3i%haja
Irikral na ieJftn=
»torek, čeMelt, soboto.
3 S^zue ti three tim« a week. 7u es dcujf Th vrs<l <x\j Saturday.
_ gIAinX> ILUtU-OA KATOLttraOA P&LAVSTV A V AMERIKI IK URADNO GLASILO SLOVENSKE POD P OR NE DRUŽBE SV. MOHOMIA V CHICAGO-
ŠTEV' (No.) 124._______CHICAGO, ILL., TOREK, 16. OKTOBRA - TUESDAY, OCTOBER, 16, 1923 "	LETO (VP£JwT
ttresemann postal dwtator.
REICHSTAG VOLIL Z VELIKO VEČINO ZA DIKTA TORJA. — STRESEMANN IMA SEDAJ POLNO MOČ ZA VSE SLUČAJE, KI BI ZNALI NASTATI. — POLITIČNA MOČ REICHSTAGA SEDAJ O-MEJENA. — SOCIALISTI IN KOMUNISTI ZGUBILI NA CELI ČRTI. — NOVA POGAJANJA S FRANCIJO.
Berolin. — Rancelar Strese-mann je s svojo politično spretnostjo pregovoril poslance v Reichstagu, da so z veliko večino £laso\ ali za njegovo diktaturo. Za predlogo je glasovalo 316 poslancev, dočim je glasovalo nasproti 24 komunistov in socialistov:
S tem postaja kancelar Stre-' seman neomejeni diktator in i-ma na podlagi glasovanja večjo moč, kakor pa je imel kdaj kak bivši nemški monarh v Nemčiji. Vsi pametni so prepričani. <fa druge pomoči za Nemčijo ni. kakor spretna železna rob diktatorja, ki ho imel absolutno moč reševati razmere, kakor se mu bo videlo potrebno in koristno za »narod in državo. Vsa politična moč države je sedaj v rokah diktatorja Strese-manna. Reichstag bo sicer re-prezentiral nemško ljudstvo, ne bo pa imel pravice določevati smernice notranji, ne zunanji politiki, ne da bi v to dovolil Orator.
Iz okupiranega ozemlja se poroča, <Ta nastajajo tam od dneva do dneva hujše razmere. Draginja sleherni dan narašča, a ljudstvo ima vsled padanja valute vedno manj denarja. V mestih Elberfeld. Duesseldorf, O-berhausen in Wiesbaden so delavci te dni obdržavali velike demonstracije. V večjih krajih je prišlo do neredov in kravalov. Demonstrantom se pridružujejo hišne gospodinje, ki vlomljajo v trgovine in si osvajajo živež. Ce s« jim kdo zoperstavi, ga napa-/ <kjo z kamenjem.
Bavarski državniki, ki se zavzemajo za monarhijo niso 1110* rjeti. da bo prišlo kdaj do da bo Stresemann vspel <lo diktatorstva. In še sedaj, ko so zvedeli po poročilih, da je Postal Stresemann diktator zma-jojejo z glavami kot neverjetni Tomaži in nimajo nikakega u-panja. da bo Stresemann vspel s svojim nastopom.
Bavarci so, kot se to vidi iz raznih poročil pripravljeni na vse slučaje. So oboroženi in slane na svojih puškah. Če pride v Nemčiji do revolucije, bodo zastražili meje svoje pokrajine m bodo ostali nevtralni. Svojo nevtralnost bodo čuvali z orožjem. Tako se je te dni izrazii bavarski diktator sam.
\ kratkem bo Stresemann prišel na dan s svojimi načrti gle-<le pogajanj z Francijo. Večina Nemcev je prepričanih, da Ruhr l^tako in tako zgubljen za Nem-^jo, vsaj za par desetletij, dok-,tr se usoda Nemčije ne obrne na boljšo stran. S tem Nemci J^islijo, da toliko časa. dokler ne Nemčiji dana prilika z orožjem iztrgati Ruhr nazaj iz francoskih rok.
Vendar pa se bodo vršila v "atkem nova pogajanja glede reParacije, ker Francija pritiska na to. S kakimi pogoji bo Stre-**mann prišel na dan bo pa po-aza'a bližnja bodočnost.
-o-
Philadelphia, Pa. .— Xa "Htanskem parniku Daighild se £ Pripetila eksplozija" v tej lu-Trije
pomorščaki so bili na ^estu ubiti in več je ranjenih. Ameriške gasilne ladije so po-na ladiji takoj pogasile.
GOMPERS PONOVNO IZ-j j VOLJEN ZA PREDSEDNIKA.
i
j Portland, Ore. — Samueli Gompers je bil na letošnji konji venciji, ki se je zaključila kon-j {cem zadnjega tedna ponovno iz-1 voljen predsednikom Ameriške Delavske Federacije.
-o-
GROB KOLUMBUSA POKRIT Z AMERIŠKO ZASTAVO.
Madrid. — Na dan praznovanja Kolumbusovega praznika 12. oktobra je ameriški poslanik na Španskem pokril grob, v katerem počiva Christofer Columbus z ameriško zastavo. Ob grobu so se obdržavale še druge ceremonije v spomin nesmrtnemu Ko-lumbusu, ki je odkril Ameriko.
-o-
MUSSOLINI HOČE VEČ DIKTATORSKE **OČI.
Rim. — S i g. Benito Mussolini je sklenil zahtevati od parlamenta nadaljne diktatorske oblasti. Baje tudi v Italiji se nekaj kuha in zna počiti vsak čas. Delavstvo je neki silno nezadovoljno vsled preganjanja od strani
POZOR CHICAŠKI SLOVENCI IN SL0YENKE.
Slovenska naselbina v Chicago dobi svojo lastno knjižnico in čitalnico. — Stvar je velikega pomena za naselbino.
Prihodnjo nedeljo bo v cerkveni dvorani ustanovitev "Knjižnice in Čitalnice" za našo slovensko naselbino v Chicagi. katero je dosegel naš župnik. To je velik korak k napredku naše naselbine, katerega se gotovo veseli vsa naša naselbina. Knjižnica bo del chicaške "Public Library." ki bo skrbela za potrebne knjige, slovenske in angleške. Obljubljeno imamo, da bomo dobili vse slovenske knjige, kolikor jih bo mogoče dobiti. Kar moramo sami poskrbeti, je samo prostor, katerega ima-mo jakt> primernega v uaši šoH, omare in odbor, ki bo skrbel za knjige, jih posojeval in skrbel, da se ne izgube. Vse drugo poskrbi mesto.
Knjižnica bo samo za farane. — V sredo večer ima zato čital-niški odbor svojo sejo, kjer se bo vse potrebno glede čitalnice uredilo. Sestavila se bodo tudi pravila, po katerih bo Čitalnica poslovala. Poskrbelo se bo tudi za nedeljsko otvoritveno zabavo. Zato, je pa jako važno, da so vsa društva pri tem odboru udeležena, ker knjižnica bo velike važnosti za društva, zlasti za njih člane. !>o so brez dela, ali ko so bolni in bi radi imeli zabave s čitanjem. Zato prosimo vse društvene predsednike in tajnike vseh moških in ženskih , društev, naj se gotovo udeleže j v sredo večer te v ažne seje, da bod'o potem mogli povedati čla-'nom pri društvih glede tega.
Toraj v sredo večer po rožnem vencu na sejo v cerkveno dvorano!
Čitalniški odbor.
AMERIŠKE YESTI.
—	Washington. — Te dni se bo obdržavala posebna prohibi-cijska konferenca, kateri bo predsedoval pennsylvanski guverner Pinchot, Na tej konferenci se bo razpravljalo, kako v bodoče nastopiti proti kršilcem prohibicije. Pričakujejo gotovih ostrih rezolucij in predlog, ki bodo predložene zatem pred prihodnji kongres v decembru.
—	Washington. — Zadnji petek je posetil Belo hišo tir. Wil-hem Cuno bivši nemški kancelar. ki« se nahaja te dni v Ameriki na posetu. Posvetoval se je s Coolidgem nad eno uro glede mednarodnega pa rob rod s t v a Cuno je sedaj načelnik največjega nemškega parobrbdskega sindikata. Coolidgu je izjavil, da se v politiko ne bo več vmešaval, pač pa bo ves svoj čas posvetil parobrodstvu in trgovini.
—	New York. — Znani Ro-ckefellerjev sin John D. Jr. je te dni podaril 1 miljon dolarjev tu-kajšni zologični družbi, ki oskrbuje newyorske zverinjake, v katere imajo ljudje prost vstop. Polovico bo družba dobila takoj, drugo polovico pa v prihodnjem letu.
Winchester, V a. — William L. Black ima v svoji posesti zapiske, ki kažejo, da je bil leta bivši slavni amtriški pre-zktent Abraham Lincoln krčmar v državi Illinois. Gostilniška licenca je bila izdana v okraju Sangamon, I1L
—	Chicago. — Železničarji proge "Big four" so se začeli zopet gibati za povišanje njihovih plač. Sliši se, da bodo zahtevali staro plačo, ki so jo imeli do 1. julija 1921. katero jim je takrat vladna železničarska komisija zmanjšala za 12 odstotkov.
—	Ottawa, 111. — Na domu Walter M. Andersona se je pripetila plinova eksplozija. Dva plumberja sta popravljala plino-ve cevi, ki so puščale na gotovem mestu. Pritisk plina je nastal silen, da je razneslo cev in plin se je vžgal s silno eksplozijo. ki je razdjala hišo in 6 oseb smrtno nevarno poškodovala.
