TEDENSKE SUKE Naročnina za Hvstro=Ogrsko: Vi leta K 2-50, V2 leta K 5 - celo leto K 10-- ; za Nemčijo: Vi leta K 3-50, V2 leta K T-, celo leto K 14'-; za ostalo inozemstvo, celo leto ft. 16'80. Za Hmeriko letno 3'25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celo letno 8 kron. Posamezne štev. 22 vin.— Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje. Stev. 2. V L3UBLJHNI, v sredo 19. avgusta 1914. Leto I. Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj — za pravdo, za dom, za cesarja. Jov. Koseški. Adijo, ljubca, starši, in zbogom, vi tovaršii Najprvi stan vojašlje stopal meščanski kor: podlovci, korporali, četovodje, feidveblji, podporočniki, nad-)oročniki, praporščak, stotnik in adjutant. Najod-ičnejši meščanje so bili'častniki in sarže v tem , elitnem koru, ki infanteristov skoraj ni poznal. Vsi v belih. hlačah in belih telovnikih, zelenih frakih z dolgimi škrici, pozlačenimi gumbi, vsi v visokih svetlih škornjih, s klobuki z dvema rog-Ijema na vsako stran, spredaj z belozeleno ko-kardo in z dolgim pokončnim belim košatim peresom; častniki so imeli svoje frake in rokave pošite z debelimi zlatimi portami, na ramenih so nosili široke zlate epolete z dolgimi resami in preko prs in pod levo ramo so jim visela zlata pramena. Ob levem boku jim je visel eleganten meč in okoli života se jiin je vil širok z zlatimi pprtami pbšit pas; ,ob desnem boku j6 opletal moštvu na zeleni vfvici rog s smodnikom, ob levem pa dol^ lovski nož. In vsi.razen častnikov so nosili puške, ko resnični vojš,ki. No, Hvalili so se, da so celo boljši strelci, čeprav jim tega ni nihče verjel, ker na vojno niso hodili, nego so bili aktivni le pri pogoslih požarih in epidemijah, pa ob takih paradah, kakoršna je bila nocoj. V paradiranju pa so bili resnično dovršeno izvež-bani, in kakor bi mignil, so stali pred Divjim možem, krasni in ponosni, sebi in občinstvu v veselje in užitek. In kot iz enega grla so viknili vsi naenkrat: »Es lebe Prinz Kari! Živio princ Karel!« — Turška godba je zagrmela, zahrumela in zahru-pela najmogočnejši tuš, množica od škofije do Starega trga pa je zakričala viharno, živo, od srca: »Es lebe Prinz Kari! Živio princ! Naj živi!« Hipoma se je zasvetilo po vsem trgu in po vseh sosednjih ulicah, kakor bi bilo podnevi. Po ulicah so gorele vse svetilke, na vsakem oknu je za-bliskalo več sveč, magistrat je mrgolel od lamp in lam-pic in okoli vodnjaka se je užgala dolga vrsta bakelj. Pri vseh oknih so stale ljubljanske dame, žene in hčerke in za njimi njih možje in očetje, ki so mahali z robci ter klicali: ^ ^Vivat! Hoch! Zivio!« Takrat se je odprlo okno v II. nadstropju hotela pri Divjem možu in pojavil se je sam nadvojvoda Karel. Zamišljen in resno je zrl na navdušeno množico, se opetovano poklonil, nato stegnil roko in se skloni z okna. »Hvala, lepa hvala!« je zaklical po nemško. Le malokdo je bil tako srečen, da ga je slišal, a njegove besede so šle bliskoma od ust do ust in takoj jih je vedela vsa Ljubljana. In množica, strelci, meščanski zbor, turška banda, mestni stražniki, vsi, vsi so klicali in vikali vedno in vedno: »Vivat! Hoch! Naj živi princ Karel!* Ko se je okno v II. nadstopju zaprlo, pa je stopil na najvišjo stopnico pri vodnjaku župan dr. Podobnik. Povedal je, da se vrši zvečer v stanovskem gledališču svsčanostna predstava. »Tja pridite vsi, ki ste dobri patrijotje!« je dejal. »Obenem pa vas prosim, da se vedete nocoj po vseh ulicah mirno in tiho, ker žehm, da ne bo imela 2. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 3. njegova cesarska visokost nobene pritožbe, .zaradi, nas, ki inu z.akli-8emo , Še zadiijič: ^ >Vivat!:Hoch!„ Živio!«' Zopet jezavri-šgala navdušena množica, župan je naglo krenil v mesti:o hišo. Nad stopnicami pod oboki je stal mlad duhovnik,; ki se je ponižno odkril in pozdravil: »Dober veSer, gospod župan! Krasno sjavlje!« Dr. Podobnik se je pozdrava očividno ražVese-Hl, ker obe roki , e iztegnil in stis-cal duh ovriiku desnico , s prisrčno prijaznostjo: (Dalje prihodnjič.) Ruski zunanji minister Sasanov, ki je pod častno besedo poročal neresnico o rus. mobilizaciji. Cesarjev rojstni dan. v torek, 18. avgusta t. 1. je dopolnil naš ljubljeni in visokospoštovani vladar, cesar in kralj Prane Jožef I. svoj 84. rojstni dan. Slovenski narod, ki je poslal svoje najboljše može in mlade- niče v boj za čast države in naše domovine, se je tega dne z navdušenjem in v svoji stari, nikdar omajani zvestobi pridružil vsem avstro-ogrskim nirodom v soglasni želji: Bog nam ohrani dobrega vladarja še dolgo, dolgo v blagor vseh državljanov! Naša armada pa je položila pred stopnice : : cesarskega prestola najlepša vezila: osvojitev treh srbskihmest, Šabca, Ložnice in Lješnice ter dveh rusko-poljskih mest, Olkusza in^Vol-broma. Na vseh bojiščih napredujejo naše čete pod cesarskimi zastavami zmagovito, prodirajo v Srbijo in v Rusijo nevzdžema dalje in dalje ob sviranju veličastne cesarske pesmi. Tako se je vršil letošnji cesarjev god v znaku zmage in slave, j Tako tudi - ostane.' Bog ohrani našega vladarja in našo Avstrijo! Angleški veleposlanik W. Ernsi de Bunsen na Dunaju, ki je v imenu Anglije in Francije napovedal Avstro-Ogrski vojno. stran 4. TEDENSKE SLIKE. 