ŠKOFJA LOKA V JUBILEJNEM LETU
z darilno listino, v kateri je nemški cesar
Oton IL podaril freisinškim škofom
v posest pretežni del Sorskega polja, celotno
Selško dolino in vzhodni del Poljanske
doline, je bila Loka prvič omenjena
v zapisanem viru.
Na tem ozemlju so bili Slovenci pred
1000 leti še redko naseljeni. Škofje so
kmalu po prevzemu ozemlja začeli naseljevati
na prazno loško zemljo nemško
prebivalstvo. Na Sorsko polje so naseljevali
Bavarce, v prisojne bregove pod Ratitovcem
tirolske kmete, v hribovje spodnjega
predela Poljanske doline koroške
Slovence. V 14. stoletju pa so škofje
podelili okolico Železnikov furlanskim
fužinarjem.
Silen kolonizacijski razmah je zahteval
enotno in dobro urejeno upravo. Za sedež
ŠKOFJA LOKA
9 7 3 - 1 9 73
Simbol tisočletnice, upodobljen na plakatu in
drugem propagandnem gradivu
le-te so dali škofje zgraditi na varnem
kraju Kranclju prvo utrdbo — Zgornji
stolp, pozneje so dali zgraditi na pobočju
Kranclja še Loški grad. Razen teh dveh
utrdb je bila na območju Loke še tretja
utrjena postojanka — Stari grad pod Lubnikom.
Naselje pod loškim gradom se je
hitro razvijalo in ga je že listina iz leta
1274 imenovala mesto Loka. V njem se
je velik del meščanov ukvarjal z obrtjo
in s trgovino, skoraj vsi pa so imeli zunaj
mesta še nekaj polja. Obrtniki so bili
organizirani v obrtna združenja, imenovana
»cehi«, ki so varovala njihove pravice.
Mesto so v 14. stoletju obdali z obzidjem,
skozi katero je vodilo petero vrat.
zavarovanih s stražnimi stolpi. Ker je bil
prostor znotraj obzidja zaradi večje varnosti
bolj dragocen, so ga na gosto pozidali.
Tako so nastale ozke ulice ob strnjeno
postavljenih enonadstropnih in dvonadstropnih
hišah. Kljub temu, da je bilo
mesto obzidano, ni bilo povsem varno. Leta
14.57 je vanj vdrl Jan Vitovec, vojskovodja
celjskih grofov, in ga požgal. Leta
1476 so mesto napadli Turki na svojem
pohodu v Poljansko dolino. Mesto je večkrat
trpelo tudi zaradi kuge in požarov.
Leta 1511 je mesto poškodoval potres,
vendar je škof Filip II. poskrbel, da so ga
že v nekaj letih popolnoma obnovili.
Gospostvo freisinških škofov na loškem
ozemlju je trajalo 830 let. to je do 1. 1803,
ko je Avstrija razglasila freisinško ozemle
za državno last. Upravno središče je
bilo preneseno v Kranj. Gospodarska moč
Loke je s tem pričela pešati. Razen tega
je v Loki obrt s svojo cehovsko zasidranostjo
in trgovsko tradicijo zavirala nastanek
industrije. Ta se je v Loki začela
razvijati šele v drugi polovici 19. stoletja,
pravi razmah pa je industrija dobila šele
po drugi svetovni vojni.
2ivljenje ljudi na tem ozemlju se je
v stoletjih do današnjih dni spreminjalo.
Z njim vred se je spreminjala tudi podoba
krajev, le mesto samo je v arhitektonskem
pogledu v glavnem ohranilo srednjeveško
podobo. Skofja Loka je sredi
prirodno in umetnostno bogate okolice postala
med slovenskim mesti živ srednjeveški
dragulj, položen na blazino zelenja
in vdelan v srebrnkasto ogrlico obeh Sor.
To mesto s svojo širšo okolico je leta
1973 praznovalo tisočletnico svojega zgodovinsko
dokumentiranega obstoja.
253
Program praznovanja je obsegal predvsem
zgraditev in obnovo objektov gospodarskega,
komunalnega in spomeniškovarstvenega
značaja, ki bodo ostali trajna
vrednost za občane ter številne in po-
Dol posebnega žiga za prvi dan
veljavnosti jubilejne poštne
znamke 15. II. 1974
membne kulturne, športne in turistične
prireditve. Razen prireditev, ki naj bi bile
podoba dela v društvih in zgraditve nekaterih
objektov ter ureditve mesta, je progam
obsegal tudi izdajo nekaterih pomembnih
publikacij, ki bodo služile širšemu
krogu občanov in tistim, ki želijo
globlje spoznati kulturne in zgodovinske
znamenitosti tisočletnega mesta in okolice.
Za izvajanje programa praznovanja je
skupščina občine Škofje Loke na svoji seji
dne 13. maja 1970 imenovala poseben
odbor s 27 člani in 6 delovnih skupin. Te
so bile: skupina za družbeno-ekonomski
razvoj, skupina za urbanizem, komunalo
in urejanje naselij, skupina za spomeniško
varstvo, skupina za znanost in publikacijo,
skupina za telesno kulturo, šport
in turizem ter skupina za propagando in
tisk. Delo posameznih skupin je usklajal
še poseben ožji zbor. sestavljen iz predsednikov
skupin. Predsednik odbora za praznovanje
tisočletnice je bil Zdravko Krvina,
predsednik občinske skupščine, predsednik
ožjega odbora Lojze Malovrh, podpredsednik
občinske skupščine, pokrovitelj
praznovanja pa Andrej Marine,
predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije.
Začetek praznovanja so naznanile fanfare
in ognjemet z loškega gradu. 1. januarja
1973 ob 0,0'1 uri so z gradu poletele
v zrak raznobarvne rakete in zadonele
fanfare ter s tem naznanile občanom,
da na območju loškega ozmlja začenjamo
proslavljati tisočletnico zgodovine tega
ozemlja.
V prvih dneh novega leta so se na vseh
informacijskih deskah v občini pojav-ili
lepaki z emblemom praznovanja tisočletnice.
Ta je vseboval na zeleni podlagi motiv
loškega gradu iz 17. stoletja z napisom
»Škof j a Loka — 1000 let«. Osnutek lepaka
je izdelal France Berčič, likovni pedagog
iz Škofje Loke. Razen tega so številni
drugi lepaki vse leto seznanjali občane
s prireditvami v jubilejnem letu.
Prireditve v januarju so bile namenjene
praznovanju občinskega praznika 9.
januarju — obletnici dražgoške bitke,
poljanske vstaje, rešitve aktivistov Osvobodilne
fronte iz okupatorjevih zaporov
ter množičnega odhoda v partizane pozimi
1941 42. Imele so jubilejni značaj. Od
teh so bile predvsem XVI. zimske športne
prireditve »Po stezah partizanske Jelovice
« namenjene spominu na znamenito
dražgoško bitko, ki je trajala od 9. do 11.
januarja 1942.
