SLOVEN
Izhaja vsako sredo. • C c n e i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000___ četrt strani
Din 500-, '/» strani Din 250-, V is str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20.
Načelnih! in potinMelnihi novih ccsinlh oUhorov.
Banska uprava je imenovala nove cestne odbore. Načelniki in podnačel-niki teh odborov so:
Maribor: načelnik dr. Alojzij Juvan, odvetnik in župan v Mariboru; prvi načelnikov namestnik ali podnačelnik Franjo Žebot, posestnik v Mariboru.
Celje: načelnik dr. Alojzij Goričan, župan in odvetnik v Celju; podnačelnik Alojzij Mihelčič, posestnik na Bregu in župan občine Celje okolica.
Brežice: načelnik Ignacij Supan, posestnik in župan občine Brežice; podnačelnik Volčajnšek Ivan, posestnik in hotelir v Brezini.
Ptuj: načelnik Miha Brenčič, župan in gostilničar v Ptuju; podnačelnik dr. Fran Šalamun, odvetnik v Ptuju.
Prevalje: načelnik Franc Lahovnik, industrijalec in župan v Prevaljah; podnačelnik Viktor Fettich, obratovo-dja rudnika v Črni.
Konjice: načelnik Rado Jereb, župan in notar v Konjicah; podnačelnik Fr. Hohnjec, župnik v Čadramu.
Šmarje pri Jelšah: načelnik Ivan Štenberger, ekonom v pokoju; podnačelnik Florijan Gajšek, župan v Loki pri Žusmu.
Slovenj gradeč: načelnik dr. Alojzij Bratkovič, odvetnik in župan v Slo-Venjgradcu; podnačelnik Serajnik Iv., cestni nadzornik v pokoju.
Ljutomer: načelnik Fric Zemljič, trgovec in župan v Ljutomeru; podnačelnik Viktor Kukovec, industrijalec v Ljutomeru.
Gornjigrad: načelnik Fran Mermel, posestnik in župan v Gornjem gradu; podnačelnik Anton Kolenc, posestnik v Gornjemgradu.
Murska Sobota: načelnik Josip Ben-ko, župan v Murski Soboti; podnačelnik Anton Koder, notar v Murski Soboti.
Dolnja Lendava: načelnik Josip Neu bauer, župan v Dolnji Lendavi; podnačelnik Josip Grča, posestnik v Dol. Lendavi.
Nfirocniftoni!
Nove hišne številke.
V nekaterih občinah so izpremenili hišne številke. Ta izprememba nam je po novem letu napravila veliko nepri-lik. Prejemamo naročnino na stare na slove, hišne številke pa ne soglašajo z
lanskimi. In sedaj ne vemo, ali je stari naročnik dobil novo hišno številko, ali pa je to novi naročnik, ki stanuje v istem kraju, se enako piše, samo na dru gi hišni številki je. Zato objavljamo sledeče:
1.	Mi bomo pošiljali list vsem dosedanjim naročnikom na dosedanjo hišno številko. Vseh izprememb ne izvemo in jih tudi ne moremo takoj izvršiti, če jih tudi izvemo. Povejte to svo-jm pismonpšem!
2.	Stari naročniki, to so oni, ki so tudi v preteklem letu imeli »Slovenski Gospod.« naročen, napišite pri svojih položnicah na srednji del: star. — Ako se je izpremenila hišna številka, napišite pri svojem naslovu na položnici najpreje novo hišno številko, v o-klepaju pa prejšnjo hišno številko.
3.	Novi naročniki napišite na srednji del položnice besedico: nov. Ako po 1 tednu naročila ne prejmete lista, nam takoj sporočite, ker se zaradi enakih imen naročnikov pri izpremembah hiš nih številk lahko zgodi, da se je naroč nina vknjižila drugemu. To vaše spo-
ročilo je poštnine prosta. Napišite sa< mo ta le naslov: Reklamacija. Slovenski Gospodar, Maribor, Koroška c. 5, Naročenega lista še nisem prejel. Sem nov naročnik. Moj natančen naslov je:
fie ne moreš sedaj naročnine plačati,
pa hočeš »Slovenski Gospodar« obdržati tudi v prihodnjem letu, napiši eno dopisnico tako le: Naslov: »Slovenski Gospodar«, Maribor, Koroška cesta 5. Na drugi strani pa: Prosim, da bi potrpeli za naročnino. Plačam jo do . . , (tu napišite, do kedaj). Moj natančen naslov je: . . .
če nimaš položnice,
dobiš na vsaki pošti novo položnico, ki stane 25 para. Čekovna številka našega »Slovenskega Gospodarja« je: 10.603. Vsaka pošta vam mora pokazati, kako se to napiše, ako bi sami tega ne znali.
Naročnina za »Slovenski Gospodar« znaša letno 32 Din, polletno 16 Din, in četrtletno 9 Din. Naročajte celoletno!
Uradno ugotoilgcna naklada „Slov.Gospodarta"
Ker so nekateri nam nenaklonjeni krogi razširjali napačne številke, koliko se »Slovenskega Gospodarja« tiska, smo dali naklado uradno ugotoviti. Notar gospod dr. Bartol je izvršil dne 30. decembra 1930 ugotovitev,
da se tiska »Slovenskega Gospodarja«
Zapisnik te ugotovitve objavljamo dobesedno na 12. strani današnjega lista, ga lista.
Prijatelji »Slovenskega Gospodarja« — ta visoka številka je vaše delo! Vi ste agitirali in nam pomagali vedno bolj širiti našega »Slovenskega Gospodarja«. Ta številka pa še ni naš končni cilj. Tudi vi gotovo želite, da bi bila še večja. Zato bomo vstrajali vsi v delu za »Slovenskega Gospodarja»!
DRŽAV
Grči Karoly, madžarski zunanji minister
V DRUGIH DRŽAVAH.
Napoved spremembe vlade na Bol» garskem. Na Bolgarskem je došlo po prizadevanju kralja Borisa do sporazuma med vlado ter opozicijo. Na podlagi tega sporazuma bo sestavljena široka koalicijska vlada, ki bo izvedla volitve v marcu in utrdila državo v gospodarskem in političnem oziru. — Parlament bo razpuščen 27. januarja.
Povečanje opozicije na Madžarskem. Stranka malih gospodarjev s 30 poslanci, ki je dozdaj podpirala vlado-bo prešla v opozicijo.
Nemci in zasedanje Društva narodov Angleški zunanji minister Henderson
|e ugodil želji nemškega zunanjega mi nistra dr. Curtiusa, da medsebojno zamenjata predsedstvo pri januarskem tasedanju Sveta Društva narodov. Dr. Curtius bo prevzel predsedstvo šele na majskem zasedanju, ker ni hotel nastopiti pri razpravi o nemški pritožbi proti poljski strahovladi pri zadnjih volitvah napram nemški manjšini kot predsednik Sveta in ob enem kot to-Žitelj.
Nemci grozijo. Voditelj nemških nacionalistov Hittler je napovedal, da bo leto 1931 za nemški narod borbeno leto, za katero bo treba nabrusiti meče. Zadnje parlamentarne volitve na Poljskem izrabljajo Nemci, da hujskajo proti Poljski in pritiskajo na vlado, naj zahteva popravo vzhodne meje, o-Bobito pa odpravo poljskega koridorja (ozemna zveza Poljske z morjem).
Nesoglasja na indijskih posveiova-ojih. Indijska posvetovanja v Londonu še nikakor niso zaključena. Glavna težkoča teh posvetovanj je spor med muslimani in hindujci. Muslimani zahtevajo posebne volilne okraje, dočim so hindujci za enotna volilna okrožja. Angleška vlada se trudi, da bi pomirila obe stranki v korist celokupne Indije.
Revolucija v osrednji Ameriki. Iz
Paname se poroča, da je v noči od četrtka na petek skupina mladih revolucionarjev pod vodstvom panamskega odvetnika dr. Harmodio Ariasa strmoglavila vlado presednika Aroseme-na. Prišlo je do bitke, v kateri so revolucionarji imeli 8 mrtvih in zavzeli predsednikovo palačo ter poslopje glavne policije, ki v državi Panama na-domestuje vojaštvo. Izklicali so vlado pod predsedstvom dr. Ariasa. Ameriška vlada je poslala tovorni avtomobil z ameriškimi vojaki kanalske cone, da varujejo ameriško poslaništvo. Pričakuje se nadaljnjih nastopov čet.
i i hmeishiit ml.
:ernik Boltek, kmet v Št. llju pri Velenju.)
Kadar listje porumeni in odpada, ve ¡no, da se nam približuje zima in da tudi leto kmalu zatone v preteklost. Nekako sam od sebe začne človek razmišljati; misli mu silijo nazaj v minule čase, pa tudi v bodočnost: začenja misliti na obračun za staro leto in delati načrte za novo. Kmetski stan je v drugih letnih časih preobložen z delom, sedaj imamo pa že malo več časa, da premišljujemo, k- j nam je dobrega ali slabega prineslo tekoče leto in kako še bo kaj v bodočnosti. Nič veselega ni bilo za naš stan. Težka gospodarska kriza, ki je pač svetovna, je obiskala tudi nas kmetovalce in nas našla nepripravljene. Zato z veliko skrbjo zremo v bodočnost. Kam torej plovemo, se vprašamo, ali na viharno morje, ali v pristanišče? Hočemo k o-brežju, hočemo na trdna tlft, ki se ne majeje* To pa lahko dosežemo, saj smo dobili pomoč. V stiskah in težavah, ki bremenijo naš stan, nas je obiskal neustrašen prijatelj — krmilar, ki nas hoče iz viharnega morja negotovosti privesti na obal, k mirnemu življenju.