2. štev. častniki v vojni. Osem držav, med temi pet velevlasti, se pripravlja na strahovito borbo, kakor-šne svetovna zgodovina še ne pozna. Na suhem, na morju in v ozračju se bodo vršile bitke v katerih bodo igrale iznajdbe modernega časa prvič odločilno ulogo. Desetletja dolgo so se oboroževale države, tekmujoč med seboj, katera izmed njih se oskrbi z boljšim smodnikom, s popolnejšimi puškami in topovi, s silnejšimi ladjami ter uporabnejšimi zrakoplovi. Miljarde in mi jarde so žrtvo-! vale države za o-i gromue pomorske drednoe, aeroplane in Zeppeline, za fran-coske in nemške topove ter za naj- raznovrstnejše puške in bajonete. Minuli vojni na Balkanu, rusko-japonska vojna in laška tripo-litauska vojna so podale vojaškim znanstvenikom mnogo novih odkritij, ki jih bodo sedaj generalni štabi vojujogib se držav brezdvomno izvrstno uporabljali. Veliki manevri zadnjih let so bili vse-skoz pripravljanje na sedanjo vojno. Se nikdar ni veljala za armade v tolikem obsegu resnica, da bode zmaga na strani boljšega orožja in najboljših voditeljev. V bodoči vojni ne bodo zmagovale v tohki meri mase vojakov in število topov, nego bode odločala predvsem vojaško-znanstvena izob- razba generalov. Današnji poveljniki niso ve6 srednjeveški pretepači in tudi osebni pogum, s katerim so odločali zmage n. pr. Napoleonovi generali, ne zadošča v moderni vojni. Izumi mate- Bivši avstrijski vojni minister pl. Auffenberg. Francoski min. predsednik in vojni minister Viviani, ki je napovedal Avstriji vojno. Turčija mobilizira: Azijska turška kavalerija. 2. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 5. matikov, geometrikov, fizikov, kemikov in drugih znanstvenikov bodo odločaU uspehe orožja v sedanji evropski vojni. Generali, ki bodo znali te izume najbolje in pravočasno uporabiti, postanejo zmagovalci. Med grmenjem topov, prasketanjem pušk, med naskoki jeklenih drednoov in poleti aeroplanov se bodo vendarle v istini križali le »uma svitli meči". To se je pokazalo že v japonsko ruski vojni in v obeh balkanskih vojnah: povsod so zmagali izobražauejši oficirji. Od fiast-ništva in njegove znanstvene izobrazbe je odvisno vse. Mi vemo, da stojita avstrijski in nemški generalni štab na vrhuncu moderne vojaške izobraženosti, da so naši častniki vsa dolga leta resno in temeljito študirali vse stroke vojne vede in da je naše orožje v vsakem oziru najmodernejše. Zato nič ne dvomimo, da bo naše vrlo častništvo, ki mu stojita na čelu ge-nijalna načelnika generalnih štabov, Franc Konrad pl. Hotzendorf in pl. Moltke, vzlio napadu šes-terih sovražnikov končno odneslo lovor slavne zmage. Vojna. Dne 6. avgusta so pri Novoselici, ki leži ob meji med Galicijo, Bu-kovino in Besarabijo, avstrijske čete zavzele višino Mohile, kjer se je nahajala dobro zavarovana ruska kordonska straža. Kljub temu, da je sovražnik dobil pomoč, so naše čete obdržale zavzeto postojanko. Ob srednje gahški meji so se vršili 6. in 7. t. m. manjši boji. Takoj ko se je izvedelo o napo vedi vojske, so poizkušali ruski kavalerijski oddelki in patrulje vdreti v Galicijo, pa so jih naši prisilili, da so se vrnili. Tudi na meji vzhodne Galicije je prišlo do manjših bojev, posebno pri AVoloczisku, kjer se je avstrijska obmejna straža vzdržala na svojih pozicijah k jub veliki premoči sovražnika. Med tem ko so v zahodni Galiciji naše čete prodirale in se utaborile v smeri Olkucz—Nowe Przesko, je bila meja srednje Galicije prizorišče manjših bojev. Naše čet3, posebno kavalerija, so preprečile vse poizkuse sovražnikov. Tudi v vzhodni Galiciji se že križa avstrijsko in rusko orožje. Od manjših bojev, ki jih je tu morala pre- stati naša obmejna obramba, je posebno treba poudarjati hrabrost obmejne straže v Podwoloczisku. Cel dan so vstrajali naši na svojih postojankah pod poveljstvom nadporočnika Monaverda proti mnogo številnejšemu sovražniku. Naši imajo dva mrtva in tri ranjene, med tem ko se je 20 Rusov zgrudilo mrtvih pod ognjem naših vojakov. Pri Njvoselici se je posebno odlikoval orožniški stražmojster 1. razreda Evgen Gaja, ki je navduševal naše in jih vodil na naskok na višino Mohile, katero so, kakor zgoraj poročamo, naše čete zavzele. Mohile je višina, ki obvladuje tamošnji mejni prehod. Komaj so naši višino zavzeli, je že dobil sovražnik pomoč, ki je znašala, vštevši ruske čete in rezerzo, najmanj eno stotnijo. Gaja pa je premoči kluboval in višit:o obvladal proti naskokom mnogo močnejšega sovražnika. Nemški in avstrijski generalni štab. Vrhovno vodstvo vse nemške armade je v rokah velikega generalnega štaba. Organiziral ga je še feldmaršal pl. MoUke in v vojskah 1. 