Za občinski praznik je izšla posebna
jubilejna številka Glasa. Prejeli so jo vsi
nosilci stanovanj v občini in stalni naročniki
na Gorenjskem. V teh dneh so izšle
tudi jubilejne pisemske ovojnice z emblemom
Škofje Loke, 18 razglednic s kulturno-
zgodovinskimi motivi z območja cele
občine ter obsežna in lepo ilustrirana
jubilejna knjiga Skofja Loka s Selško in
Poljansko dolino. Knjigo je napisal France
Planina, izdal pa jo je odbor za praznovanje
lOOfl-letnice.
Obnovljeno pročelje Martinčkove hiše na Mestnem
trgu v Skofji Loki. (Foto Aki.)
254
Med pomembnejšimi prireditvami jubilejnega
značaja v februarju sta bili:
praznovanje slovenskega kulturnega
praznika in evropski kriterij pionirjev v
alpskih disciplinah.
Za slovenski kulturni praznik — 8. februarja
je bila v galeriji na loškem gradu
svečana prireditev s podelitvijo Prešernovih
nagrad najzaslužnejšim kulturnim delavcem
Gorenjske. Prireditev v obliki recitala
odlomkov iz slovenske literarne
klasike so pripravili člani mladinskega
kulturnoumotniškega društva gimnazije
v Skofji Loki. Prešernovo nagrado je prejelo
tudi Muzejsko društvo Skofja Loka
za izdajo 19 letnikov zbornika Loški razgledi.
Evropski kriterij pionirjev v alpskih
disciplinah je organiziral smučarski
klub Transturist Skofja Loka v dneh
od 16. do 18. februarja. Tekmovanja, ki je
bilo na Slarem vrhu, se je udeležilo 80
najboljših pionirjev — alpskih smučarjev
iz 7 držav: ZR Nemčije, Avstrije, Švice,
Bolgarije, Irske, Italije in Jugoslavije.
Kot častni gost se je evropskega kriterija
pionirjev udeležil predsednik ZIS Džemal
Bijedič Ob tej priliki je izjavil: »Mladi
smučarji in mlade smučarke iz sedmih
evropskih držav so me navdušili. Vse pi'iznanje
pa gre tudi organizatorjem za brezhibno
izvedbo. Menim, da je treba taka
in podobna mednarodna tekmovanja
skrbno gojiti tudi v prihodnje. Tekmovalcem
tako omogočamo, da vzdržujejo stike
z mednarodnim vrhunskim športom — in
prijateljska zbliževanja med mladimi
ljudmi vsega sveta.«
Podelitev priznanj najboljšim pionirjem
— smučarjem je bila na Mestnem
trgu v Skofji Loki. Kolajne so prejeli pionirji
naslednjih držav: Avstrija 5 zlatih. 1
srebrno, 1 bronasto, skupaj 7; ZR Nemčija
3 zlate, 7 srebrnih in 5 bronastih, skupaj
15; Švica 1 bronasto in Jugoslavija 1 bronasto.
Skupina za propagando si je zelo prizadevala,
da bi v lotu praznovanja izšla
tudi jubilejna poštna znamka. V ta namen
je pripravila osnutek in informacijska
gradivo za znamko in poštni žig.
Svoj predlog je naslovila na Skupnost
jugoslovanskih podjetij za PTT v Beogradu.
Skupnost je predlog odobi'ila in 1.'5. februarja
izdala priložnostno poštno znamko
in priložnostni ovitek z žigom prvega dne
prodaje znamke. Kot motiv znamke je
je bila uporabljena gravura Škofje Loke
iz. 17. stoletja. Grafična realizacija je delo
akademskega slikarja Andreja Milenkoviča
iz Beograda. Znamke v vrednosti
Udeleženec Male GfohajL'\"i' slikarske ktjlonije.
(Foto Aki.)
0.80 din in v nakladi 1,000.000 izvodov so
bile natisnjene v Zavodu za izdelavo
bankovcev v Beogradu s tehniko dvobarvnega
ofseta v polah po 9 znamk. V
prodaji so bile po celi Jugoslaviji vse leto.
V počastitev praznovanja 1000-letnice
in 50. obletnice smrti pisatelja dr. Ivana
Tavčarja je RTV Ljubljana uprizorila 5.
marca v kino dvorani Sora premiero televizijske
barvne nadaljevanke Cvetje v
jeseni. Film je bil izdelan po literarni
predlogi našega pisatelja Tavčarja in v
televizijski priredbi Mitja Mejaka, zrežiral
pa ga je režiser Matjaž Klopčič. Ker
delo samo sodi med najlepše stvaritve v
slovenski književnosti in živi v zavesti
skoraj slehernega Slovenca, je bilo v
uvodnem predgovoru pred projekcijo
predlagano, da bi bilo prav, če bi film priredili
tudi za veliko platno. Ze po nekaj
mesecih so zamisel uresničili. V avgustu
so nov slovenski celovečerni film predvajali
v jubilejnem gledališču na loSkemi
gradu.
V praznovanje se je vključilo tudi Loško
gledališče z uprizoritvijo dramatizira-
255
nega Tavčarjevega dela V Zali. Delo je
iz zbirke povesti V Zali dramsko priredil
Polde Polenec v sodelovanju z Jankom
Krekom. V svoji dramatizaciji je ostal
zvest Tavčarjevemu besedilu in tako je
bila tudi gledališka predstava veren prikaz
življenja Poljancev v daljni preteklosti.
V marcu so se v praznovanje vključili
še občinska strelska zveza in planinska
društva v občini. Tako je občinska strelska
zveza organizirala 2.5. marca XIX.
republiško finalno strelsko tekmovanje
za "Zlato puščico«. Na tekmovanju se je
v telovadnici osnovne šole v Skofji Loki
pomerilo 142 najboljših strelcev z zračno
puško, Pokrovitelj te-kmovanja je bila
Skupščina občine Skofja Loka. Zmagovalec
Mariborčan Boris Senehar je dobil
"Zlato puščico«.
Istega dne so loški planinci slovesno odprli
Loško planinsko pot. Svečanosti sta
razen številnih občanov in gostov prisostvovala
tudi član sveta federacije Boris
Ziherl in predsednik Planinske zveze
Slovenije dr. Miha Potočnik.
Novo odprta planinska pot, dolga
180 km, povezuje v zaključeno celoto
vse pomembnejše vrhove okoliških pogorij,
hkrati pa je speljana tako.
da bo planince seznanjala z življenjem
in delom ljudi v gorskih vasicah,
s turističnimi ter zgodovinskimi
zanimivostmi teh krajev in ob spominskih
obeležjih utrjevala tradicije NOV. Po končani
slovesnosti je množica udeležencev
krenila na Lubnik. Kočo na vrhu so
zdrave rekreacije željni občani napolnili
do zadnjega kotička.
