Izhaja vsakih štirinajst d ni,j vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
Ipp- 80 kr. —
Za tuje drž. več poštni stroški.
„Soča“
z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr.
PRIMOREC
Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9.
Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna11 A. Gabršček (odg-ovoren Josip Krmpotič).
Slovenska šola v Gorici.
„ A g r a m e r T a g b 1 a 11“ od prošlega tedna je prinesel o slovenski šoli v Gorici članek, ki slove v glavnih potezah:
V Avstriji, kakor znano, prihajamo navadno za jedno misel prepozno, — tudi tedaj, kp gre za to, da se odpravi kaka krivica, da se pripomore do veljave pravičnosti in zakonom. Ako je trebalo braniti predpravice močnih, ki itak v prepolni meri uživajo vse dobrote ustave, tedaj so bile avstrijske vlade vsikdar pripravljene, da priskočijo dotičnim v pomoč. Ako pa treba vzeti v svoje varstvo Sibkeje življe, ki so brez upliva, da bi dosegli, kar jim gre po naravi in po zakonih, potem računajo avstrijske vlade z vsemi mogočimi in nemogočimi pomisleki; in ako se že nikakor ne morejo odtegniti svoji dolžnosti, pa odlašajo z odločitvijo kolikor le možno, da jim le ni treba izprego-voriti odločilne besede.
Smelo lahko trdimo, da se nikdar in nikoli ni tako poniževala avtoriteta avstrijskih vlad, kakor se je to godilo v poslednjih letih na strani naših nasprotnikov: v Trstu, Istri in Gorici. V Trstu nastopajo drzno skrajni in nestrpni življi, ali vlada nima poguma, da bi energično nastopila proti demonstrativnemu nastopanju izvestne poznane klike. Pač pa vidimo, kako se trudi neke vrste časopisje, kako bi prikrilo ali vsaj oslabilo pred svetom antidinastiške izjave. Kakor da bi bilo že vse storjeno s prikrivanjem in potajevanjem! V Trstu in v Gorici ne vidimo niti poskusa, da bi se pripomoglo do zmage mirnejim in lojalnejim življem. V Istri tudi ni bolje. Uporno gibanje, nastalo radi dvojezičnih napisov, se ni kaznovalo primerno ; potrpežljivo se je spravilo v žep zasmehovanje državne avtoritete, a posledica temu je bila, da je v italijanskem taboru navstal naravnost anarhistiški terorizem.
Najočitneje pa se nam kaže neodločnost avstrijske vlade ob vprašanju slovenske šole v Gorici. Zgodovina boja za to šolo je znana. Znano je, koliko težav je bilo premagati, predno je deželni šolski' svet zaukazal mestnemu zastopu goriškemu, da mora odpreti tako šolo. Znano je, koliko naporov je trebalo v to, da je naučno rninisterstvo potrdilo ta odlok; istotako je znano, s kakimi neverjetnimi težavami se je bilo boriti go-riškim Slovencem, predno so izzvali razsodbo najviše instancije — upravnega sodišča —, a šola se še vedno ni odprla. Občina goriška se je upirala vsem naredbam, in preteklo je mnogo časa vsled neodločnosti vlade in pa vsled podpore, ki so jo dobivali goriškU Italijani od izvestnih uplivnih gospodov, dokler se je naložilo slednjič občini, da zasnuje slovensko šolo.
Tu opisuje člankar, kje in kake prostore je izbrala goriška občina za slovensko šolo in kako je zahvaliti le požrtvovalnost in uzorno disciplino goriških Slovencev, da v tej borbi še ni zmagal goriški magistrat. Brezvspešni so bili vsi protesti goriških Slovencev proti tisti baraki in poslednji so morali uvesti nekako obstrukcijo. Slovenci nočejo pošiljati svojih otrok v poslopje — med kupi gnoja in lužami gnojnice. Le trije otroci zahajajo v to šolo, vsi ostali pa v „Slogine* zavode.
To stanje traja že nekoliko mesecev, a vlada se še vedno ni odločila, da bi zaukazala občini, naj preskrbi takih prostorov za slovensko šolo, ki bodo odgovarjali šolskim
zakonom ; in malo nade je, da bi se vlada skoro odločila do odločnega koraka. Saj je še nedavno temu naučni minister Gautsch vsprejel deputacijo goriških Lahov, kojo je vodil neizprosni protivnik Slovencev, princ Egon Hohenlohe. Ta deputacija snovala je nove spletke proti slovenski šoli.
Tako se varujejo narodnostim v zakonih zajamčena prava, tako se varuje avtoriteta vlade. Slednjič pa bode vlada vendar-le morala nastopiti pot odločnosti, kar ne bode na škodo goriškim Slovencem. Seveda morajo le-ti pogumno vztrajati v trdem boju. Temu se je tudi nadejati, kajti boj, ki ga bijejo goriški Slovenci za narodno šolo, je zajedno boj državi zvestega prebivalstva proti državi sovražnim življem. A žalostno bi bilo za Avstrijo, ako bi lojalno slovensko prebivalstvo odnehalo od tega boja!!!
Po „Edinosti".
Domače in razne novice.
* Interpelacija. — Na drugem mestu govorimo o postopanju predsednika S b i s a pri porotni obravnavi 22. t. m. Še isti dopoldne so bili obveščeni brzojavno naši državni poslanci in tudi pravosodni minister. Dr. Gregorčič je podal takoj popoldne ostro interpelacijo, v kateri se na kratko spominja raznih prejšnjih interpelacij v tej reči in ministrovega nam prijaznega govora v seji 20. marca. Potem nadaljuje doslovno:
V prvo imenovani interpeleciji stavili smo z ozirom na porotniški imenik, ki obstoja za letos, na Nj, Prevzvišenost vprašanje, kaj hoče ukreniti, da za letošnja porotna zasedanja neredno s t i odstrani. Mislili smo si, da Nj. Prevzvišenost kaj ukrene, kar se sploh za letos pri tem stvarnem položaju da ukraniti, namreč, da ukaže, naj državno pravdništvo pri sestavi porotniške klopi na to dela, da pridejo na njo le porotniki, ki so obeh jezikov zmožni, tako, da bi se mogle obravnave s slovenskimi obtoženci vršiti v slovenskem jeziku.
Temu nasproti nam pa dohajajo brzojavna poročila, da predsednik okrožnega sodišča Sbisa obravnavanje proti slovenskim obtožencem z zgolj slovenskimi pričami v slovenskem jeziku naravnost prepoveduje, porotnike samo v italijanskem jeziku zapriseza in zagovorniku dr. Staniču slovensko govoriti odločno prepoveduje.
Z ozirom na to stavijo podpisani na Njega Vzvišenost gospoda ministra pravosodja vprašanje:
ali misli nemudoma kaj ukreniti, da se zapreči pri porotnem sodišču v Gorici to sramotno postopanje, ki razburja slo-vensko prebivalstvo in vse poštene ljudi?
Na Dunaju, 22. aprila 1896.
(Slede podpisi).
* Odprto pismo je priobčila zadnja „Soča" na pravosodnega ministra, Njega Vzvišenost grofa Gleichspacha. V njej omenja dosedanjo borbo za dosego pravičnega sodstva, nam prijazni govor pravosodnega ministra v seji poslanske zbornice 20. marca, — in potem nadaljuje doslovno:
Toda zaželjenega preobrata na bolje ni opaziti pri ravnokar vršečem se porotnem
zasedanju. V službeni listi porotnikov je le 11 Slovencev. Zakaj ? Odgovor na to je podan dovolj obširno v označenih člankih, pritožbah, interpelacijah. (Najmanj 90% Slovencev je sploh izključenih od porotne službe, dasi imajo vse zakonite lastnosti. Kakošna je taka pravica ? !) Toda še od teh jih je predsednik oprostil — pet. Državno pravdništvo je tožilo tudi Slovence zopet le v laškem jeziku. Pri obravnavi v torek proti Slovencu Preglu se je prečital tudi slovenski — prevod. Zakaj ne narobe? Izvirnik bi moral biti slovenski in prevod laški, ako je že potreben, kedar je Slovenec na zatožni klopi. — Obravnava se je vršila s pomočjo tolmača ! Ali kako je šlo to ! Ako bi Vaša Vzvišenost slišala to obravnavanje, uver-jeni smo, da bi takoj ukrenila potrebno, da bi se taka obravnava enkrat za vselej onemogočila. — Vprašanja porotnikom so bila seveda izvirno laška. Načelnik porotnikov je bil Slovenec, ki sicer precej dobro umeje laški, ali umetna in uradna toskanščina mu je delala veliko težavo. Zakaj vse to, kedar je na zatožni klopi Slovenec, torej deželan onega jezika, kateri govoriti dve tretjini prebivalstva? Ali je to pravično? Odgovor Vam! — To pa povemo, da taki odnošaji krvavo žalijo in razburjajo vse Slovence. Kam vodijo taki odnošaji ?
Ali še slabše je bilo v sredo. Na zatožni klopi je sedel Slovenec Andrej Slokar. Predsedoval je dvorni svetnik Sbisa, javni to-žitelj pa je bil drž. pravdnik Ga ne v ari. Ne prvi ne drugi nista vešča deželnemu in sodnemu jeziku slovenskemu. Čudno se Vam bo zdelo, kako sta mogla priti na tako odgovorni mesti moža, ki ne razumeta jezika deželne večine, ki torej nista sposobna za svojo službo v tej deželi, — ali takć je! In ker ona dva nista vešča slovenskemu jeziku, morajo biti pa vsi drugi, ki pridejo pod njiju pest, razumeti laški! In pri označeni obravnavi si je predsednik Sbisa pomagal s tem, da je kar zapovedal zgolj laško obravnavo; obtoženec se je moral zagovarjati laški, kolikor je znal, dasi je zagovornik zahteval v njegovem imenu, da hoče govoriti v svojem maternem jeziku. O porotnikih je dejal Sbisa, da tudi vsi Slovenci razumejo laški, dasi se je jeden celo oglasil, da prav dobro ne razume. (Od Slovencev se zahteva, da morajo popolnem znati tudi laški, ako hočejo biti porotniki; dočim Lahom zadošča le njih jezik. V katerem zakonu je opravičena ta dvojna mera, toli žaljiva za slovensko deželno večino? Predsedniku in drž. pravdni k u ni treba znati slovenski, a slov. p o-r o t n i k mora znati laški! Ali ni to narobe svet?!) Ali najhujše Se pride! Preds. Sbisa je nejevoljno zaklical zagovorniku Staniču: Le proibisco di parlare in lingua s 1 o v e n a ! (Prepovedujem vam govoriti slovenski !)
To so za Slovence strašne besede! Kaj takega še nismo slišali v sodnih dvoranah, kaj takega bi ne bili nikdar pričakovali, toliko manj po krasni izjavi Vaše Vzvišenosti v seji poslanske zbornice 20. marca! Torej v deželi, kjer je ogromna večina prebivalstva slovenska, zagovornik ne sme zagovarjati Slovenca v njegovem jeziku, dasi je porotna klop mešana. Dostavljamo, da zagovornik je hotel govoriti v obeh jezikih! Toda Slovenec je moral zagovarjati Slovenca pred slov. porotniki v laškem jeziku! Vzvišenost, ali je mogoče huje razžaliti kak na-
rod?! — Zato Vam bo pač umljivo, kako silno je po tej obravnavi razžaljen slovenski narod, ki bo tudi dostojno protestoval proti tolikemu zanikanju najjednostavniših pravic! Slovenci pač še nismo „ščavi" laške manjšine ! Če tudi razumemo laški, imamo pravico zahtevati le slovenskih sodnikov, ki sodijo o naši svobodi in imetju!!
Zato je pač naravno, da je bila podana takoj primerna interpelacija do Vaše Vzvišenosti še istega dne. Tudi je uredništvo „Soče“ poslalo takoj brzojavno pritožbo na Vašo Vzvišenost.
Slovenski narod pričakuje od Vaše Vzvišenosti izdatnega leka za take nezdrave od-nošaje. Na Vaši Vzvišenosti je seveda zdaj vrsta, da zlasti odloči, ali sta tak predsednik okrož. sodišču in t a k državni pravd-nik še dalje mogoča v deželi, ki je v svoji veliki večini slovenska. Vaša Vzvišenost morda še ne ve, da dvorni svetnik S b i s a ima že I 45 službenih let. česa še pričakuje ? Ali morda, da tudi sina že pripravi do svetnika? Ali ni že skrajni čas, da naredi prostor sposobnemu možu za tako odgovorno službo ? ! Slovenci smo imeli potrpljenje s starostjo ; zdaj je obzirov konec !
Naše liudstvo je razburjeno do skrajnosti že radi slovenske šole v Gorici! Čas bi bil, da bi vsaj v sodni dvorani prenehalo tako poniževanje, kajti gorje, ako ljudstvo zgubi zaupanje in vero v najvišjo varuhinjo pravice v deželi !
V nadi, da naredite enkrat konec takim odnošajem, bilježi se Vaši Vzvišenosti z vsem spoštovanjem
uredništvo „Soče".