1866. Ruski car s svojima hčerkama. Car je z brzojavkami liotel premotiti nemškega cesarja Viljema I. glede ruske mobilizacije. Stran 6. TEDENSKE SLIKE. 2. šlev. 2. ^^<-^-. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. ia zlasti 1. 1870.—1871. se je po.:azalo, kako znamenito zna delati. Tudi sedanji načelnik velikega generalnega štaba se imenuje pl. Moltke in je sorodnik pokojnega odličnega vojskovodje, ki je mnogo molčal, a še več storil V generalnem štabu so zbrani največji vojaški talenti, kar jih premore Nemčija, in kakor poročajo sedaj berolinski listi, je generalni štab že pred leti vse ^.ripravil za vse slučaje kake vojske s katerokoli državo, tako da gre povsem pripravljen proti Rusiji in Franciji in Angleški. Pl. Moltke in pl. Hotzendorf, naš vodja general, štaba, delata skupno in po enotnem načrtu. Ta dva moža imata danes v svojili rokah usodo Nemčije in Avstrije. Francoski generalisimus Joffre. Joffre je določen za vrhovnega poveljnika francoskih čet. Dosedaj je bil Joffre šef generalnega štaba francoske vojske. V Franciji imajo popolno zaupanje vanj. Joffre se je rodil dne 12. januarja 1. 1852. v Risevoltes u v iztočno pirenejskem okraju. Absolviral je pariško »Ecole polit'3Cuiqne«, v kateri se vzgajajo artilerijski in ženijski častniki. Leta 1870,, ko je izbruhnila vojna med Francijo in Nemčijo, je bil Joffre v drugem letniku, a bil takoj promoviran v podporočnika in poslan k arti-Ijeriji v oblegani Pariz. Po končani vojni se j^i vrnil na tehn. šolo, da je dovršil pretrga? e študije. Izstopil je iz šole kot ženijski poročnik ter e pri ženijskih četah napravil svojo karijero. Od eta 1885 je bil v raznih francoskih kolonijah: v Tonkingu, v Sudanu in na Madagaskarju. Prožneje je kot polkovnik poveljeval 5. ženijskemu polku v Versaillesu, a leta 1899. se je vrnil na Madagaskar. Leta 1991 je bil povišan v brigadnega generala in mu je bilo poverjeno mesto ravnatelja že-nijskega oddelka na vojnem ministrstvu; 1. 1905 je bil imenovan divizijskim generalom in poveljnikom v mestu Lille in slednjič poveljnikom 2. vojnega zbora v Amiensu. Od 1. 1910 je član višjega vojnega sveta, a od 1. 1911. šef generalnega štaba. — Doslej so bili Francozi še povsod tepeni. Krmarji narodov. _ Diplomati so izrekli zadnjo besedo in sedaj govore topovi. Mesto ministrov za zunanje zadeve odločijo sedaj usodo Evrope šefi generalnih štabov. Evo njih imena; baron Konrad pl. Hotzendorf je šef avstrijskega generalnega štaba, na čelu nemške armade stoji Moltke, na čelu italijanske general ' Pollio. Vrhovna pDveljnika ruske vojske sta veUki knez Nikolaj Nikolajevič in vojni minister general Suhomlinov, poveljnik francoske armade pa šef generalnega štaba Joffre. Vojno so napovedali: minister za zunanje zadeve avstro-ogrske monarhije, grof Leopold Ber~htold; nemški državni kancelar Beth- . mann Hollweg in državni tajnik zunanjih zadev pl, Jagov; angleški minister za zunanje zadeve, sir Edvard Grey; ruski zunanji minister Sazanov; predsednik francoske republike Poincare, odnosno ministrski j redsednik Viviani. ;P1. Bethmann Hollweg državni kancelar, je profesorska prikazen. Bil je pruski državni tajnik za notranje zadeve. Ko ga je pozval cesar Viljem na mesto pokojnega Bli- lova, je Bethmann Holhveg spretno vodil nemško zunanjo politiko toliko v alžirski zadevi kot v balkanski krizi. Državni zbor ga je s svojim vo-tumom že večkrat desavuiral, zadnjič ob priliki znane savernske afere. Cesar ima vanj popolno zaupanje. Nedavno mu je umrla žena; hotel je odstopiti, cesar pa njegove demisije ni hotel sprejeti, pozval ga je na Krf in ga pregovoril, da ostane. Ko je bila balkanska kriza v najnapetejšem stanju, je Bethmann Holhveg dne 2. deo. 1. 