URN_NBN_SI_DOC-2XIURYEO

LUDVIK ZEPIC Letos pozimi, 14. januarja 1971, se je od nas za vedno poslovil glas­ benik in bibliotekarski delavec Ludvik Žepič. Nenadno je prišlo slovo za tiste, ki smo poznali njegov optimizem in telesno žilavost, kljub temu, da je imel Ludvik Žepič za sabo dolgo in plodno življenje ter prehojeno pot triinosemdesetletnika; nenadno kljub temu ali prav zato, ker si je vse do visoke starosti z delavno prizadevnostjo ter z zdravim življenjem ohranil mladostni elan in prav zgledno aktivnost, še nazadnje izpričano v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je vodil njeno glasbeno zbirko domala dve desetletji. Ludvik Žepič je svojevrstno združeval svoja osebna nagnjenja, te­ meljni čut za red, odgovornost in z m arljivostjo plemenito naravo, ki ga je očitno ob popolni pravniški izobrazbi gnala še h glasbi in k nje­ nemu izdatnemu strokovnemu spoznavanju. Tak je bil kot poklican, da prevzame organizacijo in delo v glasbenem oddelku, kamor je prišel po invalidski upokojitvi kmalu po vojni. Značilno se je zadane pionirske naloge lotil skrbno in jo premišljeno izpeljal. Prvi vpisi v inventarno knjigo že v začetku leta 1949 in nato urejanje obsežnega gradiva, ki ga je poleg rednega dotoka črpal iz velikih fondov zaplenjene narodne imovine, iskal med ostalo literaturo v Narodni in univerzitetni knjiž­ nici ali tudi zunaj nje, so bili le začetki in podlaga za rast oddelka. Smotrnost se je izkazala pri uporabi zlasti pozneje, saj je Ludvik Žepič po prirejenih pravilih za obdelavo muzikalij zelo praktično razvrstil po skladateljih in jim vodil poleg običajnih še dodatne sezname, s ka­ terimi je zajel napisano literaturo o njih, slikovno gradivo ali poezijo, ki so jo uglasbili, posebej imel pregled nad dragocenimi starim i muzi- kalijami itd. S to vsestranskostjo je pravzaprav že v novem obdobju lahko zbirko koristno odprl obiskovalcem, vedno številnejšim domačim in tujim , tako je dobil študij glasbe novo razsežnost in institucionali- ziranost, pa tudi nove pobude in perspektive. Razmeroma velika, prek 40.000 enot obsegajoča celota je postala v kratkem času zgled tudi navzven, kot največja urejena zbirka muzikalij v naši širši domovini! Tem naporom je pridružil še posebno ljubezen do velikega rojaka Jakoba Petelina Gallusa. Iskal in zbiral je po svetu njegove skladbe,