9— Ashland, Ore. — Bandit je so napadli Southern Pacific San Francisco Express vlak. Pri naskoku so ustrelili do smrti štiri železničarje. Nato so oropali več potnikov. Poštni voz, so razstrelili z. dinamitom in pokradli več vrednostne pošte. Veliko pošte je zgorelo, ko so se zgorljive stvari vnele pri eksploziji. Ba>n-ditje so pobegnili v gore, katere policija zasleduje s krvnimi psi.
—	Council Bluffs, la. — Tu-kajšni župan Louis Zurmuehlen je bil te dni aretiran od zveznih agentov, ki so ga zalotili prodajati cigarete in tobak brez davčnih kolekov. Župan je trgovec na debelo in drobno s tobakom in je hotel potegniti zvezne oblasti s kontrabantiranjem. Nahaja se na prostem pod varščino $3000.
—	Superior, Wis. — Težki dež, ki je padal zadnjih par dni je veliko pomagal pri gašenju ognja, ki se je razpasel po tu-kajšnih okoliških gozdih. Ogenj je sedaj omejen in ljudje gase sedaj še goreče ostanke hlodov in štorov, ki tie po gozdovih.
—	Denver, Colo. — Prvi sneg je padal po tej okolici koncem zadnjega tedna. Sledil je hudemu viharju, ki je divjal po tej okolici. Po gorah je močno pobelil. Z>di se, da je razne poljske' pridelke, ki se nahajajo še na® polju občutno poškodoval.	I
fašistov, za katerih hrbet se skri-j va Mussolini.
MISTERIOZNI UMOR SE POČASI 0DKRIYA. j
. — i Preiskovalci so prepričani, da je
v afero zapleten ljubim ski tekmec umorjenega Mr. Maa&a.
New York. — Umor, ki se je izvršil te dni v South Beach nad( Mr. Milton A. Maasom se ni iz-! vršil kot prvotno sumljeno iz ro-' parskega stališča. To mnenje je' p.evladovalo prve dni radi izpo-; vedi Mrs. Ida M. Leslie, ki se' je nahajala z Mr. Maasom. ko| se je izvršil napad. Ona je je iz-j; povedala, da so napadli Maasa' trije maskiranci in ga ustrelili.' Njo so potegnili proč in med-| tem so mu preiskali žepe.
Preiskava, ki so jo vodili izurjeni detektivi pa pokazuje naj drugo možnost. Prvič, ako bi bi-j li izvršili umor nad Mr. Maasom' iz roparskega namena, bi bili o-! ropali tudi njo, ki je imela na> sefoi veliko zlatnine, diamantno' ovratnico in druge dragocenosti .vrednih deset tisoč dolarjev. To-j Ida napadalci se niso niti ene nje-j ne stvari dotaknili, iz tega vzro-j ka se je izvršil umor radi lju-l bimskega tekmovanja, slučaj,j ker je te dni policija v Green-i Wich, Conn, ko je preiskala dom! M rs. Leslie našla cel zavoj raz-j Jaili ljubimskih pisem, kar potrjuje, da so bili pri ljubezni tekmeci in da je moral kak bogati miljoner najeti morilce, da so izvršili umor nad Mr. Maasom.!
Cela stvar je postala zagonet j na. ker napadalcev še niso izsle-l dili. Osumili so par oseb, ki pal kot pokazuje.,o preiskave niso,' krivi. Najbrže pa bo. da je imel pri umoru svoje prste kak bogatin, ki se je hotel Maasa iz-nebiti, ker bogata vdova Mrs. Leslie se je bila v Maasa precej, zaljubila in sta bila namenjena' se v kratkem poročiti. Tajne preiskave se vrše naprej in obla-' sti se prizadevajo na vso moč,5 da se zločin odkrije in najde krivce.
-o--I
BANKO ZAPRLI.
Miamisburg. Ohio. — Tukajš- * no Miamsburg Banking Co. so obiasti v soboto zaprle radi primanjkljaja v svoti $109,000.; Predsednik banke J. J. Schwartz, ki je 12 let načeloval banki je bil od oblasti aretiran.
-o-
VELIKA EKSPLOZIJA V MOSKVI.
Moskva. — V soboto se je pri-, petila v neki veliki trgovini sil- j na eksplozija, ki je razdejala dve j velike trgovske hiše. Okoli 25. oseb je ubitih in do i'oo ranjenih, j
DENARNE POŠBJATVS.
Včermjfa« cena so bik jogotlf—
•Um dinarjem:
100 — Din........ S 1.30
500 — Din........ S 6.50
1000 — Din. ....... $12.40
2500 — Din........ $31.00
5000 — Din........ $61.00
Za italijanske Brc:
50 — Lir ........ $ 2.75
100 — Lir ........ $ S-25
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $4700
Pri večjih svotah, ki presegajo 20 tisoč Din- ali 2 tisoč lir, damo še p< sebni popust. Predno pošljete den< črez druge tvrdke se spomnite n naše podjetje, ki bo Vam poslalo Va» denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Nase cene ko ved- J no najnižje!
Vse pošiljatve naslavljajte na:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd St.,	Chicago, 111.
Ljubljana, 24. sept. 1023.
Po odhodu Radiča v London in po katoliškem shodu v Ljubljani, o katerem sem vam v zadnjem pismu poročal, so v notranje političnem položaju zbudile veliko pozornost vesti, da se Slov. Ljudska Stranka podaja z radikali, da bi stopila na jesen v vlado. Sklepali so to iz tega. i ker je dr. Korošec posetil v daljši avdijenci kralja na Bledu in se kmalu nato tudi razgovarjal z Ljubo Jovanovičem. predsednikom narodne skupščine. Pisarili so celo, da se namerava S. L. S. ločiti od hrvaškega bloka in začeti novo politiko na lastno pest. Vsa taka in podobna ugibanja so bila prenagljena, kar se je pokazalo že v prvih dneh zasedanja narodne skupščine, ki se je sešla dne 20. sept. Slovenci. Hrvatje in bosanski muslimani so na novo strnili svoje vrste in ubrali pot še ostrejše opozicije. Zato je sedanja notranjepolitična situacija še zelo nejas-1 na, pravijo, da ne bo dolgo več j imela vlada v skupščini večine, vsaj popolnoma sigurne in zanesljive večine ne. Vlado bodo še naprej podpirali macedonski Turki in Nemci, to pa za državo ni dobiček, ampak prej škoda, Tčer bodo morili radikali plačati to pomoč z narodnimi koncesijami v južni Srbiji na korist Turkov, v Vojvodini in Sloveniji pa v korist Nemcev.
Vihar, ki je nastal po Radiče-vera boju v inozemstvu, se je polegel. Danes nihče več ne piše, da bodo Radiča kar po "kon-tumacu" obsodili. Nasprotno, Radič iznova zmaguje "Radič jej sedaj na Angleškem. Tam se seznanja z ljudmi, ki imajo v stva-] teh sveta važno besedo, bodisi, kot publicisti, pisatelji, parla-j mentarci in podobno. Danes ni nobenega dvoma več, da je nje-j gova misija uspela na vsej črti.' Po njegovi zaslugi je dobilo hr-' vaško vprašanje mednarodni po-Jmen in današnji belgrajski reži-' m ovci bodo prej ali slej klecnilij 'na kolena pred Evropo, tisto Ev-j ropo. ki ima še nekaj sramu in( resnicoljubnosti. Ves belgrajskij aparat za širjenje laži ni nič pomagal. Danes ni nobenega člo-j veka v naši državi, ki bi se upal r dotakniti Radiča, ko se bo vrnil
I	.	1
v Zagreb. Tn vrnil se bo, ker ga bo spremljala mogočna zaščitna roka kulturne Evrope. "Tako poroča z dne 22. sept. "Avtono-mist/' ki vživa zaradi svoj etrez-no premišljene sodbe splošen u-gled."
i V zadnjem času je pri občin-j skih sejah po vsej Sloveniji na dnevnem redu "Kuluk." Beseda je turška, odredba srbska, pome-, nja pa tlako, ali če hočete urad-! ni naziv — "ljudsko delo za popravo javnih cest." Na povelje vlade se. mora vršiti to "ljudsko delo" največ dvakrat na leto po sedem dni in sicer spomladi in jeseni. Vladni zakon določa, da mora do t. se^)t. vsaka občina sestaviti seznam oseb. ki so dolžne opravljati to delo. K temu delu se smejo pritegniti vse o-sebe od 18. do 50 leta. Vsakdo ima pravico, da pošlje namestnika ali pa, da se odkupi z denarjem. Kdor ne pride na delo in ne pošlje namestnika ali pa se ne odkupi z denarjem, je kaznovan. Odkupnina se mora plačati v 10 dneh. ako se pa ne plača, jo iz-tirjajo v naslednjih 10 dneh ek-sekutivnim potom. Ker že govorim v javnih eksekutorjih, ki se jih je naš kmet že od nekdaj bal in gledal nanje nezaupljivo ka-'
Pismo iz Slovenije.
Piše Rev. Dr. F. T.
kor Rimljan na cestninarje, naj navedem še nekatere predmete, katerih gospodje javnega reda ne smejo zarubiti. Med te predmete spadajo: plug, voz, dva vola ali konja, kobila z žrebetom pod enim letom, krava s teletom pod enim letom, deset ovac, pet prašičev, pet koz, poljsko orodje j in toliko živeža, kolikor ga rabi kmet za svojo družino in za živino do žetve.
Ljudje so ogorčeni, da bi na eni strani plačevali davke in cestne doklade, na drugi strani pa ceste delali s tlako. Zato se županstva branijo delati sezname "Kulukašev," ker so prepričani, da bodo potem ceste še slabše kot so secfaj.