In kedo je ta naš prijatelj — krmilar? To je naša Kmetska zveza, naša strokovna in stanovska organizacija. Razumeti hočemo in tudi moramo, dragi stanovski tovariši, da bomo le preko močne in složne organizacije, ki se o-pira na katoliška načela, uveljavili svoj upliv in enakopravnost z drugimi stanovi. Naš kmetski narod se hoče z jekleno voljo in vztrajnostjo okleniti krmilarja in veslarjev, da ne utone na razburkanem morju razrednega stanovskega boja. Dobro se namreč zavedamo, da prevelika stanovska nasprot stva in nestrpnost ne reši in ne ublaži naših razmer. Naš slovenski kmetski stan si želi mirnega sožitja z drugimi stanovi. Nočemo razdirati, temveč zidati hočemo in sicer močno in silno domovino, našo Jugoslavijo. In največ ji in zato neprecenljivi zaklad za državo je zadovoljnost naroda. Preko naših pokrajin in po naših domovih je zavela misel potrebe složnega dela za zboljšanje naših razmer. In tukaj naj bodi za vzgled Svetopolkova oporoka. Na delo torej, sotrpini, tovariši in prijatelji naši, ker le po storjenem delu je počitek sladek! Naš kmetski narod je spoznal prijatelje svoje, prišel je do pravega spoznanja, »svita se« mu, pa ne samo tam nekje na Pohorju in ne v nekem namišljenem »naprednem« smislu, temveč širom slovenskih dolin in gora zora vstaja, dan se dela. Na plan, tovariši, sodelavci! Tudi pri nas »se dani«, zato hočemo čuvati našo dedščino, naše bisere. Vsiljevali so se in se še vsiljujejo, ki hočejo kmetski stan izkoriščati. Delajo se naše prijatelje, hočejo nas pa razdvajati. Pregovor pa pravi: Kjer se prepirata dva, — tretji dobiček ima! — Mi pa, zvesti sinovi naše Jugoslavije, hočemo mirno življenje ob naših ognjiščih, v domači hiši. Zato odločno odklanjamo one, ki z neko laži-naprednostjo in laži-pro-svitljenostjo hočejo razdor med brati. Radi bi ti ljudje, da bi se pričelo »svi-tati«. Ali bi si tudi radi pri tem »svitu« razdelili po svoje dedščino, ki so nam jo oskrbeli naši predniki, naši vzorniki Slomšek, Krek in nebrojni naši prosvetni delavci med kmetskim ljudstvom? Izgledalo bi ravno tako kakor če bi volk pastiroval ovcam. Napravil bi si barantijo po svoje. Vprašam: kje pa je bila takrat tista »naprednost« in tista »prosvitljenost«, ko je blagopokojni Slomšek oral ledino, pripravljal pot slovenski knjigi v naše domove? In ko je Krek organiziral naše slovensko zadružništvo in obvaroval s tem kmetski in delavski stan pred izkoriščanjem raznih tujih in domačih neprijateljev? In ko je naša od raznih ljudi in časopisov toliko okle-vetana slovenska duhovščina ustanavljala šole, učila tam našo domačo besedo in pisavo? Takrat je vel tam od severa mrzel veter, ki bi bil kmalu o-ledenil naša slovenska naselja in odtu jil materini govorici naše lepe slovenske vasi. V tisti veliki nevarnosti so stopili na plan pravi prijatelji naši — sinovi naših domov, naša slovenska duhovščina in ramo ob rami c slovenskim katoliškim izobraženstvom, ki je tudi v globini svojih src ljubilo svoj narod, so ustavili mrzli severni val s
tem, da so ustanavljali izobraževalna društva, kmetske posojilnice in razno druge kojlstne ustanove. In sicer ustanavljali ne iz dobičkaželjnosti, ampak polni nesebične ljubezni in sočutja do trpečega kmetskega ljudstva. In če so to vršili v smislu narodnih in katoliških načel, da so tako ohranili ljudstvu njegovo dedščino: slovensko besedo in slovensko zemljo, ali je to »demagošt-vo«, ki ga tako radi očitajo nekateri po imenu napredni listi z zavitimi besedami našim soborcem? In majniška deklaracija, ta veličastni spomenik jugoslovanske misli, ki je našla toliko navdušenega odmeva ravno v kmets-kih domovih in ki je užgala tisto veliko hrepenenje med nami, hrepenenje po skupnem življenju z dragimi bra ti na jugu pod svobodnim solncem! In ali ni našla tega odmeva ravno zato, ker so to misel sejali in za njo delovali v prvi vrsti slovenski duhovniki in katoliški izobraženci? Ali je mar to tisto »temno ozračje«, o kojem se piše po nekaterih listih? Zato pa še tembolj uvidimo, kako potrebno nam je složno delo za razmah naše misli, delo za Kmetsko zvezo, slonečo na katoliških načelih in zvesto jugoslovanskim vzorom. Veselo si podajmo roke, tovariši, poprimite za vesla veslarji, zaves-lajte k varnemu obrežju! To našo lepo slovensko zemljo, ki so jo preorali in obsejali z zdravim, klenim zrnom M. Slomšek, Krek in nebrojni drugi naši vzorniki, hočemo čuvati, da se brazde razorane ne zaplevelijo. Zvest hoče biti naš kmetski rod praporom, ki se belijo in svetijo po naših gorah in dolinah. To je naša dedščina, to so naši biseri, ta naša rodna gruda, orošena z znojem in trpljenjem naših prednikov, posejana s cerkvami in društvenimi domovi, ki nas pozdravljajo in kličejo k sebi kot očesca nedolžnih otrok! Da, to so naši vzori! ' * i ■■ <
mm lefo ¥ vseli letnih časih.
Ako mi obhajamo 1. januarja priče-tek novega leta, mislimo, da računajo po istem ključu novo leto na celem svetu. Naša baš kar omenjena domneva ni pravilna, ker slavijo novo leto razni narodi na zemeljski obli v vseh letnih časih.
V Indiji, kjer se ne drži kmetski narod koledarja, določajo začetek leta po starodavnem verskem običaju — po stanju del na polju. Radi tega imajo Indijci po parkrat novo leto in en tak novoletni dan pade na 12. januar. Na Kitajskem slavijo »praznik novega leta ali praznik zmage prave vere nad krivoverstvom«, ako se nahaja solnce na 15. stopinji povodnega moža in je polna luna, kar se zgodi navadno meseca februarja.
Tibetanci imajo »kraljevo novo leto« februarja.
V marcu se vrši zopetna novoletna proslava med Indijci.
Dne 21. marca, ko pričenja spomlad, imajo novo leto Perzijanci.
Aprila je v Indiji obče novo leto.
V Siamu pričenjajo novo leto dne 1. aprila, priprosti narod pozna isto slavo teden pozneje, ko obhaja istočasno rojstni dan Bude.
Sredi poletja, navadno julija, imajo novo leto mohamedanei v afriškem Maroku.
Prvi september prinese novo leto Parzom v Indiji krog Bombaja.
Na nizozemskem otočju prebivajoči Malajci v Indijskem-morju imajo novo leto oktobra.
Oktobra računajo novo leto indijski trgovci in obhajajo istočasno praznik ■boginje sreče, ki velja za pokroviteljico trgovine.
*
Letošnji novomašnlki: Bejek Janez iz Murske Sobote, Ivordež Zdravko iz Prevalj v Mežiški dolini, Lupše Martin iz Pilštanja, Močivnik Matej iz Mežice, Paluc Ignacij od Sv. Antona v Slov. gor., Petan Janko iz Sromelj, Poteko Pankracij iz Griž pri Celju, Sem Jakob iz Ljubnega, Štukovnik F. od Sv. Martina pri Šaleku, Valičič Rudolf iz Vidma ob Savi, Veselic Franc od Sv. Marka niže Ptuja. Vraber Jakob od Sv. Katarine na Kapli. — Poleg naštetih gojencev mariborskega duh. semenišča bo skoraj istočasno prejel v Innsbrueku višje redove lavantinski gojenec v zavodu sv. Kanizija (Canisi-anurn) v Innsbrueku dr. phil. Anton Terstenjak, ki nadaljuje svoje bogoslovne študije na innsbruškem vseučilišču.
Socialni demokratje prsi! Slovet' ce». Socialna demokracija z besedami poudarja, da je internacionalna, da se nič ne briga za narodnostne spor« marveč da je na strani slabih in krivico trpečih. Na Koroškem pa je zopet pokazala, kako izgleda njena mednarodnost v dejanjih. V koroškem deželnem zboru je namreč socialna demokracija se zvezala z najbolj zagrizenimi nemškimi nacionalci in nemškuta-rji ter je slovenska deželna poslanca vrgla iz vseh odborov deželnega zbora.
V	svojih listih socialni demokrat je kričijo zoper liberalno meščanstvo in neprestano vreščijo po razrednem boju.
V	koroškem deželnem zboru pa hodijo roko v roko s tistimi, proti katerim hujskajo nepoučene in zapeljane svoje pristaše. Socialna demokracija je to, kar je prej bila: zagrizena nemškuta-rija.
Detektiva ubil. Na Novega leta dan popoldne je ubil v Zagrebu s sekiro trgovski pomočnik Radomir Ilič detektiva Josipa Štepeka, ki zapušča ženo in enega nepreskrbljenega otroka.
Silni viharji na morju — posledica izbruha podmorskega ognjenika. Zadnji dan minulega leta so povzročili viharji, ki so divjali nad Atlantskim Oceanom, ogromno škodo. Viharji so bili vzvalovanje morja, katerega je povzročil podmorski vulkanični potres. Pojav podmorskega potresa je razburil vse obrežno prebivalstvo zanadne
Avstralije in čilenske obali v Južni Ameriki. Podmorski potres je povzročil pogin milijard in milijard rib. — Splošno mnenje je, da se je odprl na sredini Pacifiškega Oceana podmorski ognjenik.
Program največjega nemškega letala. Kakor smo že večkrat povdarjali v našem listu, so Nemci mojstri v grajenju velikih potniških letal. Največje nemško potniško letalo s 6 propelerji na vrhu je hotelo letos na jesen obiskati iz Evrope Ameriko. Polet je bil mišljen kot reklama, a se je ponesrečil. V Lisaboni na Portugalskem so na »Do X« zgoreli vsi nekovinasti deli. Letalo sedaj popravljajo in njegov kapitan Christiansen je izjavil te dni, da bodo popravila dogotovljena 15. januarja in aeroplan pripravljen za polet preko Atlantskega Oceana 20. januarja. Po kapitanovi napovedi bo program »Do X« za prekooceanski polet sledeči: Aeroplan (pravzaprav hidroplan za odlet in pristanek na morju), bo odle-tel iz glavnega mesta Portugalske Li-ssabone na Kanarske otoke in od tam kaj na Kap Verdinsko otočje. Nato bo šla pot preko otoka Fernando Noron-ha v Kital v Braziliji, od tam v presledkih ob morski obali čez Bahijo do mesta Rio de Janeiro in nazaj v NataL Iz Natala bodo leteli v Havanno, kjer je marca že precej solnca in od tamkaj bodo sledili nekateri poleti na najlepši severnoameriški polutok Florida, na zapadno virginijo in v Mehikanski zaliv. Ko se bode dvignil toplomer v Newyorku, bo obiskalo letalo Severno Ameriko ter pristalo tamkaj v najbolj znamenitih mestih, ki ležijo ob morski obali. Iz Amerike hočejo obiskati letalci še Japonsko. Nemci upajo od tega poleta, da bodo prejeli od Ameri-kancev in Japoncev več naročil za zgradbo potniških letal kakor je njihov orjak »Do X«.
loterija na sveiu jjc na — Španskem. Žrebanje omenjene loterije je vsako leto tri dni pred Božičem, ko izžrebajo 4 glavn*e dobitke. Četrto veliko srečko v iznosu 20 milijonov Din je zadel letos letalski major Franco, ki je moral pobegniti iz Španije radi zadnjega ponesrečenega republikanskega prevrata. Pravi glavni dobitek v iznosu 15 milijonov španskih pezet je odpadel v manjših delih na mesto Valencija ter osrečil za božične praznike 5000 revnih delavcev. 200 starčkov in stark iz uboge sirotnišnice je zbiralo z največjo težavo že skozi več let prispevke, da se je lahko udeležilo letos loterijskega igranja. Siromaki iz sirotnišnice so zadeli letos drugo največjo srečko v iznosu 10 milijonov pezet. Vsak igralec poseda danes 50.000 pezet in je zadostno preskrbljen za celo življenje.
