pred novim polozajem. V pondeljek se je po daljšem odmoru zopet enkrat sestala narodna skupščina. S tem pa še ni rečeno, da se začne tudi redno parlamentarno delo in ustvari nov položaj, ki se že toliko pričakuje in napoveduje. Zavlačeva/ija pa bo moralo biti le kmalu konec, ker se mora vsak čas potrditi še ostalih 24 hrvatskih mandatov in ko pridejo tetdi ti poslanci v parlament, se bo Pašič le moral odločfiti ali na levo ali pa na desno, ali z Radičem, ali pa s Rribičevičem. Kar se v Beogradu dogaja, izhaja v glavnem iz tega, da radikali ne vodijo pod sedanjim svojim vodstvom države, ampak samo strankarsko politiko. Pa tudi po tej ipoJitiki mora priti do nefce odločitve, loo bodo enkrat vsi poslanci v parlamentu, kjer bodo potem imeli radikali s Pribičevičevimi samostojnimi demolcrati vred samo 10 glasov več kot vse druge parlamentame skupine, ki tvorijo sedaj opozicijo. S temi 10 glasovi večine pa je PP vlada v vedni nevarnosti, da jo zrušijo navadni slučaji. Nekaj viadnih poslancev je vedno olcrog po svetu na raznih izdatnih komisijafri in kupčijah, par jih ostane doma, par jih zboli in tako se lahko PP vlada znajde vsak dan brez svoje »večine.« Ne radi države in naroda, ampak radi te piole in negotove večine, ali radi nevarnosti, da izgubi njegova stranka oblast, je začel Pašič govoriti o sporazumu in je poslal svoje posebno zaupne ljudi na razgovore in pogajanja z radičevci. Pnbičeviča, ki pozna seveda tudi samo strankarslco politiko, pa to strašno peče in vznemirja. Dolgo časa je na vse kriplje tajil razgovore med radikali in radičevd, ko se pa to ni več dalo, je pa začel tolažiti svoje pristaše, da bodo v skrajnem skičaju itak vsi. sprejeti v radikalno straivko in da bodo kakor doslej ostali na oblasti. Ker ima Pašič rajši vrabca v rokah kot pa goloba na strehi, je Pribičevič res še za erikrat ostal v \4adi, a vsa CTiaimenja kažejo, da je to zadnjič. Pribičevičevo hvalisanje, da je njegova politika privedla ali prisilUa Raddčevo stranko do priznanja monarhije, ustave in do drugega popuščanja, je prazno, prazno in brezuspešno je tudi njegovo hujskanje in tožarenje, ko se radikalski prvaki razgovarjajo z voditelji hrvatske seljaške stranke, Hrvati pa rmajo pri vsem svojem popuščanju in pri precejšnji zmedi IP svoji politJkd le to dobro, jasno in odločno, da smatrajo Rribičevičevo politiko za vir vseg-a da in da ne mislijo Storiti korakov, ki bi jih Pribičevič lahko izrabil v svojo lcorist. Te dni so beograjsfci listi rrmogo pisali o novem položaju, ki se počasi, a gotovo razvija. Največji jbeograjski dnevrvik »Politika« je nanizal celo vrsto izjav raznih poliftikov, ki se v glavnem popalnoma strinjajo glede novega - polazaja. Prvi vpidiitifk pravi, da se sicer mnogo pritiska na Hrvate, naj^se sporazumejo 2 nacijonalnim blokom, to je: z radikali in samostojnimi demokrati skupaj, in da se terau ne upirajo sartvo Hrvati, ampak da se tudi radikalom vidi, da hočejo ustvariti čisto nov položaj. — Dr. Trumbič je odgovoril, da pogajanj v podrobnastih ne pozna, a v glavnem pa tudi on misli, da bi radikali radi končno rešitev vprašanja še n^koliko zavlekli. — Tretji politik, o katerem trdi »Politika«, da je točno poučen o vseh razgovorih med Pavlom in Stjepanom Radičem in ki pozna tudi natanko vsa poročila, ki jih je prinesel s seboj iz Belgrada, hivatski poslanec dr. Nikič, pa je jzjavil: »Na sporazumu se dela.-i)bločene so že osebe, ki naj to vprašanje prerešetajo. Do sporazuma mora priti, ker druge možnosti ni. Naravno je, da je treba postopati pri rešitvi tega vprašanja zelo previdno in delikatno, kakor to zahteva stvar, rečem pa odkrito: Na stvari se dela, in vse se počasi in dobro razvija.« Pri vseh znanih radikalskih navadah odlašanja in pri vsem spletkarenju, izz,ivanju in hujskanju samostajnih demokratov se le ustvarja nov položaj in če tudi se razvija samo strankarski sporazum med radikali in radičevci, je vendar za pozneje mnogo izgleda za pravi narodni sporazum, ko bo enkrat Pribičevič s svojo skupino kot glavna zapreka izločen in odstranjen od vodstva države.