* „Sokolova" veselica v nedeljo zvečer se je vršila ob — zelo pičli udeležbi. „Prim. List" se lahko veseli dejstva, da naše občinstvo ni prišlo „zapravljat". No, zato pa je bilo povsod drugod dosti Slovencev, po vseh krčmah in špelunkah se je razlegalo slovensko petje, celo pozno po noči so nekateri popevali po ulicah; da, tudi pri vojaškem koncertu pri „Dreherju" jih je bilo nekaj, — le pri „Sokolu" jih nismo videli. — Vsak izgovorček je zadosten: jed-nemu je pričetek prezgodaj, drugemu prepozno, jeden se boji vročine v dvorani, drugi pa tega, da bi morda niti sedeža ne dobil; zopet drugi so šli popoldne v okolico in so se vrnili v mesto še le potem, ko je bilo že prepozno za dohod k Sokolu ; marsikomu pa je „Sokol" sploh prenizko društvo, kajti
dosti je tu slovenskih veljakov in prvakov, ki sploh še nikdar niso prestopili praga Sokolove dvorane. (No, v Čitalnico tudi ne prihajajo : za to so pa drugi uzroki merodajni. Torej nikamor! Na božje poti in h katekizmu v cerkev tudi ne, da bi bil vsaj „P. L", zadovoljen ! Torej nič, splošna brezbrižnost na vse strani!)
Spored se je dovršil precej dobro ; petje in tamburanje je vodiljučitelj g. Širca, ki je jedno točko sam lepo priredil za tamburaški zbor in bariton-solo. Pevski zbor bi bil prav dober, ker ima dovolj in izurjenih glasov, podkovanih z glasbeno teorijo, toda par dobrih tenorjev manjka. (Ako je kje kak dober tenor, da bi se mogel preseliti v Gorico, naj se oglasi pri našem uredništvu). Tamburaški zbor vrlo napreduje; ta večer je nastopilo 12 tamburašev, med temi 1 gospa in 2 gospodični, učite se še dve gospodični. Razun točk na sporedu je dodal še drugih. — Igra „Mutec" se je igrala dovolj dobro; igrali so br. Mužič, Pertut, Feigelj in Slokar ter g.čni Anica Likarjeva in Kat. Ja j če v a.
Pri srečkanju je bilo 15 dobitkov; vredni so bili več nego se je skupilo za številke. Dobitki so bili zvečine darovani, za kar gre hvala rodoljubnim darovateljem gg.: Pove-raju, Draščeku, Jerkiču, Iv. Deklevi, Pečenku, Korenu in Kaučiču.
Domača zabava po veselici je bila zaključena ob 1 popolnoči. — Presrčna hvala vsaj onim, ki so došli. Tistim pa, ki dobe vsak možen izgovor, da le gredč drugam in ne tjekaj, kjer jih pričakujejo, rečemo le toliko : Ako Vas bodo posnemali še drugi, kam pridemo? Društvenega in narodnega življenja bo konec!
* Letošnja porota. — Dne 20. t. m. je pričelo prvo letošnje porotno zasedanje. Kakošno je to, govorimo na drugem mestu. Tukaj podamo ob kratkem poročilo o obravnavah, ki so se vršile do učeraj.
20.	t. m. je bil na zatožni klopi 20 -letni mizar Artur Avian iz Joaniza v Furlaniji, zatožen hudodelstva uboja in javnega nasilstva, uzročenega pri nekem plesu 16. februarja. Porotniki so potrdili prvo hudodelstvo soglasno, drugo pa z 9 glasovi, a sodni dvor mu je prisodil 3 leta težke ječe.
21.	t. m. je pa prišel pred porotnike 20-letni Štefan Pregl iz čepovana, obdolžen uboja, o katerem smo poročali o svojem času. Vsled izreka porotnikov, milejšega od založbe, je bil obsojen na 8 mesecev težke
ječe. — Zagovornik je bil dr. Stanič, državni pravdnik dr. San z in, predsednik sodnemu dvoru svet. Gorjup. Dr. Stanič se je uprl temu, da se je poklical tolmač. Dr. S a n z i n izjavi, da soglaša v tem pogledu z nazori pravosodnega ministra, katere je izrekel v poslanski zbornici; sicer pa so zapisniki v preiskavi vsi laški, razne listine tudi nemške, a te bo treba pretolmačiti. (Torej proti Slovencu so vsi zapisniki v laškem jeziku! Hvala lepa za to priznanje!) Sodni dvor je pridržal tolmača in obravnava se je vršila — strašno mučno in dolgočasno. Kako Icp6 bi bilo, ako bi se razpravljajo v enem jeziku?! Umeje se. v jeziku zatožen-čevem! — Drž. pravdnik, zagovornik in predsednik so govorili v obeh jezikih. To je bilo potrebno vsled mešane porotne klopi!
22.	t. m. je pa sedel na črni klopi 19-letni Andrej Slokar iz Lokavca, obdolžen hudodelstva goljufije za znesek nad 300 gld. Mladenič je na lahkomišljen način in pod tujim imenom kupčeVal z lesom, dokler niso prišli goljufiji na sled. Priznal je sam vse, vendar so porotniki potrdili škode pod 300 gld. Vsled tega je bila kazen mnogo nižja; dobil je le 7 mesecev trde ječe. — (Nekaj drugih podrobnosti) glej na prvi strani).
V	četrtek 23. t. m. je prišel na vrsto 38-letni Ivan Gašperčič iz Koritnice pri Bolcu, zatožen hudodelstva zažiga, kateri je baje izvršil 2. februarja v Vodenici pri Bolcu. Gašperčič ni na naj bolj še ih glasu in je zrel za kako posilim delavnico. Ali hudodelstvo ni bilo dokazano in poročniki so ga oprostili. — Sodnemu dvoru je predsedoval svet. Flegar, drž. pravdnik dr. San z in, uradni zagovornik dr. Nardini; ta je odklanjal slovenske porotnike, da je ostal menda en sam Slovenec. Dr. Sanzin in svetnik Flegar sta govorila v obeh jezikih, dr. Nardini pa le italijanski. (Tu bi pač predsednik z večjo pravico ukazal zagovorniku, da mora govoriti tudi slovenski nego to prepovedati, kakor je zagrešil predsednik Sbisa).
V	petek sta bila na zatožni klopi dva 16-letna furlanska fantalina Josip Gerion in Massimo N a d a 1 i n iz T e r z a, zatožena hudodelstva posilstva na 16 - letni Luciji Pascolat. Obsojena sta bila na 18 in 20 mesecev trde ječe. — Uradni zagovornik je bil dr. Jos. Tonkli. Odvetniška zbornica dela namenoma tako, da slovenskim odvetnikom
Podlistek.
Slovaške sličice.
Češki spisala G. Preisova, preložil Franc Tominšek.
1. Ovčica.
Po gorska podobica.
(Dalje.)
«Kako se danes temni!« misli; «okoli tretje ure še le more biti! Naj bi šel raje ondot le črez hribe; prej bom doma. Da bi že bil v naši izbi! Kako bodejo vsi gledali, kaj nosim!«
Deček sklene iti po krajši poti. Nekaj korakov gre nazaj in se poda na znano stezo, po kateri je že po leti hodil. Nobene gazi ni bilo, ali za to se dečko ne briga. Rob suknje si pri viša in jame pogumno korakati naprej.
Ko gre tako pol ure, domisli so, da ni videl, je li dejal kum v haljo tudi pipo za ateja. Jako se mu zdi, da ne. To bi bilo škoda! Mora se prepričati.
Postoji, pazno sname haljo in si zaviše suknjo lepo visoko, da ne bi se zmočila na snegu. Na to počene in odvija polagoma haljo na kolenu. Ovčica pomoli celo glavico iž nje in Štefan se mora na novo smejati tem lepim očem.
«A naglo, da ne bo mrzlo revici; je tu pipa? Tipa in kuka. — «Da, je; oj to me veseli!« — — —
Ko bi se v tem trenutju prikazalo strašilo, utrjenemu pastirju, morda so ne bi tako ustrašil. — Ali kdo bi se nadejal tega? — Bliskoma se izkoplje ovčica in pobegne in teče po snegu naprej, da zvonček glasno cenglja.
Prestrašenemu Štefanu padejo jabolka, pipa, jaslice in vse vkupej s haljo v sneg.
«Jezus Marija!« govore tresoča usta, in v plahe oči pritečejo solze. «Kaj čem početi?«
A spametuje se in naglo pobere vse v snegu, nekaj orehov pusti; ni drugače, leteti mora za ovčico!
Drže haljo v roki teče, kar more, brez strahu, dasi mu je segal sneg že do kolena in se je vlekla suknja po njem. Sreča, da še vidi ovčico; jo že še ujame! A zeblo jo bo revico!
Zdaj krene živalica na desno. — «Kam letiš, neumno, noro živinče? Tam ni pot proti 'furanom«, kliče dečko z vso močjo. Ali ovčica ga ne uboga. Dalje teče, in otrok bolestno žaluje.
Obrne se za njo, a jako težko leti tod. Ovčica teče kakor po dlažbi, a Štefanu se udirajo noge v sneg, in takd se temni, da že jedva vidi, na snegu belo živalico.
Konečno postoji ovčica. Štefan zanka. Resnično, zdaj ga počaka; pa je že tudi zadnji čas. Tako je že temno, in on ima še lep kos pota do doma.
Ko je od nje proč le še nekaj korakov, pl^ne n{} novo kviško, a hvala Bogu! obrne se ravno naprej, ludi ne leti več tako naglo; nemara že ne more, a tudi Stefanu jako otrpnjujejo noge. Toliko da se izkopava iz snega, v glavi mu gori in buči, visoki hribi se gibljejo ko kake ogromne, bele pošasti, in zdi se mu, da tudi gredo.
Ovčica je že blizo, tako blizo, da je treba samo roko stegniti za njo. Pripogne se in že jo ima. Kaj mu za to, da pade halja z roke, da breze on tako globoko v sneg, da se pogrezne vanj do pasu! Roke ošlatujejo ovčico visoko gori, pritisnejo jo k licu, in usta šepečejo kakor v spanji: Ze te imam, ti hudoba, ti hudoba ti mala!.............»
Tripalnice oči se zatisnejo, in dečku se zdi, da je zdajci težak in velik, da mu ne morejo noge več nesti telesa. V sneg se zgrudi in ovčica je za zglavje njegovi
;lavi.
Nejasno se začuje klic: «Štefan!» in na novo, v drugo alostno: «Štefan!»,a deček ne čuje ničesa. — V Betlehemu 3; kjer se je rodil Jezušček, tukaj jo prav tako, ko je \ uromski cerkvi, nad altarjom naslikano božje vojs • Iredi hleva so stare jaslice, a v njih loži P°k°ln, . f . etce. Nad njega se nagiba devica Marija m sve ' •
oliko je še drugih ljudij! - Kaj 1«	ddania
Slednji nosi darilo Jezuščeku, slednji	j ’
ajzadnji stoji Štefan sam, dvigajo z rokama oi uco m se-
GČe »Ovčico* ti nesem, moj mali Jezušček; lej, dobil sem 3 sam od kuma Godula! Poglej, kako je ^ belajcako a sivooka!....»
(Dalje pride).
daje laške zatožence, Lahom pa slovenske. Toda dočim laški zagovorniki govore le italijanski in po možnosti ovirajo slovensko obravnavanje, svetovali bi našim odvetnikom, naj bi vračali milo za drago, t. j. tudi oni naj bi zagovarjali slovenski izročene jim laške obtožence. Klin s klinom!
V soboto je bila obravnava proti Do-meniku T i n u n i n zaradi hudodelstva uboja. Dobil je 8 let trde ječe.
Danes pa je bila zadnja porotna obrav- | nava proti 27-letnemu Josipu Škerjanc iz Vipolž, obdolžen hudodelstva uboja. — Predsedoval je svetn. Flegar, obtožbo zastopal dr. S a n z i n, zagovarjal obtoženca pa dr. J. Tonkli. O uspehu pač ne moremo še poročati.
*Jczik-Oslorci. — Naš ljubi sosed „Cor-riere“ je preložil iz „Tagesposte“ neki dopis o „p o s lo ve nj e va n j u“ imen. Tam pravi, da neki ljudje na Koroškem se hočejo pisali: Samonik, Krušič, Markovič itd., dočim bi se morali pisati Samonig, Kruschitz, Markovvitz itd. — Res, človek se mora smejati tolikemu jezik-o slovstvu! Gastitamo !
*	Posnemajmo jih ! — „Corriere" je hudo zaropotal proti laški tvrdki Trezza, ker je vzela v službo nekega Slovenca.
Evo, kake težnje širijo naši nasprotniki! Posnemajmo jih !
*Ali je Istra res v Avstriji. — „Cor-riere“ pripoveduje, da neki njegov prijatelj je hotel oddati na Dunaju brzojavko za Buzet v Istri; uradnik pa je zvedavo poprašal: „ali Istra res spada k Avstriji ?“ (se 1’ Istria appartiene davvero alla monarchia austriaca ?)
—	Takega uradnika bi morali s palico nagnati iz urada ! Zakaj pa laški listi prinašajo to vest v taki tendencijozni obliki ? !
*	Osebna rarnost v Gorici. — Teden za tednom enake poročila: ta je bil napaden, oni pretepen, tretji kamnjan, četrti zasramovan, — a nič takih vestij: ta napadalec je bil tudi kaznovan, oni zaprt itd. Evo, kaj poroča zadnji „P. L.“ :
„Dva duhovna z dežele sta se peljala s kolodvora skozi Gorico. Na solkanski cesti ju je napadla laška tolpa ter ju zasramovala. Ali res ne bomo več varni življenja?"