Najbolj visoka družina v Nemčiji. Najvišji člani družine v Nemčiji prebivajo ob reki Reni in se pišejo Na-cken. Sin Jožef Nacken je star 22 let in je visok 1.88 m, sin Jakob ima 24 let, višina 2.28 m, mati Lojza je stara 50 let, visoka 1.80 m, oče Viljem je star 50 let, visokost 1.80 m, hčerka Jožefa 26 let, visokost 1.95 m, najmlajši sin Viljem 16 let, je visok 1.99 m in je še v polni rasti.
Največji ženski klobuk na svetu. —
Največji ženski klobuk nosi v Londonu gospodična Jesse Matthews. Krasni klobuk je visok 15 čevljev, v obsegu pa meri 25 čevljev in je napravljen iz 150 pavovih peres. Klobuk tehta 5 kg in je zavarovan za 20.000 dolarjev.
Iz hrepenenja po poklicu zagrešila rop. Te dni se je doigral na pošti v Brodeku pri Olomucu na Čehoslovaš-kem izredno drzen roparski napad. Poštno uradnico je napadel mladenič v trenutku, ko je hotela spustiti v poštni zavoj 43.000 čeških kron. Roparje pognal poštarici v oči paprike, jo sunil v prsa, pograbil zavoj in pobegnil. Nekateri od mimoidočih so se spustili za drznežem, ki je spodrsnil na ole-deneli ulici in padel. Zagrabili so ga ter ga odvedli na žandarmerijo. Pri telesni preiskavi so orožniki odkrili, da je tolovaj mlado dekle, hčerka bogatega hotelirja iz Prerave. Dekle je priznalo zločin in izpovedalo, da se je polastila denarja radi tega, ker je nameravala odpotovati v Berlin, da bi se tamkaj izvežbala za filmsko igralko. Njen oče ni maral nič znati o tem poklicu in jej seve tudi ni dal denarja za pot. Preiskovalnemu sodniku je ro-parica izpovedala, da se ne kesa tega zločina. Sedaj bode postala znana ter slavna in bo igrala po prestani kazni tolovajske prizore iz lastne izkušnje.
Tigri raztrgali krotilca. V bližini mesta Toulon na Francoskem se je zgodil te dni ta le redek slučaj:-Krotilec divjih zveri je stopil kakor običajno zjutraj v kletko, v kateri je bilo 6 indijskih tigrov in katere je hotel naučiti raznih spretnosti. Naenkrat se je zapodil vanj eden od tigrov in mu je razbil p "pi zobovje. Nato je napadlo krotilca še ostalih 5 zveri, ki so svojega učitelja tako razčesale s kremplji, da je podlegel poškodbam.
Ziigoeetka izginulega bogatega tr-:ovea„ Jurij Davis je posedal v Lon-•n-nn veliko usrtjarho. Bil je srečno poročen in oče dveh sinov. Povrh je še ü spoštovan ter iskan trgovee, ki je živel v urejenih razmerah. Nekega dne je naročil svojemu nastavljencu, naj obvesti ženo, da ne bo ta dan obedoval v krogu družine, je namreč trgovsko zadržan. Nato je Davis zapustil pisarno svoje trgovine. Ker je izostal ceii večer ter noč, ga je javila žena policiji kot pogrešanega. Policijska poizvedovanja so ostala brezuspešna, trgovec je zginil brez vsake sledi. Na zločin v tem slučaju ni bilo misliti. Davis je hranil pri sebi v listnici le male svote denarja in ni imel sovražnikov, ki bi mu bili stregli po življenju. Pripravljen pobeg je bil izključen, saj so bile njegove družinske in trgovske razmere v najlepšem redu. Žena in prijatelji izginulega so bili pred zagonetko. Še le po preteku pol leta je prejela londonska policija obvestilo, da leži v — bolnici mesta Montreal v Kanadi bolnik, ki bo istoveten z izTinulim trgovcem Davisom iz Londona. Bolnik sani je pa v brezupnem položaju duševne zmedenosti. Brzojavno obveščena družina Davis je poslala enega svojcev, ki bi naj razrešil uganko na licu mesta v kanadski bolnici. Po dolgotrajnem izpraševanju so izvlekli iz oslabelega
bolnika toliko, da je stopil pred pol letom v Londonu na Piccadilly trgu v avto. Kar se je zgodilo pozneje z njim in kako se je zgubil preko morja v Kanado, o tem mu je zabrisan vsak spomin.
Po 50 letih postal slaven radi slike iz mladosti. Na pragu starostne dobe je umrl v Londonu znani slikar Grea-ves. Bil je sin ladijskega tesarja iz Chelsea in je začel svoj slikarski talent preizkušati na ta način, da je slikal razne podobe na čolne, katere je gradil njegov oče. Imel je srečo, da so vzbudile njegove slikarije lepega dne pozornost znamenitega slikarja Wist-lerja. Spoznal je dečkovo nadarjenost in je skrbel za njegovo nadaljno izobrazbo. Dolgo časa so ostala Greavesova dela neopažena. Slikar je živel v slabih razmerah in je bil prisiljen, da je prodajal svoje slike po prav nizki ceni starinarjem. Leta 1919, ko je bil že star 50 let, se mu je nasmehnila sreča. Preko noči je postal slaven radi slike, katero je napravil, ko je bil star 16 let. Slika predstavlja most v Hammer-smithu ob priliki tekme s čolni.
Tudi tolovaji morajo plačevati davite. Franc Nitti, finančni tajnik znanega kralja čikaških banditov Al Capo-neja, ni imel neprav, ko se je med razpravo, v kateri se je zagovarjal radi odtegnitve obdavčenju v znesku 160 tisoč dolarjev, začudil, da zahteva vlada Zedinjenih držav plačevanje davka od prepovedanih iger in alkoholnega tihotapstva. Kljub začudenju in ugovorom so ga obsodili v Čikagi na 18 mesecev ječe in 10.000 dolarjev denarne globe. Nitti je tretji član Caponeje-ve bande, ki je bil obsojen na podlagi zakona za plačevanje dohodnine in — petdeseti, ki je moral v zapor kljub temu, da so se zavzemali zanj razni podkupljeni politiki. Med obravnavo so priromale na svetlo posameznosti glede ogromnih dobičkov, katere imajo ameriški banditi od raznih zločinov. Tako je imel Ralf Capone, brat kralja zločincev, tekom 5 let od oblasti dokazanih 2 milijona dolarjev dohodkov. Baš sedaj so ga obsodili na 3 leta ječe in na 10.000 dolarjev, ker se je odtegnil plačilu davka od 300.000 dolarjev. Caponejev poslovodja Jakob Guzik je tudi obtožen, da se ni odzval plačilu davka od 220.000 dolarjev, a je sicer imel čistega dobička v prav kratkem času dober milijon dolarjev.
Prvi kitajski zvočni film. »Pojoča lotosova cvetlica« se imenuje prvi na Ki tajskem izdelani zvočni film, katerega bodo proizvajali takoj po novem ltu.
Iz življenja orjaških želv. Največje, orjaške želve živijo v morju ob Avstraliji in njej sosednih otokih. Na suho se prikažejo le samice in to ob času, ko ležejo jajca. Izberejo si neobljudene morske obali in popolnoma zapuščene otoke. Zgodaj zjutraj se prikažejo v velikih množinah iz morja, se podajo na suho in iščejo med peskom ugodne prostore. Ko je izbran prostor, izkopljejo luknje, v te ležejo jajca, gnezdo skrbno zagrnejo s peskom ter prepustijo izvalitev mladičev uplivu solnčnih žarkov. Ko so jajca zakopana, čakajo na večerni mrak in pod okriljem tega se izgubilo zooet v morske g-lobočine.
Izbruh ognjenika Merapi na Ja\d, ki je zahteval 10G0 smrtnih žrtev.
Komaj se odkopajo mladiči iz jajčje lupine, že razbrskajo tudi odejo — pesek in odbrzijo v morje. Kraje valjenj želv opazujejo lovci, ker sta meso in jajca za domačine in Evropejce iskana slaščica. Ogromne množine želv polo-vijo na povratku od gnezda v morje. Želva je tako velika ter močna, da nese z lahkoto v teku človeka. Lovec be-žečo žival pričaka, jo zajaše in med begom zakolje. Avstralski domačini pa z vnemo iščejo želvina gnezda, iz katerih izkopavajo jajca in se gostijo z njimi.
