosi 12.500 D. U$lovi kod podpisate komande. Komanda Dravska dlrteggfca oblasti E. Broj 2M. Narodna salolba je r riče I a z izdajo prevodov Jules Ver-nea. Julcs Vemeovi potovalnl romani so mladim v veliko pobudo, odraslim v lahko zabavo in pođuk. I. svesfjk obstifja d«H „MoJster Cahariia" tat f9Drama v zraku4', I W stamta brollrani 15 K, vasani K 20. Po poifi 4 O 40 para Dobiva se v Naroda! knMgarni ¥ Ljubljani, Freser* nova «1. ttev« 7. Tovarna cementa Zidanimost priporoČa svoj novi Selektor Po-tlandcament, najfin?j?e zmlet, ki ne vsebuje nobenega zrnia in konkurira kvaliteta vsem svetovnira znambm, ter ima s.-dai garantirano 400—500 kg tlačne trdnosti na 1 : 3 na cm1 in to pri propisne^? f ležaniu v vodi; tovarna prevzame vsako odgovornost ia enako t erno blago. Sprltojrala Iz leta 1921 izposlanega Porflanđcemeata: Iz Instituta tehnične mehanike, Ljnbljanai Štcv. 107 — Portlandcement, vzet iz stivb šča Liubljanske kreditne banke — tlačna trdnost po 23 dneh 386 kg na cm2. 'm 108 — Portlandcement, vzet na s*avbt§ču stanovanske hiše Slo"en«kr . K eskomptne banke, tlačna trdnost po 28 dneh 366 kg na cm2. Stavbano podjetje Jakob Accetto, LJubljaitay piše: S cementom sem bil zelo zadovoljen, prekosi mar-Hiatero ceme itn3 tovarno ako dobim vedno enak cemen*. ostanem stalen odjemalec! SV^vbano podjetje Ivan Vižintinl, Ljubljana, pi'e : Vaš Portt?v!xdcement. katerega ste mi poslal' početx&m no/embra 1921, mi daje ptfVOd, se najtoplt-je zahvaliti upravi tovarne z ozirom na mojo i^opjlno zadj voljnost glede trdnosti in dobave cementa itd. 9 ' ' ' * ■ ----------------~~"~~-——■^——— Izšla je brošura Ie i m rivijere. Spisal Ivan Podriaj. Cena 3 dinarje. Po pošti 3 D 50 para« Tat dohodek fo namenfea pomllakoai fOBdn Ittgoslovenrtlh feovfnarfev. i Dobiva ao v „afarodal kajlgarai11. JCišai posestaild, pozor! DvoriSče ali vrt v sredini mesta Ljubljane, pripravno za zgrsdbo fotografskega ateljpja, aa viane v najaai« Pismene ponadbe pod .f otoatelje 221* na upravo Slov. Naroda. 221 Z „U Oreal Henne", Pariš bin-a laat v vseh nuaneah in izdeluje vsa lasna đela M. Potfkrajsok, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra costa St 32. 9754 Pletu stroje tuđi nerabne kupuje po najvišj h ce nah Kos Franc, Židovska ulica št. 5-Lj ubijana. 101 Prodam skupao 50 sodov od vina In xaanjay l(n 'H I. velikp, I. po 2 K Kupim r .OVO OLJE. — F. Cvek, K«m k. 2Oj ^________i ____________ Odda se krasen OKE! v sredim mesta Maribora pro i primerni edikodnini, obstojec iz parternega lokala, 1 nadstropja ter drugih s/etlih prostorov. Pojasnila daje pod: Jzredna prilika 1029- OGLASNI ZAVOD FRAN VORŠIČ, Maribor, Cankarjeva ul. 15. 192 ■ mfSKaV^pBfJdga Uprava državnih monopolov v Beogradu ra?pisuic z naredbo od 6. januarja 1922, Pr. broj 484 Olertalno licitecifo veliho-urotfaje toblka ▼ Kon|foah« ki se bolo vršila v uradni pisarni Uprave tobačne tovarne v Ljubljani dne 25. januarja 1922 ob 11. dopoldne. NatanČnejši podatki ^lede te licitacije so razvidni \z toza-devnega razpisa v wUradnem listu" ter iz uslovov, koje je mo-gpče dobiti pri tobačni tovarni v Ljubljani. Iz Upravo tobatao tovarno v Ljubljani, dne 8. januarja 1922, štev. 141. 242 ~I Stečal. U kancelariji inžinjerskog odelenja Dravske divizijske oblasti u Ljubliani na datt 25. fanuftra 1922 godine u 8 časova od rt r će ao olertalna Ucltecfia sa nabavku irrad!evinakoff *nateri|ala za opravku zgrada barutane u Kamniku. Materijal je izložen u opšlim uslovima, koji se svakog dana mogu videti u kancelariji inžinjerskog odelenja Dravske divizijske oblasti. Svaki licitant pre licitacije polaže kasi Dravske divizijske oblasti kauciju, i to podanici kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 10 %, a strani podanici 20 % od proračunske sume materijala. Pozivaju se sva zainteresovana lica, da prisustvuju na uvoj licitaciji. Iz Iai!t5l3rijj jji:o]!r?l»s! o^sa'a Br^rte llijizijfle aliliiti I. Br. 5203 u i nbi'aa . 