Cim bolj se je bližal dan osrednjih prireditev,
v tem večji meri so se razna društva
v občini vključevala s svojimi programi
v praznovanje samo. V soboto 14.
aprila se je pevski zbor KUD Ivan Cankar
iz Sv. Duha—Virmaš predstavil občanom
z jubilejnim celovečernim koncertom.
S tem je pevski zbor proslavil
tudi 25-letnico svojega obstoja. Petje v
vaseh okrog Sv. Duha ima že tradicijo.
Začetki moškega zbora segajo v leta med
obema vojnama, sistematično pa je začel
delati v jeseni 1947. Zbor je ob svojem
srebrnem jubileju štel 27 pevcev, najmlajšemu
je bilo 31. najstarejšemu pa 69
let. Na jubilejnem koncertu so pod vodstvom
prof. Franceta Demšarja zapeli pesmi
od stare puntarske iz leta 1515 do
zmagovite partizanske pesmi iz NOV.
Na raznih slovesnostih v občini v tem
letu je nastopal tudi komorni zbor "Loka
«. S samostojnim koncertom pa se je
zbor prvič predstavil 18. maja v grajski
kapeli. Program je vseboval slovenske
narodne, partizanske, renesančne ter črnske
duhovne pesmi.
V aprilu sta 1000-letnico proslavljali
še krajevni skupnosti Gorenja vas in Ziri.
Razna društva in klubi so po ves teden
prirejali prireditve jubilejnega značaja.
18. maja se je v praznovanje vključilo
tudi filatelistično društvo »Lovro Košir«
z organiziranjem filatelistične razstave. Z
njo so počastili praznovanje našega mesta
in spomin na rojaka Lovrenca Koširja —
očeta poštne znamke. Obiskovalci razstave
so ob gledanju zbirk malih sličic lahko
zaznali, da filatelija ni le hoby, marveč
sistematično urejanje zabeležk o kulturi
posameznih dežel in narodov in o pomembnih
dogodkih. Društvo je v teh dneh
organiziralo tudi srečanje slovenskih filatelistov,
kjer so si navezali medsebojne
stike in izmenjali znamke.
V praznovanje so se vključevali tudi
aktivi mladinskih organizacij. Ti so ob
spominskih dneh. kot so dan JLA. slovenski
kulturni praznik, dan miladosti in ob
drugih pomembnih dnevih organizirali
samostojne prireditve ali se vključevali
v programe drugih prirediteljev. Od samostojnih
prireditev, namenjenih praznovanju,
naj naštejemo nekatere od teh: Pokaži,
kaj znaš v Zireh 8. februarja, gimnazijski
teden v Skofji Loki od 8. do 16. januarja,
občinski pionirski in mladinski festival
1973 na Trati 15. maja. kviz Spoznavaj
svoj domači kraj v Skofji Loki 27. maja,
svečana akademija za dan JLA v Skofji
Loki 22. decembra.
Med pomembnejše turistične prireditve,
ki so bile izvedene v počastitev tisočletnice,
je spadala »Dekliščina 73«. Prireditev
sta 23. maja organizirali v povezavi
z odborom Kmečke ohceti turistični
društvi Skofja Loka in Stari vrh. .S
programom so začeli pri Mežnarju na
Jarčjem brdu. Štirinajst nevest Kmečke
ohceti sta pod domačijo pozdravila
dva visoka mlaja in domači
fantje, oblečeni v narodne noše. Prikazali
so, kako so še pred nedavnim
opravljali razna kmečka dela. Ko so neveste
prispele na dvorišče, kjer so jih
pod košato lipo že čakale bogato obložene
mize, jih je po starih šegah pozdravil gospodar.
Po jedi -SO morale neveste zamesiti
kruh. Na povratku so jih v Stari
Loki počakali fantje z okrašenimi vozovi.
Zapeljali so jih na loški grad, kjer sta
jih pozdravila predsednik občinske skupščine
Tone Polajnar in pokrovtelj prireditve
Vinko Kržišnik.
256
Druga pionirska manifestacija v počastitev
praznovanja je bila Mala Groharjeva
slikarska kolonija. Trajala je od 1.
do 3. junija v Skofji Loki. Kolonije se
je tokrat udeležilo 430 pionirjev likovnikov
Jugoslavije in iz pobratene občine
Medicina v Italiji. Te je spremljalo 140
mentorjev likovnih pedagogov. Srečanje,
ki so ga organizirali odbor Male Groharjeve
slikarske kolonije v Skofji Loki,
Zveza prijateljev mladine Slovenije in
Zveza likovnih pedagogov Jugoslavije, je
potekalo pod geslom Jugoslovanskih
pionirskih iger »Lepota v ustvarjanju —
radost v odkrivanju«.
Skofja Loka se je tako že šestič po vrsti
spremenila v Meko mladih slikarjev, ki
so bili dobesedno posejani po vseh cestah
in s čopiči v rokah prenašali na platno
motive 1000-letnega mesta. Vsa mladost
pa se je razživela še popoldne na pionirskem
pikniku in na prireditvi »Mladi
mladim« na grajskem vrtu. Namen kolonije
je bil tudi navezovanje prijateljskih
stikov med pionirji iz najrazličnejših krajev
Jugoslavije, kar pomaga utrjevati
bratstvo in enotnost naših narodov.
Pred samimi osrednjimi prireditvami
so se združila gasilska društva in 24. junija
organizirala slavnostno prireditev
pred gasilskim domom na Spodnjem trgu
in parado svojih enot skozi mesto. Temu
so sledila tekmovanja v trodelnem napadu
in v polaganju cevovoda. Prireditev
je dokazala, da je stopnja opremljenosti
in pripravljenosti loških gasilcev v zadnjih
letih zelo napredovala.
Ker smo se z opisom prireditev približali
osrednjim slovesnostim, ki so bile
predvidene v času od 28. do 30. junija, naj
si ogledamo še, kako sta skupini za urbanizem
in spomeniško varstvo poskrbeli,
da bi se mesto ob praznovanju pokazalo
v čim lepši podobi.
Nepoučenemu obiskovalcu, ki je zašel
v mesto — v jedro srednjeveške Loke —
v letu 1972 in v prvi polovici 1973. leta,
trenutna panorama gotovo ni bila posebno
všeč. Naletel je lahko na razrito
cesto, fasade hiš obdane s številnimi odri
in na zamazane pločnike. V tem času so
namreč modernizirali »drobovje mesta«,
t. j . montirali so v zemljo nizkonapetostno
električno omrežje, sodobno kanalizacijo
Predsednika občin Smcderevska Palanka in Skofja Loka podpisujeta listino o pobratenju.
(Foto Aki.)