Past za živali iz ledene dobe. Asfaltno jezero La Brea pri Los Angeles v Združenih državah Severne Amerike je bilo v prazgodovinski ledeni dobi past, v katero se je ujelo toliko živali, ker se niso mogle več rešiti iz goste tekočine. Raziskovalci so potegnili iz jezera 4100 ptičev, med temi 2500 po dnevu letajočih roparskih ptic, 400 sov 880 orlov, 500 komadov izumrle vrste puranov, a zelo malo vodnih ptic.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela v tekočem šolskem letu naslednje podpore: Za-cherl Franjo, učitelj v Ljutomeru, 50 Din; Smerdel Josip, knjigovez, 150 Din; Okrajna hranilnica Slovenjgradec 200 Din; Zlata Briš-nik, trgovka, 50 Din; Kari Kreft zbral v veseli družbi v Biserjanah 130 Din; dr. Irgolič, poravnina 200 Din; učitelj Korošak, Sv. Jurij, zbral na gostiji 110 Din; Ratej Franc, Preva-lje, 100 Din; pekarna Mislej 200 Din; župnik Franc Ogrizek 30 Din; Illade Mihael, posestnik, Sv. Jurij, 200 Din; uprava »Slovenskega Gospodarja« 50 Din; župan Klemenčič, Ivanj-ci, zbral na pogrebu Terezije Trstenjak 112.75 Din; pisarna dr. Rapotec in dr. Rosina 300 Din; veletrgovec Miloš Oset, v spomin pok. gospe Kartinove 100 Din; Alojzij Cilenšek, župnik, Poljčane, 200 Din; Ivan Jurko, župnik, Staritrg, 200 Din; Janez Šterbak, minorit na Dunaju, 100 Din; vikar Munda Vinko 100 Din; katehet Šparl Avgust 100 Din; katehet Petelinšek Martin 100 Din; Josip Weixl, dekan, Križevci, darove Mohorjanov 100 Din; Zebot Franjo na 701etnici ministra v pokoju gospoda Roškarja zbral 620 Din; Filip Gas-parin, profesor, 100 Din; Franc Skok, profesor, 20 Din; profesor dr. Janko Kotnik 30 D; profesor E. Trstenjak, župnika, Sv. Jurij, zbral ob posvečenju Ilaričeve hiše na Jed-lovniku 200 Din. Vsem darovalcem iskren: Bog plati!
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah,
zgagi, slabostih, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Jos.e-fove« vode. »Franz Josefcva« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	3
Tako se varčuje! Ni treba kupovati prenaglo, a posebno ne ure, ker nas tudi najcenejša ura drago stane, če se mora večno popravljati. Najbolj se varčuje, če se ne kupuje sa» mo poceni, ampak tudi dobro. Zato Vam zopet ponavljamo, zahtevajte novi letni cenik z že tisoč slikami od tovarniške hiše ur H. Suttner v Ljubljani št. 992, dobite ga popolnoma brezplačno. V njemu najdete žepne ure že za 44 Din, ure-zapestnice za 98 Din, budilnike za 49 Din, kakor tudi razno zlatnino in srebrnino, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah.
Resen opomin, ki nas spominja, da je že skrajni čas, tudi za zdravje kaj ukreniti, so — bolečine. Nešteto ljudi muči revmatizem, trganje v sklepih, živčne bolečine, trganje, zbadanje, glavobol, zobobol itd., drugi trpijo od slabosti in drugih obolenj, ali vendar i-mamo tudi veliko število takih ljudi, kateri so se znali vseh teh muk obvarovati. Že čez 34 let v mnogih krajih držijo stalno v hiši Fellerjev bolečine ublažavajoči Elsafluid ter se vedno iznova vesele njegovemu zanesljivemu dejstvu. V lekarnah in sorodnih trgovinah se dobiva Fellerjev Elsafluid v poskusnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih steklenicah po 9 Din, ali pa v velikih steklenicah po 26 Din. Poštni paket z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi, ali 2 velikima steklenicama pošilja za 62 Din brez vseh daljnih stroškov Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
Eje je letos koledar »Slovenskega Gospodarja«? Dobili smo nekaj vprašanj glede tega, Odgovarjamo: Dozdaj je »Slovenski Gospodar« priložil že dva koledarja: od Zadružne zveze žepni koledar in od Alga stenski koledar. In tretjega, najboljšega, pa še dobijo. To bo koledar »Slovenskega Gospodarja«, na katerem bo objava Spodnještajer-ske ljudske posozilnice v Mariboru. Ta koledar bo na platno in ga boste lah-
ko imeli na steni, l>o pa tudi zelo prikladen za žep. Ta koledar bo priložen dne 21. januarja tega leta.
Kako je prišel krompir Ho um.
Okoli leta 1743 je vladala v Srednji Evropi velika lakota. Nekemu mestecu, kjer je bil glad najbolj občuten, je kralj poslal dar, ki je bil tedaj v deželi popolnoma neznan. Velik tovorni voz, poln krompirja, je dospel na trg sredi mesteca in občinski sluge so razglasili, naj se vsi posestniki vrtov javijo določenega dne na občinskem uradu; kralj jim je namenil posebno dobroto.
Občinski svetovalci so pokazali zbra ni množici novi sad, kakršnega dotlej še ni videl nihče. Prečitali so ljudem tudi obsežno navodilo, kako je treba krompir saditi, ga oskrbovati, kako kuhati in pripravljati. V tistem vrvežu ni nihče prav pazil na to, kar so čitali. Ljudje so toliko hvalisani krompir začudeno jemali v roke, vohali so, posku šali in lizali. Sosed je ponujal sosedu. Vsi so zmajevali z glavami. Prelomili so krompir in ga vrgli psom. A ti so ga malo povohali in zopet pustili. S tem je bila sodba gotova. »Tele stvari«, so rekli ljudje, »nimajo vonja, ne okusa in niti psi jih ne marajo. Kaj je nam z njimi pomagano?« Splošno so mislili, da rase tak sad na drevju, s katerega ga je treba stresti, ko dozori.
Kraljev dar so torej porazdelili med posestnike vrtov. Skoro nihče ni razumel navodila, kako bi bilo treba krom pir gojiti. Kdor torej ni dobljenega krompirja v svoje razočaranje vrgel na smetišče, je pač pri sajenju postopal kolikor mogoče narobe. Nekateri ljudje so vtaknili krompir tuintam v zemljo, pa se niso dalje zanj brigali. Drugi so mislili, da bo bolje, če spravijo ves krompir na kup ter ga samo malo pokrijejo z zemljo.
Občinski svetovalci so tudi izvedeli, da je mnogo ljudi kar zavrglo, ne da bi ga sploh bili spravili v zemljo. Zato so morali občinski sluge v poletnih mescih hoditi po vrtovih in vsakdo je bil kaznovan, ki se ni hotel pečati z novim sadom. To je bilo zopet zabavljanja in vrišča, in krompirju ni baš naklonilo mnogo prijateljev.
Drugo leto je kralj ponovil svojo po-šiljatev. Ali sedaj so postopali bolj pametno. Kralj je bil poslal vrtnarja, ki je natančno vedel, kako je treba ravnati s krompirjem in ta je ljudi učil pri praktičnem delu. Tako je prišel krompir do veljave in je od tiste dobe preprečil, da bi se bila lakota tako na splošno in močno razširila.
GOSPOHAltfJi
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju je dne 28. decembra na svojem rednem letnem občnem zboru soglasno sklenila, da se glasilo »Sadjar in vrtnar« še nadalje izdaja
kot samostojno glasilo, ker je list tako za prospeh sadjarstva in vrtnarstva, kakor tudi za obstoj sadjarskih društev neobhodno potreben.
Kmeiijska podružnica Sv. Krištof pri Laš kem. Vsem posestnikom iz občine Sv. Krištof se naznanja, da znaša članarina za Kmetijsko podružnico za leto 1931 še vedno 20 Din kot dosedaj, ker plača razliko za vsakega člana podružnica iz lastnih sredstev. Člani bodo imeli sledeče ugodnosti: 1. Vsak član dobi brezplačno eno jablano prve vrste, vrednost 15 Din. 2. Dobival bo vsak povečanega »Kme tovalca«. 3. Dobi vsak član podporo za slučaj poginule živine ali svinje, glasom pravilnika. 4. Dobavljal se bode umetni gnoj po znižani ceni. 5. Svinje se bodo cepile dvakrat na leto po polovični ceni itd. Podružnica poziva vse posestnike iz občine Sv. Krištof, da pristopijo kot člani k podružnici že iz lastnih interesov, ker ugodnosti, ki se sedaj nudijo, člani do sedaj še niso bili deležni. Kdor hoče biti član podružnice, se naj prijavi in plača članarino po 20 Din vsaj do 15. januarja 1931 pri enemu izmed sledečih zaupnikov: Goter Fr., Tremerje; Zupan Jožef, Debro; Senica Franc, Malič; Kajtna Jože, Slivno; Juteršek Matevž in Jančič Ludvik, Spodnja Rečica; Šergan N. in Lah Franc, Zgornja Rečica; Kurnik Blaž, Govce; Koblič Alojz, Kuretno; Trbovc Jožef, Sv. Krištof; Kačič Luka, Strmca; Kapla Jože, Trnovo; Knez Janez, Sevce; Dernovšek Fran, Sv. Marjeta; Senica Ivan, Sv. Marjeta; Priv-šek Ivan, Ogeče; Selič Anton, Jesenoravno; Grešak Rudolf, Brezno; Povše Martin, Belo-vo; Knez Martin, Sv. Jedert in Šunter Franc, Trnov hrib. — Odbor Kmetijske podružnice Sv. Krištof.
Koliko dobi kmet za svoje pridelke od prodajnih cen. Danska je, kakor že znano, dežela, v kateri je kmetijsko zadružništvo najbolj razvito, zlasti še zadružništvo za prodajo kmetijskih pridelkov. V Zedinjenih državah Sev. Amerike pa je zadružništvo med kmetovalci še prav malo razširjeno. Iz tega razloga je zelo zanimivo primerjati, koliko dobi kmetovalec od detajlnih prodajnih cen na Danskem in koliko v Zedinjenih državah Severne Amerike, oziroma koliko se prime posredovalcev med producenti in konsumenti.
V Zedinjenih državah dobi kmetovalec od prodajnih cen, ki jih plača kon-sument: 30% nadrobne prodajne cene za zelenjavo, krmila, sadeže in blago, ki se rado skvari, 40% za mleko, 45% za perutnino, 55% za živino, 69% za jajca, 75% za maslo. Na Danskem dobe' kmetovalci: 90% nadrobne prodajne cene za maslo, ki se prodaja doma na Danskem, 85% za maslo, ki se prodaja na Angleškem, 70% za svinjsko meso, ki se prodaja doma, 73% za svinjsko meso, ki se prodaja na Angleškem, 18% za jajca, ki se prodajajo na Danskem, 68% za jajca, ki se prodajajo na. Angleškem. Kakor se vidi, je razlika zelo velika. Da prodajajo danski kmetje tako ugodno, je pripisovati okolno-sti, da je njihova samopomoč tako raz vita in da so znali prodajanje kmetijskih pridelkov obdržati v svoji roki.
Husko blago na svetovnih tržiščih.