*Za „Slogine" zavode so došli zadnje dni ti - le darovi: starešinstvo občine Renče 20 gld., župan Rajmund Žnidarčič 2 gld., župnik Jožef Pavletič gld. 1.50. — Simon Rutar v Ljubljani 5 gld. — Ajdovski in pu-terški igralci mesto medsebojne poravnave 1 gld. — Neimenovani po župniku J. Poljšaku iz Prvačine 3 gld. — Lilek Josip, župnik, in Gaberšik Josip v prijateljskem sestanku na Sv. Gori 2 gld. — Posojilnica v Cerknem 10 gld. — Pahor Jos. v Hudemlogu 50 kr. — Savnik Janko na Dunaju 1 gld. — Guggen-berger F. nabral v veseli družbi v Bolcu 2 gld. — Zaradi neke pomote v krčmi pri I. Geju 50 kr. Fon Jakob, vik. v Kredu, 80 kr. — Strel Fr., žel. uradnik, 50 kr. — Na mesto globe kegljiškemu klubu: Ivan Dekleva gld. 1.60, Anton Jeretič 1 gld. J. S. 60 kr. dr. H. Tuma gld. 2.50 Ivan Presi gld. 1.30.
—	Pri zadnjem kegljiškem večeru na zamudnih globah in podarjenih dobitkih gld. 1:25. — Ostali darovi prihodnjič.
*	V Revmi je umrl v soboto tamošnji vikarij č. g. Štefan Pahor; star je bil 86 let. Zdrav je bil vedno. Pogreb je bil učeraj.
—	Nadejati se je, da dobi Pevma takoj skrbnega dušnega pastirja, ker ga je potreba. Duhovnik in učitelj bosta morala složno delati, da se čim prej popravijo mnoge napake, katerim je udano ljudstvo v marsi-kakem pogledu.
*	Nesreče. — V Črničah je nekemu možu kolo v mlinu odtrgalo roko. Ponesrečenca so prepeljali v tržaško bolnico. — Druga nesreča se je zgodila pri oranju. Gospodar je prišel pod konje, ki so mu potrli dve rebri. — V Šempasu je vgriznil pes poljskega čuvaja za roko. Roka je pričela takoj otekati in je nevarnost, da revež zgubi življenje. —
—	V Sv. Lovrencu pri Moši je padel neki gostilničar pod voz. Kolo mu je pomastilo levo nogo. — V Gradišču je vrgel neki otrok 4. letnemu otroku škarje v levo oko. Oko se je zlilo. — Velika nesreča se je dogodila 15. t.
m. v Gorici. 10-letni Karol Kocijančič prišel je pod voz nekemu prevoščeku. Kolo mu je strlo desno nogo. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer mu je zdravnik Krševani odrezal nogo.
*	S Krasa : „Dne 16. t. m. je umrl v Svetem Anton Jazbec, naročnik „Primorca". Bil je bolan še ne 8 dnij. Pri delu se je prehladil na polju 10. t. m. in omenjenega dne je že umrl. Bil je pošten mož, dober posestnik in trden kot stena za domačo občino. Tudi v Preserjah in Volčjem gradu sta umrla dva za pljučnico. Letošnja pomlad je kaj nevarna za prehlad, posebno ko imamo tu vsak dan mrzlo burjo.i
*	Še živi. — V obče se je bila raznesla vest, da je umrl bivši notarski kandidat, zelo nadarjeni g. Simon Bric, rodom iz Drežnice pri Kobaridu. Ali on živi, in sicer kot zemljemerec v Pirassanungi v Braziliji, kjer ima obibilo posla in se mu dobro godi.
*	Pomenljiva malenkost. — V četrtek so bili pred poroto sami Bolčani, zatoženec in priče. Ko so bdi poklicani, so se vsi zapored oglašali z nemškim — h i e r. To je znak, da Bolčani so zelo navajeni nemšku-tarenju v c. kr. uradih. Gas bi že bil, da bi se na Bolškem odpravile take nezdrave razmere! Sodni okraj bolški sploh velja za oni Eldorado neslovenskim sodnikom, kjer jim baje ni treba znati slovenskega jezika, češ: moški znajo nemški, ženske pa laški. — Upajmo, da Bolčani enkrat prav odločno zavrnejo tako tolmačenje.
*	Zanimivo. —- Iz Gorice nam poročajo: „Ali smo Slovenci res „inferijorno" pleme? Zdi se, da nas smatrajo take tudi naši svetovalci pri okrožnem sodišču. Svetnika Gorjup in Sbisa sta slovenske zatožence le „tikala", laške pa „vikala". Da se je to zgodilo „iz ljubezni", tega ne bo pač nikdo trdil; vrhu tega je bil jeden Slovencev (žal!) inteligenten mladič iz boljše rodbine, a Sbisa ga je vsejedno le „tikal", dočim je Lahe lepo „vikal".
*	V Tolminu bo 3. maja ob 3. popoldne v občinski dvorani shod, kateri sklicuje tolminski odsek c. kr. kmetijske družbe goriške. Spored: 1. Razgovor o mlekarstvu in sirarstvu. — 2. Razgovor o hmeljarstvu. 3. Razgovor o drugih gospodarskih upraša-njih. — Odbor.
(Čitatelje „Primorca" opozarjamo na ta shod; čas bi že bil, da se ljudstvo začne samo gibati po geslu: „Pomagaj si in Bog ti bo pomagal" ! Dnevni red je lep, važen! Bog daj Svoj blagoslov! Ured).
*	Grahovska Koritnica je bila pogorela pred nekaterimi leti. Belo nedeljo večer je bila zopet vsa vas v nevarnosti. Zagorela so o polnoči poslopja Ivana Ortar in Ivana Šorli sredi vasi tako nagloma, da so se ljudje rešili iz ognja le z veliko silo, nekateri že opečeni. Staro ženico so morali prevideti s svetimi sakramenti, ker so postale njene opekline nevarne. Pogorelo je obema gospodarjema vse do tal. Poginila je Ivanu Ortaru tudi vsa živina razven enega junčka, ki morebiti okreva. To hišo preganja posebna nesreča. Predlanskim jo je odkril vihar in pre-vrgel zidani opaž na znotraj, da je prelomil vse do tal. Le kakor po čudežu je bil gospodar ohranjen med zlomnjenim tramovjem, Če tudi je bil precej ranjen. Lani so hišo popravili, pokrili z opeko; — vgodni ženitvanjski pogoji, ki bi .se bili prav v pondeljek v Tolminu podpisali, podrli bi bili zadolženo domačijo; pa človek obrača, Bog pa obrne". — Zaverovan je bil Ivan Šorli za 200 gld. Nekaj je; ali koliko to zda, ve le, kedor mora sam postavljati doni. „P. L."
*	Zanimivi naslovi. — Zadnje dni smo prejeli iz Nemčije dvoje tovarniških ponudb pod naslovoma : Herr Zuckerblicker Soča — in drugo Herr Tiskarna Soča, Buchdruckerei, Gorz.
Zaslugam priznanj«! — „Starešinstvo županije Renče je imenovalo v svoji seji dne 12. t. m. prezaslužnega državnega poslanca, prečast. gosp. dra. Antona Gregorčiča, častnim občanom, v znak hvaležnosti, katero mu je občina dolžna za obrtno zidarsko šolo. Všled posredovanja gosp. drž. poslanca pri mini-
sterstvu bode mogoče v teku tega leta tukaj odpreti šolo za zidarje, ki jim bode neprecenljive vrednosti".
Kam pridemo po taki poti?! —
Slovenski politiki in narodni voditelji se bore za — pravično poroto, da bi bili postavljeni slovenski obtoženci le pred slovenske porotnike. Kako podpira „cvet slovenskega ljudstva" tako prizadevanje svojih voditeljev ? Evo !!
Od 46 porotnikov je spravilo „kolo sreče" pod spretnimi rokami gg. svetnikov le 12 Slovencev v službeni imenik. In čujte, od dvanajsterice jih je prosilo nič manj nego pet za oprostitev:	priložili so seveda
„zdravniška spričevala" dvomljive vrednosti. Gospodje pri okrožnem sodišču so jih seveda kaj radi „oprostili". Tako je ostalo med vsemi porotniki le 7 Slovencev, da je postala popolnoma nemogoča slovenska porotna klop in torej čisto slovenska obravnava.
Res je, da se marsikdo raje izogne porotni častni službi ! Toda kdor Slovencev ima še kaj narodne časti v sebi, ta bi ne smel tako nepremišljeno podirati, kar zidajo naši prvaki v velikih težavah. Kam pridemo, ako bodo imeli voditelji take vojake za seboj?! Vsakdo bodi na svojem m estu, kamor te kliče dolžnost! Ne bodi sebičnež, ne straho-petnik!
Zabavni vlaki iz Trsta v Nabrežino in Kormin. — Od nedelje, dne 3. maja pa do vključno 11. oktobra prično zopet voziti zabavni vlaki iz Trsta v Kormin in nazaj (zveza s Cervinjanom). Gene voznim listkom bodo zelo znižane. Vozni listki se bodo izdajali za vse postaje, ležeče na progi Bivij-Devin-Kormin. Iz Trsta bode odhajal ta vlak ob 2. pop., in dohajal v Kormin ob 4. uri 39 min., iz Kormina bode odhajal ob 9. uri 15 min. zvečer ter prihajal v Trst ob 12. uri 7 min.
Za Čehovinov spomenik so dalje darovali : Častniki artil. batalj. št. 2 v Trentu gld. 19-50; artil. polk št. 4 v Budimpešti gld. 17; županstvo Sv. Križ na Vipavskem gld. 15; c. kr. zaloga oblek v Brnu gld. 14-65; grof Degenfeld in županstvo v Dornbergu po 10 gld.; domobranski polk št. 5 v Gorici gld. 7 ; c. kr. zaloga voj. potrebščin v Dunajskem Novem Mestu in c. kr. div. artil. polk št. 30 v Przemišlu po 6 gld; po 5 gld.: županstvo Šmartno - Kojsko, graški veteranski zbor št. 1, vojaški veterani v Preravi (Alfred Skene), c. kr. div. art. polk št. 18 v Iglavi, županstvo Trnovo pri Gorici, artil. polk grofa Col-loreda št. 4 v Pulju, županstvo Medana, vojaški veterani v Bilinu na Češkem, dekan Ant. Hvalica v Št. Petru, posestnik Ford. Perozzi v Dornbergu in oddelek veteranov v Biljah. — Friderik Thiele na Dunaju in don Klavdij Macorig v Korminu po 3 gld. Po 2 gld: monsignor Kumar, monsignor Košuta, monsignor Bensa, monsignor Kravanja, vikarij Alojzij Bandel v Cerovem, c. kr. veroučitelj Franc Kastelic, dekan J. Filipič v Ločniku in c. kr. stotnik Štefan Milenkovič. Po 1 gld.: župnik Miklavž Kocijančič, Franc Mozetič, Jožef Bajc v Gorici, Vinko Vetrih v Bolcanu, Jurij Rotti, c. kr. okrajni orožniški postaje-vodja, c. kr. major Alojz Hadrova, carinski uradnik Jožef Čerin, nadzdravnik za živino Franc Hadrova, c. kr. poštne blagajne nadzornik Kornelij Hadrova, župnik Ivan Dugu-lin v Ajdovščini, davčni nadzornik Josip Prinzig, župnik Karol Zorman v Ajellu, grof Zucco v Ajellu, div. art. polk št. 8 v Radgoni, Franc Berce v Dornbergu, Valentin Fišer v Dornbergu, trgovec Ivan Drufovka v Gorici in c. kr. profesor Pertout Lovrenc. Po 50 kr.: Šein v Šturjah, Karol Keršovan, Lovro Pavlica, Katerimi Keršovan, Janez Šinigoj, Jožef Pečenko, vsi v Dornbergu, več rodoljubov v Dornbergu in jelniški nadzornik Jožef Vales. V Cepovanu so zložili na dan sv. Jožefa gld. 4-95, katere so darovali : župnik J. Rejc 1 gld. Po 50 kr.: c. kr. poštar, stražmojster Božič, Ljud. Podgornik, c. kr. gozdnar Troha, Matevž Lapanje iz Šebrelj, župan Ant. Kofol in c. kr. orožnik M. Kuštrin. Po 10 kr.: Andrej Kumar, Štefan Kofol, Janez Savlje in učitelj Mlekuž; Janez Bratuž 5 kr.
Ukaz trgovcem in obrtnikom na deželi. — Ker so oblastnije ukazale vsem
trgovcem in obrtnikom na deželi, da si morajo omislili napise nad prodajalnico ali obrt-nijo, smo bili vprašani, ako poznamo kakega domačega slikarja ali krasopisca, ki bi izdeloval take napise. Opozarjamo trgovce in obrtnike, ki potrebujejo napisov, naj se obrnejo do Ivana Strnada, slikarja v Komnu. On prevzema takšna dela.
Iz Renč nam poročajo: Naše stare sinstvo je določilo načrt za nov klobuk tukajšnjemu cerkvenemu zvoniku. (Ta klobuk bode stal okoli 3000 gld). Več načrtov so v ta namen izdelali domači zidarski mojstri. Starešinstvo je izbralo onega, kateri je izdelal po navodilih vseučiliščnega stavbarskega profesorja g. dra. Graus-a iz Gradca tukajšnji zidarski mojster Jožef Rusjan. — Za „Slogine“ zavode je določilo 20 gld.