17 Loški razgledi 257
Prizor s slavnostne prireditve Skofja Loka skozi stoletja. (Foto Aki.)
in vodovodne cevi. Urejali so tudi fasade
hiš in lokale v družbeni lastnini. Med
preurejenimi in sveže prepleskanimi fasadami
starih poslopij na Mestnem trgu
izstopata zlasti Homanova in Martinčkova
hiša. Slednja s svojimi okni, železnimi
polknicami, obokanimi vrati in umetniškim
izveskom predstavlja tipični primerek
domačij nekdanjih premožnih meščanskih
družin. Na fasade hiš so namestili
»laterne". ki naj bi izpodrinile neonske
cevi. Po opravljenih komunalnih delih so
Mestni trg znova asfaltirali, kar je zelo
spremenilo oziroma polepšalo podobo mesta.
Velik poudarek je skupina za urbanizem
posvetila urejanju ulic, obrežij in zelenih
površin. Obnovljen je bil Okornov
most in Puštalska brv. Največ pa je bilo
urejenih lokalnih in tudi regionalnih
cest, saj ni bilo krajevne skupnosti, ki bi
v tem času ne uredila vsaj ene ceste.
V maju pa se je zeleni vrt loškega
gradu, prizorišče vsakoletnega izseljeniškega
piknika, spremenil v eno samo veliko
gradbišče. Na poševni jasi za Skoparjevo
hišo je gradbeno podjetje »Tehnik«
gradilo jubilejno gledališče na prostem za
1000 gledalcev. Dela so bila končana do
osrednje slovesnosti.
V tem letu sta bila obnovljena tudi kulturna
domova v Železnikih in Selcih.
Eden najpomembnejših objektov pa je bila
nova osnovna šola v naselju Podlubnik.
Skupina in Regionalni zavod za spomeniško
varstvo v Ljubljani sta zaradi
posebne vloge loškega gradu kot zgodovinskega
središča Škofje Loke v prvi vrsti
usmerila delo v številne arheološke raziskave
na grajskem dvorišču. Najvidnejši
uspeh pri teh delih je bil odkop talnih
zidov osrednjega stolpa, ki so ga porušile
nune ob koncu prejšnjega stoletja. Odkrili
so tudi ostanke starejših zidov in
tlakov izpred leta 1.511, ko je mesto močno
prizadejal potres. Odprli in očistili so
že znani podzemski grajski hodnik. Ko bo
dostopen obiskovalcem, bo vsekakor izredno
privlačen, saj bo to prvi javnosti
dostopen podzemski grajski hodnik pri
nas. Odkrili so tudi jarek, čez katerega je
vodil most v zahodni grajski stolp. Tako
je dobilo grajsko dvorišče v celoti stare
nivoje iz 16. stoletja.
258
Pri opravljanju zemeljskih del za razširitev
samopostrežne trgovine na Mestnem
trgu so odkrili ostanke starega loškega
>>komuna« (sedež mestne uprave). Tu
gre za gotsko stavbo, ki je bila opuščena
po potresu leta 1511. Obnovili so tlak in
zidove do višine sesutin. Ob teh delih so
našli nekatere dragocene predmete, kot
so: streme iz druge polovice 14. stoletja in
ostanki keramike iz 14., 15. in 16. stoletja.
Odkritje starega »komuna« ima še posebben
pomen, saj nikjer doslej še niso odkopali
ostankov starejše zgradbe, ki bi
služila tej funkciji.
Razen starega »komuna« sodi med najpomembnejše
zgodovinske novosti zadnjega
časa v Škofji Loki odkritje ostankov
Poljanskih vrat. Zaščitna odkopavanja
ob vhodu z Grabna na Mestni trg so
namreč pokazala, da gre za stari mestni
vhod, znan z upodobitve Škofje Loke iz leta
1649. Vsa zidava je ohranjena pod sedanjim
nivojem terena. Okrogli stolp
ima nekaj metrov globoko popolnoma ohranjen
škarpni del zidu iz kamnitih klcsancev.
Med polaganjem kanalizacije pa
so odkrili tudi temelje obramnega stolpa
pri stari mestni kašči na Lontrgu.
V tem času je restavrator obnovil freske
na treh fasadah v mestu. Freske pri
Selških vratih so bile novo odkritje in so
delo domačina Tuška iz 17. stoletja. Istočasno
so tudi sondirali nekdanjo mestno
hišo, kjer so pod debelo plastjo ometov
odkrili staro slikarijo. Na Suhi pri Škofiji
Loki so odkrili freske Jerneja iz Loke iz
16. stoletja, pod njimi pa starejšo plast
fresk furlanskih mojstrov. Na Bukovici so
odkrili v cerkvi slikarije iz 17. stoletja,
na zunanjščini pa še starejše ostanke slikarij
in glagolske napise. Iz vsega tega
je razvidno, da je Škof j a Loka ob svoji
1000-Ietnici pridobila izredno veliko tudi
na zgodovinskem področju.
Uvod v »loški veliki finale«, kot je osrednje
prireditve 1000-letnice imenoval
Glas, sta bila otvoritev razstave del dr.
Pavleta Blaznika, priznanega slovenskega
in loškega zgodovinarja in sprejem ob
njegovi 70-letnici dne 28. junija. Na slovesnosti,
ki je bila v sejni sobi Loškega
gradu, je bila jubilantu podeljena listina
o proglasitvi za častnega občana Loke ter
listina in odlikovanje predsednika republike
Josipa Broza Tita.
Naslednjega dne. 29. junija, je priredil
predsednik skupščine v dvorani občinske
stavbe uradni sprejem. Povabljeni so bili
številni javni, politični in kulturni delavci
ter predstavniki pobratenih občin Sel
na Koroškem, Smederevske Palanke v
Srbiji in Medicine v Italiji. V spremnem
glasbenem sporedu je nastopil oktet tovarne
Jelovice. Po sprejemu so se vsi
udeleženci v kapeli na loškem gradu udeležili
koncerta domačih reproduktivnih
umetnikov.
Med tem časom so starološki fantje postavili
v bregu pred občinsko skupščino
SO m visok mlaj, sestavljen iz debel treh
smrek.
V soboto 30. junija, t. j . na sam osrednji
dan praznovanja, je občane mesta in
bližnjih naselij prebudila budnica godbe
na pihala iz Škofje Loke. Tej je sledil na
Mestnem trgu promenadni koncert pihalnega
orkestra Alpine iz Zirov.