Ko je v Rusiji zavladala pred 13 leti boljševiška revolucija, je Rusija izgubila za svetovno gospodarstvo kot izvozna država skoro vsak pomen. Kmetijska produkcija v Rusiji je vsled posledic revolucije tako padla, da je bila krita komaj domača potreba, za izvoz ni ostalo ničesar. Sedaj pa je nastal v tem oziru velik preobrat. Sovjetska Rusija je pričela v veliki množini izvažati žito in les, vse to z namenom, da zanese nered na svetovna tržišča. Pri izvozu se namreč poslužuje dum-pinga, to je: prodaja blago po nižjih cenah kot pa so produkcijske. Na ta način seveda druge države s svojimi pridelki ne morejo konkurirati. Velik padec cen žita, ki se je pojavil na ame« riških tržiščih, je v veliki meri posledica sovjetskega dumpinga. Ameriški pridelovalci žita svojega blaga ne morejo spraviti več v denar po cenah, ki bi vsaj krile njihove produkcijske po-troške. Tudi v svetovni lesni trgovini se opaža konkurenca ruskega lesa. Na ša lesna trgovina se nahaja že v krizi in eden izmed vzrokov te krize je huda sovjetska konkurenca. Nekatere države so že podvzele korake, da popolnoma onemogočijo sovjetsko konkuren-

Vas v Birmi v Indiji, kjer je sedaj ognjišče upora proti Angležem.
co in verjetno je, da se bodo tudi ostale države skušale braniti posledic kon kurence z zvišanjem carinskih tarif 2a rusko blago.
V Beogradu sta se vršili dve važni gospodarski seji:
1.	Vinska sekcija privilegirane delniške družbe za izvoz je imela sejo gle de izvoza vina. Sprejeti so bili posebni sklepi z ozirom na poslednje znižanje trošarine od 1 Din na 80 par. Finančni Minister je sprejel posebno odposlanstvo, ki ga je naprosilo, da se to znižanje ne nanaša tudi na zaključene in plačane kupčije. Iz dravske banovine je bil navzoč član glavnega odbora g. Robert Košar.
2.	V trgovinski zbornici je bil izredni občni zbor Glavne zveze vinogradni kov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije, ki je razpravljal o novi vinski trošarini in o proračunu za leto 1931 ter o drugih tekočih zadevah. Sprejeti so bili razni predlogi, ki so jih stavili slovenski vinogradniki in ki se bodo pred ložili merodajnim činiteljem v odobritev, kakor n. pr.:
Dve glavni izvozni zadrugi.
Splošna svetovna gospodarska kriza ima svoj začetek in svoj višek v kmetijski krizi in je v nekaterih panogah uničujoče zadela naše kmetijstvo. Da bo izvoz kmetijskih pridelkov tudi za malo kmetijstvo uspešen, naj se združi v zadružništvu. Zato prosimo vlado, da nudi našim zadrugam, ki se pečajo z izvozom kmetijskih pridelkov, največjo podporo, posebno glede investicij in potrebne propagande v zunanjemu svetu. Važen ventil za izvoz našega blaga je ob severni meji države ležeči Maribor, kjer skrbi izvozna zadruga jugoslovanskih vin — Osrednja štajerska vinarska zadruga in Štajerska sad jarska zadruga za zbiranje in odtok kmetskega blaga v sosedne države, kot v Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško, Poljsko, Švico itd. Te zadruge so iz lastnih sredstev in s pomočjo domačega denarnega zadružništva investirale precejšnje svote za nabavo sodov ter kletarskih potrebščin, kleti in preš, zabojev itd., manjkajo pa jim za nadalj-ni razmah in posebno še v propagandne svrhe nadaljna sredstva in zato so nujno potrebne vladne podpore..
Izvozna zadruga jugoslovanskih vin ima n. pr. v bližini Gradca (Nemška Avstrija) lastno, veliko in lepo opremljeno klet, kjer leži sedaj okrog osem vagonov vina iz cele drŽave. Nad 1000 hI vina se je že prodalo.
Osrednja štajerska vinarska zadruga ima v najemu klet, ki drži okrog 3 tisoč hI in bo imela letos okrog 5000 hI prometa z večinoma kmetskim blagom.
štajerska sadjarska zadruga
je v letu 1930 izvozila 380 vagonov sadja, večinoma jabolk, 7 vagonov sliv,
15 vagonov tudi iz Srbije. Nabavila si je skoraj 10.000 zabojev: jugoslovans-
kih in amerikanskih. Uporaba zabojev je omogočila boljše sortiranje sadja, in na ta način se je sadje lažje nepoškodovano spravilo od sadjarja v vagone in na inozemski trg. To je še le majhen začetek zboljšanja pri vnovčenju sadja, ni pa še s tem vse doseženo.
Letos je bilo sicer veliko povpraševanje po jugoslovanskem sadju. Žal, da še pri nas sadna trgovina ni urejena tako, kakor bi morala biti, kakor to želijo inozemski odjemalci. Potrebno je na vsak način, da vlada v dobi sadne sezone v tem oziru vse potrebno ukrene. Na eni strani je potrebno, da izda vlada poseben pravilnik za pospe ševanje sadne trgovine, da se vrši nakladalna in izvozna kontrola, da se prepove sadna trgovina nereelnim, nepoklicanim in nekvalificiranim osebam, ki neizmerno škodujejo dobremu razvoju naše sadne trgovine. Na vsak način je nujno potrebna standarizacija v sadni trgovini: strogo sortiranje po velikosti, sortah in kvalitetah. V ta namen pa je potrebno dobro izšolano, strokovno osobje, ki si ga zadruga poskuša pridobiti, a to pa stane veliko denarja. V ta namen potrebuje zadruga nujno izdatno podporo, ker ona izvršuje to delo ne v lastnem, ampak v javnem interesu države in javnega gospodarstva.
Letos je izvozila zadruga za 13 mili-nov Din blaga v inozemstvo in s tem povzročila dotok tuje valute in povišala kupno moč sadjarjev. Na drugi strani pa je započela akcijo za pravilno gnojenje in smotreno pokončevanje sadnih škodljivcev.. V tej smeri se mora akcija pridno in splošno nadaljevati, dokler ne bomo dosegli takega uspeha, da bode naše sadje moglo konkurirati vsakemu inozemskemu.
Te zadruge se vodijo vestno, strokovno in bodo imele najlepšo bodočnost, ako jim vlada ne bo odrekla potrebne pomoči.
Predlog je bil soglasno sprejet in sa-vez bo v tem smislu posredoval pri Izvozni akcijski družbi glede podpore.
Fr. Wernig:
Za AollSanlemarlladvor-ske živine.
Naša živina je uživala nekoč znaten in prav pomemben sloves. Ne samo kot vprežna živina in klavno blago, ampak celo kot plemenska živina. Saj se je marijadvorce upeljalo nekoč — tako so mi pripovedovali — za o-sveženje krvi celo v Belo krajino. Pa tudi v nekdanji Sp. Štajerski so po u-plivu gospodov Jelovšeka in inž. Zi-danšeka prodirali marijadvorci vedno dalje. Kaj je potem ustavilo nadaljnje zmagovito prodiranje te pasme?
Mogoče slaba kakovost, slaba mlečnost? Ne eno in ne drugo, ampak krive so bile le nepovoljne povojna razmere in pomanjkanje podrobnega dela, katerega je dandanes treba za vsako povzdigo in tudi za ohranitev gotovega kakovostnega plemenskega blaga. .Sicer so odlični strokovnjaki mno
go in dobro pridigovali in priporočali ljudstvu, vendar predavanje je takšna posebna stvar.
Ljudje pridejo, poslušajo in se mo< goče tudi lepo zahvalijo za lepo predavanje, pa največkrat ne toliko radi stvarnosti izvajanj, kakor radi tega, ker je ta ali oni gospod znal tako — »fejst« povedati. Za dosego uspehov je pa treba predvsem v gospodarsko zaostalih krajih podrobnega in stvarnega dela z ljudstvom in med ljudstvom.
Tudi v slovenjgraškem in dravogra-škem političnem okraiu obstoja precej šnje število živinorejskih in bikorejs-kih zadrug. Obstojajo — pa le bolj na papirju. Za vzdrževanje dobrih pleme-njakov skrbijo danes lahko občine, za odbiro živine, za povzdigo in zboljšanje živinoreje pa so poklicane delujoče živinorejske zadrugre.
Ko sem nedavno prvič razvil svoj načrt dela živinorejske zadruge v Slovenjgradcu, sem naletel na precejšnje pomisleke. Vodstvo rodovnika in mlečna kontrola — to se pri nas ne bode obneslo! Če pa dobimo kako podporo, potem pa le upeljimo to novotarijo. Če ne gre, saj lahko zopet opustimo! Kako pa je bilo potrebno vpisovanje živine v rodovnik, o tem smo se prepričali že takoj prvi dan. Eno celo dopoldne smo hodili po hlevih, ocenjevali in zapisovali gg. Lobe, Schondor-fer in jaz in zapisali smo — celih 10 krav.
Pri marsikaterem dobrem zadružniku, članu marijadvorske živinorejske zadruge, smo našli v hlevih pretežno pincgavce, pri drugih posestnikih pa mešanice vseh mogočih pasem.
»Pa je ta šeka, križanka boljša za mleko«, je ugovarjala marsikatera ženica. In smo ji povedali, da je mogoče po Mendelovem zakonu v prvem rodu taka šeka res boljša, v drugem zarodu pa dobimo navadno blago slabše kakovosti. Napredek, boljša donosnost, je nam zajamčena le v odbiri plemensko čiste ali plemensko sorodne živine
Drug posebno preudaren posestnik, ki je kupil in prodal že mnogo živine, se je postavil na načelno stališče, da so čisti pincgavci boljši, kakor naši domači beli marijadvorci. Tudi temu gospodu smo postregli s tehtnimi pro-tidokazi.
Koroški deželni kulturni svet, ki gotovo ni toliko naklonjen domači slovenski marijadvorski pasmi, kot pinc-gavcem, uradno ugotavlja:
Povprečna letna mlečnost krav ma-rijadvorskih živinorejskih zadrug, katerih je na Koroškem 16, je bila leta 1927 2526 kg s 3.79% (96 kg na leto) tolšče; povprečna mlečnost krav pinc-gavskih živinorejskih zadrug (torej rudečelisaste živine) v letu 1927 je bila le 2285 kg s 3.82% (87.30 kg na leto) tolšče. Večji del pinegavskih krav je seveda bilo poleti na visokih planinskih pašnikih, kar povzroča deloma znižanje mlečnosti.
