Leto 8 Štev 3. PRILOGA ZA MLADINO. 1939. marca 8.
JEZUŠEK, PROSIM TE NA NAJSVETEJŠO TVOJO I TVOJE MAMIKE MLADOST, POSVETI NAŠO
MLADINO.
Poželivost! To je vre-tina vsega slaboga pri mladini. Sv. DiihBog nam pravi, kak čtemo v pismi sv. Ja-noša apoštola i evangelista:
„Ka je na sveti, je po-ieiivost tela, poielivost oči i gizdost iitka, ka je ne od Oči, nego od toga sveta" (I. Jan. 2—16). Zato pa o-pomina Večna Lübezen po tom svetom apoštoli, ki je zavolo svoje čistosti vreden bio na neskončno čistom Božem Jezušovom Srci počivati v zvezi z gornjimi rečmi : nNe liibite toga sveta, niti tiste reči, ki so na tom sveti. Č/ što te svet liibl, v tistom nega Očine liibezni' (I. Jan. 2—15). Naj svojo poželivost premagaš, dragi dečko i draga dekla, je potrebno, kak ti sam Bog pravi:
Ne läbt toga sveta. Svet, kak je Jezuš pravo, sovraži njega i vse tiste, ki so njegovi. Zato ne liibi sveta. Svet so hiidobni, lagoji liidje, ki ti slab zgled davlejo, ne liibi slabih zgledov. Svet se norčari z pobožnosti, ne liibi toga norcadelanja. Svet išče samo veselice, kde se dobro je, pije, pleše, do otriijenosti, ne liibi teh veselic. Svet trepeče po alkoholi, v njem bi se rad kopao, sovraži pa vsako treznost i vsaki post, ne liibi alkohola, ne liibi nezmernostl. Svet grabi po premoženji i za srečne ma samo bogataše, siromake pa zametavle, ti pa ne liibi penez, nego liibi siromaštvo, zadovolnost z malim, posebno pa goreče liibi siromake. V siromakaj vsikdar liibiš Jezuša, ki je bio najvekši siromak. Svet liibi nasladnost, blatna nečistost njemi je najvekša slast, za njo ta da penez, zdravje, mir, srečo, blaženost toga i drii-goga sveta. Ti pa draga mladina, ne liibi nasladnostl, ne liibi tela svojega, nego liibi Jezulovo Telo. To jemli gostokrat k sebi, pa liibezen sveta te ne bo skiišavala, daleč bo od tebe bežala, Oča tvoj nebeški te pa bo obimao z obema rokama i osrečavao že na tom sveti, o keliko bole, dečko i dekla, keliko bole vu večnosti.
življcNjeslA» òevict#Rije
wÀceRe ßo2je Mlj ice
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica:
Marija z Agrede.	(Štrta kniga.)
22. Sveto družino sprevajajo na poti angeli. - Prihod v Oazo.
Jako je skrbelo Jožefa i Marijo, kda sta morala nepripra-vlena iti na tak delešnjo pot. Svetoj družini so se pridrfižili angeli. Najprvle so se poniidili vtelovlenoj Reči, nato so se ponü-dili Jožefi i Mariji v službo. Marija je želela šče ednok obiskati kraj, kde se je Jezuš narodo. Pa angeli toga neso dopiistili, ar se je že raztroso glas, ka je Marija Mati boža i Herod je že dao iskati Jezuša. Od driige žele, da bi naimre obiskali v Heb-roni tetico Elizabeto, pa odvrne Marijo sv. Jožef. Nato pošle Marija iz spremstva ednoga angela k Elizabeti, da njoj da tanač, naj skrije maloga Ivana pred Herodovov besnostjov. Elizabeta se je včasi mislila spraviti na pot, da bi se najšla z Marijov. Angel njoj naznani, da so sveti popotniki že deleč odišli. Elizabeta včasi pošle za njimi glasnika z darovi: z zlatom, s hranov in oblekov. Glasnik dobi sveto Driižino v Gazi, dvajset vor od Jeružalema. Sveta Driižina je tii počivala dva dni. Tiidi oseo je morao počivati. Elizabetinoga glasnika je sv. Driižina poslala nazaj. Na skrivnosten način je pozabo glasnik na kraj, kde je vido popotnike, zapomno si je samo odgovor, ki ga je morao dati svojoj gospodarici. Iz darov je Marija dala siromakom mi-
loščino. Tiidi v Gazi je napravila nikelko čiidežov. Ozdravila je več betežnikov. Že s samim pogledov je napravila, ka so lfìdje spoznali Boga i spremenili živlenje. Na toj poti je mela Marija več prikazni, v šterih je gledala skrivnost svetoga Trojstva i ze-dinjenje Boga s človekom. Sin njoj je razodeo stvari, štere člo-veči razum nemre dosegnoti. Presveta Mati je z veseljom vršila materinske dužnosti. Večkrat je pitala milo i sladko svoje dete, če je ne utrüjeno zavolo duge poti i zavolo slaboga vremena. Dete je večkrat jokalo. Mati je znala, da so to skuze liibezni i smilenja do nezahvalnogà sveta. Lübezniva mati je te kak mila grlica delila bolečino z malim Jezušom i ga obimala z velkim poštiivanjom. Tiidi sveti Jožef je večkrat polübo Jezu-šove nogice, se njemi klanjao i proso za blagoslov.