Dne 13. t. m. je umrl tukaj oče našega g. župana, 78-letni Jakob Žnidarčič — v okolici dobro znan kot bivši mnogoletni cerkovnik. N. v m. p.
Priloga. — Današnji številki je priložen ilustrovan cenik tvrdke Mayfarth & G.o na Dunaju.
Ostala Slovenija.
Trst. — Prošli teden je bival v Trstu rurnunski Kralj Karol s svojo soprogo. Iz Trsta je odplul do Devina in potem čez Nabrežino v Italijo. (Glej dopis iz Devina). — Za rumunskim kraljem je obiskal Trst tudi srbski kralj Aleksander, o katerem piše «Edinosb to-le : «Mladi kralj Aleksander bival je poslednje dni v grški prestolnici, kjer je prisotstvoval o 1 i m p i š k i m igram. Ostavivši Atene, odpeljal se je na jahti, ki mu jo je stavil na razpoloženje grški kralj, preko Pa-trasa in Krfa na Reko. Od tam je dospel minolo nedeljo zvečer z dunajskim brzovla-kom v Trst. Ker se je bil dohod kralja Aleksandra razglasil že prej po mestu, zbrala se je pred kolodvorom ogromna množica ljudstva, željna videti sina Milanovega. Toda pristop na peron ni bil dovoljen občinstvu. Kralju se je poklonil na kolodvoru c. kr. namestnik vitez Rinaldini v spremstvu nekaterih drugih dostojanstvenikov. Kralj se je odpeljal s kolodvora naravnost v hotel de la Ville. V spremstvu kralja bili so: prvi pobočnik polkovnik Čirič; dvorni maršal podpolkovnik Rašič, kabinetni tajnik dr. Miličevič in kraljev zdravnik dr. Jovanovič. Komaj je visoka gospoda izstopila iz kolodvorskega poslopja, zaorili so toliki živio-klici, da je zastala sapa cel6 poročevalcem «11 Piccolovim», tako, da si ta pot niti niso upali — izmisliti si Evviva - klicev.» — «Tr-žaški Sokol* ima 35 telovadk in 85 telovadcev. Le to leto se je telovadilo že 744 ur. Priredi telovadno akademijo 3. dan majnika v svojih prostorih. — Prošt monsignor dr. Šust je umrl po kratki bolezni. Rojen je bil v Stari Loki na Kranjskem. — Namestnikom pokojnega dr. Šusta kakor kapitu-larni vikanj je bil izvoljen monsignor Fran Černe, kateri bo upravljal škofijo do imenovanja novega škofa. — Slovenske tiskovine pri tržaških poštah prihajajo vendar v veljavo. Uradniki jih nimajo v pripravi, a stranke jih dobijo, ako je le odločno zahtevajo. Neki Slovenec je namreč zahteval slovensko potrdilo za denar, moral je čakati cele tri četrt ure, predno ga je dobil, kajti slovenskih potrdilnic ni bilo v uradu, ampak v ekonomatu. — Tržaška posojilnica in hranilnica je imela prošlo leto gld. 377.801‘98 prometa. Vloženega denarja je bilo 74.293,I7 gld., a vzdigneno gld. 36.73P63. Čistega dobička je bilo gld. 2045-47, od tega odpade na dividento gld. 521, dočirn gld. 1422-(57 se prišteje k rezervi. — Dne 27. t. m spuste v Trstu v morje novi vojni parnik „Buda-pest“ kot bratca lansko leto zgrajenega „Wien“. Parnik je izdelan v tržaškem tehniškem zavodu. Kumica mu bo v zastopanju Nje c. kr. Visokosti nadv. Marije Valerije, grofinja Marija Szecheny - Andrassy. Blagoslovi ga župnik c. kr. mornarice monsignor Ufedniček. — V Trstu so zasačili neko italijansko tvrdko «Vito e Giuseppe de Gioja», katera je ponarejala italijanska vina in takšna prodajala za drag denar
zdravlju v škodo. Na prijavo sta ste podala v njiju zalogo dva finančna odposlanca v civilni obleki. Ko sta se izkazala, kdo sta, napadla sta ju sleparja. Eden uradnikov je dobil rano na roki. drugi pa na glavi, in slednjič sta bila vržena iz zaloge. Prišlo je redarstvo na pomoč in je zaprlo ponarejalce vina, a zaloga je bila uradoma zapečaćena. To so dobrote vinske klavzule! Privandrani sleparji tekmujejo našim vinom s ponarejenimi laškimi. Pričakuje se, da bo kaznovala oblast take predrzneže. — «Edinost» je priobčila štiri obširne članke pod naslovom «Z a združenje*, v katerih se naslanja na znane članke v «S o č i», in govori za združenje vseh jugoslovanskih državnih poslancev v en sam klub. Upamo, da besede v »Edinosti* sprijaznijo neke hrvaške kroge z besedo — Jugoslovani; potem pojde!
Istra. — Opatija je postala svetovno mesto, tam se shajajo ne samo premožnejši krogi, marveč kronane glave. Lansko poletje je bil tam nemški cesar z rodbino. Letos je prišel pa rumunski kralj Karol s svojo soprogo. Poslednja sta se precej zanimala za rumunske priseljence, katerih je veliko število v voloskem in koperskem okraju in koji niso pozabili materinega jezika. Kraljeva dvojica si je dala predstaviti nekoliko takih rodbin in se je ž njimi razgovarala ter je kraljevski obdarila. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1895. do 10. t. m. 6714 oseb. Tako je postala Opatija glasovita radi svojega blagega podnebja in naravne krasote. Kako je z našo Gorico? Od tukaj podijo tujce naši nasprotniki radi svoje narodne nestrpnosti in radi slabega prizadevanja, da bi se mesto povzdignilo v zdravstvenem pogledu. Povrhu pa niti dovolj vode ni. Pač žalostno! — Važno razsodbo je izreklo upravno sodišče v šolskem vprašanju v Istri. Isterski deželni odbor se je bil namreč pritožil na upravno sodišče proti naučnemu ministerstvu, ki je odločilo hrvaški učni jezik v šolah v Sv. Ivanu in Sv. Martinu v lošinj-skem okraju. Deželni odbor je hotel namreč imeti italijanščino. Upravno sodišče je odbilo pritožbo deželnega odbora kot popolnoma neosnovano. Borba za ti šoli je trajala sedem let in teh sedem let sta bila kraja brez šolskega pouka. To so žalostne razmere !
—	V Pazinu snujejo prvo sokolsko društvo.
—	Javili smo, da je bil obsojen pazinski meščan Bertoša na globo, ker je iztožil v svoji prodajalnici neko trgovinsko reklamo v hrvaških nar. barvah. Naj višje sodišče je uvažilo njegovo pritožbo in uničilo obsodbo. Tako zmaguje pravična reč! — V Bujah (poreški pol. okraj) so nastali neredi v laškem taborju. Ustanovili sti si dve stranki: ena poljedelska, druga rokodelska; obe si pa tako hudo nasprotujeti, da je prišlo celo na ulici do neredov. To je dalo povod, da je okrajno glavarstvo poreško razglasilo majhno izjemno stanje v Bujah. — Dopolnilne volitve za deželni zbor poreški namesto posl. Mandiča, Jenko-ta in Kozuliča so razpisane za 30. dan majnika. — Zakonski načrt za okrajne železnice v Istri, in sicer iz Trsta v Poreč do Kanfanara ter iz Trsta v Milje do Sv. Roka je baje že izdelan. Stroški so pro-računjern na gld. 6,839.500. — Pri c. kr. okr. sodišču v Pulju ne poznajo narodne enakopravnosti, kajti vse uradovanje je izključno le italijansko, ukljub temu, da je puljski okraj v ogromni večini hrvaški; kazenske stvari se razpravljajo italijanski in še nikdar ni bilo hrvaške razsodbe, če tudi je to ; stranka zahtevala; od petih sodnikov zna le jeden govoriti in pisati hrvaški, od štirih kancelistov niti jeden, od sedmih pisarjev samo jeden. Tako spoštujejo na Primorskem narodno enakopravnost v kolikor se dostaja Slovanov! — V občini Motovunu bodo kmalo občinske volitve. Lahi so v strahu, da zmagajo Hrvatje v tretjem in drugem razredu. Upamo, da zmagajo, ker so že imeli občino v svojih pesteh, a so jo zgubili pod Eluše-govim upraviteljstvom v Poreču. — Dne 22. t. m. se je poročil na Voloskem veleč. gosp. dr. Matko Trinajstič, odvetnik, narodni poslanec in župan v Buzetu, z gospodično Anko T o m i č i č, hčerjo voloskega vrlega rodoljuba g. Viktorja T o m i č i č a. Mlademu
I paru : božji blagoslov !
Kranjska. — Občinski svet ljubljanski je imel sejo 16. t. m. V isti je naznanil župan Grasselli, da je dunajski pomožni odbor zaključil svoje delovanje in konečni preostali znesek 8000 gld. poslal deželnemu predsedništvu v Ljubljani. Ob enem da je poslal odbor mestnemu županstvu dve sliki skupno fotografovanih članov dunajskega pomožnega odbora ter zbirko po potresu porušenih hiš v Ljubljani. Finančno mini-sterstvo ni dovolilo zaprošenega loterijskega posojila v znesku 1,000.000 gld., a poveljstvo 3 kora v Gradcu da ni sprejelo ponudbe mestne občine glede odkupa vojaškega preskrbovališča, vendar da odstopi vojni erar občini dotični svet, pod pogojem, afco občina zgradi na primernem prostoru novo preskrbovališče. — Občinski svetovalec Iv. Hribar je predlagal, naj bi se uporabilo od glavnice amortizacijskega zaklada mestnega loterijskega posojila 100.000 gld. za zgradbo hiše za stanovanja, kajti preračuni! je, da bi tako prišla občina na lahek način do hiše, kajti na stanovanju bi se več dobilo kot pa od obrestij naložene glavnice. Predlog je bil izročen v proučevanje finančnemu odseku. — Iz računa mestne hranilnice je posneti, da je imela v upravnem 1. 1895. prometa gld. 9,161.957,32. Uloge znašajo koncem 1895. 1. gld. 4,030.843,82. Čisti dobiček znaša 1895. 1. gld. 17.000-55. Rezervni zaklad znaša gld. 37.956-97. — Kranjska hranilnica je imela 1895. 1. skupnega upravnega premoženja gld. 37,286.092-13. V 1. 1895. se je povišalo za gld. 914.895.70. Čistega dobička je imela gld. 236.066-70. Lep napredek res! — In z našimi novci! Zato pa pridno podpirajo nemški šulferajn! — V Ljubljani so občutili v noči 17. aprila srednje močan potres. — Novo poštno poslopje v Ljubljani je že pod streho. — Pri občinskih volitvah v Ljubljani 20. t. m. so bili izvoljeni v tretjem razredu gg.: Mally Franc z 260, Dolenc Oroslav z 255, Dimnik Jakob z 254, Zabukovec Jakob z 254 in Turk Josip z 244 glasovi. — V drugem razredu pa gg.: dr. Ivan Tavčar s 146, Jan Vladimir Hrasky s 155 in Lovro Požar s 131 glasovi. — V prvem pa dr. Blehveis in Vašo Petričič.
Trojčke, in sicer tri d e č k e, je porodila neka žena v Bezuljaku pri Begunjah nad Cerknico. Jeden je takoj po porodu umrl, drugi kmalu po sv. krstu ; tretji pa še živi. Zdrava sta mati in preostali otrok.
Štajerska. — V Žalcu je umrl tamošnji vrli rodoljub slovenski Janez Hausenbichler, bivši dolgoletni župan žalski. Mož ima ne-venljivih zaslug za spodnji Štajer. Bil je izvrsten kmetovalec. Le njemu se imajo Štajerci zahvaliti, da pridobivajo danes lepe groše za hmelj. On je namreč bil prvi, kateri je pričel sejati hmelj in ker se mu je poskus obnesel, je bodril druge rojake, da so se poprijeli hmeljarjenja, ki jim danes donaša lepo svoto denarja in je neko nadomestilo za slabo trto. Pa ne samo na gospodarskem polju, marveč tudi na političnem je bil mož na svojem mestu — pa vedno skromen. Ni maral za časti, deloval je tiho in dosledno. Njegove zasluge so priznale razne štajerske občine s tem, da so ga volile častnim občanom. Štajerski Slovenci so zgubili v njem veliko moč ter moža navdušenega za vse, kar je bilo lepo in plemenito. Pogreb je bil sijajen. Udeležila se ga je neštevilna množica, da tako izkaže zadnjo čast spošto-; vanemu možu. Blag mu bodi spomin! — Štajerska liranilnica je podarila 1000 gld. za celjski «studentenheim». Slovenci, ne nalagajte svojega denarja v ta zavod, ki podpira nasprotnike. — Celjska mestna hranilnica hira čedalje bolj. Lanskoletni računski sklep kaže 842 gld. čistega dobička. Strokovnjaki pišejo pa, da računski sklep ni pravilno sestavljen. — V Celju je umrl znani s*°" venski jezikoslovec dr. Vatroslav O b a k. Pokojnik je bil komaj 32 let star, a spisal je že neštevilno jezikoslovnih razprav, največ v Jagičevem „Archivu". Še mlad je prepotoval vse južnoslovansko dežele, da prouči narodno govorico. V Makedoniji je bil zaprt po turških oblastnikih, ki so ga imeli za vohuna. Rojen je bil v Celju. Že naravno slaboten, postal je žrtev svojih napornih
umnih naukov, da je še mlad zapustil solzno dolino na veliko zgubo slovanske jezikoslovne znanosti. Bodi mu trajen spomenik v slovenskem narodu! — Sokolska slavnost „Celjskega Sokola" bo 29. t. m. Nastopi 23 tamburašev. „Sokol" je imel občni zbor 21. t. ni. — V Konjicah se je ustanovil „pevski klub“ v podporo tamošnjim narodnjakom.