Iz najnovejših ztinanje-politič-nih poročil je danes skoro popolnoma gotovo, da nas je Italija iznova prav pošteno povlekla in izrinila iz Reke in Kvarnera. Govorili so, da skuša rešiti Italija pereče reško vprašanje na 1 dva načina: za Reko da ponuja j Idrijo in Postojno ali pa da bo predlagala, da dobijo Reka, Ba-roš in Delta za 99 let skupno, to je jugoslovansko in italijansko upravo. Dala pa ne bo Italija ne enega ne drugega, ampak kratkomalo proglaša Reko za svojo posest. Misli si pač: zmi-' rai je na boljšem tisti, ki je v posesti kake stvari. Krivdo nad izgubo Reke že danes javno pripisujejo naši nezmqžno-znani diplomaciji, ki je bila napram Italiji vedno preveč odjenljiva, in .tako se je zgodilo, da je postajal Mussolini vedno drznejši. njegove zahteve pa vedno večje j in obsežnejše.
V	dneh od 1. do 10. septem-j bra smo imeli v Ljubljani tretji I slovenski velesejm. V posamez-Jnih paviljonih so bili razstavljeni papirnati, železni, elektroteh-
! nični, usnjarski, volneni in mi-' zarski izdelki ter najrazličnejši 'stroji. Ce tudi je bila zaradi sla-{ bega vremena letošnja udeležba ! manjša kakor lansko leto je veti-i dar ljubljanski velesejm iznova jpokazal, kako lepo napreduje na-( ša domača industrija, tehnika in i trgovina. Vsak posetnik velesej-ma je lahko opazil, da v sloven-j ski industriji in trgovini čim-dalje bolj izginja tuji kapital in da prehaja v roke domačih lju-1 di.
V	naravi se je tudi pri nas že pojavila jesen. Lastovice in škorci so nas zapustili že vprvi polovici septembra, s polja že jemljejo ljudje jesenske pridelke. Letina je vobče dobra, izvzemši
1 krajev, kjer je toča pobila. Letos ' se je obneslo žitno polje in se-1 nožeti. Krompir že leta ni tako lepo obrodil kot letos. Sadja sicer ni toliko kakor preteklo jesen. vendar se obeta tudi obilo sadjevca. Na ljubljanskem trgu je vidfeti letos prvikrat obilo grozdja iz belokrajske okolice. Kilogram grozdja prodajajo po 8 do 9 Din. Če ne bo jesenski dež nagajal, bodo tudi naši vi-ničarji pridelali dobro kapljico. Kljub temu bo cena vinu ostala stara, če ne bo še narastla. Vinska trgovina bo namreč znatno trpela zaradi povišanja tovornih tarifov na železnicah. S 15. septembrom je podražila železniška uprava osebni promet za 25 odstot.. tovorni pa kar za too odstotkov, torej bo tovorni-na še enkrat tako velika kakor doslej. Vinske cene starine na licu mesta se gibljejo od 15 do 24 K srednje dobrega vina.
Vas pa najbrže varuje prohi-bicija ?
ED I N O S T
(UNITY.)
Ixhftja mk torek, četrtek In soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1*49 West asnd Street, CHICAGO. ILL. ___Telephone: Canal 0098.	___
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$300
Za Združene Države za pol leta................................$i-5o
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3*50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$1-75
2ubscribtion: For United States per year ............................$300
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per yeatr..	$3.50 _"_ Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Atevilka poleg vašega naslova znaCi do kdaj je
plačan list.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg ?rga tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. -
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
"gpmoOT"
Protestantizem v Nemčiji propada.
_
Politične razmere v Nemčiji postajajo sleherni dan bolj ■oele. Zunanji svet. k; čuje o teh notranjih bomrtiiah sploh nc-j kakega vzroka vse to prihaja. Te dni pa so podali med, javnost nemški žurnalisti vest, da zadnji spor med Bavarijo in j Prusijo ni ničesar drugega, kakor naraščajoči verski boj med1 katoličani 111 protestanti.
Proti katoličanom vodi silni boj tudi Evangelistična družba, h kate ri sekti pripadata tudi Hindenburg in Ludendorff.
Vse nekatoliške sekte so silno ozlovoljene radi velikanske-' 3a napredka na strani nemških katoličanov. Med vojno, v časih' hudih preizkušeni, v katerih edino se vsaka dobra stvar pre-1 izkusi, je katoličanstvo v Nemčiji silno pridobilo in armada; rimsko-katoliške cerkve je narastla za več deset tisoč, tako poročajo nepristranski sekularni listi v Nemčiji sami.
Protestantizem, ki je pri njegovih zagovornikih samo na jeziku, a kadar pride, da se dejansko pokaže z ljubeznijo in resnim delom, tedaj je mrzel in ga sploh nikjer ni, je pa utrpel tekom zadnjih deset let na Nemškem silno nazadovanje. Ljudstvo namreč spregleduje, kje je resnica, katera vera je vi resnici mati prave ljubezni in to je vzrok, da protestantziem zgublja tla >in jih še bo v vedno večji meri .
V Bivši nemški kajzer Viljem je svoječasno napravil neko o-pazko proti rinisko-katoliški cerkvi, menda še pred svetovno vojno. Toda kajzer je premagan in z njim se ruši vred nemško luteranstvo in je že skoro popolnoma v razvalinah. Na drugi strani pa vidimo rimsko katoliško cerkev, ki zmagovito jadra naprej in pridobiva na celi črti od dneva do dneva .
Največ so naredili za katoliško cerkev na Nemškem katoliški Jezuiti. Pod bivšo vlado so bili Jezuiti silno zapostavljeni in čestokrat tudi preganjani. Veliko izmed njih je bilo izgnanih ■ iz domovine, ker so agitirali in delali za napredek katoliške cerkve in vlada jih je proglašala za politične sovražnike
Po vojni in že tudi deloma med vojno se je silno veliko! teh nemških misijonarjev vrnilo v domovino in so začeli z vso energijo z delom za širjenje kraljestva božjega na zemlji. Ustanavljali so kolegije in svoje šole, kjer vzgajajo naraščaje za dtt-hovski stan. Prirejajo javne shode, izdajajo dobro in zdravo katoliško literaturo, in to jih dviga višje in višje in sleherni dan se njih armada veča.
Bavarska že odnekdaj dobra katoliška pokrajina podpira to delo. Moral na podpora za razširjenje katoliške cerkve v Nem-1 čiji prihaja v največji meri iz Bavarske. Zato pa tudi bavarskim katoličanom sovražni element^ v parlamentu in na drugih merodajnih mestih vedno kljubujejo. Podtikajo jim vsakovrstne izmišljotine, kakor pač Znajo breznačelni sovražniki katoliške cerkve. Hittler odličen bavarski katoliški lajik je to videl.i Kajti tudi na Nemškem se je kot tu v Ameriki n. pr. Klanstvo! organiziralo v sovražnike, ki so vedno zahrbtno nagajali in kljubovali katoličanom, bodisi v politiki, ali javnem življenju. Zato je organiziral takozvane bavarske "rujavosrajčnikje," katere so sovražniki prekrstili v tako zvane "fašiste." S to organizacijo, v kateri je bila zedinjena vsa katoliška mladina in od-raščeno bavarsko katoliško ljudstvo, je Hittler nastopil proti vsem sovražnikom katoliške cerkve v Bavariji. Bojkot sovražnikov se je zblinil v nič in katoličani so postali sila. daleč moč- \ nejša od vseh svojih zagrizenih sovražnikov.	j
T.udendorff je dejal proti katoliškim Jezuitom, da mešajo vero s politiko. Kar je pa prav tako debela laž, kakor n. pr. kadar najbolj umazani in podli slovenski list "Glas Smrdobe" zapiše kako proti kakemu slov. katoliškemu duhovniku. Toda sva- I riti ljudi pred slabimi nauki, kot jih n. pr. razširja socializem • in boljševizem še ne pravi mešati vere s politiko, ampak vršiti najv^jo dolžnost, ki jo ima v tem oziru vsak katoliški duhovnik.
Se ne dolgo je izjavil Ludendorff. da je zadnja leta se boril proti rdečkariji in boljševizmu, zdaj pa se sliši opazke, da prihaja v zapadni del države, kjer bo napovedal boj katoliški cerkvi. To, ravno to, da se Ludendorff na kaj takega pripravlja pa jasno pokazuje, da je Protestantizem v razsulu, in da se zbirajo zadnje sile, da bi ga obvarovale pred popolnim propadom.
Toda ti poizkusi ne bodo izdali nič. Morda znajo s tem podaljšati življenje umirajoči krivi veri, a smrti jo ne bodo rešili, kajti živi samo, resnica, in nič drugega, kakor sama pristna resnica je katoliška vera, ki ima vsled tega zasigurano bodočnost na zemlji, dokler bo na njej bival človeški rod, ki ga je Bog ustvaril, da njega časti in njemu služi.
Padel je kajzer, padel bo Ludendorff, padle bodo njih kri- ; ve vere. A mogočna ladija katoliška cerkev pa bo plula naprej 1 proti svojemu cilju, kakor že plove od svojega začetka vsakdan jacja m močnejša. Ti pojavi na Nemškem pa niso mč drugega, kakor zadnji krik in vik pred smrtjo. Kdor umira ta vpije In protestantizem se nahaja pred smrtjo in zato se zvija in vpije
Forest City, Pa.