Naše življenje na niti visi, Njega neločlivo smrt se drži, Smrt pa prenaglo v večnost bežij. Ta srečna bo t isto mi, ki vroče časti Svetoga Jožefa, sladkoga ajteka . ..
POMOČNICE VERNIH DLJŠ.
Smet Eugenija ali po redovnom imeni sestra Marija od Bože Previdnosti je puna liibezni do Boga i bližnjega hitro dozorela za večno živlenje. 2 leti pred smrtjov jo je mučila težka bolezen: rak v želodci, a ona nazliik toj težkoj bolezni je vodila svoje sestre na poti popolnosti, junaško prenašala svoje veliko trplenje i je dariivala za verne diiše v očiščilišči. Junaška žena je v najlepših letih, stara 46 let, 1. 1871. 7. februara izročila svojo diišo svojemi Stvoriteli, ravno v tistom časi, kda so Nemci oblegali Paris. Ka je naprej povedao sv. Ivan, arski župnik, to se je že pri njenoj smrti posvedočilo. Driižba na tolažbo vernim diišam nastavlena, je že mela pri njenoj smrti hiže na Kitajskom, v Nantesi na Francoskom i v glavnom mesti Belgije v Briisli. Dve leti po njenoj smrti je višja cerkvena oblast v Rimi potrdila njeno driižbo i 1. 1878. zednim tüdi znova vodilo njene kongre-gacije. Družba se je za tem naglo širila na Angleškom, v Ško-ciji, v Španiji, Italiji, Avstriji i Ameriki, kde od vzhoda do zahoda so verne diiše dobivale izdatno pomoč po kotrigaj te kongregacije.
Geslo častivredne sestre Eugenije Smet je bilo: Moliti, trpeti i delati. Namen driižbe je zato ne samo molitev i trplenje, nego tüdi delo i to delo smilenosti; kak je pokojne ustanovitelice živlenje zgorelo v lübezni do bližnjega, ravno tak je dužnost
njenih dühovni hčer, da pomagajo vsem trpečim na dfiši i na teli. Betežnikom dvorijo, ozdravlene vabijo v svoje kapele i je navdii-šavajo za smileno liibezen do vernih diiš. Siromaško deco oskrb-lavajo i odgajaio za Boga, šolsko mladino zdriižiijejo v dobrih drfištvih, za delavsko deco nastavlajo šole, za odraščene, može i žene se brigajo, da dobivajo v njihovih kapelah versko vodstvo. Pomočnice vernih diiš so pomočnice tiidi vseh živih vernih i pomagajo v zdajšnjih zburkanih časih s svojov socialnov skrb-jov širokim slojom narodov.
One so v božih rokah sredstvo, da Bog potom njih dobiva diiše vernih na driigom sveti, blodnih na tom sveti. Na priliko samo v Londoni se letno po njihovih molitvah i njihovih triidah spreobrne 100 anglikancov i prestopi v katoličansko cerkev. V Ameriki so matere zavrženim črncom. Na Kitajskom zbujajo potom brige za pokojne želo po sv. krsti. Tii vodijo sirotišnico, v šteroj oskrblavajo 300 siromaške dece i je odgajajo v katoli-čanskoj veri za razširjenje te med Kitajskim narodom. Vodijo šolo za katehumene. v šteroj za krst prijavlene včijo za katoličansko vero. I tak ide to po čelom sveti okoli, Bog blagoslavla njihovo delo, ar je Jezuš povedao, ka vsaka smilenost smi-lenje rodi.