Na občinski skupščini je ob 11. uri potekala
slovesnost pobratenja občin Smoderevska
Palanka in Škof j a Loka, Po
uvodnem nagovoru Lojzeta Malovrha,
podpredsednika občinske skupščine, je sledil
podpis listine o pobratenju z naslednjim
besedilom:
Listina pobratenja
Gostoljubje, ki so ga občani Smederevske
Palanke med drugo svetovno vojno nudili
številnim, od okupatorja pregnanim občanom
Škofje Loke in prijateljske vezi
pri povojni graditvi nove Jugoslavije so
vodile skupščino občine Škof j a Loka in
skupščino občine Smederevska Palanka,
da sta na svoji seji dne 15. januarja
1973 v Škofji Loki in dne 19. marca 1973
v Smederevski Palanki sprejeli
sklep
o pobratenju ''
občine Skofja Loka v SR Sloveniji
in občine Smederevska Palanka
v SR Srbiji
ki obojestransko zavezuje
utrjevati bratstvo in enotnost narodov
Jugoslavije in še posebej med občani
pobratenih občin zaradi graditve in obrambe
samoupravne socialistične družbene
ureditve v SFR Jugoslaviji,
razvijati povezovanje med organizacijami
združenega dela, krajevnimi skupnostmi,
samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
družbeno-političnimi in drugimi družbenimi
organizacijami in dosegati boljšo
osvečenost in organiziranost pri reševanju
sorodnih vprašanj ob graditvi samoupravnega
političnega in gospodarskega
sistema v obeh občinah,
sodelovati na vseh področjih družbenega
in gospodarskega življenja, ki si prizadevajo
za hitrejši razvoj socialističnih družbenoekonomskih
odnosov, za oblikovanje
?•-
n* 259
humanih in kulturnih odnosov med ljudmi
in za uresničevanje hotenj občanov po
družbeni in osebni blaginji.
Podpisano v Skofji Loki ob osrednji slovesnosti
za 1000-letnico loškega ozemlja in
v Smederevski Palanki ob praznovanju
29. obletnice osvoboditve mesta.
Škof j a Loka,
dne 30. VI. 1973
Smederevska Palanka.
dne 10. X. 1973
Predsednik
skupščine občine Sofja Loka
Tone Polajnar
Predsednik
skupščine občine Smederevska Palanka
Sreten Vladisavljevič
Slovesnosti so razen predstavnikov
družbeno-političnih skupnosti obeh občin
prisostvovali še nekateri medvojni izseljenci,
predstavniki pobratenih občin Šele
na Koroškem in Medicina v Italiji, Ivan
Franko, član in sekretar Zveznega izvršnega
sveta in dr. Aleksandra Kornhauser,
podpredsednica Izvršnega sveta skupščine
SR Slovenije. Program je izvajal
komorni pevski zbor Loka.
Razen te svečanosti so bile ob 13. uri
pred poštno zgradbo slovesno izročene v
obratovanje nove PTT naprave, ob 18,30
uri pa je bila v galeriji na Loškem gradu
otvoritev razstave o muzejski dejavnosti
v Loki. Skupina za propagando pa je v
sodelovanju z novinarji iz Zagreba objavila
v časopisu Borba dne 30. junija posebno
prilogo "lOOO godina Škofje Loke« s prikazom
njenega zgodovinskega in gospodarskega
razvoja.
In že smo pri osrednjem dogodku leta,
pri osrednji prireditvi "Sl^ofja Loka skozi
stoletja«. Ta je bila ob 20,30 uri v novem
jubilejnem gledališču na loškem gradu.
Prireditve se je udeležilo preko 1500 občanov
in gostov iz mnogih krajev Slovenije,
Jugoslavije in sosednjih držav. Začetek
svečanosti so tudi tokrat, kot za začetek
praznovanja na dan Novega leta, naznanile
fanfare domače pihalne godbe
pod vodstvom Iva Guliča. Temu je sledil
pozdravni govor Lojzeta Malovrha,
podpredsednika občinske skupščine; »Zaključujemo
prvo tisočletno obdobje zgodovine
škofjeloškega ozemlja. Na današnji
dan 973. leta je bilo loško ozemlje prvič
omenjeno v zapisanem viru, in to v da-
Ločani in njihovi gostje ob svečani akademiji v jubilejnem letnem gledališču na vrtu loškega
gradu. (Foto Aki.)
260
Nastop orkestra JLA v čast Dneva borcev. (Foto Aki.)
rilni listini, ki sporoča, da je nemški cesar
Oton II. daroval pretežni del Sorskega
polja, celotno Selško dolino in vzhodni
del Poljanske doline v posest freisinškemu
škofu Abrahamu. V tej listini je tudi
prvič omenjena Loka. Od tega dne dalje
spremljamo zgodovinski, gospodarski in
kulturni razvoj našega človeka, ki je na
loškem ozemlju skozi 1000 let gradil sebi
in svojim kasnejšim rodovom lepšo prihodnost.
To življenjsko pot bomo prikazali v
nocojšnji jubilejni prireditvi.« Nato je
pozdravil vse prisotne goste: Sergeja
Kraigherja, predsednika skupščine SRS,
Lidijo Sentjurc, Borisa Ziherla in Miha
Marinka, vsi člani sveta federacije, Andreja
Marinca, predsednika izvršnega
sveta skupščine SRS, dr. Marjana Brec-
Ija, podpredsednik zvezne skupščine in
poslanca zveznega zbora. dr. Antona Vratušo,
podpredsednika zveznega izvršnega
sveta in delegate pobratenih občin.
Po pozdravnem nagovoru je predsednik
občine Tone Polajnar podal zgodovinsko-
gospodarski oris Škofje Loke. Predsednik
odbora za praznovanje lOOff-letnice
Zdravko Krvina pa je v svojem govoru
poudaril, da predstavljajo prireditve v
tem jubilejnem letu v Skofji Loki le
skromen izsek iz pisane dejavnosti v občini.
Težišča vseh prizadevanj jo ohraniti
in pravilno ovrednotiti to, kar Škof j a
Loka ima, in hkrati razvijati vse, kar narekuje
naš čas.
Temu je sledil slavnostni govor predsednika
izvršnega sveta SR Slovenije
Andreja Marinca, pokrovitelja praznovanja:
"Redki so jubileji, kakršnega praznuje
te dni Skofja Loka. Tisoč let je minilo od
tedaj, ko je nastalo prvo pričevanje o Loki,
slovanski naselbini pod Lubnikom, od
tedaj, ko je na ozemlju današnje loške občine
nastalo fevdalno gospostvo brižinskih
škofov, ki so potem več kot osemsto let
uveljavljali svojo oblast v teh krajih.