—	Glavna skupščina „Zaveze“ učiteljskih društev bode 13. in 14. avgusta v Opatiji.
—	Žita kažejo povsod jako lepa. — Kmetijska družba štajerska zahteva gld. 10,200 državne podpore. Ali dobe od iste tudi kaj Slovenci? — Deželni odbor v Gradcu razpisuje za prihodnje šolsko leto 28 ustanov na deželni gluhonemici v Gradcu. — Na jesen bodo nove deželnozborske volitve.
♦Nemška nestrpnost. — Štajersko namestništvo izdaja svoje razglase v obeh deželnih jezikih, v slovenskem in nemškem, nestrpnost spodnještajerskih Nemcev pa je tolika, da niti teh razglasov ne trpe. Nekatera županstva imajo navado, da odstrižejo slovenski del razglasa in razobesijo same nemško polovico, a ne moti jih prav nič, če prestrižejo tudi cesarskega orla in namestnikovo ime. Čudno je, da namestništvo to molče dopušča. Nam se zdi, da je to pravo zasmehovanje deželne vlade, a gospodje v Gradci so najbrž drugega mnenja ali pa se spodnještajerskih kričačev nekoliko boje.
Koroška. — Tudi na Koroškem bodo nove deželnozborske volitve in sicer po novem volilnem redu, ako dobi dotlej carjevo potrdilo, Ali bo kaj koristil Slovencem novi volilni red, nam pokažejo volitve. — Za Celovškega župana so dne 8. t. m. izbrali dosedanjega podžupana Neunerja z 22 od 25 glasov. Odborniki Haderer, Bierbaum in Rektoržik so odložili odborništvo. — Celovško mesto napravi novo pokopališče na „vresu“ pod Št. Jurjem. — V Gulštanji so ustanovili nek „musikverein'1. — Na Koroškem so lani skuhali 188.425 hektolitrov piva. Od teh se je plačalo davka 368.427 gld. V celi Avstriji se je zvarilo piva 17,955.164 hektolitrov in za to se je plačalo davka 33,914.131 gld.— V Beljaku so imeli minoli teden občinske volitve. Izvoljen je bil tudi jeden socijalni demonkrat in jeden Čeh (uradnik), dasi so proti njima nemški prenapetneži strastno agitovali.
Razgled po svetu.
* Dr. Lucger je bil na učeraj pozvan k presv. cesarju v avdijenco. Kaj se je tam govorilo, to seveda nam ni znano. Ali zelo važno in pomembno je, da je bil Lueger sploh pozvan k cesarju, ki je brez dvoma Luegerju razložil težek položaj krone v tre-notkih pred otvorjenjem madjarske razstave. In na cesar j evo žel jo se je dr. Lueger odpovedal županstvu. V tem je velika moralna zmaga Luegrova, zmaga, ki je velikega pomena za najbližjo prihodnost. Dr. Lueger je rešil krono iz velike zadrege, kajti v slučaju nepo trditve bi se pojavili novi srditi napadi v naši zbornici proti vladi, v slučaju potrditve bi razsajali pa Madjarji, kar bi bilo Njeg. Veličanstvu zelo neprijetno uprav zdaj, ko ima osebno otvoriti razstavo in milenijske slavnosti. — Luegrovo ime nič ne trpi, pač pa je še pridobilo, kajti — ape-lovati je bilo treba na njegovo prijaznost. — Brez dvoma je pripuščeno prihodnosti, kar se ni moglo izvršiti zdaj.
Avstrija. — Dne 18. t. m. se je vršila volitev dunajskega župana. Dr. Lueger je bil zopet izvoljen s 96 glasovi proti 42, katere je dobil kandidat liberalcev dr. G r u b e 1. Lueger je izjavil, da sprejme izvolitev. V svojem govoru je naglasil nasproti vladi, naj spoštuje voljo prebivalstva, katero je isto pokazalo pri volitvah. Da je njegova stranka zopet njega izvolila, je posledica današnjih razmer. Vlada naj omeji upliv ogerske vlade v avstrijske notranje reči, temu naj se upre tem bolj, ker vidi, da se upira z vso odločnostjo tudi vse dunajsko prebivalstvo. Vprašanje o njegovi potrditvi ali nepotrditvi, ni dvoboj med Luegerjem in Badenijem, nego borba za osvobojenje kristijanskega prebivalstva, za svobodo in neodvisnost Avstrije. Ko je dr. Lueger končal svoj nagovor, izjavil je vladin Izastopnik, da predloži izvolitev c.
kr. namestništvu v daljno uradovanje. Za govora dr. Luegerja so mu pristaši pritrjevali dočim so se liberalci smejali. Po seji je občinstvo burno pozdravilo novoizvoljenega župana. — Skupni vojni minister baron Krieghammer je šel na dopust. Časopisi pišejo, da odstopi popolnoma. Ne sam vojni minister, temveč da ’so dobili ukaz, naj predložijo prošnjo za vpokojenje tudi vsi oni častniki, ki so že dovršili 40-letno službovanje. — Vojni minister je izdal okrožnico častnikom, v kateri jim naznanja, da dobodo 15 dnevi dopust oni častniki, kateri želijo obiskati milenijsko razstavo v Budimpešti. Ta dopust se jim pa ne odšteje od navadnega vsakoletnega. Ako bi slavili tak milenij v Pragi ali Zagrebu, Bog vedi, ali bi izdal minister tudi tedaj tako okrožnico? — V Špitalu na Dravi je umrl knez Ferdinand Porcia. —Kralj židov, baron Hirsch, je umrl nagle smrti v Komornu. Imel je 65 let. Bil je velik podpiratelj svojih vernikov. On je zgradil turško železnico, katera mu je pomnožilo že tako veliko premoženje, katero štejejo na 1000 milijonov frankov. Otrok ni zapustil. Kdo dobi te miljone?! — 21. t. m. so odkrili na Dunaju spomenik skladatelju Mozartu. Spomenik je izdelal kipar Filgner, kateri je umrl pred nekaj dnevi. — Na Du naj je prispelo odposlanstvo častnikov prvega angleškega polka dragoncev, da se predstavijo našemu cesarju, katerega je imenovala kraljica častnim polkovnikom. Prišla sta na Dunaj tudi dva novoimenovana zapo-vednika onih ruskih polkov, ki nosijo ime našega cesarja. Častniki so bili vsi sprejeti od cesarja in pogoščeni na dvoru. — Najvaž-niši politični dogodek se je vršil 14. t. m., ko je prispel nemški cesar Viljem II. na Dunaj, kjer je bil slavnostno sprejet. Bil je gost našega cesarja. Temu obisku pripisujejo posebno politiško važnost tudi radi tega, ker je Viljem na Dunaj dospel skozi Italijo in sicer precej po svojem obisku v Benetkah, kjer se je sešel z italijanskim kraljem Hum-bertom. Viljem se je zadržal na Dunaju 2 dni ter potem odpotoval v Berolin. — Kvotna pogodba mej Avstrijo in ogersko je v resnem položaju. Odgovor ogerskega odposlanstva avstrijskemu je slabo uplival na Cislitavce. Dočim je zahtevalo avstrijsko odposlanstvo razmerje 56 84 : 43-16 %, predlaga ogersko 68,6:31,4%, torej razloček 1P76%. Ker znaša vzajemni proračun za 1. 1896. gld. 108 06 mil., morala bi plačati Ogerska po predlogu avstrijske kvotne deputacije AS'lb^ ali gld. 46,063.000, a po predlogu ogerske bi imela plačati le 31,4% ali gld 33,093.000, torej razloček znača nič menj nego gld. 12.700.000. Ali se dožene pravična pogodba, oziroma ali bo Avstrija še vedno vzdrževala Ogersko, izvemo v kratkem, mejtem opozarjamo čitatelje na vest bolj zdoli: „Z a-stavljena Ogerska". Ako ima iti dalje po dosedanji poti, bi bilo bolje, da se pretrgajo z Ogersko vse zveze.
Ogerska. — Kolikor bolj se bliža dan milenijskoga švindla, toliko bolj prihajajo na površje reči, ki mečejo slabo luč na že tako azijske odnošaje na Ogerskem. Veliko prizadevanje Madjarjev, da Čim častnejše rešijo prevzeto nalogo, ne doseže onega uspeha, za katerim hrepenijo, kajti svetu je že tako preveč dobro znano, da vsa slavnost se temelji le na nezdravi podlagi, ki ni drugo nego pesek v oči prosvitljenim narodom. Avstrijski narodi sploh, posebno pa oni, kateri živijo pod krono sv. Štefana, so popolnoma prepričani o dušni, telesni in gmotni nezmožnosti Madjarjev, da bi mogli samostojno nastopiti brez prisilnega sodelovanja nemadjar-skih narodov na slavnosti gospodujočega ma-djarizma. Tisočletna proslava madjarskega na-seljenja je ob enem tužni spomenik za one podjarmljene narode, katerih mesto so zasedli Arpadovci. Le svojemu slučajnemu velikemu uplivu na znotraj in zunaj monarhije imajo pripisati Madjarji, da jih niso še spoznali v srce ostali narodi Evrope. Milenijska slavnost otvori oči marsikateremu zaslepljencu, da pride do spoznanja, kako so Madjarji le površno prosvitljeni narod, ki ne bi mogel obstati, ako bi si ne bil znal priskrbeti vsega državnega monopola v svoje roke. Slovani upajo, da pride prej ali slej do poloma v
madjarski državi, do poloma, ki pokaže svetu, da ni vse zlato, kar se sveti. In tako bodi! — O madjarski hrabrosti nam priča dejstvo, da išče ogerska policija nič menj nego 160.000 vojaških begunov, brez upanja, da jih zasledi. Ogerski domobranski minister je povrhu še povedal v zbornici, da zbeži vsako leto čez 30.000 potrjenih in vojaškemu naboru še ne poklicanih mladeničev. Največ teh da je iz srbskih in rumunskih okrajev. Ogersko naučno ministerstvo sklenilo je, vsako leto poslati nekaj madjarskih dijakov na laška vseučilišča, da si dobro prisvoje italijanščino, da jih potem na reški gimnaziji nastavijo za profesorje. — Svetovalec madjarske državne policije, Hugo Chudy, najvplivnejši mož v Budimpešti, je zaprt, ker je poneveril vsote namenjene za policijsko blagajno. — Za milenijsko proslavo izdan je program ljudskim šolam. Za slovaške n. pr. je na prvem mestu himna „Bog blagoslovi Madjara", potem „slavnostna beseda učitelja", najprej v madjarskem, potem v slabem slovaškem jeziku, ki pozivlje deco k prisegi: „Mili in dobri naš Bog, zahvaljujemo se ti, da si pred 1000 leti podal nam to krajino. Prisegamo, da, kakor naši i dedje, bomo tudi mi verni našemu kraljestvu in ogerski krajini. Prisegamo, da bodemo zvesti sveti madjarski narodni zastavi. Prisegamo, da te zastave ne opustimo nikdar. Prisegamo v dobri, polni bratski zvezi, da naša srca spojimo s srci naših madjarskih bratov, majhni in slabi smo, a k naši prisegi pomozi nam oče nebeški". Tako morajo ubogati Madjarje nemadjarske narodnosti! — V slavnostni seji zbornice 21. t. m., h kateri so prišli poslanci in občinstvo v črnini, je bil sprejet brez razprave načrt zakona v večni spomin tisočletnega obstoja ogerske države. — Iz budimpeštanskih zaporov so popihali pred časom obsojeni mednarodni lopovi Papacosta in družba. Redarstvo jih je zasačilo zopet. — Madjarsko pravosodstvo je pokazalo zopet svojo moč nasilstva. Neki Vladislav Stanko je napisal v novosadski «Zastavi> članek. Segedinsko sodišče pa je ukazalo glavno razpravo proti njemu, ne da je obvestilo njegovega branitelja dra Adamiča in ga obsodilo na leto in pol državnega zapora ter 500 gld. globe. Zatoženca so pripeljali k razpravi žandarji. Tako postopajo torej Madjarji o priliki, ko slavijo svoj tisočletni dohod v naše dežele. S tem pa kažejo le, da so še daleč za prosveto ter da niso zabili prirojenega jim barbarstva.