Nekaj posebnoga ie pri toj kongregaciji to, da nemajo svoje redovne obleke. To je jako pametno v denešnjem časi, šteri tak strastno sovraži diihovščino i redovniško osebje. Sestre te driižbe se oblačijo v skromno svetno obleko i tak ne dajejo nikomi prilike, da bi se zgražao nad njimi. Pri nekoj priliki je sestra pomočnic vernih diiš dvorila betežnici. Betežnica je bila puna sovraštva do Cerkve, njene diihovščine i nun. Zato je tiidi pravila sestri, oblečenoj v civilno obleko, od štere ne znala, ka je redovnica, ete reči: „Gospa, od vsega mi lejko gučite. samo od popov i nün ne; te jaz sovražim." Sestra se je smejala i resan ne gučala od diihovnikov i nün, nego kak smilena sestra je betežnici vlevala v diišo vero v Boga i jo pripravlala na pomire-nje z Bogom. Pa ne zaman. Betežnica je sprejela vero, več ne sovražila diihovščino, nego z velkim hrepenenjom zvala spovednika i sprejela sv. odvezo i Jezušovo sv. Telo. Drfižbo podpirata dve bratovščini. Prve kotrige majo za dužnost, dnevno ed-nok zbiiditi vero. vüpanje, liibezen z etim vzdihlajom: Moj Jezuš, smilenje. Potem pa letno dajo ednok miloščino v namen driižbe, da se za pokojne opravlajo sv. meše. V to bratovščino lejko stopita oba spola, moški i ženske. V driigo bratovščino pa sme stopiti samo ženski spol i te kotrige se mesečno vde-iežijo pobožnosti družbe i sestram pomagajo med svetom zvrša-vati dela liibezni.
V Trsti majo sestre tiidi hižo, so tiidi med njimi že Slovenke i či štera mladenka žele kaj več zvediti od te driižbe, naj se obrne na te naslov: Madre Maria di San Carlo Ausiliatrlce del purgatorio, Trieste, Via Bessenghi 6, Italija. Pišete lehko slovenski.
rože marijinoga ogračekA
SO SKRIVNOSTI SV. ČISLA, ALI ROŽNOGA VENCA
NABERIMO SI TE ROŽICE.
Ščipek je lepa korina, ma lepi cvet i prijeten dišeč. Nema pa sada. Svetoga čisla molitev pa je takši ščipek, šteri tüdi sad prinaša i to takši sad, šteri dava dUšam večno zdravje. Sv. čislo je molitev, od štere sam Boži Zveličiteo pravi: „Povem vam, ka vse, ka te v svojih molitvaj prosili, vervlite, dobite, i dà se vam." (Mat. 11—24). Po molitvi sv. Čisla, gda s pobožnim srcom ponavlam Boži pozdrav, z šterim je Bog Mariji nazvesto, da mati Boža bo i gda se pri tom vtopim s premišlavanjom v to i drüge bože skrivnosti trojega čisla, te spunim vse, ka je potrebno za poslühnitev molitve. Te molim pobožno, ponižno, z vüpanjom, z Bogom združen i stanovitno naj to ponavlam skoz celo živlenje, venec v rokaj se mi splete sam od sebe v večni venec, ki bo krasio mojo glavo v Marijinom kralestvi,
Jezuš je pravo: Vervajočemi je vse mogoče. Sv. čislo pa je molitev najtrdnejše vere Jezušove. Zato je' vretina neštetih milosti.
Jezuš je pravo: ki se znizi, se zvisi. Gda sv. čislo molimo, se pridriižimo poniznoj, siromaškoj sv. Driižini, zato nas pa zvisi Bog s tem, ka poslühne naše ponižne prošnje.
Sv. čislo je vpelala kat. Cerkev, štere glava je Kristuš, i jo vpelala na čast BI. D. Mariji, Jezušovoj materi. Jezuš se po toj pobožnosti šče zahvaliti svojoj Mamiki za lübezen, z šterov ga je odgojila za rešitela sveta. Ne bi se mi dragevole pridružili Božega Sina slavo- i hvalospevi, i dičili ž Njim Marijo, ki nam je dala Zveličara i ki nam je po njem postala draga mamika?
Naša mladina se je oblekla na proslavi I. 1938. sept. 11. v Črensovcih v starodavno lepo domačo prosto obleko. Marija, ki se je vsikdar prosto oblačila, pa jo z veseljom gledala.
njenih dühovni hčer, da pomagajo vsem trpečim na dfiši i na teli. Betežnikom dvorijo, ozdraviene vabijo v svoje kapele i je navdii-šavajo za smileno liibezen do vernih diiš. Siromaško deco oskrb-lavajo i odgajajo za Boga, šolsko mladino zdriižiijejo v dobrih drfištvih, za delavsko deco nastavlaio šole, za odraščene, može i žene se brigajo, da dobivajo v njihovih kapelah versko vodstvo. Pomočnice vernih diiš so pomočnice tiidi vseh živih vernih i pomagajo v zdajšnjih zburkanih časih s svojov socialnov skrb-jov širokim slojom narodov.