»Pa naši marijadvorci so sploh slabi za mleko; poglejte sive montafon-ce!«, nas je zafrknil tretji živinorejec. Toda tudi temu posestniku smo na temelju točnih uradnih dokazil dokazali, da naša živina ni slabša od druge, da je treba izmed najboljšega izbrati
le najboljše in bomo tako prišli v desetih letih do prvovrstnega blaga.
Povprečna mlečnost desetih krav naše domače marijadvorske pasme graščine Hofl v St. Salvatorju znaša na leto 5250 kg, povprečna mlečnost osmih plemensko čistih marijadvors-kih krav posestnika Eng. Voleriča v Althofenu pa znaša celo 5339 kg na leto. Uradno ugotovljenih primerov z nad 4000 1 mlečnosti na leto pa je nad 20. Če pa pogledate bikce, ki jih je kupila naša zadruga od g. Robiča v Lim-bušu, boste videli, da le-ti glede zunanjosti, oblike, širokosti križa in ravnosti nog ne zaostajajo za montafonci.
Četrti posestnik je zopet ugovarjal: »Pa kaj nam bo mlečna kontrola? Zakaj nam je treba zvišati mlečnost pri naši živini? Saj še to mleko, ki ga i-mamo, komaj spravimo v denar.«
»Le počasi«, odvrnemo, »naš načrt je, da spravimo povprečno mlečnost marijadvorskih krav na 3000 1 na leto. Ko bo enkrat toliko mleka, da bomo teleta lahko primerno vzrejali in dajali do pol leta in še dalje mleko, kajti vzreja je temelj vsega napredka v živinoreji; ko bo toliko mleka, da bomo lahko ustanovili v naših planinskih mestih Slovenjgraclec, Šoštanj in Dravograd, ki pridobivajo vedno več veljave kot letovičarska mesta, mlekarne, prodajalne mleka in mlečnih izdelkov, potem lahko nehamo z našim delom. Do te dobe pa smo še daleč Danes je v Ljubljani v vsaki ulici par mlekarn, prodajaln mleka. Tudi za našo lastno domačo rabo nam ne more biti vseeno, če redimo blago z 800 do 1000 1, ali 3000 1 mleka na leto. To zadnje nam plača krmo trikrat boljše, kakor prvo.
Še se je našel posestnik, ki je ugovarjal, češ: »Pa kaj nam bo plemenska živina — marijadvorci, katere bodemc vzgojili? Saj je ne bomo mogli prodat v južne banovine!« — In smo rekli: »Novi zakon predvideva izenačenje marijadvorcev s pomurci in v pomurskem rejskem okoliši1 so Srbi že često kupovali plemensko živino. Tudi pred
a)	v Jugoslaviji:
Celoletno 32 Din. Polletno 16 Din. Četrtletno 9 Din,
b)	v inozemstvu:
Celoletno <14 Din. Polletno 32 Din. Četrtletno IS Din.
videvajo ukrepi seje ministrskega sve ta z dne 11. dec 1930, da se bo odslej kupovala plemenska živina le pri nas doma in ne več v inozemstvu. Če bo pa le potreba, pa bomo zgolj radi zunanjih znakov tu in tam postavili kakega, montafonskega plemen j aka. Pasmo iz temelja spreminjati nima pomena. Za to ni časa in tudi ne potrebe. Spremeniti je treba najprej le rejske pogoje. Sicer pa so naši marijadvorci, belo štajersko pleme radi finega prvovrstnega mesa najbolj iskano blago v banovini. To nam sporoča dunajski trg in se podobno izražajo italijanski trgovci, ki dosezajo z marijadvorci samo hvalo.
Iz teh navedenih razlogov smo se po dali v Slovenjgradcu na delo, na vzre-jo in selekcijo domače živine, in nam sledi Mislinje z ustanovitvijo rodovniškega odseka Kmetijske podružnice in upamo, da bodo podobno sklenile tudi Kmetijske podružnice v Velenju in v Šoštanju in Živinorejska zadruga v Zavodnjem.
Potrebne tiskovine za vodstvo rodovnika in upeljavo mlečne kontrole je dobiti pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave ali pri g. Wernigu, ba-novinskemu kmetijskemu uradniku, začasno pri okrajnem načelstvu v Slovenjgradcu.
*
J. V.:
(Nadaljevanje.)
Jabolčni zavijač (tortrix pomonella).
Baš v letošnjem letu se je slišalo s strani sadjerejcev kakor tudi kupoval cev sadja v naših krajih mnogo pritožb glede izredno črvivega sadja. To dejstvo je seveda neposredno vplivalo tudi na prodajno vrednost sadja samega. Kje ležijo vzroki črvivosti sad' ja? Črvivo sadje n. pr. pri jablanah povzroča jabolčni zavijač, majhen metuljček, približno enake barve kot je drevesno lubje. Jabolčni zavijač se že prikaže meseca junija in julija. Ko se samica spari, poleže na nezrele plodove jajčeca in sicer 20 do 30 in to najraje v muho ploda. Že po nekoliko dneh izlezejo iz jajčec gosenice, ki se zarijejo v plocl do peščišča, katerega razjedajo. Plod zaostaja v rasti in navadno predčasno odpade. Po nekaj ted nih je gosenica dorastla, zapusti plod ter se večinoma spusti po nitki na zemljo, odkoder prihaja po daljnem razvoju preko delila zopet na drevo, ali pa si poišče že na deblu ugodna skrivališča pod raskavo skorjo, kjer se zabubi. Avgus-ta meseca se izleže metuljček, ki skrbi takoj za razmnožitev dru gega zaroda in poleže na dozorevajoče sadje zopet jajčeca, iz katerih se izležejo gosenice, ki gredo nemudoma na delo. Gosenice drugega zaroda so veliko nevarnejše, ker jih je mnogo več in ker oškodujejo že skoro dozorelo sadje. Te gosenice pa v velikem številu ne dorastejo na že dozorelem sadju in jih vsled tega prav lahko prenašamo v shrambe, kjer še le zapustijo sad, si poiščejo primerna skrivališča in se preko zime zabubijo. Gosenice pa, ki so že v sadovih na.drevju dorasle, pre-zimujejo pod skorjo debel ter se zabubijo šele spomladi. Meseca junija ali julija izlezejo zopet metuljčki in zgoraj navedeni proces se nadaljuje.
Januš Goleč:
Po proglašenju obsodbe se je sesedel Franc Guzaj na zatožno klop, zaihtel na glas, a se zravnal na opomin obeh stražečih ga paznikov, vstal, stopil krepko, zasadil svoj pogled v Klako-čarco, stisnil pest in siknil pred izginom za vrati na hodnik v jetnišnico: »Prokleta, se bova še srečala, a tedaj bom jaz porotnik in sodnik!«
V zaporni celici in pobeg.
Obsodbe Guzaj nikakor nI pričakoval. Prepričan je bil, da je presedel dva meseca v preiskovalnem zaporu več nego dovolj radi le«ske zlobe in hudičeve maščevalnosti. Ko so se ponovno zaloputnila za njim vrata zaporne celice in je oznanil zaškrt ključa izgubo svobode po nedolžnem za več nego 7 let, je vzklipelo v njem z vso po-besnelostjo, da bi bil pobil vse ter polomil, le da
bi zamogel ven iz ječe, da bi zadavil oba ženska zlodeja, ki sta mu pritisnila za celo življenje pečat zločinstva le zato, ker je bil prepošten za jarem nečistovanja. Škripal je z zobmi, klel, prisegal osveto in bil s pestjo po železnem križu, ki mu je branil ter zapiral pot v dir za samolastnim uničenjem vnebovpijoče krivične razsodbe. Več-urnemu najsrditejšemu razsajanju in divjanju ter razbijanju je sledila telesna utrujenost. Izbruhana telesna moč je zahtevala nadomestila s spanjem, ki je bilo sicer nemirno, a mu je vrnilo razsodnost ter zavest, da z glavo nikakor ne more skozi zid. Drugo jutro se je prebudil telesno umirjen; črv neugnanega pohlepa po najbolj krutem maščevanju se je oglasil v njem s podvojenimi ugrizi ter kriki. Sedel je na trdo ležišče, si podprl vročo glavo in se zamislil globoko ter na dolgo:
Treba je predvsem zagrabiti nad vse kruto, nezasluženo ter neusmiljeno zadevo pri pravem koncu. Njegov zagovornik je prijavil priziv, ki mu nikakor ne bo prinesel oprostitve ali zniža-
Lepe tishouEnc
za trgovce, obrt-nike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spa. dajoče tiskanice v latinici in cirilici
Izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
TIskarna s». Cirila
Koroška c. S
Čekov, račun fi štev. ro.6oa y
Telefon interurb.št Ing

Na češpljah najdemo takozvanega Cešpljevega zavijača (cydia funebra-na). Tudi na češplji poleže ta škodljivec junija in julija meseca svoja jajčeca". Iz njih se zvale gosenice, ki se zavrtajo v plod češplje ter se okoli ko-ščice preživljajo od cešpljevega mesa. Gosenica se zabubi deloma na drevju v skrivališčih pod skorjo, deloma pa v zemlji, kamor se spusti po nitki.
Predpogoj uspešnega zatiranja teh nevarnih škodljivcev je, kakor smo že ponovno naglasili, čiščenje drevja v zimski dobi, odstranitev raskave skorje, katera nudi najsigurnejša skrivališča s pomočjo železnih krtačic in str-gulj in končno zažiganje odpadlega lubja.
Škropljenje z močnejšimi karboli-neji v zimski dobi. Opasanje drevja z lepljivimi drevesnimi pasovi »Rekord« skozi celo leto.
Pobiranje odpadlega in napadenega sadja po tleh ter čiščenje shramb, kamor spravljamo dozorelo sadje.
Škropljenje sadov v mesecu maju ¿n juniju s škropili, ki vsebujejo arze-nikove sestavine kot n. pr. »Olanigan« ali »Nosprasen« itd.
Predno preidemo na ostale drevesne škodljivce, bodemo v prihodnjem članku opisali nekoliko vrst škropilnic, katere naj uporabljamo pri škropljenju sadnega drevja.
Dalje sledi.
Prekajeno svinjsko meso.
Svinjsko meso, katero se ne porabi sveže, se ohrani dolge mesece vžitno, ako se odimi in posuši. Da pa ostane res dobro in okusno vse leto, je treba upoštevati sledeče:
Za zakol določena žival naj bo pred klanjem lepo na miru, ker upliva raz-draženost živali neugodno na trpež-nost mesa. Kri namreč ne odteče po-
polnoma in ta zastala kri povzroči, da se meso ne drži. Nadalje je neobhodno potrebno, da se meso, ki smo ga določili za prekajenje, dodobra ohladi, še predno ga nasolimo.