1912 govoril volepomemben govor, v katerem je na- glašal, da Nemčija stoji trdno in odlofno na strani naše države. Pl. Jagow je vvnanjem uradu naslednik Kinderlen-Wachterja Prej je bil veleposlanik v Rimu in je za časa italijanske tripolitanske vojne z veliko spretnostjo rešil poverjeno mu nalogo. Zdravja je šibkega, bled in izgleda bolno. V poslednji čas ga je javnost mnogo omenjala, posebno, ko je mesto kance-larja izrekel v reiehstagu ekspoze vnanje politike. v tem ekspozeju je z nenavadno ostrino napal rusko časopisje. Pl. San Giuliano, italijanski minister za vnanje stvari, je poznan kot pisatelj in učenjak. Napisal je knjigo o Albaniji, v kateri je opozoril italijansko javnost na veliki vpliv monarhije v Albaniji in je naglašal to z veliko skrbjo. Je tudi boleh en, muči ga bolezen v kosteh in ga edino neumorno delo drži pri življenju. Za časa balkanske krize se je sestal v Pisi z grofom Berchtoldom in tu sla se oba državnika sporazumela glede albanskega programa. Je brezpogojen pristaš trojne zveze in njegova zasluga je, da se je zvezno razmerje med monarhijo in Italijo razvilo v zaupno prijateljstvo. Poslednja njegova konferenca z grofom Berchtoldom je bila lega leta v Opatiji. Sir Edward Grey je ena najbolj izpostavljenih diplomatskih oseb Evrope. V sedanji krizi je prvi storil korake za ohranitev miru in v njegovi roki so bile združene vse niti mirovne akcije. Danes je Grey najzname-' nitejši angleški državnik in je predestiniran naslednik Asquithov. Vodi vnanje posle največjega svetovnega imperija, čegar deli se nahajajo na vseh straneh sveta. Največji užitek mu je ribarjenje. O lepotah ribarjenja je napisal celo knjigo. Njegov prednik, lord Landsdowne, je začel pogajanja s Francijo, a Grt-j je sklenil sporazum z Rusijo v Aziji. Južna Perzija in Tibet sta rezultat tega sporazuma. To je bila ena največjih diplomatskih akcij v zgodovini sveta. Grej ljubosumno pazi na razvoj Nemčije. Za časa aneksije Bosne in Hercegovine je delal velike težave naši monarhiji. Povodom balkanske vojne je napravil London sodnikom sveta. Tam so se vršila poganja za mir med balkanskimi državami, lam je pod njegovim predsedstvom zborovala poslaniška reunija, ki je lokalizirala balkansko v. jno. Njegova pojava spominja na učitelja, a način govora mu je miren in didaktičen. Sazanov je duhovita glava. Bolehen je in zelo občutljiv. Po padcu Izvolskega je on izraziti predstavitelj ruske politike. Pravijo, daje protiven panslavistični struji, katero propagira rusko društvo. Za časa skadrske krize je izdal znamenito noto, v kateri je rekel: slovanska velesila smo, a niti ena kaplja naše krvi ne poteče za drugega, temveč samo za ruske interese. Uživa popolno carjevo zaupanje. Od balkanske krize sem se je povzdignil do znamenitega evropskega državnika. Mongolijo je po-i stavil pod ruski protektorat, trudil se je tudi, da pridobi Rumunsko za Rusijo, kar se mu pa oči-vidno ni posrečilo. Kot maKsima njegove politike se označuje, da Ruska ne sme voditi politike slovanskih čustvovanj, temveč samo ono ruskih interesov. Poincare in Viviani vodita francosko zunanjo politiko. Poincare je predstavitelj močne nacijonaUstične smeri v fran coski politiki. S pomočjo desnice je zasedel mesto predsednika republike na prizadevanje Clemenceaua Strašna panika v cirkusu: Levinja skoči iz kletke med občinstvo. stran 8. TEDENSKE SLIKE. 2. štev. in Combesa. On je brezpogojen pristaš rusko-francoske zveze. Viviani je bil že večkrat minister. V zunanji politiki se še ni izkušal. Tej daje Poin-care glavno smer, on, ki je v balkanski krizi brodil po vodah ruske politike. Ruski kmečki .svetnik' Razputin. V- Generalisimus ruske armade je veliki*knez Nikolaj' Nikolajevič, šef generalnega štaba pa generalni lajtoant Nikolaj Januškjevič.— Generalisimus francoske armade je general Pau, šef generalnega štaba pa general Joffre. Generalisimus srbske armade je prestolonaslednik Aleksander, šef generalnega štaba vojvoda Putnik. O drugih armadah vrhovni poveljniki še niso znani. Naše slike. strašna panika v cirkusu. V mestecu Borgogne je bila cirkuška predstava, pri kateri je bila glavna točka nastop dresiranih levov in levioj. Dompter je zveri z bičem preveč trpinčil, in razkačena le-vinja se je rešila pred njim s skokom iz železne kletke. Zver je planila hipoma med občinstvo in pobegDila na ulico, kjer so je stražarji ustrelili. Grozno prestrašeno občinstvo pa je bežalo s toliko nag ico, da je bilo pohojenih nekaj žensk in mož, ki so morali v bolnico. Kmečki prorok Razputin. Ruski kmet Razputin je mlad človek, rodom iz Sibirije. Pred leti je prišel v Peterburg ter začel oznanjevati svoje askelične nauke. Ustanovil je novo versko sekto, takoimerovane »hliste«, po slovensko »bičarje« ter je pridobil zanjo zlasti dvorne kroge, predvsem ženske, ki zavzemajo najvišje stališče. Pravijo, da se hlisti morajo dati od Razputina bičati v kopeli. Razputin in njegova sekta je eden največjih škandalov, kar jih je videla novejša zgodovina, a Rusija jih je vajena. Ta škandal je na Ruskem popolnoma javen, o njem se govori