One so v božih rokah sredstvo, da Bog potom niih dobiva diiše vernih na driigom sveti, blodnih na tom sveti. Na priliko samo v Londoni se letno po njihovih molitvah i njihovih trüdah spreobrne 100 anglikancov i prestopi v katoličansko cerkev. V Ameriki so matere zavrženim črncom. Na Kitajskom zbiijajo potom brige za pokojne želo po sv. krsti. Tü vodijo sirotišnico, v šteroj oskrblavajo 300 siromaške dece i je odgajajo v katoli-čanskoj veri za razširjenje te med Kitajskim narodom. Vodijo šolo za katehumene, v šteroj za krst prijavlene včijo za katoličansko vero. I tak ide to po čelom sveti okoli, Bog blagoslavla njihovo delo, ar je Jezuš povedao, ka vsaka smilenost smi-lenje rodi.
Nekaj posebnoga je pri toj kongregaciji to, da nemajo svoje redovne obleke. To je jako pametno v denešnjem časi, šteri tak strastno sovraži diihovščino i redovniško osebje. Sestre te driižbe se oblačijo v skromno svetno obleko i tak ne dajejo nikomi prilike, da bi se zgražao nad njimi. Pri nekoj priliki je sestra pomočnic vernih duš dvorila betežnici. Betežnica je bila puna sovraštva do Cerkve, njene diihovščine i niin. Zato je tiidi pravila sestri, oblečenoj v civilno obleko, od štere ne znala, ka je redovnica, ete reči: „Gospa, od vsega mi lejko gučite, samo od popov i nün ne; te jaz sovražim." Sestra se je smejala i resan ne gučala od diihovnikov i niin, nego kak smilena sestra je betežnici vlevala v diišo vero v Boga i jo pripravlala na pomire-nje z Bogom. Pa ne zaman. Betežnica je sprejela vero, več ne sovražila diihovščino, nego z velkim hrepenenjom zvala spovednika i sprejela sv. odvezo i Jezušovo sv. Telo. Driižbo podpirata dve bratovščini. Prve kotrige majo za dužnost, dnevno ed-nok zbiiditi vero, viipanje, liibezen z etim vzdihlajom: Moj Jezuš. smilenje. Potem pa letno dajo ednok miloščino v namen driižbe, da se za pokojne opravlajo sv. meše. V to bratovščino lejko stopita oba spola, moški i ženske. V driigo bratovščino pa sme stopiti samo ženski spol i te kotrige se mesečno vde-ležijo pobožnosti driižbe i sestram pomagajo med svetom zvrša-vati dela liibezni.
V Trsti majo sestre tiidi hižo, so tiidi med njimi že Slovenke i či štera mladenka žele kaj več zvediti od te driižbe, naj se obrne na te naslov: Madre Maria di San Carlo Auslliatrlce del purgatorio, Trieste, Via Bessenghi 6, Italija. Pišete lehko slovenski.
ROŽE MARIJINOGA OGRAÒEKÀ
SO SKRIVNOSTI SV. ČISLA, ALI ROŽNOGA VENCA.
NABERIMO SI TE ROŽICE.
Ščipek je lepa korina, ma lepi cvet i prijeten dišeč. Nema pa sada. Svetoga čisla molitev pa je takši ščipek, šteri tiidi sad prinaša i to takši sad, šteri dava diišam večno zdravje. Sv. čislo je molitev, od štere sam Boži Zveličiteo pravi: „Povem vam, ka vse, ka te v svojih molitvaj prosili, vervlite, dobite, i dà se vam." (Mat. 11—24). Po molitvi sv. Čisla, gda s pobožnim srcom ponavlam Boži pozdrav, z šterim je Bog Mariji nazvesto, da mati Boža bo i gda se pri tom vtopim s premišlavanjom v to i drüge bože skrivnosti trojega čisla, te spunim vse, ka je potrebno za poslühnitev molitve. Te molim pobožno, ponižno, z viipanjom, z Bogom zdriižen i stanovitno naj to ponavlam skoz celo živlenje, venec v rokaj se mi splete sam od sebe v večni venec, ki bo krasio mojo glavo v Marijinom kralestvi.
Jezuš je pravo: VervajoČemi je vse mogoče. Sv. čislo pa je molitev najtrdnejše vere Jezušove. Zato jé vretina neštetih milosti.
Jezuš je pravo: ki se znizi, se zvisi. Gda sv. čislo molimo, se pridriižimo poniznoj, siromaškoj sv. Driižini, zato nas pa zvisi Bog s tem, ka posliihne naše ponižne prošnje.
Sv. čislo je vpelala kat. Cerkev, štere glava je Kristuš, i jo vpelala na čast Bi. D. Mariji, Jezušovoj materi. Jezuš se po toj pobožnosti šče zahvaliti svojoj Mamiki za liibezen, z šterov ga je odgojila za rešitela sveta. Ne bi se mi dragevole pridružili Božega Sina slavo- i hvalospevi, i dičili ž Njim Marijo, ki nam je dala Zveličara i ki nam je po njem postala draga mamika?
Naša mladina se je oblekla na proslavi 1. 1938. sept. 11. v Črensovcih v starodavno lepo domačo prosto obleko. Marija, ki se je vsikdar prosto oblačila, pa jo z veseljom gledala.