Dolga je pot od tistih časov, ko je kmet
na tej zemlji začel tlačaniti fevdalnim
gospodom, pa do današnje Škofje Loke.
ki se v naši samoupravni socialistični
skupnosti, na temelju pridobitev revolucije,
h katerim je prispevala svoj časten
delež, razvija na vseh področjih družbenega
življenja. Na tem. nekdaj dovolj
važnem križišču trgovskih poti, se je v
tisoč letih zgodilo mnogo pomembnega,
tri družbene formacije so se zvrstile v
261
tem razdobju, in vsaka je zapustila svoje
trajne spomenike-
Zgodovina delovnega človeka z loškega
gospostva ni zgolj zgodovina tlacanjenja
cerkveni in posvetni fevdalni gospodi, ki
je prišla sem iz bavarskega Freisinga. To
je tudi zgodovina njegovega boja proti
zatiranju in izkoriščanju, boja, ki je soustvarjal
revolucionarno tradicijo delovnega
ljudstva na Slovenskem.
Ko letos praznujemo petstoletnico
kmečkih puntov na slovenskih tleh in štiristoletnico
velikega slovensko-hrvaškega
kmečkega punta, ne moremo mimo zgodovinskega
dejstva, da so bili kmetje na
loškem gospostvu, ne glede na svoj rod
in govorico, Slovenci in nemški priseljenci,
med tistimi prvimi, ki so se že konec
15. stoletja uprli fevdalnim tlačiteljem in
terjali prosto pot k družbenemu napredku
in svobodi. Tristo let je trajal boj loških
kmetov. Od prvega večjega upora v
letu 1491 pa do vseslovenskega kmečkega
punta leta 1515, v katerem je sodelovalo
vse loško ozemlje, kmetje, združeni s fužinarji,
upornimi predniki našega sodobnega
proletariata. In od velikega punta
leta 1515 pa tja globoko v 17. stoletje do
tolminskega punta v začetku 18. stoletja,
ki je močno odmeval tudi med kmeti loškega
gospostva.
Skupni in stoletni boj loških kmetov
proti skupnemu razrednemu sovražniku,
proti fevdalni in drugi gospodi, je izoblikoval
njihovo duhovno podobo, podobo
zavednega slovenskega kmeta in delavca,
ki je prišla do polnega izraza zlasti v letih
osvobodilnega boja proti tujim fašističnim
okupatorjem in proti njihovim
hlapcem iz vrst domače reakcije.
Ko govorimo o tradiciji revolucionarnih
bojev na tem delu slovenske zemlje, ne
moremo mimo imen dveh loških rojakov,
Hafnerja in Gosarja. ki sta po oktobrski
revoluciji v Rusiji netila upornega duha
med slovenskimi vojaki stare avstrijske
vojske, stala na čelu uporov v Judenburgu
in v Murau ter junaško padla pod streli
črno-žoltih cesarskih rabljev. Tudi mimo
teh dogodkov ne more noben zgodovinar,
ki se v svojem raziskovalnem delu
posveča porajanju revolucionarnega komunističnega
gibanja na Slovenskem po
prvi svetovni vojni.
Duh upora proti izkoriščanju in zatiranju,
ki se je med obema vojnama prebijal
v mezdnem gibanju loškega delavstva,
zlasti v velikih stavkah sredi tridesetih
let, se je na najveličastnejši način razodel
med narodnoosvobodilno vojno 1941—
1945, ko je loško ozemlje postalo prizorišče
hudih in slavnih bojev z nemškimi
Izseljeniški piknilc na vrtu loškega gradu. (Foto Akl.)
262
Prizor iz Polenčeve dramatizirane uprizoritve Tavčarjeve Visošlce Icionike v jubilejnem letnem
gledediiču. (Foto Aki.)
fašističnimi okupatorji. Dražgoška bitka,
vstaja v Poljanski dolini, boji okrog Porozna
in Blegoša in še marsikje drugje
na Loškem — vse to bo ostalo za zmerom
povezano z najpomembnejšim poglavjem
v slovenski in jugoslovanski zgodovini, z
dogajanjem, v katerem se je spočela naša
socialistična revolucija, naša jugoslovanska
socialistična skupnost svobodnih in
enakopravnih narodov in narodnosti.
Vse to revolucionarno izročilo, ki ga jo
treba nenehno posredovati mlademu rodu,
jo sestavni del trajne, pomembne in ponosne
dediščine slovenske materialne in
duhovne kulture, o kateri prav tako ne
moremo govoriti, ne da bi pri tem omenili
delež, ki ga ima loško ozemlje s svojimi
pomembnimi spiomeniki, mojstrovinami
obrtnikov-umetnikov. obliko valcev-železarjev
iz Železnikov, žirovskih čipkaric,
pa tja do vrhunskih stvaritev bratov Subicev
in Groharja, enega največjih mojstrov
slovenskega impresionizma, in do
Tavčarja z njegovo »Visoško kroniko« do
pomembnih prispevkov slovenskemu zgodovinopisju
od Franceta Kosa sem. In še
bi lahko naštevali.
S to dediščno je loški svet stopil v naš
čas. v čas moderne industrije in kmetijstva,
prelomnih dosežkov v materialni in
duhovni kulturi, v čas, v katerem se oblikujejo
novi. socialistični, samoupravni
odnosi med ljudmi naše domovine. Skofja
Loka gre s svojo okolico v korak s tem
našim razvojem, ki mora vse bolj sproščati
pobudo delovnega človeka, združenega
v temeljnih organizacijah združenega
dela, v krajevnih skupnostih in v občinah.
Ta zahteva je neločljivo povezana z vsem
bistvom samoupravne socialistične družbe,
ki jo gradimo, družbe, v kateri pomeni
sedanje obdobje prelomnico, ko z uresničevanjem
ustavnih sprememb, z uveljavljanjem
samoupravljanja kot dejstva
vsakdanjega življenja, prenašamo težišče
najvažnejših odločitev na delavski razred
in na delovne ljudi v združenem delu.
Uspehi v tem našem skupnem, slovenskem
in jugoslovanskem prizadevanju,
bodo tudi za občane Škofje Loke pomenili
časten mejnik v tisočletnih bojih delovnih
ljudi s tega območja za kruh, svobodo
in dostojanstvo človeka.
263
Prepričan sem, da bodo delovni ljudje
in občani Škofje Loke tako sedaj in v prihodnje,
kakor so to na svoj izviren način
pokazali v preteklosti, prispevali svoj pomemben
delež v tem našem skupnem hotenju,
naporih in dejanju na poti k novim,
višjim razmerjem med človekom in
človekom.
In na koncu naj vsem občanom Škofje
Loke, vsem delovnim ljudem z njenega
ožjega in širšega območja ob tem velikem
•jubileju zaželim mnogo novih delovnih
uspehov in osebne sreče!«
Nato so člani gledaliških skupin v občini
uprizoi-ili delo Janka Kreka »Skofja
Loka skozi stoletja«. V njem so prikazali
zgodovino tisočletnega mesta in okolice.
Delo je režiral Jože Vozny iz Ljubljane.