Za nasoljenje mesa poznamo dva na čina in sicer suho in mokro nasoljenje.
Za suho nasoljenje se vzame drobno zmleta sol, med sol pa pomešamo soliter (1 dkg na 1 kg soli), zmleti poper, par zmečkanih strokov češnja in par zmečkanih brinjevih zrn. S to mešanico se nadrgne vsak posamezni kos mesa, posebno pri kosteh. V gnjat se napravijo na notranji strani z noževo špico vbodi do kosti in te luknje se napolnijo s soljo. Kosi mesa se vložijo v čisto kad iz trdega lesa in sicer prav na gosto. Veliki kosi na dno, z malimi kosi se izpolnijo nastale praznine, in vmes med vrste se potrosi še nekoliko soli. Kad se prekrije s čisto plahto, da se meso ne napraši ali da kaka druga nesnaga ne more do njega, nato pa postavi na suh, zračen in primerno hladen prostor. Meso ne sme zmrzniti, ker sicer sol ne prodre skoz in skoz. Imeti kad z nasoljenim mesom na toplem, morda še celo v družinski sobi ali izbi, kjer se spi, je pa skrajno nespametno in nezdravo. Prvič se meso vsled toplote pokvari ali pozneje prav rado zasmrdi, in drugič se navzame meso vsega tega, kar človek izdihava in s potenjem izločuje. Vse to je že od zdravega človeka strupeno, kaj šele od bolanega, morda celo jetičnega. Tako z vsemi dtihovi prepojeno meso ni okusno, še manj pa trpežno. Torej proč s to škodljivo navado!
Nasoljeno meso izloči čez nekaj dni sok ali zuro. Sedaj je treba meso preložiti, tako da pridejo spodnji kosi na-vrh. 0_.točena zura se pa polije preko
»raz fn§l*a prafiHa m leto
mi
s podobo Svete družine že dobite vsepovsod. Segajte pridno po njej, ker je res nekaj prav praktičnega.	1350
mesa. To prekladanje je treba izvršiti vsaki drugi dan. Crez 6 do 8 dni so manjši kosi že dovolj presoljeni, večji kosi pa rabijo do 20 dni. Dovolj presoljeni kosi se vzamejo iz kadi, na vsak kos se pritrdi dovolj močna zanjka iz trte ali motvoza (špage). Meso se pusti par ur prostoviseče na zraku, da se odteče mokrota ter osuši, nato pa ga obesimo v dim, kjer ga pustimo po velikosti posameznih kosov tako dolgo, da je dovolj prekajeno.
Prekajamo s toplim in s hladnim dimom. Vendar nas izkušnja uči, da je s toplim dimom bukovih drv povoj eno meso mnogo okusnejše ter čas preka-jevanja krajši od onega s hladnim dimom.
Ko je meso dovolj odimljeno in posušeno, ga obesimo v suh zračen prostor, da se ohladi in presuši. Prepih pa meso izsuši in je tako meso manj o-kusno.
Spomladi, ko pridejo s toplejšimi dnevi tudi sitne muhe, se prekajeno meso natančno pregleda za morebitnimi sivimi ali celo sluzastimi mesti posebno pri kosteh, morebitna plesnoba se odstrani s čisto suho krpo, posamezne kose mesa pa zaveže v papirnato vrečico, tako da ne more nobena muha ali kakšna druga živalica do njega. Nato se tako zavarovano meso obesi na suh zračen in kolikor mogoče hladen ter temen prostor.
Istotako v papir zavito meso se pa tudi lahko vloži v suh in presejan bukov pepel, kjer je varno pred mrčesom in se drži sočno zelo dolgo.
Mokro nasoljenje mesa.
Vsaj 24 ur shlajene kose svinjetine nateri z enim delom določene soli, nato pa naloži prav na gosto v kad kakor pri suhem nasoljenju. Čez naloženo meso vlij toliko popolnoma hladne zure, da stoji zura preko mesa. Tretji dan podteži meso z desko in kamenjem, nato pa vsaki dan zuro odtoči in polij čez meso. Vsakih osem dni meso preloži, spodnje kose navrh in obratno. Čez 8 do 14 dni so mali kosi dovolj
iteaü mesec
Din 13 -
bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive spise
KAKL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali ysak mesec en velezanimiv zvezek
po Din 13 -
Naročajte
v Tisharni sv. Cirila, Maribor. Korošha s
nja kazni, pač pa ima sedaj še časa do polno-močja razsodbe par mesecev. Ko bo priziv zavrnjen, ga bodo prepeljali iz Celja v kako kaznilnico, od koder bi bila izključena rešitev ali pobeg. Ako se hoče — ne- se mora maščevati, ne bo sedel nad 7 let, ampak mora izza objema štirih sten ven na svobodo kot divja zver v šume, kjer se bo opijanil z maščevalnimi naklepi. Pobeg je mogoč edino le od tod in tudi ne skozi trdo zamreženo okno, ampak od kod drugod. Treba bo zadeti na kako ugodno priliko izven zaporne celice. Predvsem ne sme zapraviti z divjanjem ter razsajanjem med pazniki dobrega glasu, katerega si je pridobil z mirnostjo med preiskavo. Sedaj, ko je obsojen, ga bodo začeli uporabljati za kaka pisarniška dela, pri katerih ne bode pazil nikdo s posebno pozornostjo nanj. Čakati — in zopet čakati, — le umirjenost mu bo prinesla svobodo — ključ do pri nebu, zemlji ter peklu zaprisežene osvete. Tako se je glasil zaključek Guzajevega prvega, drugega in vseh naslednjih razmišljanj, dokler mu ni SDoroeil
paznik ponudbe preiskovalnega sodnika, ako bi ne maral preganjati dolgega časa s službo zapisnikarja tukaj v jetnišnici. Kakor bi mu bil po-riiolel rešilni angel roko, se je oklenil te bilke upa, da bo prost pred odvedenjem v kaznilnico.
Skraja je prepisoval razne akte v svoji celici, ko se je prepričal sodnik o njegovi sposobnosti v pisavi, ga je klical vsako drugo popoldne v sobo pred jetnišnico, kjer je izpraševal one, ki so bili v preiskovalnem zaporu. Paznik ga je samo pripeljal v izpraševalno sobo, niti čakal ni nanj, ampak je moral sam poklicati stražo, ko je moral po opravljenem delu zopet nazaj v celico. Že nad en mesec je bil Guzajev Francelj sodni pisar. Priziva še ni bilo nazaj, sodba še ni bila pravomočna in še vedno je tičal v svoji obleki, kar je pomenilo glavno pomoč pri pobegu.
Prav meglenega popoldne ga je poslal preiskovalni sodnik iz izpraševalnice v uradno sobo v zgorajnem nadstropju okrožnega sodišča, odkoder bi mu naj prinesel zapisnik poprejšnjega dne iz tega in tega akta. Guzaj je šel po obsodbi
presoljeni, veliki kosi kakor gnjati pa morajo ostati v zuri do štiri tedne.
Naprej se ravna z mesom ravnotako kakor pri suhem nasoljenju.
Z ura.
Na 50 kg mesa vzemi 18 litrov vode, 3—4 kg soli (tukaj je vračunana tudi sol za natiranje mesa), 5 dkg solitra in 20 dkg kandissladkorja. Vse skupaj prekuhaj, shladi ter popolnoma mrzlo polij čez meso, ki je že nekoliko nasoljeno v kadi.
Svinjski tjulaš s kislim zeljem (Sege-cimer gulaš).
Na tanke liste zrezano čebulo pre-praži med mešanjem na masti, da postane zlatorumena. Nato dodaj do dva prsta debele kocke zrezano mastno svi-njetino (od glave ali trebuha), sol ter papriko ter vse mešaj par minut na ognju. Sedaj dodaj kislo zelje, premešaj, prilij toliko vode, da stoji vštric z drugim ter pusti v pokriti posodi du-šiti (kuhati) vsaj dve uri. Tu in tam previdno premešaj ter prilij po potrebi nekoliko vode, da se ne pripali. Ko je meso dovolj mehko, potrosi čez jed moko, premešaj, prilij potrebno vodo in pusti, da se duši še pol ure. Gotova jed mora biti bolj gosta, vendar ne suha. Postavi jo na mizo s krompirjem, ali v oblicah kuhanim ali v kosih.
Na 1 kg mesa vzemi 4 srednje velike čebule, zvrhan krožnik kislega zelja, pol male žličke sladke paprike ter eno žlico moke.
Jajčna pema z vinom (šaio).
V ponvici ali v lončku z ozkim dnom razžvrkljaj s šprudlo ali z metlico za jajčni sneg sledeče: osminko litra vina, 2 rumenjaka in 1 celo jajce ter 3 velike žlice sladkorja. Dobro raztepenc pristavi k ognju ter neprestano žvrk-ljaj toliko časa, da postane gosta pena. Ko se počne dvigati (vreti ne sme, ker se sesiri), takoj vzameš iz ognja ter presuješ med mešanjem v skodelico.
Kot pridatek k biskvitu je šato zelo krepčilen in dober.
Mariborski irg. Na mariborski trg v soboto dne 3. januarja so pripeljali špeharji na 90 vozeh 247 zaklanih svinj, kmetje 12 voz krom pirja, 2 zelja. 12 sena, 8 otave, 6 slame. Svinjsko meso je bilo po 10 do 26 Din, slanina po 15 do 18 Din, krompir 0.75 do 1.50 Din, čebula 2.50 Din, zelje 0.50 do 1.50 Din. Seno 75 do 90 Din, otavo 85 do 90 Din, slama 50 do 55 Din. Pšenica 2 Din, ječmen 1.75 Din, oves 1.25 do 1.50 Din, koruza 1.50 Din, ajda 1.25 do 1.50 D, ajdovo pšeno 4.50 do 5 Din, proso 2 do 2.50 Din, fižol 2 do 2.50 Din. Kokoš 30 do 45 Din, piščanci 30 do 75 Din, raca 30 do 40 Din, gos 60 do 70 Din, puran 50 do 90 Din, divji zajec 35 do 45 Din. Česen 14 do 16 Din. Kislo zelje 4 Din, kisla repa 2 Din. Jabolka 3.50 Din, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2 do 3 Din, smetana 12 do 14 Din, surovo maslo 36 Din, jajca 1.25 do 1.75 Din, med 14 do 16 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem, dne 2. januarja tega leta je bilo pripeljanih 106 svinj. Cene so bile sledeče: Mlada prašiči 7 do 9 tednov stari komad po 225 do 250 Din; 3 do 4 mesec stari po 300 do 350 Din; 5 do 7 mesecev stari po 400 do 450 Din; 8 do 10 mesecev stari po 550 do 650 Din; eno leto stari po 900 do 100 Din. 1 kg žive teže po 8 do 10 Din; 1 kg mrtve
Ali ste že naročili lepi verski družinski list
presv. Srca Jezusovega,
ki je glasilo pobožnosti Srca Jezusovega, Srcu Jezusovemu posvečenih družin, Apostolst-va molitve, Apostolstva mož in fantov, duhovnih vaj in jugoslovanskih misijonov D. J. v Bengaliji. Daje dragocena navodila za duhovno življenje. Vsako številko krasi mnogo lepih slik. List je pisan za vse stanove. Januarska številka ima tudi umetniško prilogo in priročen koledar.