DUHOVNIK ODGOVARJA
SVOJI MATERI.	(R. j)
Takoj ob rojstvu nas je sv. Cerkev v sv. krstu prerodila za to nebeško živlenje. V sv. birmi nas je v njem potrdila, da se za to nebeško življenje že tu na zemlji moremo bojevati zoper vse sovražnike našega zveličanja. V sv. obhajilu nas Zveličar sam, kolikorkrat le hočemo, krepi, da ne omagamo na poti proti nebesom. In če smo zgrešili pravo pot, v spovednici nas čaka predobri Pastir, ki nam odpušča. Da otrokom poskrbi za dobre krščanske stariše, je tudi zakonsko zvezo povzdignil k časti svestva in tudi v njej odprl neštete milosti za moža in ženo, za očeta in mater, za stariše in otroke. V milostih tega svestva morejo tudi ti vsi varno hoditi po poti v nebesa. In ko pride trenutek slovesa, ko ima duša nastopiti pot pred večnega sodnika, se ta Sodnik sam še enkrat združi ž njo v sveti popotnici, maziljenje pa nakloni bolniku nove milosti.
Ali ni to čudovita, naravnost božja pot, po kateri hodimo mi vsi ne v trenutveno, ampak v večno živlenje. In na tej poti stoji takorekoč ob vsaki naši stopinji Jezus sam, da nas po svoji Cerkvi podpira, blagoslavlja.
Ali vidite, kako se po celem svetu neprenehoma opravlja najsvetejša daritev za nas vse, za slehernega izmed nas? Kako Cerkev vedno moli po svojih služabnikih za nas, da vztrajamo, če pa smo opešali, da vstanemo ? Kako nam nedeljo za nedeljo raz prižnico oznanja božjo besedo, ki nam vedno živo v spomin kliče, kaj moramo storiti, kaj opustiti, ako hočemo vztrajati na pravi poti?
Vse to so zgolj pripomočki, mogočni, čudeinl pripomočki, da gotovo pridamo k cilju v nebesa. In vsi ti pripomočki k cilju so nam zagotovljeni od vsemogočnega dobrega našega Očeta ki „z večno ljubeznijo ljubi nas vse in se nas usmili".
4. Kaj je Kristusova Cerkev ? Veliko jih je, ki pri teh besedah mislijo na cerkve, narejene iz opeke ali kamna. Kristusova cerkev je le ena in ni iz opeke, ampak iz pravih živih bitij. Narejena, sestavljena je iz toliko vernikov, torej ljudi, kolikor jih šteje po vsem svetu.
Kristusova Cerkev je torej verska družba, ki jo je ustanovil Jezus Kristus, da vodi ljudi k zveličanju. Njeni udje so krščeni verniki, kateri so v edinstvu s papežem. Glava Cerkve je Kristus. Druga imena za sv. Cerkev so: katoliška Cerkev, kar pomeni vesoljna Cerkev; Jezusova Cerkev, ali Kristusova Cerkev; Nevesta Kristusova — se imenuje, ker Kristus vernike svoje Cerkve ljubi kakor ženin nevesto.
Jezus Kristus je pa ustanovil sv. Cerkev takole: Zbiral je vernike krog sebe. Izmed vernikov je izvolil 12 apostolov. Čez vse je postavil apostola Petra za vidnega poglavarja in Jezus sam v tej družbi vedno živi, jo s Sv. Duhom vodi in ji daje
zveličavne milosti. Dvanajsterim apostolom je Kristus izročil vse tisto, kar je glavno v vsaki družbi, t. j. oblast voditi jo. Danes ima kat. Cerkev po vsem svetu približno 350 milijonov vernikov.
6.	Kdo je bil apostolski prvak ? — To ime dajemo sv. Petru, ker je Kristus njega postavil za poglavarja ali prvaka nad vsemi. Najprej mu je vrhovno oblast v Cerkvi obljubil, rekoč: „Ti si Peter — skala — in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih" (Mt. 16, 18, 19).
Potem pa je Jezus Petru vrhovno oblast tudi res izročil, ko mu je rekel: „Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce" (Jan.21,15,17).
7.	Kdaj je prišel Si\ Duh na apostole? — Po Jezusovem vnebohodu so se apostoli veseli vrnili iz Oljske gore v Jeruzalem. Zbrali so se v tisti sobi, v kateri je bil Jezus postavil Svestvo presv. Rešnjega Telesa. Ker jim je bil naročil, da naj nikar ne gredo oznanjat njegovega nauka poprej, dokler ne prejmejo Sv. Duha, so čakali. Razen apostolov je bilo še nad 100 učencev tam in tudi Marija. Kar vstane šum z neba kakor prihajajočega silnega piša, in napolni vso hišo, kjer so sedeli. In prikazali so se jim razdeljeni jeziki kakor ognjeni nad slehernim izmed njih. In vsi so takoj bili napolnjeni s Sv. Duhom.