Predstavo so recitatorji pričeli in zaključili
z besedami:
Mirno in milo nad gorami
kot zastor zlat —
oh, tamkaj odzad.
tam si ti, ki me misel nate omami —
o domovina, o Loka, moj dom .. .
na'
V juliju so posamezna društva v občini
idaljevala s praznovanjem. Od večjih
prireditev v tem mesecu je omeniti koncert
velikega pihalnega in plesnega orkestra
garnizije JLA Ljubljana v počastitev
dneva borcev dne 3. julija, tradicionalni
izseljeniški piknik dne 4. julija, ponovno
oživitev Škofjeloških poletnih prireditev,
teden praznovanja v Selcih, srečanje borcev
in aktivistov Selške doline v Dražgošah
in praznik mlatičev na Trebiji.
Ob lOOO-letnici in 50-letnici smrti pisatelja
Ivana Tavčarja so z ureditvijo stalnega
gledališča na prostem zopet oživele
Škofjeloške poletne prireditve. Loško
gledališče in eksperimentalno gledališče
Oder galerija sta pod vodstvom Poldeta
Potenca pripravila njegovo dramatizacijo
Tavčarjeve Visoške kronike. KUD Ivan
Tavčar iz Poljan pa je v dramatizaciji in
režiji Igorja Torkarja pripravil krstno
uprizoritev po Tavčarjevih delih prirejenega
Ravbarskega cesarja v zanimivem
poljanskem narečju.
Selčani so se vključili v praznovanje
8. julija z žalno komemoracijo pri spomeniku
NOB v Dolenji vasi, posvečeno 30-
letnici pomora 19 ujetih partizanov in
aktivistov ter 1000-letnici vasi Selca. Razen
predstavnikov družbeno-političnih
Prizor iz uprizoritve Ravbarskega cesarja, Torkarjeve dramatizacije po Tavčarjevih povestih.
(Fofo Aki.)
264
Novo odkrita škofjeloška Poljanska vrata med spomeniškovarstvenim obnavljanjem. (Foto Aki.)
skupnosti so se komemoracije udeležili
tudi številni sorodniki padlih žrtev. Na
svečanosti sta govorila predsednik krajevne
skupnosti Selca Anton Habjan in
prvi komandant Prešernove brigade 2an
Javor-Igor. Slednji je oživel precej podrobnosti
v zvezi s tragedijo ob robu Bukovškega
polja, kjer sedaj stoji monumentalni
slavolok, delo pokojnega mojstra
Plečnika. V dneh po 15. juliju se je
v Selcih zvrstila še cela vrsta prireditev.
Pri tem je pomembno omeniti tudi otvoritev
obnovljenega kulturnega doma. s
čimer je ponovno dana možnost za razne
kulturne dejavnosti, ki imajo v kraju
že tradicijo.
V mesecu avgustu in septembru se je
praznovanje nadaljevalo predvsem s turističnimi
prireditvami, kot so Dan oglarjev
na Starem vrhu. Semanji dan v Hotavljah.
Čipkarski dan v Železnikih in
Dan taric v Davči. Dne 26. avgusta je bila
v Zireh proslava ob 30-letnici osvoboditve
Žirov, na kateri je govoril sekretar
zveznega izvršnega sveta Ivan Franko-
Iztok. V praznovanje se je vključila tudi
Ribiška družina 2iri s proslavitvijo 20-
letnice in razvitjem prapora. Ob tem so
najbolj prizadevnim članom podelili odlikovanja.
V kapeli na loškem gradu je Loško gledališče
pripravilo za ljubitelje glasbe koncertni
večer violončelista Miloša Mlejnika,
Chopinov večer Acija Bertonclja in
večer opernih arij, v loškem gledališču pa
100'0-letni veseli večer. Za zaključek poletnih
prireditev pa je ansambel bratov
Avsenikov dne 26. septembra izvedel samostojni
koncert narodno-zabavne glasbe.
Čeprav se je jubilejno leto bližalo koncu,
se je več društev s svojimi programi
še prijavljalo v praznovanje. Tako je tudi
krajevna skupnost Zabnica prijavila 10.
septembra teden praznovanja v Žabnici.
Svoj prijavo je utemeljila: »V zgodovinskih
virih, ki pred tisočletjem prvič govorijo
o obstoju škofjeloškega ozemlja, se
imenuje tudi Zabnica in sosednje vasi.
Zato smo se odločili, da ta visoki jubilej
najdostojnejše proslavimo tudi v Zabnici
s prireditvami: 15. septembra ob 19. uri ^
svečana akademija s prikazom 1000-letne
zgodovine naših vasi. 16. septembra ob
14,. uri — otvoritev novo asfaltiranih cest
v Žabnici in na Sutni ter otvoritev športnega
doma v Žabnici.« Prireditve so izredno
lepo uspele. Razen številnih domačinov
in predstavnikov družbenopolitičnih
skupnosti se jih je udeležilo tudi mnogo
rojakov, ki ne žive v rojstnem kraju.
Istočasno kot v Zabnici so praznovali
tudi občani v naši najbolj oddaljeni vasici:
100'0 let Sorice. Obiskovalce prireditve
je pozdravil predsednik domačega turističnega
društva Ivan Pintar. Za njim je
besedo povzel podpredsednik občinske
265
skupščine Lojze Malovrh. Zatem so si
obiskovalci ogledali kulturni program, k;
so ga pripravili člani kulturno-umetniškega
društva in pevci vokalnega ansambla
Zvonček.
Od večjih prireditev, namenjenih 1000-
letnici. naj omenim še: otvoritev stalne'
muzejske zbirke čevljarstva in čipkarstva
v Zireh (17, oktobra), koncertni večer pianista
Toneta Potočnika (12. oktobra) in
pianistke Marije Kocijančičc\-e (20. oktobra),
telovadno akademijo SSD občine
Skofja Loka (4. novembra), razstavo del
kiparja Marjana Kcršiča in slikarja Lojzeta
Perka v galeriji na loškem gradu (17,
novembra), otvoritev TRIM steze v Skofji
Loki (11. decembra) in odkritje spomenika
Stanetu Severju pred občinsko skupščino
(18. decembra).
Z odkritjem spomenika Stanetu Severju
je Skofja Loka dobila še en trajen kulturni
objekt v spomin na praznovanje velikega
jubileja. Plastika »Hlapec Jernej«,
delo znanega kiparja samouka Petra Jovanoviča.
je bila izklesana iz 5 ton težke
hrastove klade in je postavljena na travnato
pobočje pod gradom, tik ob nekdanjem
mestnem obzidju; pobudnik tega
je bil Slovenski oktet. Postavitev spomenika
v Skofji Loki je utemeljena s tem,
da je Skofja Loka zibelka slovenske dramatike
in da je mesto pod Lubnikom prvo
v republiki odprlo vrata Severjevemu
»Gledališču enega«, O liku umetnika Staneta
Severja je ob odkritju govoril član
CK ZKS dr. Boris Mayer. Zatem je
član predsedstva skupščino SR Slovenije
Zdravko Krvina izročil spomenik v varstvo
škofjeloškim gledališkim delavcem.
