List 11. Potreba novih srenjskih naprav. Novice so v poslednjim listu vošilo razodele, de naj bi se na kakšno vižo daljnim prebivavcam pot do kantonskiga poglavarstva okrajšala. Po mojih mislih se ho to nar gotovši s tem in tako zgodilo, kader bojo nove srenje ali soseske vstanov-Ijene in če se jim bo marsikako opravilo samolastno izročilo, ktero so poprejšne kantonske gosposko opravljale. Ministerstvo z napravo novih kantonskih poglavar-stev gotovo ni hotlo kancelijskih opravil pomnožiti, in tudi ne ljudem novih težav nakladati; de se pa v začetku vender le nasprotno godi, je uzrok v tem, ker se je moglo novo zidanje politiškiga poslopja pri strehi začeti, ne pa pri gruntu (fundamentu), to je, pri srenji. Podlaga svobodne vstave je svobodna srenja ali soseska; soseske bi bile tedej imele po novih določbah že poprej vpeljane biti, in njim bi imeli zadevajoči opravki odločeni biti; potlej bi ne bilo treba za vsako mervico se pri kantonskim poglavarstvu glasiti. Ker tedej srenj po novih vstavnih postavah se ni bilo, so mogle nove kantonske poglavarstva od vsih bivših kantonskih in kresijskih kancelij njih poprejšne opravila prevzeti, in med temi je marsiktero, ktero gre bolj srenjam kakor politiškim vradstvam, in ktero — kakor terdno upamo — bo oblasti prihodnjih srenj izročeno. Med takimi opravili opomnimo zdej samo sledečih: ^privoljenja za ženitve (Ehemeldzettef), privoljenja za muziko (jVlusiklizenzen), popotne pisma ali pose. Po starih postavah, ko še svobodnih srenj ni bilo, se je mogel vsaki ženin pri svoji kanton-ski gosposki oglasiti in prositi za oglasivni list LEhe-meldzettel). Kantonska gosposka je bila po postavah zavezana, take liste vsakiinu dati in zakona ne prepovedovati. S takim listam se je ženin z nevesto k fajmoštru podal, in fajmošter so ga le morebiti s spraševanjem en malo ustavljali, ako se jim je ta ženitev nesprotna zdela, na zadnje pa je vender le oklican in poročen bil. Na to vižo se je veliko takih ženitev storilo; ki so bile soseskam kot tern v peti, in prišlo je že tako dalječ, de se je vsaki hlapec, ki se je služiti naveličal, na roko oženil. Ako mu je pa sčasama roka omagala, je soseski na ramo padel, ali je pa zavoljo pomanjkanja postal postopač, tudi rakovnač. Privoljenje za ženitev bi imele tedej prav za prav lesososke same dajati, zato, ke'r tudi le soseske same za svoje uboge morajo skerbeti in tiste živiti, kteri si sami ne morejo kruha služiti. Ko bojo tedaj vpeljane srenjske postave, in če se bojo soseskam dale pravice samosvojiga gospodarstva tudi v ti reči, bomo vidili, de zavoljo ženitve nobenimu ne bo več treba kantonskiga poglavarja nadležvati, in marsikaka daljna pot bo prišparana. Privoljenja za muziko so tudi dajale kanto ske gosposke, in dohodki iz tega privoljenja so se ob letu na fare razpartili in v kaše za uboge poslali. Tudi te privoljenja, če že morajo biti, bojo inende prihodnjič izročene srenjski županii, kteri — kakor beremo v pisma ministra notranjih oprav na deželne poglavarje — je izročena skerb za pokoj in red, za lepo zaderžanje v kerčmah, pri plesih i. t. d. Spoštena muzika se ne more nikakor braniti, zakaj muzika človeško serce razveseli in ga omeči, in pošteno veselje nikomur ne more prepovedano biti; de se pa hiša veselja tudi hiše revnih in žalostnih spomni, se spodobi in tedaj ni ravno napčno, de se za take veselice kaj plača, kar pride potem v srenjsko denarnico za uboge. Pri svatovšinah fofce-tih) bi pa gotovo srenjski denarnici več neslo, če bi se za uboge pri svatih pobiralo, ki bi gotovo iz dobre volje več dali, kakor kerčmar (birt) da, ki z nejevoljo ;?muzik-licenca v kancelii plača in se gerdo derži, ke'r misli, de je plačal kak davk. Pri takih priložnostih bi ljudje posebno radi za uboge kaj dali — saj je pri nas šega, de pobirajo pri svatovšinah za muzikante, za kuharco i. t. d. — zakaj bi pa tudi še za reveže ne pobirali? Tretje opravilo, ktero bi se znalo srenjskimu pred-stojništvu izročiti, so popotni listi, zatd ker one ljudi svoje srenje bolj poznajo, kakor vradniki, kterim so dostikrat clo neznani. Kupec in marsikteri drugi mora včasih na naglama se na pot podati po svojih opravilih, ali zaderžek mu je pred negami, če mora daljno pot še le po pos storiti. Te zamude pa ne bo, ako se srenjski županii to opravilo izroči. — Marsikaj bi se znalo sploh zopet pose govoriti, pa moj namen ni sedaj tega pretresovati. Ce se tedaj take in enake opravila oblasti srenj-skih županij izroče, bo marsiktera pot h kantonskim poglavarstvam prišparana. Zatorej, dragi prijatli! ne operajmo se upeljanju novih srenjskih naprav, in premislimo , de le na to vižo si bomo pridobili marsikako dobroto in de nam le po teh napravah ne bo za vsako reč treba hoditi h gosposki. Od perviga bo zares en malo težavno, ali pomislimo, de je vsaki začetik težak'; lupina se mora poprej pregrizniti, ako hočemo do jedra priti in njegove sladkosti vživati. Več ko bojo srenje opravil na se vzele, manj bojo imele kancelije opraviti, in manj ko bojo imele kancelije opraviti, manj bo treba vradnikov, in menj ko bo vradnikov, menj bo der-žavnih stroškov. Naši ministri imajo zares zdaj težavne opravila, vse od konca do kraja na novo vpeljati, in pri tem vsim ljudem po volji storiti — to je skor nemogoče. Res je, de imajo tudi pomagavce, ali žali bog! veliko je takih, ki niso nikoli med ljudstvam živeli, torej tudi ne vejo, česar de ljudstvo potrebuje. Zato pa so tudi — 44 - želje vesolne, de naj bi ee deželni zbori in deržavni zbor kmalo vkup zbrali, kakor nam je obljubljeno, in tako se bo marsikaj lepo poravnalo, kar nam zdaj še Davskriž gre'. Ambrož.