V zadnjič sem vam poročal, da so se pričeli dvigati tudi po tej okolici Ku Kluks Klani, Večkrat se tuintam prikažejo. Ne daleč od tukaj so sežgali par kri-žev. Ljudje se jih boje, ker nihče ne zna, kaka muha jim zna pasti v glavo. Meni se le to ja-ko čudno vidi, da oblasti vse kaj takega dopuste. Ljudje, ki se ne upajo brez mask med ljudi po' ;mojem skromnem mnenju niso ljudje s poštenim namenom. Ce-1 mu natikati masko na obraz pro-! ti svojemu sočloveku. Iz pošte-' nega in prijateljskega namena se to gotovo ne dela. Ampak Klani delajo to zato. ako izvrše kak (kriminal, da jih potem nihfce ne [spozna. To pa ni lepo ne po- j šteno. In ker pravica, hoče vedno dobiti pravega krivca v roke ni to tudi od nje lepo, da dopu-sti, da ta organizacija sme tako delati.
—	Naš dobropoznani Michael Skubic se bo podal te dni v Baltimore, Md. v tamkajšni kolegij. kjer bo študiral tujezemski trgovski kurz. Mr. Skubic je bil, dosedaj naš mirovni sodnik in obenem predsednik premogar- ' skega linijskega lokala »035. Ko-' jaki ga bodo pogrešali tekom njegove odsotnosti, ker je večkrat bil na uslugo svojim rojakom.
—	Na društvenem polju gremo počasi naprej. Članstvo se vedno polagoma množi in tudi finančno si pomagajo vsa društva. Sliši se, da se dr. Zvon zopet na tihoma pripravlja z neko izvanredno prireditvijo, da bodo vse nas iznenadili. Prav tako le krepko naprej in nas kaj kmalu povabite na prireditev.
Poročevalec.
-o--*
Sheboygan, Wis.
Cenjeno uredništvo: — Dovolite mi malo prostora v vašem listu, da dam izraza občutkom, ki so me navdajali, ko sem čitala ono pismo, ki ga vam je poslala neka poročevalka iz Milwaukee.
Kolikor vas jaz razumem ste ono pismo priobčili svojim čita-teljem samo v zabavo. Saj jaz sem se od srca smejala, ko sem 1 ga brala. Gotovo, nisem mislila, da imamo ženske tako učeno filozofinjo med seboj.
Jaz bi rada, da bi ona prišla z dokazi na dan. kedaj je katoliška vera ženo kot tako, zaničevala in sovražila. Ali ni ravno o-na postavila žensko enako 7. moškim ? Zakaj se je Kristusova vera razširjala tako naglo, posebno med pagani. ali ne zato ker je učila da smo pred Bogom vsi enaki, toraj tudi ženske? Toliko o tem !
Jako sem pa začudena, ko či-j tam dalje, da imajo' v Milwaukee žensko gardo. Glejte, glejte, kaj takega pa v Sheboyganu ne premoremo in gotovo kje drugje tudi ne. Ta žena piše "mi stojimo in smo pripravljene na boj I vsako minuto" s kom pa ste se j oborožile? Ali s pečnimi vilami in lonci? In nad koga pa greste? Ali nad svoje može? Če je tak^. le po njih, če se vam dajo. le .pokažite da "ženska ne sme biti [zaničevana, zatirana in tako naprej:"
Kadar pridem' v Milwaukee, prosim, da bi se ta regiment kje "presentiral," da bi videli, ako je "taubbh!"
Drugače je pa dopisovalka dala sebi in njenim somišljenikom najlepši pečat, ko je zapisala: "od nas ni treba nič dobrega pričakovati," to seveda mi že dolgo vemo, ako pa sami to pritrdite je pa seveda še boljše.
Pozdrav
M.
-o-
Indianapolis, Ind.
Cenjeni g. urednik: — Iz naše naselbine vidim jako malo do-, pisov, zato se oglašam jaz, da poročam nekoliko o našem društvenem gibanju in sicer o našem ženskem društvu. Najprvo moram naznaniti tužno vest, da smo izgubile eno članico Mate-
rinega društva, rojakinjo Antonijo Hvalica. Smrt jo je pobrala nepričakovano. Dne 16. septembra se je še vdeležila skup-: nega sv. obhajila s članicami Materinega društva. Dne 19. septembra je bila še zdrava in vesela, pela je še pesmice svojim otročičkom. Zdrava in mirna se je podala spat s svojo druži-L^nico, — ali vstala ni več. Ob 10. » uri zvečer ji je postalo slabo, • ob 11. uri ponoči je bila že mrtva. Taka je usoda človeka. Ne .tire ne dneva ne ve človek," kdaj 'ga pokliče smrt v večnost.
Za seboj zapušča žalujočega ■ soproga in 3 otroke. K zadnjemu počitku sta jo spremila dva i društva, katerih članica je ranj-jka bila. Prvo je bilo društvo Katoliških žen ali Materino dru-, ■jštvo, drugo pa društvo sv. Ane št. 134 v Indianapolis, K. S. K. » J. Hvala članicam obeh društev, [ker so se potrudile in prišle v I tako obilnem številu in spre j mile ranjko sestro, k zadnjemu počitku. Naj počiva v miru in več-jna luč i i naj sveti!
I	Ali vidite drage čitateljice, ka-1 ko koristno je vsaki članici Materino društvo. Rajno sestra
II	valico je zadela} nepričakovana smrt, ni se mogla spovedati. A upajmo, da je bila gotovo pripravljena na smrt in na pot v večnost, ker bila je tri dni pred smrtjo pri spovedi in sv. obhajilu skupno s društvenicami.
Zatoraj drage žene, katere še niste pri tem društvu pridite in pristopite, zakaj nobena ne ve. 1 kdaj ji bo zaklenkala smrt pred 1 njenimi vrati.
Pozdrav vsem članicam Materinega društva, kakor tudi vsem čitateljicam lista Edinosti in Ave Maria, katerima želim mnogo vspeha !
Ana Koren, preds. Mater. dr.
-o-
Barberton, O.
V odgovor skebu Martinu Že-( leznikar! Ne dolgo tega. se je naš Martinček spet razkorači^ kot* petelin na gnoju, ter junaško orisal v Prosveti tukajšne' razmere. Zakikirikal je to pot proti starim ženicam : posebno i-j ma veselje proti meni že 70 let| stari vdovi. Ako bi se meni ne j zdelo neumno njemu odgovarja-j ti. bi lahko napisala cel roman( o njegovi naprednosti, pa je ško-. da črnila in papirja za odgovarjati na njegove prismodarije.! Tukaj ga splošno poznamo kot j prismojenca. drugod pa tudi po njegovih dopisih. Je pač takoj kakršen mož je, taki so njegovi dopisi.
Ker tako lažnjivo napada in obrekuje stare in mirne ljudi; ozrl naj bi se raje na svoje ne-; dolžne žrtve, katerim je oče, ki, jim je s svojo izobrazbo vzel ljubečo mater, ter jo naredil ta-j ko nesrečno, da mora revica ča-' kati smrti med umobolnimi v. Maslon, Ohio.
Sedaj pa še drugim ne da miru. pa kaj se hoče. to je sad naprednosti, kar kdo zna to dela. 1 (Dobro bi bilo. da bi mu kdo možgane popravil. Pred leti so mu jih stavkarji. ki se je skrivaj plazil na delo ter se tako priku-poval bogatim Židom kompani-stom Babcock in Wilcox tovar-, ne. ali kakor jo Slovenci naziv-ljajo boiler shop, ko so mu nekega jutra sotrpini dobro možgane namazali, je bil potem pameten. A sedaj so pa spet njegovi kolesci up side down. Naj povem javnosti samo en dogodek njegove dobrosrčnosti, ko mu je pred nekaj meseci umrl oz. zgorel 4-letni otrok. Pa u-boga revica soproga tega junaka ni imela še obuvala, da bi šla spremit ljubljenega otročička na pokopališče, ampak so ji dobri sosedje posodili šuhe. Torej ni čuda. da se ji je zmešalo pri , tako nečvrednem soprogu. Ne-številnokrat si je morala iskati zavetja v temni noči pri sosedih. Vidite, tak je naš junak, kateri dela pridige njemu podobnim v Prosveti. Ako bodo njega poslušali še kaj časa in
IZŠEL JE
KOLEDAR "AVE MARIA" ZA LETO 1924.
Te dni se je pričel razpošiljati Koledar "Ave Maria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 290 strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni izpod peres najboljših slovenskih pisateljev. Koledkr vsebuje zopet mnogo slik slov. cerkva, šol, društev, itd. Nabavite si krasni koledar predno poide. Cena je 50c. Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa če ga naročite "direktno od:
"AVE MARIA" 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111.
sprejemali njegove dopise, se bodo tudi njim možgani obesili čez lase, da se bo lahko videla i njihova rdeča izobrazba. Marti-! novi dopisi so "podučljivi" — očitno obrekovanje ponos za na-jselbino. Le podpirajte take časnike barbertonski Slovenci — to i je napredno, da se iz vas norce brije.
I Drugače se jaz bote malo {zmenim, kaj o meni piše ta ju->nak v javnosti. Slovenci v Bar-bertonu me poznajo kot pošte-;no ženo,— ti pa le obrekuj naprej s svojo rdečo naprednostjo.
Uršula iz Bolivar road.