8.	Kaj je milost božja? — Človeku — popotniku skozi bridkosti te solzne doline se več nego enkrat vsiljuje težko vprašanje: Čemu romam po zemlji? Nesrečen je vsak, kdor si ne ve ali noče odgovoriti : K Bogu grem v nebesa. Da, pri Bogu v nebesih je tako gotovo naš zadnji cilj, kakor gotovo nas je Bog nebeški postavil na ta svet, Toda pot k Bogu v nebesa je težka pot. Sam je človek ne more prehoditi. Treba mu je nadnaravne pomoči tega istega Boga — milosti mu je treba.
Nati izseljenci v Aulnois, Francija, 3. aprila 1938.
CERKVEN 1 - Gl, ASU
J. KO «TL«
Misijon na Tišini. Vsaki človek ma v svojem živlenji gotove ^slovesne dogodke, šterih se z veseljom spomina i šteri so njemi v spodbiido, kda se jih spomni. Takši dogodek se je zvršo tiidi pri nas na Tišini. Meli smo sv. misijon od 5. do 12. februara. Vodila sta ga soseda salezijanca gg. Vogrin Štefan i Lovrenčič Jožef, oba iz Martinišča. Z veseljom smo gazačnoli, navdiišeno nadaliivali i slovesno dokončali. Z veseljom smo se punoštevilno vdeležiivali predg od večnih istin i splošnih navu-kov. Posamezni sloji so pa želno pričakiivali svoje stanovske navuke. Vsa fara je kak najbogše opravila sv. spoved. Ne vemo ka bi što izostao. Vsi so pa od svoje spovedi naprej vsaki den pristopali k sv. prečiščavanji. Tiidi naše vučitelstvo z prav ma-lov izjemov je lepo s svojimi varovanci pristopilo k sv. Sve-stvom i tak pokazalo, da tisti dobro vzgaja, šteri se posliižiije nadnaravnih pripomočkov. Vsa pohvala našemi vučitelstvi! Kak slovesno i goreče smo dokončali naš misijon kaže to, ka se je za časa sv. misijona prečistilo od 6 do 7 jezero ludi i ka smo se vde-ležili zadnji den v popolnom števili zadnjih predg i do 2 jezero diiš prek rimske procesije. Kakša lepota, kakše navdiišenje je bilo, to so svedočili nešteti rdeči plameni naših bakel, ki so nesli naše sklepe i naše molitve pred Vsemogočnoga. Prosimo Boga, ka bi vsi stanovitni ostanoli do smrti i ka bi tiidi vse fare Slov. Krajine, kda do mele misijon, nasledüvale naše navdiišenje i našo gorečnost. Naš zakliičekso povzdignoli visiki gostje: g. dr. Bratinanaš srezki načelnik z gospov, potem naš poslanec g. Bajlec, g. Kerec i g. Casar iz Sobote. Omenjeni gospodje so meli delavsko spravišče na Tišini pred zakliičkom misijona i so se nato vdeležili procesije.
Grad. Dobili smo novoga kaplana g. Lanjšček Ludvika. Oni so pri nas dobili po odsluženoj vojaščini prvo «mesto. To nas ešče posebno veseli. Obe Lendavi, Gornja i Dolnja, mata novomešnike za kaplane.
Nastavitev. Jerič Mihael, brat našega g. dekana v Turnišči, dozdaj kaplan v Prevaljah na Koroškom, so imeniivani za ekspozita na novo nastavleno ekspozituro v Kiizmi.
D. Lendava. Na mesto g. Halasa smo dobili za kaplana, novomešnika, g. GjörköS Štefana.
stojniki p. Henriki na potne stroške i na kiošter pri sv. Trojici, 270, tišlari za popravlanje omara 20, .Cvetje* za Hotizo 15-50, Čurič Ani, siroti, Žižki, 56, za hoštije i sveče za črensovsko cerkev, 100, 2 „Odmeva" i 2 „Zamorčka* 50 din. Sküpno izdali 70875 din. Več smo izdali 1473 din. — Bog povrni vsem. — Vodstvo 3. reda.
POJDITE K JOŽEFU!