v vseh krogih, piše na široko v najvažnejših dnevnikih in o njem se je razpravljalo tudi na široko v ruski državni dumi. Navdušena pristašinja Razputina je pred vsem ruska carica, bivša nemška hesenska princesa, ki ga ščiti. Ruski ministri so proti hlistovskemu škandalu in Razputinovemu vplivu brez moči, deloma so pa celo naravnost od njega odvisni. Ministra Stolipin in Kokovcev ga nista mogla odstraniti, javno znano pa je, da je sedanji prokurator svetega sinoda, torej ena prvih ruskih oseb, vrhovni glavar ruske cerkve, Sabler, naravnost Raz-putinov varovanec in je dobil svojo službo z Raz-putinovo oziroma z dvorsko pomočjo. V ruski državni dumi je eden izmed najuglednejših poslancev, voditelj zmerne vladne stranke v ostrem govoru zabrusil Sablerju v obraz, daje padel na kolena pred Razputinom in ga prosil, naj ga naredi za načelnika svetega sinoda. Sabler je odgovarjal silno slabo; rekel je samo, da on pada na kolena pred samim Bogom, niti z eno besedico pa ni oporekal, da je dobil službo na Razputinovo prošnjo in niti z eno besedico ni tajil, kar se je očitalo Razputinu in njegovim pristašem. Značilno je, da se o Razputinu in njegovih škandalih v zadnjih časih na Ruskem javno piše v silno ostrem tonu celo v največjih in najuglednejših listih. Menda dvor nima več moči, da bi to preprečil, kajti razburjenje je preveliko. Nedavno je bil proti Razputini prirejen atentat, ki se je pa samo deloma posrečil. Ranila ga je z nožem neka ženska, češ da je osleparil tudi njo. Razputin je bil kot pravi ruski kmet odločno proti vojni in je že dvakrat s svojim vplivom preprečil, da Rusija ni pričela vojne. Seveda ni proti vojni iz nobenih političnih razlogov, ker se na po-htiko pač bore malo razume. Menda ga vodijo mistični razlogi njegove sekte, mogoče pa tudi, 2. gtev. TEDENSKE SLIKE. Stran 9. da se boji, da ne bi v slučaju vojne izgubil svojega vpliva. Razputin je že dvakrat preprečil, da ni nastopila Rusija pot vojne. Ob času balkanske vojske je samo Razputinov vpliv zabranil evropsko vojno. Zdaj je Razputin ob ves vpliv, njegovega bičanja lepili, žensk v kopelih je konec. Vojna se je začela!' _ MinoH teden. (Nadaljevanje vojnih dogodkov.) Dne 8. avgusta je okoli 800 galiških mladih strelcev pod vodstvom stotnika Franka-ponoči napadlo 1000 spečih kazakov pri Miechowu. Bitka je trajala^nekaj ur. in se je končala s popolnim porazom kazakov,'"ki so imeli okoli 400 mrtvih in ranjencev. Miechow je v naših rokah. — Predrzni Srbi so hoteli istega dne na mejni črti Vardište Rudo vdreti v Bosno, toda naše obmejne čete so jih vrgle srečno nazaj — Nemški parnik ,Marija Lujiza", ki posreduje promet med kopališči, je prodrl proti izlivu reke Temse in polagal mine. Angleški torpedni rušilec in mala angleška križarica .Amphion" so 8. avg. nemški parnik potopile, toda angleška;,križarica je pri tem zadela ob mino in se potopila. — Istega dne so Črnogorci brezuspešno obstreljevali Trebinje in bili odbiti. Avstrijska križarica .Szigetvar' je bombardirala črnogorsko luko Bar. Streljanje Črnogorcev na Kotor je ostalo brez uspeha. Vse črnogorske napade so naši vojaki doslej izlahka in temeljito zavrnili. Dne 9. avgusta so ruski kavalerijski oddelki poizkušali prodreti na avstrijsko ozemlje. Pri Adamovki se je med našimi in Rusi vnel boj, ter so se Rusi morali umakniti. — Istega dne so bile nemške obmejne straže v Gornji Alzaciji napadene od francoskih predstraž, ki so prišle v smeri od trdnjave Belfort. Francoski oddelki so se morali ustaviti in nato umakniti. Dne 10. avgusta so dosegli Nemci velik uspeh, ker so premagali Francoze pri Miihlhausenu. Nemške čete so ujele 10 francoskih častnikov in 513 mož ter zaplenili 4 topove, 10 voz in veliko množino pušk. Zmaga pri Miihlhausenu se more primerjati po številu bojevnikov z bitko pri W6rthu (1. 1871) in je tudi zaradi tega pomembna, ker je bil premagan takoimenovani francoski elitni kor. Učinki nemških krogel so bili baje sijajni. — Istega dne je tudi avstro-ogrski veleposlanik, grof Secsen odpotoval iz Pariza. Dne 10. avgusta je začelo avstro-ogrsko vojno brodovje blokado črnogorskega obrežja. Ker ima Črna gora samo dve pristanišči, Bar in Ulčinj, se nanaša blokada samo na ti dveluki_ Dne 9. in 10. avgusta so Rusi sami razdejali svoje mesto Hango. Potopili so pri vhodu v pristanišče Hango neki veliki parnik in vsa pristaniška dvigala. Pognali so v zrak tu vse železniške delavnice in pristaniške pomole, zažgali 30 skladišč, uničili železniško zvezo in zaprli vhod v Peterbug z minami. Hango je najskrajnejše rusko mesto na Finskem, tik ob vhodu iz Baltiškega morja v Finski zaliv. Vhod pred Peterburgom nadzoruje torpedno