(Op. ured.)-: — Dopis smo objavili, kakor smo prejeli. Par-krat preje smo radi ljubega mi-jru zadržali take dopise, misleč, i da se dopisnik Prosvete M. Ž. končno spametuje, in da bo prenehal z napadi na miroljubne katoliške Slovence v Barberto-nu. Ker jim pa le ne da miru in jih v Prosveti vedno napada, smo sklenili dati prosto cesto tu-(di v našem listu našim katoliškim dopisnikom iz Barbertona. \ ihar imate, a krivi niso naši 1 katoliški dopisniki, pač pa tisti. 1 ki sejejo prepir.
-o-
Chicago, 111.
Včeraj popoldne in zvečer se j je vršila v -šolski dvorani zabavna veselica, katero je priredilo! žensko dr. Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. J. Udeležba je bila ! jako povoljna in društvo je brez-dvomno naredilo lep vspeh z veselico.
—	V nedeljo dne 28. oktobra pa priredi svojo zabavo z "Vinsko trgatvijo" Slovenska Podporna clr. sv. Mohorja, ki je že sko ro največja katoliško društvo v naši naselbini. Na zadnji seji jih je zopet pristopilo kar deset novih članov in članic, kar je za vzeti na znanje z velikim veseljem. Družba ima že jako močno finančno podlago. Njena blagajna že šteje blizu $2.500.00.; Vse to se je doseglo v dobrih
i 2t. mesecih. Družbi sv. Mohorja je za čestitati na tako krasnem jvspehu. ki ga je dosegla v tako! kratkem času.
I — Very Rev. Dr. Hugo Bren 1 provincijalni komisar frančiška-! nov, ki se je mudil zadnje dni na kratkem oddihu na Willardu, Wis. se je koncem zadnjega tedna vrnil nazaj v Chicago.
—	Rev. Francis Mažir, slovenski župnik cerkve sv. Barbare iz
j Springfielda. III. se je o priliki, 1 ko se je mudil na 40-urni pobož-nosti v naši cerkvi, ogledal tudi , našo tiskarno 1*11 knjigarno. Fa-ther Mažir je bil letos na dveh : vojaških manevrih kot stotnik ! vojaški kaplan države Illinois. Prvič je bil s kavalerijo v Lin-j coin camp, drugič s pehoto v camp Grant.
i — Mr. Math Gorjanc. ki je prišel zadnjo zimo iz Eveletha. M inn. v našo naselbino, je te dni pričel voditi tesarsko in mizarsko obrt na svojo roko. Popravlja hiše in vse kar spada v področje tesarskega dela.
-o-
—	Minneapolis. Minn. — Harry Oiunn 28-letni zrakoplovec,
, se je danes ubil, ko je padel s t svojim zrakoplovom iz visočine 300 čevljev. Quinn je preizkušal I ravno novo izdelani zrakoplov, ki ga je v gotovih ozirih izboljšal profesor Boehnlain iz Min- j neapolisa. V zraku mu je odpovedal in padel je naravnost na-vpik na zemljo.

Mojster Zvonko Vseinnič J I.uitagent ima jako slabe d 1I ze za svoje trditve, ki iiv, I stresa v Glas Smrdobe ;B ^ kleti proti bibliji. Njegovi „ bi ga pokazujejo še za bedaka, kakor pa je 0na vvauška učenjakinja, kater ^
smo smo te dni objavili C ^ * * *
Nič bi ne rekli proti njeP mu pisanju, ko bi le ne zf
tak o satansko lagal. Kad ^ I zapiše Zvonko, kakor je te dni v Prokleti namreč " Biblija ni samo lažnjiva. 0 celo brutalna, nemoralna 3 * hujšljiva in skoro v vsakem P> jem odstavku naravnost bit sta " tedaj ne moremo dj ne bi laznjivemu IopovsW klevetniku povedali v brk da ^ liižnjivec. kakoršnega zemlja ni nosila!
* * *
Da so lawndalski škribantje lopovi od prvega do zadnje* vemo že precej časa. Ampak t i ko na celem lagati pa še nismo I nobenega zalotili, kakor smo !f
dni Zvonkota v Prokleti! * * *
Vprašamo lawndalske klevet nike. da naj odgovore, ako sra trajo biblijo — sv. pismo za pohušljivim in nemoralnim. ier ravno sv. pismo nas uči, i K moramo ljubiti med seboj ti bratje, da moramo biti pošten na moramo biti čisti, da morar. živeti kot se človeku spodobi:' Lahko je reči. da je biblija tab . in taka. toda kje so dokazi, 6 je res taka ? Ali mar hočete m celem pri jasnem svetlem dm-vu potvarjati najčistejšo resni co, ki jo reprezentira biblija: j Ne boste!
Članstvu lawndalske jednok pa sedaj stavimo vprašanje: v!, ki ste večkrat trdili, da vaša jed-; nota ni res tako rdeča in proti-verska, kaj pravite na članek, ki ga je prinesel vaš list v tedenski izdaji, kjer lažejo in kleve-jtajo vaši škribantje, ki jih vis svojimi žulji plačujete o biblijr Ali vi odobrujete tako klevet stvo? Ali^se naj res z vašimi h-i ji izdaja take brozge? Odgov> rite si sami. ako imate še ka: vesti in poštenosti v svojih srcih !
* * *
N ič bi ne rekli, ko bi napafi S kaj drugega, saj lawnadlska:v> jat (boljšega imena tako lažnjivci ne zaslužijo) itak tt zna drugega kakor napadati po^ štene ljudi, ki se trudijo, da vi-drže med našimi izseljenci v tej deželi moralno življenje, pošte nje in ljubezen do vere in naroda. Ampak kadar pridejo pa * tako podlo lažjo na dan, kako' so prišli ta teden v jednotinec glasilu, pa ne moremo, da bi ne spregovorili in povedali svoje ga mnenja o teh klevetnikih, t jih slovensko delavstvo redi, b |
kor trote na lawndalski cesti! * * *
Članstvo lawndalske jednote ali te je kaj sram, ko se za fvoj denar uganjajo take-le stvari Ali je to nepristransko pisanje? -\li se pravi s takimi lažmi delavsko vprašanje reševati."! Akl niste vsi do zadnjega po domače povedano "brljavi" pri vaši jed-noti, lahko vidite kaj se godi In enkrat za vselej povedano. V1 člani ste krivi prav tako, kakor oni, ki pišejo, kajti za vaš denaf se to dela in vi vsi veste, da Je laž, tako debela laž, da se jo lahko prime kadar in kjerkoli hoče-
In vi vsi molčite na to! . • • * * *
Nekemu Kasvincu prebivalcu perzijskega mesta Kasvin je p°* ginil osel. Tedaj je Kasvin* molil k Bogu in se mu zahvaljeval.
Neki mož pravi: "Ti si pa reS čudno bitje! Zgubil si oste Jf hvališ zato Boga. Kakšen vzroj pa imaš, da se mu zahvaljuješ-
Kasvinec mu odvrne: "To s1 neumen! Bogu se zahvaljuJern zato, da nisem takrat sedel «* oslu. Ako bi se bilo to zgodii^ bi tudi že mene štiri dni ne p1" lo."
V NEDELJO POPOLDNE.
PiSe Rev. J. C Smolej.
TEDENSKI KOLEDAR
22 po bink. — Dajte cesar, kar je ces. Mat. 22.
21	Nedelja — Hilarion, op.
Uršula, muc.
22	Pondeljek — Marija Salome.
2} Torek — Janez Kapist Se-verin.
24 Sreda — Rafael, arhangelj. 35 Četrtek — Krizant in Darij. muc.
' 26 Petek — Evarist p. muc. 27 Sobota — Frumencij, škof.
-o-
SV. REŠNJE TEJLO.
Navzvišenejši, najsvetejši vseh zakramentov je zakramei** sv. Rešnjega Telesa.
Kaj je sv. Rešnje Telo? Na to vprašanje mi odgovoriš: Je zakrament, postavljen od Jezusa Kristusa, je pravo Telo in prava Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa pod podobami kruha in vira.
1.	Sv. Resnje Telo je zakrament. zakrament, ki prekaša vse druqre zakramente, ker ne vsebuje samo milosti, ampak Pričet-tiika in Vir vseh milosti.	!
Z imenom "sv. Rešnje Telo" označamo hostijo in vino, spremenjeno v Telo in Kri Jezusa Kristusa, katero dvigne pred očmi vernikov duhoven pri povzdigovanju med sv. mašo. Ka-tor drugi zakramenti, je tudi sv. Rešnje Telo vidno znamenje nevidne milosti božje ; vidne podobe kruha in vina označajo. pred-ocujejo duhovno hrano, katero daje sv. Rešnje Telo našim dušam. .
2.	Je zakrament postavljen od Jezusa Kristusa. Postavil ga je Gospod pri zadnji večerji, ko je vzel kruh v svoje svete roke. £a blagoslovil, razlomil in dal svojim učencem, rekoč: Vzemite in jejte, to je Moje Telo. Rav-notako je vzel kelih z vinom, £a blagoslovil in dal svojim u-čencem rekoč: Vzemite in pijte iz njega vsi. Je to Moja Kri, ki bo za mnoge prelita v odpuščanje grehov. Potem pa je dodjal : To storite v moj spomin. S temi besedami je Kristus Gospod postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa in dal apostolom in njihovim naslednikom moč in oblast, spreminjati kruh in vino v 'njegovo Telo in njegovo Kri, in
podeljevati ta zakrament vernikom .
j. V tem zakramentu je Jezus Kristus resnično pričujoč.
^ tem obstoji nauk, dogma o njegovi resnični pričujočnosti. V sv. Rešnjem Telesu, v hostiji, je Jezus Kristus osebno pričujoč, njegovo božanstvo in njegova človeška narava., kakor je bil pričujoč pri pdslednji večerji, in kakor je sedaj resnično v nebesih. To čudežno pričujočnost provzroča vsemogočna beseda, ki se spregovori pri sprejemanju kruha in vina v Telo in Kri Gospodovo.