„Zastavljena Ogerska". — Neki dr. Stefan Bernat obelodanil je spis pod gorenjim naslovom, v katerem dokazuje, da zemlja na Ogerskem že davno ne daje toliko od sebe, koliko je bremen na njej, ampak obresti od dolgov presegajo dohodke od zemlje. Obresti od državnih dolgov znašajo 126’9 milijona, pri čemer niso všteti 13 milijonov, koje je vsako leto plačati za nakupljene železnice. čisti katastralni dohodek od zemlje na Ogerskem pa ne presega 130 milijonov, to je, tla ne dajejo več toliko od sebe, kolikor je bremen na njih. A to še ni vse. In-tabulirana bremena, brez državnega dolga, presezajo že jedno milijardo. Ako torej od katastralnih dohodkov 130 milijonov odštejemo 40 milijonov obresti od intabuliranih bremen in 31 milijonov zemljiškega davka, potem ne treba povpraševati mnogo, zakaj se množi prebivalstvo po mestih, za koje treba ustvarjati novih služb. V letu 1893. je menjalo svoje lastnike nič manje nego 377.805 posestev. Iz tega sledi — sklepa dr. Bernat —, da Ogerska si mora ohraniti avstrijsko tržišče za svoje pridelke, ako hoče plačevati obresti od dolgov in se izogniti katastrofi. Ogerskim ministrom se morajo lasje jeziti že ob sami misli, da bi se mogla ustanoviti ca-rinarska črta med obema polovicama. Tako piše pameten Madjar. Iz tega je razvidno kako malo se nam je bati ogerskih groženj z gospodarsko samostojnostjo. Oni potrebujejo nas in ne mi njih!	„Ed".
Ostale države. — Italija v Afrik bo morala nadaljevati vojno, ako hoče rešiti svojo čast. Menelik je povrnil Baldisseri vsa poslana mu pisma ter zahteval svoja nazaj, češ, da je uvidel, da Italija ne mara sprejeti njegovih pogojev miru. Menelik si je pa pridržal v varščino tudi majorja Salsa, kateri je
bil posredovalec. Radi tega je zopet vse razburjeno v Italiji. Deževna doba je že tu, in ako se ne sklene mir. laška vojska se mora umakniti ali pa vojevali v dežju. — Ruski car je odlikoval kneza Ferdinanda z velikim redom Vladimirovim. — Iz Varšave poročajo, da nameruje ruska vlada preosno-vati šolstvo v poljskih deželah v Rusiji, v najvišo šolsko oblast pa da pokliče več poljskih zastopnikov. — Iz Londona poročajo, da se vrše mej rusko in kitajsko vlado pogajanja o odstopu Rusiji postojanke Port-Artur, v kar je kitajska vlada baje pripravljena.— Ker je umrl v Berolinu v dvoboju neki cesarski komornik, je prišlo na dnevni red v državni zbor nemški zopet uprašanje o dvoboju. Neki katoliški poslanec je ojslro napadel samega cesarja Viljema, ki baje zagovarja dvoboj. — Največji francoski strokovnjak v finančnih rečeh ter bivši finančni minister in predsednik francoskega senata, Leon Say, je umrl v Parizu. — Bour-g e i s o v o ministerstvo je bilo zopet poraženo v senatu. Senat namreč ni hotel dovoliti posojila za Madagaskar, dokler se mu ne predstavi ministerstvo, katero uživa zaupanje obeh zbornic. Vsled tega je odstopilo skupno ministerstvo. — V B r u s e 1 j u štrajkajo delavci. Število štrajkajočih raste dnevoma, ter jih je že 40.000. Vojska je v pripravi. — V R i m u je bil časnikarski shod 21. t. m. Nemške časnikarje je zastopal dunajski časnikar Flachs. — V Š p a n i j i so končane volitve za zbornico. Izvoljeni so povsod in toliko vladnih privržencev, kolikor jih je' bilo potrebno za ogromno vladno večino. Poslanci so bili voljeni kar na zapoved. Vlada je dovolila, da je bilo izvoljeno tudi potrebno število poslancev opozicij. — Mednarodno sodišče v Kairu je spoznalo nezakonitim sklep zastopnikov velevlastij, da je plačati stroške iz egiptovskega zaloga za angleško operacijo proti Dongoli ter obsodilo egiptovsko vlado, da povrne v ta zalog vse one stroške, katere je že potrosila za to reč.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Za 29. t. m. določeni shod „nečiste" stranke prava je odložen na 8. junija t. 1. Pi^e se, da so nekateri storili potrebne korake, da se sprejme Frankov predlog pobotanja. Ali se doseže željena sloga, je še vedno odprto vprašanje. Drago nam bo, ako bodemo mogli naznaniti čitateljem povoljen uspeh. Dalmatinski pra-vaši so sklenili na svojem shodu v Splitu, da ne bodo sodelovali pri nikakom shodu ampak da prepuščajo, naj se pobotajo sami Banovci. Tega mnenja so baje tudi isterski pravaši. — Hrvaški časopisi so se izjavili zelo laskavo o 25-ietnici „Soče". Hvala jim! — V deželni upravi so nastale razne uradne spremembe. Iz uradnih ozirov je premeščenih več uradnikov iz en županije v drugo. Ti uradni oziri tičijo baje v tern, ker se bližajo nove deželnozborske volitve, pa morajo priti na poskušnjo razni mladi „štreberji", da se usposobijo za prihodnost, ki pa menda ne bo rnadjaronska. — Ban Hedervarj je bil na Dunaju, kjer se je posvetoval z Banffi-jem. Z Dunaja je odpotoval s soprogo v Briksen na Tirolsko, kjer se zdravi z mrlo vodo. Od tam pojde 2. maja v Budimpešto k slavnostni otvoritvi milenijske razstave in se potem zopet povrne v Briksen, ker mu je zdravlje zelo okvarjeno. — Madjarji pošiljajo na Hrvaško kar nešlevilno tiskanih vabil k razstavile v madjarščini. Tako so ista razposlali vsem lekarnikom ; nekateri so jih že povrnili z rezkimi opazkami, dočim jih bodo drugi še posnemali. Ker hočejo postaviti spomenik tudi kralju Matijažu in ker nimajo na domu zadostno denarja, so poslali tudi na Hrvaško nabiralne pole vsem domobranskim častnikom uradnim potom. Vse pole so uradno zaznamovane s številkami, a vsaki prijemnik je moral sprejem potrditi. S tem hočejo Madjarji moralno prisilili domobranske častnike, da se izkažejo v madjarskem ro-doljubju. Našlo se je tudi več zavednih častnikov, ki so pole povrnili. Da bi se kaj takšnega zgodilo madjarskim honvedom od avstrijske strani, kaj bi storili Madjarji ? — Na Hrvaškem je baje izumrl že ves naroden po-
nos starejših časov, izumrlo je navdušenje ilirske dobe — vse služi klečeplastvu in kru-hoborstvo je v najlepšem cvetu. Odločni značaji so vedno redkeji, ker jih zasleduje vohunstvo najnižje vrste. Povrhu vsega pa cvete nesloga v onih taborjih, ki se štejejo narodnim. Kam pelje tako postopanje? Ako bi se složno stavili po robu madjarskim pretiran-cem, ako bi zavrnili vse nezakonite madjar-ske tiskovine, katere se uporabljajo na sramoto Hrvatov pri vseh državnih uradih, ako bi složno pokazali Madjarjem zobe, prešla bi jih volja, nadlegovati Hrvate z madjarski tiska-'nimi vabili. Dokler ne bo sloge, dotlej: žalostna Hrvaška! — Neki hrvatski rodoljub je priobčil v hrvaških časopisih oklic, v katerem roti rodoljube, naj bi ustanovili društvo, ki bi imelo svrho, kupovati posesti v Slavoniji in Bosni ter tam naseljevati ljudstvo iz ne-plodovitnih okrajev, oziroma, da bi se te posesti prodajale priseljencem hrvatske narodnosti na amortizacijsko odplačevanje. Želeti bi bilo. da bi se uresničila ta misel, kajti tedaj bi se mogel preprečiti naval ptujcev v Slavonijo, ki jo je zelo odtujil pravi hrvaški misli. — V kratkem izide v Zagrebu nov časopis „B a 1 k a n", katerega bo urejeval vpokojeni vseučiliščni profesor dr. Š. Breščenski. Časopis je namenjen v dosego edinstva v veri in slogi med jugoslovanskimi brati. Tiskal se bo v Šolcevi tiskarni; vsak snopič bo stal GO kr. — Hrvaški gimnazij se je preselil iz Reke na Sušak na veliko veselje reških madjaronov in italijanašev, a na žalost hrvaške stvari.
Dalmacija. — Pri Zadru je v vasi Arbanasi naselbina Albancev, ki štejejo okoli 2000 duš. Naselil jih je tja pokojni zaderski nadškof Zmajevič, ki je bil sam istega pokoljenja. Ti prebivalci so se čutili že od nekdaj privrženci hrvaške misli, a svojčas so imeli tudi svojih dvanajst zastopnikov v tretjem razredu v mestni občini zaderski. To je bilo v‘času, ko še niso poznali odpadništva.
V	primanjkovanju šol, za katere ni nič skrbela zaderska občina, so zaostajali prebivalci zelo v omiki na splošnem polju, kar so uporabili laški kulturonosci v to, da so jih pripravljali za svoje svrhe in da je postalo več odpadnikov, ki so sedaj hujši nego sami Lahi. Vendar pa, ako bi zavladala sloga, ako bi se sprijeli v složno kolo tudi drugi okoličani zaderski, Hrvatje in Srbi, bi se dalo s pomočjo Arbanasov — ki so katoliki — gotovo zmagati zadersko občino. Poslednji so si ustanovili tudi svojo hrvaško čitalnico, da bodo imeli priložnost priskrbeti si s čitanjem vsaj nekaj več omike: Ta čitalnica pa je mrčes v očesih avtonomašev, ker vedo, da ne bodo mogli več loviti rib v kalni vodi. Da dajo oddušek svojemu nestrpnemu sovraštvu, so že zamazali ono hišo, v kateri ima čitalnica svoj sedež. Tako širijo svojo slavno dedovsko prosveto, a upamo, da brezuspešno! — „N a-rodnemu Listu" pišejo z Dunaja, da so duhovniške plače uravnane po vseh deželah; dalmatinski župniki dobodo 600 gld., namesto 500, kakor je določevala vladna predloga. — Neki Hrvat v Trogiru je krstil svojega sina na ime M e n e 1 i k. To seveda hudo boli La-hone, čeprav jim je drago, ko so njihovi prijatelji krstili svoje na ime Galliano, Baratieri.
V	Splitu so ustanovili posojilnico po Reiff-eisenovi sistemi. To je še le prva posojilnica v Dalmaciji. Bog daj srečo! — Dosedanji predsednik prizivnega sodišča dalmatinskega v Zadru, Ivan Brčić, je vpokojen. Na njegovo mesto je imenovan J. Giunio.
Češka. — V Karlinu, predmestju praž-kem, je zaključil občinski zastop pribiti na hišah samočeške napise. Vse druge je prepovedal pod ojstro globo. — Češki Nemec Herkner, profesor narodnega gospodarstva na politehniki v Karlovih • Mirih (Karlsruhe), jo izdelal načrt v svrho, kako bi se mogla doseči sprava mej Nemci in Čehi na Češkem. Priporoča znatno razširjenje deželne avtonomije na Češkem. Mnogo stvarij, ki sedaj spadajo v delokrog minislerstev, naj bi se izročile namestništvu v Pragi. Poslednje naj zopet izroči nekaj poslov okrajnim uradom, ki bi se imeli ustanoviti. Češka naj se razdeli v sedem okrajev. Tri samočeška, dva samo-nemška in dva mešana. Pri namestništvu in deželni upravi bi se moralo uradovati v obeh
jezikih. Nekateri uradi bi se imeli razdeliti v češke in nemške. Okrajna glavarstva bi uradovala : češka češki, nemška nemški, me šana v obeh jezikih. Občinski in okrajni uradi bi uradovali v jeziku večine prebivalstva, morali bi pa sprejemati tudi uloge v drugem deželnem jeziku, ako je v okraju 20%, oziroma 10% prebivalcev druge narodnosti. Večja mesta bi morala uradovati v obeh jezikih, ako je v istih 10% prebivalcev druge narodnosti. Uprava v Pragi bi morala kazati, da je stolno mesto dvojezične kraljevine. — (Tukaj tiči zajec. Ur.) Da bi se ne godile krivice narodnostim v šolskem oziru, naj se dovoli tudi manišinam osnovati samostojne šolske občine. Znanje obeh deželnih jezikov — po mislih tega Nemca — ni treba zahtevati od uradnikov, kajti vsak uradnik bi si prizadeval, priučiti se obema jezikoma, ako bi hotel kdaj priti k središčni vladi v Prago. Sedaj, ko je češko slovstvo že toliko napredovalo, nemški uradniki ne bi baje čutili več nikake mržnje do češčine in bi spoznali, da je znanje drugega deželnega jezika njim le na korist. — Tako torej nasvetuje Nemec za deželo, kjer je nemštvo v nevarnosti. Seveda, za Slovence na Koroškem, Štajerskem in v Trstu, ki so v manjšinah, ne velja tak nasvet. — Čehi na Moravskem so tudi v nevgodnem položenju, ukljub temu, da je Moravska dvotretjinski češkega prebivalstva. V deželnem zboru namreč so še vedno v večini Nemci. To večino pa odločujejo veleposestniki, nemški tovarnarji, katerih je nekaj čez 100 in ki volijo nič manj nego 25 deželnih poslancev. Ti privilego-vanci Šmcrlingovega volilnega reda se nič ne zmenijo za češko večino. Brez veleposestnikov imata obe narodnosti vsaka polovico poslancev v deželnem zboru. Ker imajo Nemci večino v dež. zboru, ne marajo slišati o spravi med Čehi in Nemci na Moravskem. Poskus v tem zmislu se je ponesrečil. Taki so torej avstrijski Nemci; spravo bi hoteli imeti le na svojo korist v onih deželah, kje so v znatni manjšini, dočim Slovanom kaj takšnega ne privoščijo. — V čeških Toplicah hočejo „Sokoli" prirediti veliko slavnost ter so dobili za to že dovoljenje vlade. Predstojniki vseli nemških društev sklenili so proti temu ugovarjati na mestno starašinstvo, da ono varuje nemški značaj mesta ter z vsemi zakonitimi sredstvi prepreči slavnost. To je nemški prinos k spravi med Čehi in Nemci!