126 Zejčje krž- kupuje lovama klobukov »Sešir* d. d. ? Kolji Mi. Stavili podiefle Al. in Val. ftccetto, Ljubljana, Trnovski pristan 14 zaprisežena sodna zvedenca, prevre.ma vsakovrstne visoke ttavbe, izvrši-cv naćrtov in prončunov, ob astveno kon-cesijonirana posredova i nica za nakup in prodajo poststev in zemljiSč. 8227 lotnika ki je specialno uveden v Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji, Iftfte %m tako! jako zmožna zagrebška velef rma za tekstilno blago in tvorniška zaloga prvih inozem-skih tvorničarjev. Ponudbe pod „Potnik II—109 a" na Interreklam d. d. Zagreb. Jurjevska ulica 31. Zaloga klavirj'ev in pian;nc»/ najboljSih to^ \tćti Bfisentiorffer, Czipka, Ehrbar, HAUI, SchwolghofcrT Original Stin^: Vđ. Tuđi na obroke. i\ia, i < brol^-. Jertca flitid, ni. Dolsnc. Wiw. M&m & 5. ISCe se sposoben in izkuSen upravitelj - agror jm zi veleposestvo v Bosni, ki mora biti tehnično in komaJ ruo izvelban. Pismene ponudbe s prepisom 9priče\al, ozna'bo refercne in službenih zahtev. kov na naslov: Ljubljana, poStni preda! St. 80. 2*1 Nfiinrimprnpičp rlarlln p. ntrnka jc Cvetko Golarjeva ,,PreIepa Vasili-'^a" in nrcvou Jul. Verneja „Mojtter Cabarlja In Dr^-na v zraku"t Dobi se v ffarot!*5 Knllicrnl u Presernovl ulici St. 3. Poiiif na goiiai i!iii. Po odobrenju ministra trgovine in indusnje VI. št. 4410 od i oktobra 1921 se snuje v Beogradu delniško društvo Rođački BoČ - Drvenik za izkorišćanje rudninskih izvirkov in z^radbo sanatorija v Gornjem Gabcrniku, okraj Rop:aški v Sloveniji. Osnovna glavnica je zamišljena z Din. 3,000.000.—, razđe-ljonih na 3000 delnicpo 1.000 din., od katerih se naj takoj vplaća 1000 komadov delnic z 10 % povilka za osnovne stroške, a ostanek po razvoju posla. Vpisovanje delnic bo vršila Eskontna banka v Beogradu, Osnovale 1|1: Đ'ord]a P- Rado]lov ć, pred--dnik trgovske zbornice, podpr^dsednik Srb>kega rdcčeg:a križa itJ., Dragomfr V- Badiilović, predsednik beogradske borze, Milorad M« Pavlović, tr^ovec, Dr. Ferdinand Gramberqf industrijalce, Mibajlo L. Djarić, podpredsednik beogradske trgovske zbornice, Lluba Srećković« ravnatelj klanićkega društva. Rudolf Pl!ep ravnatelj beogradske podružnice JugjosL banke, Vojko Koprivnikf nadzornik v min. šuma i rudnika, Dr- Dušan Stoji mirovi ćj upravnik bolnice za duševne, bolezni, Milan E. Todorovlć, trgovec, Dr. Lazar P. Bnfjarelć9 DratflSa Matefić, trgovec. Uizf ih e, kuusrf e in pisemski papir s firmo kakor usakii- :: vrstne druge tiskovine :: IzurSnle foCno „Narodna liskama". I narc£l!a sprelema fndl HIlarodna knjlgarna". Promil n! z^'od za premos d.... v Ljubljani prodaja Iz slovenskih premogovalkov velenjski, šentjanški in trboveljski prsmog vseh knkovosti v ceiih va^onih j>o originalnih cennh prenio-govnikov za domačo vporabo, kakor iudi /,a industrijska podjetja in razpečava la fehoslovaški in angleški koks za Kvarne in domačo vporabo, kovaški premog in crni premog. ' Maatov: PBO1TETF1 7AV0Đ ZA PPEMOO d. d. LJablfana. Ntintka uVc: 19. i — * _,. i _ ______ | i LJUBLJANSKA KREDITNA BAMMil Podružnice: Splitp Trats Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Ptuj, Brežioe. ♦ LJUBLJANA - STR1TARJEVA ULICA 2-se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. \ Prodala srećke razredne loteriie* Telci, šttev. 301 in 413. Brzojavni naslov: „Banka'V Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 Lastnioa in tisk 'Narodne tfsic^rmw< Z*. inscMtni dei odjjovoreo Vakotin Kopitac