4. In sicer je pričujoč pod podobami kruha in vina. Po spremenjenju pri povzdigovanju stopi na mesto kruha in vina Telo in Kri Jezusa Kristusa, samo podoba kruha in vina ostane, kakor nekako zagrinjalo, katero zakriva Jezusa Kristusa pred našimi očmi. Ako bi Bog hotel to zagrinjalo odgrniti, kakor je to storil blaženi Mariji Alaco-,, que, videli bi z našimi očmi Jezusa Kristusa z njegovimi ranami, kakor ga vidijo svetniki v nebesih.
Ce kdo vpraša, kako se ta čudež izvrši, mu moramo odgovoriti : Je to božja vsegamogoč-nost. ki brez vsake težkoče uniči bistvo kruha in skrije pod podobo kruha človeško naravo. Ce kedo vpraša, kaj se zgodi, če se hostija prelomi, mu moramcrodgovoriti, da je samo podoba, ki se prelomi; Telo našega Gospoda, ki je nerazdeljivo, se nikakor ne poškoduje; ko je pa podoba prelomljena, razdeljena, je Jezus Kristus popolnoma v vsakem delu pričujoč.
Če kdo vpraša, kakšen je razloček med posvečeno hostijo in Rešnjo Krvjo, ki je v kelihu, mu moramo odgovoriti, da ni nika-kega razločka, razun v podobah : Bistvena navzočnost je e-na in ista; Jezus Kristus je e-nako pričujoč pod podobami kruha in podobami vina. Če nas kdo vpraša/kako češčenje moramo skazovati Sv. Rešnjem Telesu. moramo odgovoriti, da moramo častiti sv. Rešnje Telo, ker je živo Telo Jezusa Kristusa, to je Jezus Kristus sam, kakor Jezusa Kristusa samega. Pred sv. Rešnjim Telesom morajo verniki poklekniti, moliti morajo svojega Boga skupno z angeli, ki so vedno navzoči na naših altar-jih pri tabernakeljnu.
Bodimo hvaležni, prijatelji, našemu Gospodu Jezusu Kristusu za dragoceni zaklad, ki ga nam ,je dal v svs Rešnjem Telesu ! Prosimo Ga, da bo vedno
®©©®©©e®@®®<s>®®®<s^®®
PREJELI SMO KNJIGE.
Slovenska kuharica
KUHANJE je umetnost, katere se treba naučiti vsaki gospodinji. To umetnost si lahko ^pridobite iz knjige 4'SLOV EN-SKA KUHARICA!"
"KNJIGA SLOVENSKA KUHARICA" vsebuje 670 strani. Blizu sto slik, k> kažejo, razne priprave v kuhanju, kako se pripravlja jestvine itd. Knjiga je močno trdo vezana.
BREZ KNJIGE "SLOVENSKA KUHARICA" bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. Knjiga je pisana v pri-prostem poljudnem tonu. da jo lahko vsak najpriprostejsi človek razume. Pouči Vas, kako voditi gospodijnstvo in je radi tega zelo velike važnosti. Poda Vam merilo in navodilo za naj-priprostejšo in najimenitnejšo jed. Knjiga je prišla v novi izdaji, izbo-no izboljšana in predelana.
Prejeli smo jih le omejeno število, zato je važno, da jo naročite brez odlašanja, ako hočete, da ne boste prepozni.
Knjiga stane $4.00.

DRUGA VAŽNA KNJIGA ZA VSAKO GOSPODINJO JE:
SADJE V GOSPODINJSTVU
TA KNJIGA je spisana še posebej, da Vas pouči, kako pripraviti sadje za konzerviranje čez leto. To je tudi velike važnosti za vsako gospodinja. Vsaka gospodinja si dosti prihrani, ako kupi sadje sedaj, ga na umeten način konzervira in spravi čez leto. To Vam natančno razloži ta knjiga. Knjiga je mehko vezana in stane samo 75c.
Pišite še danes po obe knjigi na:
KNJIGARNA EDINOST 1*49 West.22nd Street.	CHICAGO, ILL.
bolj in bolj vnel naše srce, da bomo s toliko večjo gorečnostjo Jezusa v zakramentu sv. Rešnjega Telesa častili!
-o-
APOLOGETIKA. Spoved — iznajdba duhovnov.
Spoved so vpeljali še le na 4. Lateranskem cerkvenem zboru, ko so ukazali: "Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu v to postavljenemu spovedniku."
Dobro! Toda povej mi, zakaj pa so rekli cerkveni očetje zbrani na Lateranskem zboru: "Vsaj enkrat": Zato, ker so se prej večkrat na leto spovedali. Za zani-kerne, za brezbrižne je določil cerkveni zbor, da morajo vsaj enkrat na leto iti k spovedi. Določiti kak čas se pa še ne pravi, vpeljati kaj novega. Če oče določi zajterk za 7., kosilo za 12. in večerjo za 6. uro, ni še s tem rečeno, da je še le on vpeljal zajterk, kosilo in večerjo.
Kristjani so hodili k spovedi, odkar obstoja krščanstvo. Spovedi niso iznašli in vpeljali duhovni, ampak božja usmiljenost. Kristus je dal apostolom oblast, grehe odpuščati ali jih pa zadržati ; on je hotel, da duhoven ve za grehe, o katerih mu je soditi, torej je Kristus jasno zahteval, da se jih treba spovedati. Očitne, javne spovedi, kakor je bila v navadi, v prvih časih v navadi razun navadne spovedi, ni vpeljal in postavil Kristus, ampak kaže samo o spokornem duhu takratnega časa.
Če se hočem spovedati, pravijo in ugovarjajo zopet drugi, spovem se naravnost Bogu; kaj mi mar spovednik? On je človek kakor jaz.
Prijatelj, če hočem biti sojen --tako bi nam lahko rekel ropar in morilec, ali slepar — — potem se obrnem naravnost na vladarja ali na predsednika; čemu mi treba sodnika? Jaz se za njega ne brigam; sodnik je ravno tako podanik, kakor sem jaz. Ni li kaj takega jako neumno? Kakor so sodniki namestniki vladarja ali predsednika, ravno tako so duhovni namestniki Jezusa Kristusa. Čemu jim je potem dal oblast, grehe odpuščati in zadrževati.
Vprašam te pa, ali ni li jako tolažljivo. ni li to velika dobrota za trpeče človeško srce, da more stopiti po posredovanju človeka — — duhovna — — v zvezi z Bogom in tako zadobiti zagotovilo, da so mu grehi odpuščeni ?
PRODAJAM JABOLKOV MOŠT.
50 galonov z sodom $29.00. Za vsa pojasnila pišite na:
ALBERT JEMC, Grand Haven, MiA.
Moj zastojnik za Chicago je: MR. JOHN KOSMACH, 1804 West 22nd Str.
Človek — — duhoven — — razume mojo slabost, ima usmiljenje z menoj, ravna z menoj kakor človek in me pelje nazaj k Bogu. On ni samo sodnik, on je zdravnik moje duše. Kako dobro de človeku, če more svojo bol potožiti svojemu prijatelju! Koliko bolj čuti to človek pri sv. spovedi!
Reče mi pa morda kdo: Vsaj Kristus tudi ni spovedoval! Njemu tega ni bilo treba, Kristus je bil vsegaveden, te lastnosti pa ni dal svojim apostolom. Zato mora duhoven prej grehe slišati, treba se mu jih torej spovedati, predno more duhoven o njih soditi.
Spoved je prisiljena reč, poreče zopet kdo drugi.
Prijatelj, vsake prisiljene reči ne smemo in ne moremo zavreči. Ce pade kdo na obraz, je "prisiljen," da zopet vstane. Bolnik je "prisiljen", da pokliče zdravnika, je "prisiljen," da rabi zdravila. Če ti hiša pogori, si "prisiljen," -da si postaviš novo, če nočeš na cesti živeti.
Ni vsaka sila, ni vsako "mo-ranje" neumno, marsikatero je tudi pametno. In taka pametna sila je Kristusova odredba glede duševnega življenja, če je duša bolna, ali če je padla, ali če se poslopje posvečujoče milosti božje zgrudilo, treba je postaviti na novo; in tudi lahko rečemo: k spovedi smo "prisiljeni"!
T

Mazilo velikega ficvera.
y.n obolele s? l^rv in m i Mi' e Z»p.-r biile- iiv? v i>: -sih in hrbr a. Ce spravi rn ttiicra vu.Se »ni-<- v k
Zi T>omirjeiije boles: n!'i, <"in zlMHllJujev lw/nilrrije. 7. v tzpahlce in cdrjntriji. Z >T>er ) olesti in «■.'-•> in . Vdrgnite ga — pre^dite bolečino. '
Imejte pri rokah »tfVpnlc" — nikdkr ne veste. kd;:j jo boste rabili. 35 in 70c. steklenica v lekarnah F. AD. R1CHTER & CO.
104-114 So. 4th St.. Brooklyn, ft. V,
u
SB
SPOMINI STAREC* SL0YENCA.
Priredil Josip Jurčič.
(Dalje.)