Na posebni slovesnosti so nato podelili
nagrade Severjevega sklada. Slovenski
oktet pa je v njegov spomin priredil celovečerni
koncert.
V času praznovanja so razne prosvetne
in druge institucije organizirale v Skofji
Loki za svoje člane seminarje, zborovanja,
simpozije. XVL zborovanje slovenskih
zgodovinarjev je bilo že 7. oktobra
1972 in je predstavljalo uvod v praznovanje
lOOO-letnice. Na njem se je zbralo
preko 20'0 udeležencev, med njimi številni
znanstveniki s tega področja, predavatelji
zgodovine po šolah in drugi gostje.
Nanašal se je na dvoje pomembnih zgodovinskih
dogodkov: lOOO-letnica Škofje-
Loke in 500-letnica začetka kmečkih uporov
na Slovenskem. Temu zborovanju so
sledili še: posvetovanje za žene s prosla-
Med zborovanjem slovenskih knjižničarjev v galeriji na loškem gradu. (Foto Aki.)
266
vo ob dnevu žena (5. marca), posvetovanje
Društva inženirjev in tehnikov SRS o
temi Les v gradbeništvu, seminar slovenskih
slavistov ob 50-letnici smrti pisatelja
Ivana Tavčarja, zborovanje slovenskih
knjižničarjev, posvetovanje ravnateljev
srednjih šol Slovenije in drugi.
Strokovno posvetovanje slavistov je
potekalo od 27. do 29. septembra. Pripravila
sta ga Slavistično društvo Slovenije
in njegova podružnica iz Kranja ob sodelovanju
odbora za praznovanje lOOd-letnice.
Udeležili so se ga pedagoški delavci
slavisti iz vse Slovenije pa tudi mnogi iz
zamejstva, skupaj več kot 4G'0. Program
posvetovanja je bil strokovno zelo bogat
in zanimiv ter je obsegal literarnozgodovinsko
in estetsko obravnavo Tavčarjevih
del in rasprave o značilnosti njegovega
jezika in stila. Za zaključek so udeleženci
srečanja odšli na ekskurzijo po Tavčarjevih
krajih v Poljanski dolini.
Udeleženci zborovanja so si v dneh bivanja
v Loki lahko ogledali XVII. gorenjsko
razstavo fotografije, ki jo je prvi dan
zborovanja svečano odprlo Društvo ljudske
tehnike Skofja Loka v galeriji na
loškem gradu. Otvoritev je bila spremljana
s koncertom učiteljskega pevskega
zbora Slovenije »Emil Adamič« pod vodstvom
dirigenta Branka Rajšterja.
Seminarju slavistov je sledilo strokovno
posvetovanje slovenskih knjižničarjev.
Obravnavalo je temo Knjižnica in bralec.
Ob tem so se razgrnile možnosti in obveznosti,
ki iih imajo v sodobnem času različni
tipi knjižnic do bralca in do posredovanja
knjižnega, tiskanega in drugega
informativnega gradiva bralcu, ki to gradivo
potrebuje za svoje osebno in strokovno
izpopolnjevanje. Tema je odprla v
programih splošno-izobraževalnih knjižnic
smeri, ki te knjižnice sprem.injajo v
vzgojno-kulturna in izobraževalna središča
mladine in odraslih.
Kot dokumenti trajne vrednosti praznovanja
visokega jubileja so bile publikacije.
Za njihov izid je skrbela skupina za
znanost in publikacije. Te so izhajale od
decembra 1971 do decembra 1973. Skupaj
je bilo izdanih 19 del. Od tega je odbo.-
za proslavo izdal knjigo Franceta Planine
Skofja Loka s Selško in Poljansko dolino,
delo Janka Kreka Skofja Loka skozi stoletja
in programsko publikacijo Lojzeta
Malovrha Ob 1000-letnici Škofje Loke.
Muzejsko društvo v Skofji Loki je izdalo
zgodovino dr. Pavleta Blaznika Sl?;ofja
Loka in loško gospostvo ter slavnostno
in jubilejno XX. številko zbornika Loški
razgledi. Pododbor Muzejskega društva v
Železnikih je izdal zbornik Selška dolina
Slovenskemu igralcu Stanetu Severju odkriti
spomenik Hlapec Jernej, delo kiparja samouka
Petra Jovanoviča. (Foto Aki.)
v preteklosti in sedanjosti. Loški muzej
pa je izdal Vodnik po muzeju. Turistično
društvo Selca je izdalo knjižico Olge Smidovc
Selca nekoč. Planinsko društvo Skofja
Loka je izdalo Dnevnik loške planinske
poti. Planinska zveza Slovenije pa zemljevid
škofjeloškega pogorja. Med slovenskimi
založbami je bil najpomembnejši delež
Mladinske knjige iz Ljubljane. Izdala
je knjigi Lojzeta Zupanca Zlato pod Blegošem
in Kamniti most ter faksimilirano
izdajo Romualdovega rokopisa škofjeloškega
pasijona. Založba Borec iz Ljubljane
io izdala roman Ivana Tavčarja Visoška
kronika, Slovenski oktet iz Ljubljapa
programsko brošuro Slavnostni koncert
v spomin Staneta .Sever j a. V juniju 1974
je izšla pri založbi Obzorja v Mariboru
še monografija o pisatelju Ivanu Tavčarju
dr. Marje Boršnikove, v pripravi pa je
.še več snopičev zaokroženih pregledov iz
zgodovine NOB na škofjeloškem ozemlju.
S praznovanjem smo zaključili dne 9.
januarja 1974, t. j . z občinskim praznikom
267
občine Skofja Loka. Skozi program praznovanja
smo spremljali delavnost slovenskega
človeka, ki si je na škofjeloškem
ozemlju krojil usodo sam — kot tlačan z
vilami in kmečkim orodjem v kmečkih
uporih, kot okupiranec s puško v rokah,
pa tudi z golimi rokami, z iznajdljivostjo,
požrtvovalnostjo in tovarištvom. Po osvoboditvi
pa je požgane in porušene domove
spreminjal v naselja, kakršna imamo
danes. Primerjava opravljenega dela s
postavljenim okvirnim delovnim programom
pa prikazuje, da so bila vsa predvidevanja
realizirana in celo presežena.
Opomba: V navedenem sestavku sem
samo v skopih obrisih orisal praznovanje
velikega jubileja. Sistematičen prikaz dela
vseh, ki so s svojo dejavnostjo prispevali
k praznovanju lOOO-letnice, pa bi bilo
možno opisati samo v posebni dokumentacijski
publikaciji. Zato se tistim organizatorjem
programov, ki jih nisem posebej
omenil, opravičujem.
Lojze Malovrh
268