Galicija. — V Lvovu ustanovilo se je društvo ruskih delavcev „Selanska rada", ki bode v slogi s poljskimi bavilo se s političnimi in gospodarskimi zadačami galiških delavcev. — Od galiških tabularnih posestev je 29‘85% ali 723.725 oral v zakupu. Od teh je 391.553 oral in 519 kv. sežnjev v židovskih rokah, torej 55-10% ; kristijani imajo le 45-90% v zakupu. — V Premys!u bil je 7. t. m. shod gališke narodne stranke, katerega se je udeleižlo nad 500 oseb. Žovvnir je poročal o volilni reformi Badenijevi ter predlagal resolucijo proti njej, ki se je na pripo-ročbo Novakovvskega sprejela soglasno. —
Bosna - Hercegovina. — Bosanska vlada se skrbno pripravlja za milenijsko razstavo. Odločila je baje 2 milijona gld. v to svrho. Vse pridelke Bosne - Hercegovine izloži na razstavi, a povrhu bo še podpirala rev' nejše prebivalce, da si morejo ogledati razstavo. — Mernik deželne vlade G. Oester-reicher je izdelal arhelooškorelifni zemljevid Bosne- Hercegovine, katerega izloži na razstavi. Zemljevid je izdelan natančno: na njem se vidijo mesta, reke, planine in doline vse v majhni obliki. — Na velikonočni ponedeljek so občutili potres v nekaterih bosenskih krajih. — Sarajevskim župa nom je imenovan zopet Mehmed beg K a p 0 lanov i ć.— „Hrvatski Domovini" poročajo, da je. spisateljica Milena Mrnzovič prodala svoj list »Bonische Post* tvrdki, Schmarda, Rotter in Perschitz, katera pretvorilist v dnevnik.
ČTnagoni. — Knez Nikolaj je sklical na Veliko noč pred se vse cetinjske katolike ter jih nagovoril. Bilo jih je 50, od teh le eden črnogorski podanik, oslali so bili turški in avstrijski. Njim je izjavil knez željo, naj jim bo srečna Velika noč ter dostavil, da jim dovoljuje sezidati si na Cetinju kato-
liško cerkvico. On jim bo tudi pomogel po svoji moči. Ta izjava kneza Nikolaja je razveselila katolike v Crnogori. Tako poročajo iz Cetinja „Srpskemu Glasu", kar nas le veseli. —
Srbija. — Novosadska „Zastava" je pisala: „Dokler kralj srečno potuje, dotlej naprednjaki delajo v Srbiji, kar se jim zljubi. Da reč o posojilu v Parizu stoji slabo, je gotovo, in težko, ako bo kaj ž njim. Ker so državne blagajne prazne, je vlada naprosila na veliki petek pri „Narodni banki" za posojilo 2f>5.000 dinarjev na račun posojila, ki se ima skleniti v Parizu. Uprav tako si je izposodila 100.000 dinarjev pri upravi zakladov. To ni zadostovalo, nego si je še izposodila — vedno na račun prihodnjega posojila _ 150.000 dinarjev pri razredni loteriji. Kdo povrne vse to — vpraša „Zastava" naj razmišljajo oni. kateri so prevzeli odgovornost". — Vojaško zapovedništvo je v zadregi radi denarja. Državne blagajnice so tako prozne, da vojaki ne dobivajo baje niti hrane. Glavna blagajna je naročila vsem davčnim uradom brzojavno, naj ji dopošljejo nemudoma ves denar, kar ga imajo. Le eden se je odzval ter poslal 30 frankov, drugi so pa sporočili, da ni niti stotinke v blagajnah. Visokošolcem so že lani skrčili mesečne štipendije na G frankov, a doslej niso dobili še nič in žive v največji revščini. Da se prežive, morajo cepiti drva po hišah in snažiti dvorišča, ker z zasebnim poučevanjem ni zaslužka. Tudi’častniki žive že več časa na „kredo". To so res skrajno žalostne razmere, ako so resnične. Uzrok imamo dvomiti, kajti imeli smo priložnost čitati pismo našega rojaka, v katerem pravi, da je tam kilo govejega mesa po 24—28 kr., svinjsko da je bilo pred kratkim po IG, zdaj je po 22-24 kr. Vino je po 30—3G kr. liter, sladkor in kava kakor pri nas, svinjska mast po 40—50 kr. On je zaklal lansko leto 3 prešiče, dal za nje GO gld. in dobil iz njih 120 kg. masti, torej že sama mast je povrnila denar; kje so ostale klobase, pršuti, noge, tri repi, šest ušes, tri srca. troje jeter, troje pljuč. Žakelj črev, troje glav in slednjič še 12 parkljev? Če bi častnikom v Srbiji šlo tako slabo, gotovo ne bi mogli prešičev kupovati. Tako posnemamo iz pisma o zasebnem življenju v Srbiji. O tem pravi naš rojak, da v njegovi novi domovini zrak svobode kraljuje, vse, kar vidiš, vse, kar slišiš, slovanstvu se žrtvuje, vsakdo ti je brat, vsakdo te ima rad! —? Tehta se za berača kot za kralja! Kaj ni to lepo? — vpraša naš prijatelj. — Uprav to je uzrok, da nas zastran takih uredb čifutsko - nemška druhal ne trpi in bi nas utopili v žlici vode — ali vse zastonj ! Slovan gre na dan! — Tako opisuje položaj v Srbiji Slovenec, a mi nimamo uzroka ne verjeti mu. Kar poročamo o Srbiji, to storimo na podlagi srbskih časopisov. Ako oni sami pretiravajo, temu nismo krivi mi. Prosimo rojaka, ker beke tudi „Sočo", naj nam opiše položaj po svojem vestnem prepričanju, da izvemo resnico. — Srbiji se je baje posrečilo, dobiti konverzijsko posojilo nekaj čez 70 mil. frankov. — Zopet se pripravlja ministarska kriza. Odstopi baje ministerski predsednik Novakovič. — Po uradnih poročilih šteje Srbija 2,341.408 prebivalcev. — Še-le ustanovljena obrtna banka je sklenila likvi-dovati radi slabega gospodarskega položenja.
Bolgarija. - Bolgarski knez je prispel 19, t. m. opoldne v Petrograd. Na kolodvoru so ga pričakovali veliki knez Vladimir z mnogimi dvornimi dostojanstveniki, turški poslanik in odposlanstvo „Slavjanskega blag. občestva" z generalom Černjajevom na čelu. Godba je svirala bolgarsko himno. Černjajev je ponudil knezu soli in kruha. Odgovarjajo Černjajevu je knez rekel, da je pričela slovanska ideja uplivati tudi na jugoslovanske narode iii da se čuti srečnega, da se more pokloniti ruskemu carju. Popoldne sta se peljala veliki knez Vladimir in knez Ferdinand v Carskoje Selo, kjer sta ga vzprejela car in carica. V nedeljo se je knez Ferdinand posvetoval več ur s knezom Lobanovom in drugimi državniki. Prebivalstvo je kneza Ferdinanda vsprejelo jako simpatično. — Istega dne je bila v zimski palači na čast bolgarskemu knezu slavnostna gostba. Car je napil j turškemu sultanu, potem posebno srčno knezu •
Ferdinandu in princu Borisu. Iz Petrograda je odpotoval knez v Pariz in potem na dom. Na Dunaj se ne vrne, ker niso prav prijetni politični odnošaji mej Avstrijo in Bolgarijo. Vendar: bomo videli! — V Sredcu se je ustanovila brzojavna družba ruska svojo agenturo, ki je popolnoma neodvisna od Bolgarije. Vodstvo je poverjeno ruskemu podaniku. — Bolgarskemu knezu je baje dovoljeno, da more podeljevati odlikovanja, kajti odlikoval je veliko oseb v Carigradu, Petrogradu in v Parizu z bolgarskimi odlikovanji.
Rusija. — Ker se bliža dan kronanja, so podvojili slavnostne priprave v Moskvi. Najboljšim strokovnim močem so poverjena dela pri olepšavi mesta. Za olepšanje mestne hiše se bodo uporabljali najdragoceneji prti in eksotične cvetke. Izdelavajo poseben hram (paviljon), kjer pozdravi mestni zastop carja in carico. Na velikem polju zraven Moskve gradijo štiri gledališča, v katere bo brezplačen ustop. Za dvorjanike cesarske hiše je najetih 30 hiš in 500 konj, kateri bodo služili carskim gostom. Tudi v Nižem Novgorodu, kjer bo razstava, se delajo slavnostne priprave za carjev sprejem, ko pride obiskat razstavo. V Nižem Novgorodu ostane 8 dnij. — Meseca avgusta bo v istem mestu tudi vseslovanski shod. — L. 1892. je štela Rusija brez velike kneževine Finske 119,288.804 prebivalcev in sicer evropska Rusija je imela 100,251.210 prebivalcev, Kavkaz 7,8G4.202, Sibirija 4,865.902 in ruska srednja Azija G,316.190. S Finsko vred šteje 122,000.000 prebivalcev.
Raznoterosti.
*	Prošli mesec so zapeli v baziliki sv. Petra v Rimu zahvalno pesem za 18. obletnico kronanja sv. očeta papeža, katera se je imela peti že 3. marca t. 1., pa je izostala radi splošne žalosti na Laškem vsled velike zgube v Afriki.
*	Razžaljena zbornica — Kakeršno je zbornica, tako se ž njo ravna. Našo poslansko zbornico morajo visoki krogi že silno zaničevati Ko je bil te prošle dni nemški cesar na Dunajl, se je za slavnostno predstavo v operi dalo celi poslanski zbornici na razpolago deset sedežev, in sicer na četrti galeriji, kjer se navadno šopirijo modistinje in čevljarski pomočniki. A ne dovolj, našlo se je tudi res deset poslancev, ki so te vstopnice vzeli in jih porabili.
*	Svet se udira. — Lani, kmalu po ljubljanskem potresu, zadela je mesto Most na Češkem velika nesreča. Udrla so se tla kar za pol metra, vsled česar se je porušilo mnogo hiš. Sedaj se zopet poroča, da se je začel svet na nekaterih mestih udirati. V jedni ulici so tla počila. Dotična pokotina je dolga kakih 40 metrov, široka pa četrt metra. Prebivalstvo je seveda silno zbegano in se boji nove nesreče. Kakor znano, so v Mostu veliki premogokopi in tečejo rovi prav pod mestom.
*	Kamerunski pojmi o nemškem cesarju. V Kamerunu je bila pred kratkim nekaka cesarska slavnost. Zamorec Abel, kateri je imel „srečo", da je nekaj časa živel na Nemškem, je imel slavnostni govor, v katerem je mej drugim svojim rojakom povedal to-le: Nemški cesar je najmogočnejši in najmodrejši mož na svetu. On vidi na d n o zemlje in v r h solnca. Okoli sveta napravlja železne žice, in čim se dotakne take žice raznese njegove besede križem sveta. Parnike ima, ki vozijo po suhe m. Dasi je bogatejši nego vsi drugi ljudje skupaj, ima vendar le jedno ženo, in dasi je njegova žena najlepša na svetu, jo je vender dobil zastonj". Kakor se vidi, se je zamorca Abela duševno obzorje v Berolinu močno razširil.
Narodno gospodarstvo.
Poskušanje surovega krompirja. Ce se hoče vedeti, ako je krompir dober, se prereže in oba kosa drug ob druzega drgneta. Pri dobrem krompirju se kbsa sprijemata in narede se nekake pene, pri slabem : pa uhaja iz krompirja voda. Kar se tiče barve, je 1 dober krompir znotraj bel ali malo rumenkast.
Vse suhe in bolne veje naj se pri sadnem drevju odstranijo po zimi, in sicer naj se odžagajo prav pri deblu. Če se rana po tem še obreže z nožem in pomaže z drevesnim voskom, hitreje zarasti.
Kaj naj kobili pomaga da dobi več mleka ? Pred vsem je kobilo treba krmiti s tečno hrano ter ji polagati krmila, ki pospešujejo tvorjenje mleka. Taka krmila so ječmenova moka, pomešana v pitno vodo, kuhano laneno seme, otrobi in korenje. Če pa vzlic temu kobila ne dobi mleka, krmi naj se žrebe posebej, in sicer z ješprenom, kuhanim na vodi, kateremu je dodati nekoliko kravjega mleka. Ta zmes se poklada mlačna. Taka ješprenova juha ima glede okusa in učinka tako veliko sličnost s kobilinim mlekom, da jo žrebeta ne le rada jedo, ampak ob nji tako dobro uspevajo, kakor pri najboljših kobilah. Krmljenje z ješprenovo juho je celo pri dobrih molznih kobilah velike vrednosti, ker ob nji žrebe lahko čaka na svojo mater, kadar je pri delu, in ker se pozneje lože in hitreje odstavi.