Dasiravno pa smo pet dni grozno stradali prostaki in častniki (oficirji), zmanjkalo je peti dan popolnoma vsega, kar pomaga želodcu v njegovih težavah. Zato se je moral polkovnik ogrski, ki nam je za po vedo-val, pogoditi s Francozom o u-daji. Pogodbe so bili tako naredili, da so se častniki vsi smeli s polkovnikom vred prosto pomekniti v Ljubljano, nas nižje pa so prodali Francozu, da so sami sebe odkupili. Sestradani in suhi ko goba ste bili vi časfr niki zares, ali blagor vam, vsaj pete ste srečno odnesli domu; mi pak, ki nismo drugega storili kakor to, kar smo mogli, mi smo vse hujše reči na pleča dobili.
III.
Kako so me gnali ujetnika proti Francoskem.
Pisano smo gledali veselo odhajajoče častnike, "Kaj bo z nami?" to nam je šumelo po glavi. Nismo dolgo ugibali; precej smo razvideli svojo usodo.
Zapoved nam je prišla od Francozov, da naj gremo iz o-kopov ven v dolino. Potuhnjeno smo gledali, ko so nas po vrsti na cesti razpostavili moža k možu. Francoski vojaki, stari vojskarji, vajeni zmage, gledali so zaničljivo na nas, premalo izurjene, dasi krepke in zastavne avstrijske vojnike, kakor gleda močnejši deček na mlajše in slabejše svoje vrstnike, katere
je ravno pometal.
Ukaze jo nam orožje na kupe položiti predse. Radi smo storili tako, saj bi bil vsak rajši koa kruha premlatil z zobmi, kakor pa troje sovražnikov s puško in sabljo. Lakota je le lakota.
Pa Francozom ni bilo zadosti, da smo jim dali orožje radovolj-no iz rok, hoteli so še naše malhe iz telečje kože imeti, ki smo je «a plečih nosili. Kdor ni imel ničesar svojega notri, dal je rad še to, da mu ni bilo treba niče-* sar več nositi; aH kdor je ka| svojega premoženja imel v njej, ta se je nerad, grozno nerad ločil od svoje malhe na hrbtu. Francozje pa niso vprašali, ali daš rad ali nerad, ali boš dal ali boš imel; ampak tistemu, ki bi se bil branil, vzeli so še rajši, ko tistemu, ki je rad dal, ker so vedeli, da se le polna mošnja tatu boji.
(Dalje sledi.)
-o-
Veliko je takih mož, ki zane-mariajo svoje družine, samo, da se v javnosti kažejo, da so dobrotniki.
SL8YE0I IfMETNIŠH FOTOGRAFIST
NenllceK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE 8U KEl
SVOJ POKLIC VRŠI 2S« 30-LETNO IZKUŠNJO I
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega list po državah Illinois, Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave Maria in Glasnik P. S. J. kakor tudi oglase, naročila za knjige in vse kar je v zvezi z našim podjetjem.
Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, da mu gredo v vseh ozirih na roko in mu pomagajo širiti dober katoliški tisk.
Uprava Edinosti, Ave Maria in Glasnika P. S. J.

m
0
Pošiljanje denarja v stari kraj brzo-_	javno in drugače._
Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod, in sicer v dolarjih, dinarjih, iirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo.
HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelnu in potem po pošti naprej. Pristojbina za v tako kabel-pismo je $1.00.
DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo domačo pošto.
NAŠA POSEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo, bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega! :: o—00—000—00—0—:: NAŠE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se!
POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, ter tudi za potovanje od tam sem, kakor tudi vse drugje posle tičoče se starega kraja. Vam najbolje oskrbi naša banka.
Denarne pošiljatve in vsa druga pisma naslovite na
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70 — 9th Ave.,	NEW YORK„ CITY.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN D VE. Izdeluje MOŠKE OBLEKT ..
in ceno
očilu točno
Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo v zalogi sledeče note:

GLASBA.
a) cerkvena glasba. Bern i k, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor »olo .... Foerster, Can ti ca bo era, III,
Je! za moški zbor ..........
Foerster, 12 cerkvenih pesmi za
mešani zbor ..................
Foerster, 3 ecce sacerdos magmi« (dve za mešani, ena za
moški zbor ..................
Gerbič, Slov. masa sv. Frančiška, partitura 35c. glasovi po.. Grum, Cerkvena pesmarica za
Marijino družbo ..............
Hladnik, Deset postnih pesmi
za mešan zbor................
Hladnik, Petero proinjih Marijinih pesmi v vojnem časa za
mešani zbor ..................
Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in
orgije. . ......................
Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani
zbor........................
Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po Holmar, Slava bogu, cerkvena
pesmarica ...................
Kimovec, Rihar renatus, z z pesmi za mešani zbor, part......
glasovi ......................
Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi
za mešani zbor ..............
Pogačnik, Missa st. Josephi za
mešani zbor, partitura ........
glasovi po....................
Premrl, Cerkvena pesmarica za
mladino, partitura ............
glasovi po ...............
Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po .......... ,15
$ .1® •5*
•2A
JJ
.15
I.Ot
JS
.4» 'IS 2.00
.15
Ji
.13
-43 - •**
Premrl, Hvalite Gospoda, pesmi svetnikov za mešani z bar
partitura 35c. glasovi po_____
Premrl, Slava sv. Križu, postna
pesmi za mešani zbor........ -g
Sattner, Missa seraphica as mešani zbor in orgije, partita-
ra 35c. glasovi po ........«...
Sattner, p. Hugolin, Postne pasmi za mešani zbor, partitura
50c. glasovi po................ .jj
Sattner, s Božični pesmi za solo, zbor in orgije ........... ^
b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in molki zbori 3. zvezek Psalm 118: Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ......
5.	zvezek: Job: V mraku; Dns-va nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav....
6.	zvezek: Opomin k vesel j«} Sveta noč; Stražniki; Hvalita Gospoda, Občutki; Geslo ....
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in ca (moški zb-). Prijatelj in ca (mešan zb.); Stoj, solnčica stoj; Kmetski hiši ........... gg
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slore«-ska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice I.; Z dr ari cs II.; Oče večni; Tone Solne« Lah a rn ar, Gorske cvetlico za
mešani zbor ..................
Laharnar, Gorski odmevi za
moški zbor .................. .|f
Laharnar, Planinke, za meiani
zbor, 2 zvezka po .........jg
Laharnar, Pomladanski nima
vi za mešani zbor z zve. po .. }| Sicherl, Trije moški zbori .... .($ Orlovska pesmarica, za en glas ^af
Naročila se pošiljajo na:
KNJIGARNA EDINOST 1849 West 32nd St.,	Chicago, IU,
šku. — In tiste dni, ko se je vračal Jakob ob strani Currite iz Biarritza, je bil s pomočjo te svoje zveste prijateljice že dospel do časti senatorja, do visokega mesta, in upal je, da se odtod povzpne ob strani ekscelence Martineza v ministrski olimp.
V tistem času je bil Curritin salon zbirališče politikov iz opozicijske stranke, pa tudi središče vsega pokvarjenega madridskega aristokratskega življenja. Curritini petkovi večeri so bili postali naravnost zloglasni. Na teh sestankih so stavljali nove vlade, pa so tudi uničevali zakonske zveze, so imenovali opozicijske poslance, pa večkrat za vedno pokvarili nedolžna srca. Dvoumne besede, pikantne šale, pohujšljiva družba madridskih aristokratskih veseljakov in mladičev, predvsem pa zgled Curritin, ki je ob strani svojega "hišnega prijatelja" Jakoba de Sa-badell kraljevala tej družbi in dajala grehu in slabemu življenju in pohujšijivemu zgledu nedolžno lice, da so se brez strahu in sramu in brez ugovarjanja bližali celo pošteni ljudje — to je bilo ozračje, ki je prevevalo te salone.
Cuirritini in Jakobovi otroci so med tem živeli pozabljeno življenje, vsak v svojem zavodu, Villamelon pa je postajal ved no bolj neumen in otročji, je igral tresillo in biljard z dnevnimi junaki, ali pa pravil potrpežljivim gostom svoje zgodbe, katere je v večnem kolobarju eno za drugo ponavljal in v svoji pozabljivosti istim poslušalcem povedal že toliko in tolikokrat* o bitki na suhem in na morju ob Črnem rtiču, o čudežih svojega kuharja, o napredkih svoje fotografije, umetnem valjenju piščet itd
Pa nov dogodek je pokazal ljudem, kar jih je bilo še razsodnih v tej družbi, kako nevaren je greh: da okužijo vse, kar mu pride blizu, da diha strupeno sapo, ki omoti čute in privede do padca ...
Začelo se je v Curritini hiši in skoraj da pod njenim varstvom . . .
Mlada Margarita Pelluga ie bila nedolžna in čista, ko je prvikrat stopila v salone velikega sveta . . . Nekega dne pa je izginila iz hiše starišev in se je črez malo časa pojavila v Italiji kot "umetnica" omožena s Celestinom Reguera. s tistim, slikanem, ki je popravljal Curriti njene slikarije in ki ga je z mnogimi drugimi imela Currita vedno okrog sebe. da so ji dajali umetniški sijaj . . .
ske večere. Sta-ne s pošt mo 25c. Dobite jo od k
Edinosti, ki jo ima v s
Senor Pulido je takoj razumel, da ne sme več motiti velikega diplomata. Vstal je in se je poslovil, kradoma pa je še naglo pogledal na mizo, kjer je velika roka diplomatova prikrivala nepoklicanim očem važne državne tajnosti. Ujel je vendarle nek'aj malega. Vsaj toliko je spoznal, da načrt te pogodbe ni ravno pripravljen za Nemčijo, temveč za slaščičarja Emilija de Lhardy v ulici San Jeronimo. Izza kosmatih prstov diploina-tovih je gledal na oglu lista okrasek, kakršnega je Pulido že mnogokrat videl na računih slavnega slaščičarja . . .