Spisal Jožef M. Seigerschmied. Knjiga obsega 31 kratkih poljudno pisanih beril ali premišleyanj o sv. Jožefu, ki so prav primerna za duhovno branje, posebno še v mesecu marcu, ki je posvečen sv. Jožefu. Sv. Cerkev zelo časti sv. Jožefa in to češčenje tudi nam priporoča. Posebno v lltani-jah sv. Jožefa je Cerkev modro naznanila vse, kar more v nas vzbuditi češčenje, ljubezen in veliko zaupanje do tega ljubeznivega svetnika. V tej knjigi najdeš vprav premišljevanja teh Iitanij. Knjigo krasi mnogo zanimivih zgledov, ki nam prepričevalno govore, kako nam sv. Jožef rad pomaga v dušnih in telesnih potrebah. Preberi knjigo in s še večjim zaupanjem se boš oklenil velikega zavetnika sv. Jožefa. Nekaj izrednega v tej knjigi je 51 lepih slik, ki so posnete pò starih bakrorezih in ponazorujejo vse življenje sv.
ioiefa. Na koncu so dodane litanije sv. Jožefa in nekaj molitev ter zdihla-ev k sv. Jožefu. — Knjiga ima priročno obliko in obsega 192 strani. Cena je izredno nizka: broširan izvod stane samo 10 din, vezan 15 din; po pošti 2 din več. Založila jo je : Uprava Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega 9, kjer naj se naroča. Dobi pa se tudi po knjigarnah.
REŠITEV VOANK 2. SNOPIČA.
1.	Nadangeo Gabriel je pozdravo Marijo. Kak jo je pozdravo, s Iterimi rečmi.
2.	Ka Je Marija odgovorila oprvim nadangeli i ka obdrfigim?
3.	Ka se je zgodilo te, kda njemi je obdrüglm odgovorila ?
Rešitev:
1)	.Zdrava, milošče puna, Gospod je s tebov, biagoslovlena ti med ženami.*
2)	„Kak se bo to zgodilo, da moža ne spoznam."
„Glej, slfižbenica sam Gospodova, zgodi se mi po tvojoj reči."
3)	„I Reč je s telom včinjena i prebivala med nami.
Rešili so :
Lutar Marija, učenka III. r. Turnišče, št. 88. 1. Nadangeo Gabriel je pozdravo Marijo: Zdrava Marija, milosti puna, Gospod je s tebov, blagos-slovlena si med ženami, 2. Marija je oprvim odgovorila angeli: „Kak se bo to zgodilo. Obdrügim je odgovorila : Glej, dekla sam Gospodova, zgodi se mi po tvojoj reči. 3. Kda njemi je Obdrügim odgovorila, je Düh sveti prišeo nad njo i moč Najvišjega jo je obsenčila. Nato je angeo odišeo.
Benko Marjeta, Domajinci št. 50. Spoštilvani g. urednik ! Želem vam sječo, zdravje i dosta uspeha v vašem dühovnom deli! — Rešitev vgank: 1. Nadangeo Gabriel je pozdravo Marijo : Zdrava Marija, milosti puna, Gospod je s tebov, biagoslovlena si med ženami. 2. Marija je obprvim odgovorila : Kak se bo to zgodilo. Obdrügim pa : Glej dekla sam Gospodova, naj se mi zgodi po tvojoj reči. 3. Kda njemi je obdrügim odgovorila, je popri-jela od sv. Düha.
Vrečič Franc, vuč. VII. r. Vidonci št. 80. Prečastiti gospod 1 Hvaljen jezuš i Marija, s temi rečmi se Vam poklonim i ogovarjam na Vaše vgan-ke. 1. Nadangep Gabriel je pozdravo Marijo : Zdrava Marija, milosti puna, Gospod je s tebov, biagoslovlena si med ženami. 2, Marija je odgovorila obprvim : Kak se more to zgoditi, ar moža ne poznam, Ob drügim je pravila: Ovo slUžbenica Gospodova, naj mi bode poleg reči tvoje. 3, Te se je poprijalo dete v ulrobi — Zveličar se je včlovečo.
Gjörek Štefan, Bükovnica 30. p. Dobrovnik. Hvalen bodi jezuš Kristuš. s tem vas, g. urednik, pozdravim I vam želem, naj vaš krstni patron sv. Jožef prosi za val pri Bogi, da böte i če dugo živeli i yrejüvali naie liste. 1. Reči
nadangela Gabriela so ete: Zdrava Marija, milosti puna, Gospod je s tebov, blagoslovlena si ti med ženami. 2. Marija je obprvim odgovorila : Kak bode to, ar moža ne poznam. Angeo njej ie pravo: Sveti Düh pride nad tebe i jakost Višešnjega obsenči tebe, poprimeš v utrobi i rodila boš sina, ime njemi daj Jezuš. On bode veliki, ar bode Sin boži, njegovomi kralestvi ne bode konca. Obdrügim je Marija pravila : Ovo sldžbenica Gospodova, naj se mi zgodi po tvojoj voli, 3. Na te reči je angeo premino. I Reč je s telom po-stanola. Marija pa je v ponižnosti hvalila Boga, da je tak dobrotlivi bio lSdem.