brodovje. Dne 11. avgusta so nemške čete napadle pri Lagarde v Lotaringiji francosko mešano brigado 15. armadnega zbora in so jo potolkle. Francozi so se morali s težkimi izgubami umakniti v gozdove pri Parroy, severo-vzhodno od Luneville. Nemške čete so zaplenile v tej bitki eno zastavo, dve bateriji, štiri strojne puške in vjele okoli 1000 vojakov. Tudi en francoski general je padel v boju. Istega dne je Crnagora napovedala Nemčiji vojno. Istega dne sta se dva oddelka avstrijskih prostovoljcev s čolni prepeljala črez spodnjo Donavo ter naskočila srbske straže. Srbi so imeli 30 mrtvih in mnogo ranjencev, naši pa le enega mrtvega in tri ranjence. Naši so prerezali več telefonskih zvez ter so porušili Srbom več mostov in brvi. Nato so se naši zmagovito vrnili v taborišče, kjer so jih sprejeli s triumfom. Dne 12. avgusta je francoski veleposlanik Doumaine z rodbino in osobjem francoskega veleposlaništva odpotoval s posebnim vlakom z Dunaja preko Švice na Francosko. — Istega dne so se zgrabili avstrijski oddelki z rusko četo, ki je obstajala iz bataljona pešcev, nekaj kazaških stotnij s strojnimi puškami in iz dvanajstih topov. Po hudem boju so se morali Rusi umakniti. — Dne 13. avgusta je kraljevski angleški poslanik na Dunaju napovedal v imenu Anglije Avstriji vojno ter je ob enem izjavil, da se smatra Anglija solidarna s Francijo in Rusijo. Tega dne je dobila torej naša država peto vojno napoved. V dobi od 28. julija do 13. avgusta — v 17 dneh — je stopila Avstro-Ogrska v vojno stanje s Srbijo, Rusijo, Črnogoro, Francijo in Anglijo. Njena zvesta zaveznica Nemčija pa se je začela vojevati istodobno z Rusijo, Francijo, Belgijo, Anglijo, Srbijo in Črno goro. Isti dan se je potopil avstrijski Lloydov parnik „Baron Gautsch", ki je plul z velikega Lošinja proti Trstu. Na parniku je bilo okoli 300 oseb; 131 oseb je utonilo, nekaj nad 150 pa so rešili in pripeljali v Pulj. Rusi so umorili nemškega poslaniškega svetnika Alfreda Kattnerja in razrušili poslaništvo. Istega dne so v Peterburgu vzlic protestu amerikanskega poslanika, ki je prevzel varstvo avstro-ogrskih interesov na Ruskem, vrgli v ječo c. in kr. podkonzula pl Hoffingerja, ki je ostal, da ščiti avstro-ogrski poslaniški arhiv. Že dan poprej so zaprli avstro-ogrskegaposlaniškegapisarniškegauradnikaLosterja. Ta brutalni čin ruske vlade je nečuveno kršenje mednarodnega prava, kakršnega zgodovina ne pozna. Naša vlada je na to grdo rusko nasilje odgovorila s tem, da je dala zapreti na Dunaju ruskega pisarniškega poslaniškega uradnika Stolkovskega in ruskega poslaniškega duhovnika Jakubovskega, v Sarajevu pa je dala zapreti ruskega konzula Igelstroma. Kako bo Nemčija poplačala Rusom umor Kattnerja, doslej še ni znano. Dne 14. avgusta so naše čete zapodile Srbe iz dobro utrjenih postojank na vzhodnih nabrežjih reke Drine poleg Ložnice in Lješnice v beg. Dne 14. in 15. avg. ponoči so Srbi večkrat poizkušali napasti naše čete ter so bili vzlic veliki smelosti vselej odbiti. Dne 15. avg. so naše čete svoje prodiranje ob Drini nadaljevali ter uplenile eno srbsko zastavo, dva topa in dve strojni puški. Bivšo srbsko trdnjavo š a b a c so istega dne naši vojaki osvojili. Šabac šteje blizu 14.000 prebivalcev, ki se bavijo s trgovino z žitom in sadjem, s svinjami i. dr. Carinski urad v Šabcu je donašal Srbiji okoli pol milijona dinarjev na leto. V mestu je sedež okraj, načelnika in škofa, gimnazija in več učnih in denarnih zavodov. Mesto Lješnica ima 1500 prebivalcev, L o ž n i c a pa okoli 4000. Vsa tri osvojena mesta leže v kotu Srbije, ki ga tvorita reki Drina in Sava. Razne vesti. Darovi prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa. Naš prestolonaslednik in njegova visoka soproga Cita sta darovala 70.000 K za vojne svrhe in sicer: 15.000 K za Rdeči križ v Avstriji, 15.000 K za družine vojaških vpokhcancev v Avstriji, 15.000 K za Rdeči križ na Odrskem, 15.000 K za družine voj. vpoklicancev na Ogrskem, 10.000 K za ^družine voj. vpokhcancev v Bosni in Hercegovini. List .Tedenske Slike" bo priobčeval najnovejše zanimive slike, ker smo stopili v zvezo z ilustračno centralo na Dunaju, ki ima več posebnih vojnih poroCe-valcev-folografov. Naročite in razširjajte »TEDENSKE SLIKE"! Pridobivajte novili naročnikov! stran 10. TEDENSKE SLIKE. 2. štev. Svetovna vojska. (Spesnil napol slepi, 1. 1838. rojeni bivši postrežček in vojak, ki se je boril pri Kustoci, Jakob K o cm ur.