Senor Pulido ni bil eden tistih, da bi izpustil sled, ki jo je našel . . . Naravnost se je podal v ulico San Jeronimo k slaščičarju Emiliju de Lhardy vprašat, če nima morebiti markiz de Butron pri tvrdki kakega neporavnanega računa.
Slaščičar je mislil, da je vljudni senor nedvomno prišel plačat dolg; zato mu je postrežljivo povedal, da so še štirje računi neplačani in da je najstarejši račun izza nekega plesa, ki ga je bil Butron pred tremi leti priredil Curriti v čast in da je ravno včeraj že stotisoč poslal terjatev, da pa do danes še ni ničesar dosegel . . .
Senor Pulido je pomigal s svojim suhim kazalcem gorindoli in osupli don Emilio je slišal njegov dvakratni vzklik:
"Saj sem pravil! Saj sem pravil!"
ZASTAYE
bmdera, regaliie in zlat* m. ke za slovenska društva izdeluje najbolj* In nafesneje
EMIL B A C H M A N.
z 107 So. Hamlin Avenut. CHICAGO. ILL.
HISE NA PRODAJ!
Trgovine in stanovanja na: 1837 in 1839 W. 22nd Street.
Poslopje je veliko 50X70. Tri nadstropne hiše. Renta se dobi $2.400.00 na leto.
Cena: $14,000.00. Vsa pojasnila dobite na: 1837 West 22nd Street.
Dne ->9. decembra 1. 1874. je nenadoma v Madrid dospel brzojav od vojaškega poveljnika trdnjave Sangut. da je general Martinez Campos proglasil na čelu brigade Daban princa Alfonza za španskega kralja . . .
Republikanska vlada se je prestrašila. Hitro so sklicali izredno zborovanje v vojno ministrstvo, in prvo. kar so sklenili, je bilo, da so previdno deli pod ključ vse glavne vodje Alfon-žove stranke, med njimi naše znance, senorja Pulida, markiza de Sabadell in Bntrona. z namenom, da jih ob ugodni priliki pošljejo dihat sveži morski zrak na Filipine.
Vljudni guberhador madridski je poskrbel ujetnikom sicer že,črez eno uro boljše stanovanje, — pa bodisi vsled nezvestobe prijateljev, bodisi vsled pozabljivosti nasprotnikov — Jakob, Butron in senor Pulido so ostali v Saladeru zaprti ves tisti dan in še prihodnji, dokler se jim v jutru tretjega dne niso odprla vrata k popolni svobodi in k novim upom.
Ljudovlada je padla, don Fernando Primo de Rivera je bil imenovan za gubematorja madridskega in zaprti alfonzovci so dobili prostost.
Vlada je hitela sestavljati novo ministrstvo, toda imen Butron in Jakob Sabadell ni bilo med kandidati . . .
Pulido je stokal, Jakob je klel, Butron je pihal od jeze. V dolgih govorih, bridkih očitanjih, strastnih protestih in bojnih načrtih je minilo nekaj dni.
Dospel pa je novi vladar, prišle so urejene razmere in ministrstvo je začelo deliti dobrote strankinim pristašem.
Butron je dobil posianiško mesto prve vrste. Branil se je. kolikor je dopuščala previdnost in sposobnost, nazadnje pa je vseeno slovesno in vdano odpotoval v tujino, da tam vlada kot namestnik kralja Alfonza XII. . . .
Senor Pulido je dobil in tudi sprejel ravnateljsko mesto druge vrste. Jakobu so ponudili posianiško mesto kakor Butro-nu. Pa mladi junak je bil preponosen ; jezno je odklonil ponudbo in bil odločen, da si pribori z lastno močjo, česar mu niso hoteli dati prostovoljno . . .
Spet se je vpisal med revolucionarje, svoje stare prijatelje. Poveljeval jim je tisti čas ekscelenca Martinez. Zaobljubili so ši, da ustvarijo krepko opozicijo in si na ta način pomorejo kvi-
"Podobe iz misijonskih dežel" je jako lepa knjiga, ki jo je izdala družba sv. Mohorja še v Celovcu. Spisi v tej knjigi so izpod peres naših slovenskih misijonarjev. ki se mučijo po Kitajskem. v Afriki in drugih zapuščenih krajih za Kristusovo cerkev. Že samo radi .teh mož, bi moral vsak Slovenec prečitati to knjigo, da bi spoznal tudi tiste velečastne naše slovenske može, ki so se odpovedali vsem udobnostim življenja, in šli med tuje narode širiti in učiti Kristusovo vero.
V knjigi je tudi več slik iz Kitajskega. Afrike in drugih misijonskih krajev. Knjiga vsebuje 127 strani lepega berila in bo vsakemu prav koti nalašč za zim-
ELY, MINNESOTA
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
J,	Rojakom Slovencem pri-
poročamo našo bogato za-■	loženo trgovino z meša-
^^^IH^H^^Bk	^^P	nim blagom.
V zalogi imamo veliko izbiro vsakovrstnih
za praznike za delo. Slednje za na delo mamo posebne ki
— V zalogi imamo vedno raznovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke za žene, dekleta ,male deklice in otroke.
— Imamo veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. — Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstna spodnja obleka. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom.
Jakob Wahcic
J.KOSMACH
1434 92- Str. CLEVELAND, OHIO.
180* W. 22nd St. Chicago. IU
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
— V zalogi imamo tudi vedno najboljše grocerijsko blago zakar se posebno priporočamo našim slovenskim gospodinjam
CLEVELAND. OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalor* najboljših trpežnih čevljev. Vt»fc» rrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom te toplo priporočan)
PRANK GABRENJA «630 St. Clair Ave. Cleveland O
— Kadarkoli se mudite v bližini ste vabljeni da poselite na šo trgovino in si isto ogledate.
SLOGAR BROS. Največja slovenska trgovina z mešanim blagom
ELY, MINN.
Phone: 104.
Naibohse delo, nainizie cene.
Prevzamem harvanie hiš zunai in znotrai. uokladam stenski # oaoir.
List Edinost
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
ie last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da tirani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro » ▼se slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPBŠNL Trgovci,- ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati ▼ listu "Edinosti" in prepričani »rao, da bodo ootem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo ▼ našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno phimbersko in kleparsko delo. ,
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. BICHHOLZBR
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str.	Forest City, Pa.
VSO ODPRAVO
GLAVE DO NOG
si lahko krpite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje. ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar jabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DVORAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
NASA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene. predno oddaste naročilo drugam. Ako le t* storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako maio ali veliko. Poizkusite pri nasi
Cerkvene pesmarice za mladino
Gregor in črna smrt
smo prejeli iz starega kraja. PARTITURA stane 75c. Posamezni glasovi 20c. Ker smo prejeli le omejeno število, priporočamo, da kdor jih želi, naj jih naroči takoj dokler zaloga ne poide.
KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd Street,	Chicago, III.
je zanimiva knjiga, ki jo je izdala Slovenska Matica. Povesti so zelo podučljivi in obenem jako prikupljive či-tateljem. Knjiga 126 strani. Stane samo 50c. Naročite jo od:
KNJIGARNE EDINOSTI, 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
-	-SA___m >
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicasro. ID.
Phone: Canal 009ft.
"MALENKOSTI"
roman v Štirih i®lih.
Španski spisal p. L Coloma is Družbe Jssusovs. Prerod«! Paulus.
"wwoir
KNJIGE.
--t
"Junakinja iz Štajra" je ime
knjigi, katere par zvezkov smo dobili v svojo zalogo. Knjigo je spisal pi. Handel Mazzetti. Na slovenščino jo je prevel dr. Jos. Jerše.
Ta roman je spisan v jako priljubljenem tonu. V njem je opisan ves ljuti boj, ki je divjal med Slovenci in pruskimi protestanti v začetku šestnajstega stoletja. Zlasti obmejni Slovenci na Štajerskem so veliko prestali v teh bojih, za svojo vero. To knjigo bi moral čitati vsak Slovenec.
Knjiga vsebuje tudi potok živ-jljenja mlade ljubezni, ki se zliva v tok privlačne zanimivosti. O-pisano je v njej življenje mla-de krščanske junakinje Štefane, ki je zdržala vse skozi in končno umrla kot krščanska junakinja.
Neki čitatelj te knjige je de-jjal: "Težko je dobiti bolj zanimivo knjigo kot je knjiga "Junakinja iz Štajra". 111 tako pravi lvsak, ki jo prečita. .
Knjiga je vezana prvi in drugi del skupaj in vsebuje nad 700 strani krasnega berila. Je lepo trdo vezana in stane s poštnino $1.50. Naročite si jo za zimski čas, kajti ta knjiga bo vam v največji kratek čas. Dobi se v knjigarni Edinosti.
src večere. Mat* s poštnino sfl mo 25c. Dobite jo od knji^ar
Edinosti, ki jo ima v svoji logi.	a*
"Sadni in vinski mošt" je ime
knjigi, ki podaja nasvete, kaka se naredi dobra pijača mošt. daja natančna navodila, kako mora vse preparirati, da se doseže dober vspeh. Marsikateremu bo ta knjiga jako pomagala, ki v tem poslu morda ni doma.
Tudi vse -druge nasvete, kako držati v redu posodo, da ohrani lep duh se najde v tej knjigi Naročite jo, stane s poštnino samo 50c. Dbbi se jo od knjigarne Edinosti, ki jo ima v svoji za]^ gi-
- ŠIRITE LIST EDINOST