/a vinorejce. — Na uprašanje, ako cepljene nove ameriške trte (rupes;ris, riparija itd.) rastejo le 12 do 15 let, potem jih pa tudi trtna uš konča, odgovarja „Kmetovalec': Vsaka živa stvar, bodisi človek, žival ali rastlina, postaja tem bolj mehkužna, kolikor bolj se razvija, ali recimo „žlahtna" postaja. Z višjo stopnjo razvitka, potem z življenjem v nevarnih razmerah itd. raste tudi mehkužnost in naredi, da so žive stvari čim dalje manj odporne proti raznim sovražnikom. To opazujemo pri ljudeh, ki postajajo vedno mehkužni (zlasti po mestih) ; nenaravno življenje jim nakupuje razne bolezni, ki jih spravljajo v rani grob. Razne nove bolezni nastajajo, ki posebno tam zahtevajo mnogo žrtev, koder stanuje mnogo ljudij skupaj v slabih stanovanjih, s slabo hrano itd. kratko, ki žive v nevarnih, to je v nezdravih razmerah. Močen, v čistem zraku naravno živeč človek, ki ima zdravo in zadostno hrano, se upira takim boleznim. — Tako je tudi pri živini ; kolikor žlahtnejša postaja goved, tem mehkužnejša je. Pri naši govedi še jetike ne poznamo, dočim je ta bolezen kaj prav navadnega pri zelo razvitih govejih plemenih. — Vse to velja tudi za rastline, in še posebej za trto. Naravna razmnožitev trte je s semenom, a ta vinščaku ne ugaja ; on jo je na nenaraven način razmnoževal z rezniki, in to tisoče let, sadil jo je gosto v vinograde, ki so v teku desetletij in stoletij opešali, silil je trto močno roditi z vednim obrezovanjem, gnojil je malo, in zato ni čuda, ako je trta omehkužena in se ne upira raznim škodljivcem. Ko je prišla trtna uš iz Amerike, našla je našo trto že oslabljeno, in zato jo precej uniči, kamor pride. Na ameriško trto tudi pride trtna uš, a ona še ni omehkužena in jo prenese, t. j., ona uši klubuje. Pa tudi ameriška trta more le tam klubovati trtni uši, kjer more čvrsto in zdravo rasti, drugače ji podleže. Imamo razne ameriške trte, ki stavijo na zemljo razne zahteve, in če sadimo najboljšo ameriško trto v njej neprikladno zemljo, pa bo tudi omagala. Sadimo torej ameriške trte, ki so prikladne naši zemlji, obdelujmo jih dobro, dajajmo jim z zadostnim gnojem hrane; da morejo čvrsto rasti, varujmo jih peronospore itd. in rastle nam bodo tako in toliko časa, kakor poprej domače.
Za kratek čas.
Nekje peljejo hudodelca ali kakor se takim pravi, ubogega grešnika na morišče, da ga povzdignejo na vešal. „Zakaj", šepne v tem gledalec sosedu na uho, „zakaj se le pravi temu, da je ubog grešnik ?“ „Tega ne veš?" odvrne on, „saj bogatih grešnikov ni navada obešati!“
Kosanakamen. „ Prijatelj, kaderkoli te gledam, vselej se moram smejati. Ti imaš vendar le prevelika ušesa!" — „Prav imaš! Jaz tudi zmirom pravim: Moja ušesa in tvoja glava, to bi bil izvrsten osel!"
Naloga. — Iz Kamenj nam je poslal g. Janez Bizjak to-le nalogo:
20	4	19	4	9	17	3	14 3	— žlahta
15	4	23	19	2	17	.	. 7	— moško ime
4	fj	19	22	17	3	14	4 23	— ime stanu v	2. sklo-
nu množine.
23
1
17
20
14
3
4 0
19
22
od
3	17.............
5	6 2 19 .	.
4	23 2 16 6 2	.
16 19 ...	.
1 16 2 . . .
22...............
6	19 22 17	3 14	.
2	9	1...
3	16 15 13 1 17	.
2 19 2 17 22 3	.
Čitajte prve črke od zdolaj gori.
4 — pijača 11 — vas 19 — mesec 22 — zadnje opravilo 17 — rudnina 3 — premikati se 3 — stan 14 — norec 3 — ljudstvo 17 — tobak.
zgoraj doli in od zadnje
Rešitev naloge v zadnji številki se glasi: N a-
prej zastava S lav e!
Rešili so jo: Šavli Jan. in Bizjak Janez v Kamnjah, Brajnik Vekosl. pri Barki, Štimetz Jurij trgovec v Novakovcih na Ogerskem. (Hvala Vam tudi na prijaznih besedah v pismu. Le ostanite vedno tak6 zaveden sin svojega naroda! Pozdrav!) Žerjal Aloj. v Selu, Volarič Ferd. v Tolminu, Mermolja Alb. v Vel. Topolovcu na Ogerskem, Kerševan Andr. v Preserjah, Rijavec Aloj. v Št. Mihelu, Mermolja Fr. in Bizjak Jož. v Nagyszlabosu na Oger., Vidmar Gabrijela, učenka v Ljubljani, Remec Vekosl., učenec v Trstu, Konjedic Anton v Plavelr, Kuštrin Franc v Tolminu, Gorjup Franc na Vrhu, Sorč Boleslav v Kopru, Fakuč Karol v Dobravljah, Mermolja Anton na Ogerskem, Černič Franc v Št. Petru, Meljavec Alojzija v Solkanu.
Uganka. — Zakaj nosijo psi v Gorici na magistralni znamki vrezano pasjo glavo?
•jozorf — of up ‘Jiiisruj ofpnlj trprn opoq au «(1
Loterijske številke.
Praga . . . .	15.	aprila:		6	85	62	46
Lvov . . . .			, 80	44	21	48	2
Dunaj . . . .	18.	aprila.				83	36
Gradec . . .			34	6	78	77	9
Inomost . . .	22.	aprila:	76	9	34	86	3
Brno . . . .			43	42	37	5	46
Trst		25.	aprila :		6	47	7	64
Line				44	5	60	30	14
Tržne cene.
Kava: Santos			140 — do 144-
Sandomingo . .		164- — „	—•
Java			160-- „ —•
Cejlon			185-- „	-•
Moka			192--- „	—•
Sladkor			36-'/.2 „	36-
Špeh			52-- „	56-
Petrolij v sodu ....		19-1/, ,	-'
v zaboju . . .		6-25 „ — •
Maslo surovo			72-- „	80-
kuhano 			85--	„	—
Moka: (Majdifieva):
št. 0	gld.	13 20,	št.	1	gld.	12 70,	št.	2	gld.	12-30,
„ 3	„	11-70,	},	4.	„	11-20,	„	5	„	10-50,
št. 6 gld. 10-—, št. 7 gld. —
Ogerska:
št. 0	gld.	13-20,	št.	1	gld.	13- -,	št.	2	gld.	12-20,
, 3	,	11-50,	„	4	„	11-20,	„	5	„	10-50,
št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8 o0
Otrobi	debele ...................gld.	4-70	do	—
drobne........................„	4-60	„	—
Turšiča navadna......................„	5.70	„	6’50
Oves.................................,	6-75	„	7.50
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante.	3^, 25—12
Lončar Alojz Černe
v Kobaridu
izdeluje vsakovrstne lončene peči in modovnice za ognjišča po najnovejših uzoreih. Cene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po do-poslanih načrtih.
5)om\ce^ ontutvu
na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in druge redi, dalje petrolij ter raznovrstne
sveče za cerkve in pogrebe. 68 2
Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne.
Prodaja
STEINFELDSKO PIVO,
vino In žganje
M. Brass, v Gorici na Kornu
7	(v bivši Reichovi hiši).
Želodečne kapljice
lekarničara C. Bradjr
(Marijaceljske želodečne kapljice)
pripravljene	4,32-25
v lekarni ang-elja varuha
1. lradjj-a v Kromšrižu (Moravsko)
staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepčujočega delovanja za želodec in prebavljanje.
Želodečne kapljice
i	lekarničarja C. liraudj-a
(MARIJACELJSKE KAPLJICE) so zavite v posebno škatljico ter previđene s sliko Marijaceljske Matere Božje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko mora se nahajati sledeči podpis Ć7
-------------1 Vsebina kapljic je napovedana.
fiSfaculp' 1 steklenica stane 40 kr., scuutam.rk«.	dvojiiata 70 kr.
Opozaijatn odjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju paziti je na zgornjo zaščitno znamko • podpisom C. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady.
j‘ilv1e	kapljice so na prodaj v
Gorici v lekarnah: Crlstofoletti, Pontoni, Gironcoli, Klirner in Gliublch. — V Sežani v lekarni Rltscliel
^epav jUta*
Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča-škropilnico proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Cena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno.	62, 2.
primes k bobovi kavi
ediro zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
ANTON OBIDIČ
čevljar v Semeniški ulici št. 4 se priporoča Slovencem v Gorici in v okolici za blagohotna naročila.
ORGANIST
z dobrimi spričevali orgijarske šole v Ljubljani
išče službo kje ust Goriškem.
Več pove upravništvo.
Str ugarska 11 el a vnica
Andreja Reja v Podgori
priporoča se
za vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd.
Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi.
Slovanski obrtniki in trgovci.

Gostilničar Ivan Lisjak
pri „Rajhu“ št. 5. na Kornu, priporoča sv gostilno: vino belo vipavsko in briško, te kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe vrstne za prenočišče, prostorni hlevi- za živino. Gene primerne.
Fotograf A. Jerkič!
na Travniku priporoča svoj fotografični zavod zavednim Slovencem i Goriškem.
P???WWWW1
IVAN DEKLEVA
veletržec z vinom,
ima v svojih zalogah vseh vrst domačih in istrskih vin.
Cene zmerne.	^
»■•neomaBMBraraMM
Trgovec z vinom Anton čo&,
v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „belem zajcu”) priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej, katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. Cene zmerne, poštena postrežba.
Pek Karol Drašček
priporoča
pokarijo v Biva Corno 4
in podružno prodajalnico kruha
v Semeniški ulici 2.
i?wwmw?t
Svečar J. Kopač v Gorici
Solkanska ulica 9
priporoča pristne čebelno-voš,čcne sveče kg po gld. 2-45. Za pristnost jamči s 1000 kron. Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga kadil za cerkve po gld. 1-20,1 gld., ter 50 kr. kg.
# Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. •
i
Trgovec z vinom Ant. Pečenko
Vrtna ulica	štv. 8.
priporoča	v sodčkih od	56 litrov	naprej1
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov. — Cene zmerne, postrežba točna.
Za pristnost vina jamči.
-o<►	<► o
Gostilničar Ivan Reja $ ?	Usnjar Franc Bensa	▼
priporoča svojo gostilno „pri f j T	v Ozki ulici 8	A
golobu”	za vojašnico štv. 7.,	A | ^ priporoča	vsakovrstno	usnje,	J
Vino belo	in črno	prve vrste.	• J A podplate,	kopita, orodje	in druge	▲
. potrebščin. Postrežba točna. Y ^ Kuhinja dobra. Cene zmerne. A »	notrehščmo ,,n AovHo.-.-a	T
oo-o--o-«H •-o-«-©>-©-o-e«-<»-GO-©oe
Anton Koren t
3	Gosposka ulica 4
® priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno § blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje.
A	Anton Kuštrin
v Gosposki ulici štv. w	priporoča
^ svojo trgovino raznih jedilnih
!♦
t
Tovarna piva Fr. Wafiek
3	na Goriščeku	©
priporoča svojo zalogo geriškega piva. $
v*********************	t»4**A**444***##*.4*4##J
A	Andrej Čermelj	* « Klobučar Anton Foil »	Andrej Jakil
«	na Kornu	v Semeniški ulici	».«	rr«,,o,.„or. Ir A« v Puni J
p. Miren.	j{!
-	no Kornu	» ^ v Semeniž)d ulici ^, -
J, priporoča svojo zalogo razno- J priporoča svojo bogato zalogo JJ | ^
4) vrstnega jedilnega blaga. *	Postrežba vestna.
Tovarnar k6ž v Rupi
- -	-	-	-	~ TW I
klobukov in kap ler gostilnico > j
^	rosuezua vesiua.	^ ; ** preskrbljeno z izborn. vini. (♦ , ^ Prodajalnica na Kornu v Gorici, jj
Saimig & Dekleva ?•
glavna zaloga koles „Svvift” v ulici Fran Josipa
.'V../V.»jk	„ik.	■ »‘M- »H’ „'V. „tV.'.'š'-, i
Papirnica Antona JeretiČa I«
v Semeniški ulic-i in zn veliko vojašnico
* priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko hi
s* p -
pisarniško stroko, kakor peresa, svinč-nike, papir, knjižice itd.
št. 4. Zaloga jnišk, streljiva, šivalnih strojev =5 itd, v nunski ulici št. 16. - Popravljalnica kole« ^ 3| in izdelovalnica žičnih Idazin v nunski ulici	p
JO S. V I N D Y Š
tovarna strojev in livarna
Praha - Smichov, VlnohradskA ulica št. 94.
priporoča
BV- patentne stočilne stroje
brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,
aaer- zračne tlačilke
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšane sestave, kolin s pumpo, čistila za stokle-nico, zamašllko in kaprovalko stoklonic, tlačilka, parni ventili in zaklopnica vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega.
Ceniki na zahtevo brezplačno.