*) Svet se stresa, zemlja poka, zrak se vžiga, ljudstvo joka, vse orožje že rožlja — konec bliža se sveta. Vsi ministri vkup drvijo in z vladarji govorijo, polne imajo roke, kak si vojske brž vrede. Čez prag stopa strašna stiska krogla žvižga, meč se bliska, kdo je kriv tega gorja da je solz zdaj kot morja? Strela vdari iz države in iz roke nje krvave, ki po tem le hrepeni, kje vladarja umori. Aleksandra so umorili in kraljico mu ubili: jz kondka so oba mrtva vrgli kar na tla. Nam naslednika so ubili, pa še ženo mu vstrelili, — kaj pa sta storila ta, vam, ubijalci, hudega? Vzgled so vam le otomani, ne kristjani, ne Slovani: sultana ne umore, ga še živega puste! Zdaj Franc Jožef sivolasi za pravico se oglasi, zgrabi meč in ga drži — skrivaj starček se solzi. Nemški cesar pa mu reče: „Svinca dosti, ostre meče! S Taboj gre še moj vojak saj je srčen in krepak!" O vi carji in vi kralji, ki morilcem ste prav dali, s tem le kličete svoj čas, da pobijejo še Vas! Svet se stresa, zemlja poka ves človeški rod že joka ... Kdor je prerok, pa povej, kaj nam pride še naprej! Požari ruskih gozdov. Že nekaj let sem so na Ruskem strašni gozdni požari. Letošnje poletje pa so dosegli ti požari svoj višek. Iz vseh delov Rusije prihajajo žalostne vesti o popolnoma vničenih velikanskih šumah, o do tal požganih vaseh in o stoterih in stoterih prebivalcih, ki so brez strehe, brez hrane in brez obleke. Celo obližja Peterburga in Moskve niso ostala neprizadeta. Zadnje tedne so se kopičili nad mnogimi velikimi mesti neprestano gosti, črni oblaki dima, ki so naznanjali prebivalcem, da zunaj v pragozdih divja in uničuje ogenj. Kakor razburkana, visoko narasla reka, drve plameni preko šum in vasi po sto in sto vrst dalje, kamor jih baš podi veter. Za seboj ostavljajo pusto puščavo pepela in sežganega drevja. Mogočne, prastare jelke, smreke in mecesni se spremene v nekaj hipih v plameneče baklje, in vsled hudega zračnega pritiska nastala burja podi ogenj vedno dalje in dalje. Grozen in čudovit obenem je tak gozdni požar. Črni oblaki dima se dvigajo nad pokrajino in zatemne solnce včasih za več tednov. Skozi to temno streho proderejo plameni, in z velikim truščem padajo *) To pesem priobčujemo kot zanimiv izraz priproste ljudske duše. Zdi se, da zbudi sedanja vojna dolgo spečo narodno poezijo. Uredništvo. pod njimi mogočni gozdni velikani. Več milj daleč je čutiti vročino ognja. Travniki so vsi osmojeni, žitna polja vsa obžgana. Plameni preskočijo cele reke in prostrane travnike in hite naprej. Ustaviti jih more le veliko močvirje, jesensko deževje in sneg. Za lovce in samotne gozdne prebivalce skoraj ni rešitve, ako jih iznenadi gozdni požar. Vendar poznajo domačini dosti svarilnih znamenj. Predvsem naznanjajo cele trope bežečih gozdnih živali in pa smer vetra odkod prihaja in kam drvi požar. Ljudje se morejo takrat še rešiti, prepustiti pa morajo vse svoje imetje nenasitnim plamenom. Edino, njihovo upanje je, da izpremeni veter svojo smer; za njim se obrne potem tudi ogenj. Nedavno se je podil velikanski plamen proti ogromnim tovarnam dinamita in smodnika v Dinevi ob Ladoškem jezeru. Na tisoče in tisoče ljudi je močilo tovarniška poslopja z vodo in kopičilo okoli njih pesek in močvirje; a vkljub temu je kazalo, da bo ves trud zaman. Skoraj v zadnjem hipu šele se je pre-vrgel veter in je dal ognju drugo smer. V ruskem listu „Novoje Vremje" poroča Andrej Samskij, da so mnogih gozdnih požarov krivi pastirji, ki kurijo na pašnikih in puščajo tam še živ ogenj. Veter ga potem razpali in raznese. Največji in glavni provzro-čitelji požara pa so razni potepuhi, ki se vlačijo sirom Rusije in z malomarnostjo, pa tudi iz zlobe požigajo gozde. Narod ni dovolj poučen, kako treba gasiti te požare, a se tudi dosti ne briga, dokler mu ne gre za lastno kožo, češ, naj gori, saj je dosti lesa. Velike skrbi Kitajcev. Kitajsko notranje ministrstvo ima velike skrbi. Izmisliti si mora novo republikansko slavnostno obleko, nekako narodno nošo za višje uradnike in vse druge velikaše. Parlament je bil že določil evropejski frak in cilinder za vse slavnostne prilike. In tudi predsednik republike je to potrdil na ta način, da je kupil svojemu sinu modem angleški frak. Toda kitajski trgovci so se z vso energijo uprli noši tujega fraka in cilindra, da je morala vlada odnehati. Predvsem naj se kaže v novi kitajski narodni noši kitajski značaj, in narejena naj bo iz blaga, ki ga ni treba šele uvažati iz tujine: iz svile. Ministrstvo naj sedaj reši to veliko nalogo. Sestavi naj kostum, ki bo modern, a vendar kitajski in samo svilnat sme biti. Kitajski krojaški umetniki imajo sedaj dovolj dela. Ali so se razpisale tudi kake konkurenčne nagrade, ni znano. Kragujevac, kamor se je umaknil srbski dvor, je mesto z 20.000 prebivalci in leži okoli 95 km zračne daljave južno od Belgrada. Železnica vodi do Lapova in od ondi se cepi proga v Kragujevac. Iz Belgrada se dospe tja v 4 urah in 45 minutah, železniška proga je dolga 129 km. Do 1. 