Horvat Štefan, Bogojina 32. Najlepše vas pozdravlam g. urednik i vam želem vse dobro. Reso sam vganke tak: 1. Reči nadangela Gabriela ào ete: Zdrava Marija, milosti puna, Gospod je s tebov. blagoslovlena si ti med ženami. 2. Marija je odgovorila obprvim; Kak bo to, kda moža ne poznam. Angeo njej je odgovoro: Diih sveti pride i jakost Višešnjega obsenči tebe, poprimeš v utrobi i porodiš sina, ime njemi bode Jezuš. Obdrügim je Marija odgovorila: Ovo stiižbenica Gospodova, naj se mi zgodi po tvojoj reči. 3. Angeo je premino. Marija je poprijela Jezuša pa je hvalila Boga.
Špiciin Gašpar, VIII. r. Črensovci. Spoštuvani g. uredniki Prav srčno vas pozdravim. Znam, da mate dosta skrbi z vrejiivanjom naših krščanskih listov, štere vsi tak radi čtemo. Vendar pa, čeravno vas motim, odgovorim na . vganke, štere ste zastavili v 2. štev. Marijinega lista. 1. Nadangeo Gabriel je pozdravo Marijo: Zdrava Marija, milosti puna, Gosdod je s tebov, blagoslovlena si med ženami, Marija se je prestrašila, angeo pa njej je pravo: Ne boj se, Marija, ar si milost najšla pri Bogi. Marija je odgovorila obprvim : Kak se bo to zgodilo. Angeo je pravo : Sv. Diih bo prišeo nad tebe i dete, ki bo rojeno, bo Sin boži. Marija je obdtiigim pravila: Glej dekla sam Gospodova, zgodi se mi po tvojoj reči. 3. Nato je postala mati boža.
Glavač Štefan, Bühovnica 14. Sprimite moj srčen pozdrav, g. urednik, v šterom vam želem, da bi vas Bog šče duga leta ohrano kak našega dob-roga diihovnoga voditela. Rešo sam vganke etak: 1. Nadangeo Gabriel je pozdraVo Marijo : Zdrava Marija, milosti puna, Gospod je s tebov, blagoslovlena si ti med ženami. Marija se je prestrašila, mislevši, kakše pozdrav-lenje je to. Angeo njej pravi : Ne boj se Marija, milost si najšla pri Bogi. Poprimeš i porodiš sina, njegovo ime zovi Jezus. On bo veliki i sin Višeš-njoga se bo zvao. Njemi da Gosdodin Bog stolec Oče Davida, On de gos-podaro v hiži Jakoba, njegovomi kralestvi ne bode konca. 2. Marija odgovori angeli obprvim : Kak se bo to zgodilo i odked, če moža ne poznam. Angeo pravi: Sv. DUh pride nad tebe i Jakost Višešnjega te obsenča, zato ka porodiš, bo sin boži, ar de sveti, zato ka pred Bogom ne nikaj nemogočega. Marija je obdrügim odgovorila : Ovo sliižbenica Gospodova, naj se mi zgodi po tvojoj reči. 3. Poppalo se je dete v utrobi niti z vole tela niti z vole moža, nego z Boga. I Reč je s telom včinjena I prebivala de med nami.
Hajdinjak Terezija, M Sobota, Nova ulica 18. Prečastiti g. urednik, tüdi jaz sem rešila vganke. 1. Nadangeo Gabriel je pozdravo Marijo : Zdrava Marija, milosti puna, Gospod je s tebov, blagoslovlena si ti med ženami. Marija se je prestrašila, a angeo pravi: Ne boj se Marija, arsi milost najšla pri Bogi. Glej, rodila boš sina, njegovo ime bo Jezuš. On bo veliki i sin Višešnjega. Gospod njemi bo dao stolec oče Davida i kralüvao bo na njem vse dni do konca sveta. 2. Marija je na to pravila: Kak se bo to zgodilo, ar moža ne poznam Angeo je odgovoro: Sv. Düh bo prišeo nad tebe i moč najvišjega te bo obsenčila. Zato bo sveti, ki ga boš rodila : Sin boži. Obdrügim je Marija odgovorila : Glej dekla sam Gospodova, naj se mi zgodi po tvojoj reči. 3 Nato je Marija poprijela sina božega i odišla k retici Elizabeti. — Litrop Štefan, Renkovci, tüdi rešo.
NOVE VGANKE.
1.	Če 6to kaj vkradne, kda se njemi greh odpfistl ?
2.	Če što smrten greh pozabi pri spovedi, je-li dužen spovedi ponavlati ?
3.	Če što samo eden smrten greh zataji, ove vse pove, Je-li vajina njegova spoved? Ka je njegova dužnost pri prvoj spovedi potem?
Retiti ie morajo do 25, mare*. Ki vganke dobro reil, dobi nagrado.