1842. je bila v Kragu-jevcu palača srbskih vojevod. Kragujevac je bivše glavno mesto Srbije. Miloš Obrenovič je bil vladar v Rudniku in Kragujevcu ter je stoloval večinoma v Kragujevcu ali v Požarevcu. Kasnejte je postalo mesto Niš srbska prestolica in končno Beligrad. Toda Kragujevac je v vojaškem oziru ohranil svojo važnost. Mesto leži ob Lepenici ter ima še vladarjevo palačo, velik arzena!, več tovaren za puške in streijivo ter ima tudi več mlinov za smodnik. Kragujevac je torej artilerijsko in tehnično središče srbske vojske. Iz Kragujevca sta dobila ^Princip in Čabrinovič svoje morilno orožje. Darujte za „Rdeči križ"! Veliko ljubljanskega občinstva se ravna po električni uri v Prešernovi ulici št. 1. Opozarjamo, da bi se vsakdo posluževal iste, ki kaže pravi čas in je v Ljubljani edina te vrste. Uro je postavila tvrdka F. Čuden. Nestle-jeva moka za otroke! Poizkušnje Nestlejeve mokezaotroke se dobivajo popolnoma zastonj pri: IIENRI NE8TLE, DUNAJ i, BIBERSTASSE 82. Trebušne pasove, kilne pasove in vse potrebščine za babice priporoča K. Piotrowski. Ljubljana, Sv.Petra c. sedaj št. 33. .2 Stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 11. SODE KRSTE dobro ovinjene stare in nove, male in velike ima iprodaj Ivan Bu] Ijana, Cesta na naprodaj Ivan Buggenig, scdarsl/2 m modernega blaga za bluze ali za robce za otroke kdor naroči 5 kg poštni zabojček žitne kave za K 4-50 ali 4 kg žitne In 1 kg fine figove kave za K 4-70. Pošilja tudi z 2"a m blaga vred franko po povzetju Prva Severomor. Pra-žarna Žitne Kave v Po-strelmovu. (Sev. Morav.) Podpirajte podjetje v ob-mejn ih krajih. 21 VAnj, želisvojo sedanjo IVUUl negotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo. LJnr išče dobrega in MlUl lahkega postranskega zaslužka If flor "živa ugled in za-KliVl upanje pri svojih prijateljih in znancih, It J«- se ne plaši pred IVUUl akvizacijskim poslom, če se mu dobitek izplača, 329 ¦„ naj nemudoma sporoči I" svoj naslov pod ,Poštni predal 47' Ljubljana. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega dobrega puljenega2, boljšega 2-40, prima polbelega 2-80, belega 4, belega puhastega 5'10, vele-linega snežnobelega, puljenega 640 do 8, puha sivega 6 do 7, belega, finega 10, najfinejši prsni puh 12 K Zgotovljene postelje i^odC"b^.e|a alfŠ^: nega nankinga, pernica 180 cm, dolga 120 cm široka z 2 glavnicama 80'60, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16, napol puh 20, puh 24 K, posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavnice 3, 3-50 in.4 K. Pernica 200 140 cm 13, 14-70, 17-80 in ¦21 K, zglavnica 90170 cm 4-50, 5-20 in 5'70 K, spodnja pernica :z močnega črtastega gradia lSo;il6 cm 12-80 in 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej -»nko. Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar. y 'MjU češki nakupni -vir. - Naročila od 6 kg naprej franko. S.BENISCH, DESENICE 180, ČEŠKO. Natančneji cenik gratis in franko. 20 FOTOGRAFSKE APARATE in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi foiomauufakiura in dro-gerija obl. konces. prodaja strupov v Ljubljani, Šelenbirgova ulica 5. ^_____Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike. PRIPOROČA SE UIVIETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ. LJUBLJANA, is« Jabolka in hruške — namizno sadje — od 70 kg naprej po 12 do 60 vin. kg razpošilja A. Osel, posestnik, GuStanj, KoroSko. Tehnikum Mittweida Ravnatelj: Prof. A. Holzt. Kraljevina Saška. Višji tehniški zavod za električno in stroj-notehniko. Posebni oddelki za inženerje, tehnike in delpvodje. Elekt. in strojni laboratoriji. Učna tovarna — delavnica. Najstarejši in najbolj obiskovani zavod. Program itd. brezplačno pošlje tajništvo. trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33. Centrala: Trst, - Telefon štev. 100. Mednarodna špedicija, špedicije in zaearinanjo vsake vrste, prevažanje^blaga, skladišča iu kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženega blaga. Najmcdemejše opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mesto in] na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnihskladiščih. Omotanje itd, Spedicijski orad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalmatie" delniške parobrodne dražbe v Trstu. Brzovozne proge Trst-Anconajparobrodne dražbe D.;Tripcovich & Co., Trst, Avstrijskega Llojda, Cunard-Line za I. i-n. razr. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek >Jadranske banke«. Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Mohar. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.