Naroča se pri upravi »Glasnika«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Celoletna naročnina samo 15 Din (7 lir, 3 šilinge, pol dolarja).
Vsaka Srcu Jezusovemu posvečena družina naj gotovo naroči »Glasnik«!
teže od 12 do 13 Din. Prodanih je bilo 68 komadov.
»Rekord« lepljive drevesne pasove dobite v glavni zalogi I. Videmšek, Maribor, Korošče-
va ulica 36.	1497
+
V Nemčiji vzbuja občo pozornost vest o dogodkih, ki se odigravajo v zakotni vasi Oppau v Šleziji. V omenjenem selil stoji hiša krčmarja Raškeja, ki tam kaj prebiva s svojo ženo in petimi otroci. Devetletna hčerkica Greta je v zvezi z nepojasnjenim in skrivnostnim trkanjem. Čuden pojav so slišali prvič 15. oktobra m. 1. Nato je nastal daljši odmor, a od 9. novembra se je ponavljalo trkanje dnevno in večkrat skozi celo noč. Znamenja je slišati le tamkaj, kjer se nahaja trenutno deklica Greta. Če ta menja prostor, se preseli z njo tudi trkanje. Ako položijo otroka v postelj, je čuti trkanje izpod postelje, ako pokljuka Greta po steni, je takoj slišen tudi odgovor. Poskusili so, da so Greto spravili k njeni stari materi, a tudi tjekaj jej je sledilo čudno trkanje.
Starši deklice so storili vse, da bi preskrbeli razlago skrivnostnega pojava. Poklicali so župana ter zdravnike, ki so prišli na lice mesta z orožniki, ki so hišo zastražili. Storili so vse, da bi bila vsaka prevara izključena. Deklico so položili na plašč iz gumija, mizo ter postelj so podložili s steklom. Kljub temu se je pojavilo trkanje vpri čo komisije ravno tako kakor poprej. Komisija zagonetke ni mogla razvoz-ljati.
Nekateri so bili mnenja, da povzročajo trkanje podgane in radi tega so odtrgali pod. O podganah ni bilo niti najmanjše sledi.
Napravili so še ta le poskus: Deklico so položili na tla, okoli nje so odžagali pod. Niti to ni pomagalo.
*
prvič iz jetnišnice po dolgem hodniku na okrožno sodišče, a ga ni bilo nikdar več nazaj. Iz prvega hodnika je zavil na levo in tamkaj je bilo križišče: na desno in na levo, navzgor in navzdol. Pri pogledu na štiri odprte strani mu je nekaj pošepnilo: sedaj ali pa nikdar! Ni izbral zaukazane mu poti navzgor po stopnicah, ampak navzdol, skozi glavna vrata na ulico — v svobodo — v šume po načrte najkrutejšega maščevanja.
Na domu in v gozdu.
Niti prikriti ni skušal pobega na celjskih ulicah, ker je bil v svoji obleki in le brez klobuka. Iz Celja jo je mahnil kar po cesti skozi Teharje ter Štore proti Št. Jurju. Znal je dobro, da bo preteklo nekaj ur, predno ga bodo spogrešili v jetnišnici. Zopet bo preteklo nekaj časa, predno bo prejela žandarmerija nalog, da ga poišče ter privede nazaj kot ubežnika. Kot bivši orožnik je tudi slutil, da ga bo roka pravice najprej iskala doma pri starših pri Sv. Primožu. Dobrega poldneva je bil še popolnoma varen pred zasledovanjem. Domov k materi je moral, njej je mo-
ral pogledati v oči in jo uprašati: Ali verjame tudi ona, da je tat — lopov — zločinec — izmeček človeštva? Nikogar znanega ni srečal tja do Štor. Da bi ne položil uteka iz zapora na jezik znancem, prijateljem ter sorojakom Šentjurča-nom, je zavil kmalu za Štorami s ceste na bližnjico proti levi po polju ter travnikih proti šentjurski podružnici Sv. Primoža, ki je na ravnici skoraj tik ob okrajni cesti Št. Jur—Ponikva. Na levo ob cesti, ako prideš iz Št. Jurja ravno nasproti Sv. Primožu stoji še danes kmečka hiša, kjer so rekali pred dobrimi 50 leti pri Šarklu. Razen Šarklove male posesti je bil v Guzajevih časih pri Sv. Primožu še en večji gruntar in nekoliko dalje ob cesti primoški mežnar, ki je bil po poklicu kovač.
Šarklova hiša je bila krita s slamo in je i-mela po stari kmečki navadi na sredini za malo lopo črno kuhinjo z odprtim ognjiščem in na levo ter desno po eno sobo s takozvanim štibelcem, kjer sta prebivala na desni strani Guzajeva starša. Pri hiši je bilo majhno posestvo, ki ni zado-
ffajlžoljša reklama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so le
no
f!0
flsHovine,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran« de, dopisnice, le» taki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Fisftarna sv. Cirila
«Mariboru, Koroška c.5
DRUŠTVENE
Oimož. Nova zgodovinska igra v petih dejanjih Pivcev »Mlinarjev Janez« se vprizori v ormoški društveni dvorani v nedeljo dne 11. januarja popoldne ob treh. Igra je nova in velezanimiva iz leta 1456, iz zgodovine celj s>kih grofov in teharskih plemičev. Igra je dramatizacija Kočevarjevi povesti o mlinar-jevem Janezu, je nadaljevanje Funtek-Par-move opere »Urh, grof Celjski«. Povec kaže početje celjskih grofov, bežigrajske temne ječe, trpljenje Teharčanov in njihovih hčera, častne boje teharskih sinov, zmago krščanske kreposti nad krutostjo in zvijačo, boje s Turki pred Belgradom, nastop Janeza in Marjetice, njuno suženstvo v Alžiru in srečno vrnitev na slavne Teharje. K mnogobrojni u-deležbi vabi Prosvetno društvo v Veliki Nedelji.
Formin. Človek kot družabno bitje si ne more želeti boljšega, kot je zvesti sodrug, dober prijatelj, ob katerega se zaupno opira srce v tugi in veselju; človeštvo vobče je velikanska družba, v kateri smo neposredno vezani eden na drugega v širjem in ožjem pomenu. To misel družabnosti in iskrenosti razume in tudi po sorazmerni možnosti udejst-vuje v bližnji okolici Izobraževalno društvo v Osluševcih. To društvo nam je dne 28. decembra oskrbelo v hiši gostoljubnega Antona Venta dobro uspelo veselico, ki je imela lep družaben značaj. Pozdrav, Zvočne pesmi, godba, osobito pa »Maticova« humoristična predstava je izzvala iz gostov prav dobro razpoloženje.
Pesem vod.
Tako malo je znano, da potok šum-lja po napevu, da imajo tekoče vode svoje muzikalične zakone.
To čudno prikazen sta prvič opazovala ter ugotovila pred desetletji nemška fizika Ernst ter Albert Heim. Dognala sta, da izvirajo glasovi tekočih
vod od tega, ker povzroča nagli tok v vodi majhne zračne mehurčke, ki se, dospevši na površje, razpočijo. Pri toku vode se dogaja nešteto najneznat-nejših eksplozij. Pri eksplozijah se vedno ponavljajo trije določeni glasi: C, E in G, ki tvorijo C dur akord. Pri vo-dopadih se pridruži trem omenjenim glasom še nizki F. Počasi žuboreči potoček prepeva v glasih: C, E, G; šumeča reka, manjši vodopadi pojejo pesem v F, C, E in G glasovih. Pri najbolj silovitih vodopadih prevlada nizki F vse druge glase, kakšen je pač tok vode in po tem nadkriljuje ta ter oni glas tako, da se glasi pesem tekočih vod vedno v C duru.
Pesem dreves.
Tudi šuštenje ter bučanje gozdov se vrši po godbenih zakonih. Smrekov ali jelkin gozd šumi čisto drugače nego listnato drevje. So drevesa, kojih šumenje doni kakor orgle. V parku egipčanskega mesta Kairo raste več akacij, ki povzročajo pri najbolj lahnem pišu vetra flavtne koncerte. Te vrste akacij imajo dolge trne, katere izdol-bejo posebne žuželke in jih preluknjajo. Skozi luknjice piska veter, kakor bi igral na flavto. Raziskovalec Afrike Jurij Schweinfurth je odkril v Šiluk deželi cele gozdove flavta akacij, iz katerih se razlega pri vetrovnem vremenu daleč slišna godba kakor iz tisočerih flavt. Domačini se ogibljejo v nepoučenem praznoverju piskajočih gozdov.
Pasem mrtve narave.
Ne prepeva nam samo živa narava, celo kamenje doni ter kriči, celi hribi dajejo od sebe daleč slišne glasove. Stari kameniti stebri tožijo ter jočejo pri vzhajanju solnca. Po zapuščenih dolinah zvonijo zvonovi iz nevidnih zvonikov. Morske obali pretresa pisk tromb. Baš beleženo so dejstva, katera bomo dokazali na sledečih vzgledih:
Pri egipčanskem mestu Theben stoji bogznaj koliko tisočletij stari Mernao-nev steber, ki je izklesan iz granita. Kakor hitro posijejo na steber prvi žar
ki vzhajajočega solnca, se razlegajo iz njega najbolj mični valčki. Godbo iz Memnonovega stebra razlagajo z razliko med nočno ter dnevno temperaturo. Že staroegipčanski svečeniki so o-pazovali muziciranje stebra in so ga izrabili v svoj prid. Kot dobri fiziki so ustavili v steber posebno napravo, ki je pojačevala čudno godbo in vzbujala priprostemu narodu božanstveno obču dovanje ter češčenje. Pojačevalna naprava je seve že davno — davno propadla, a muziciranje in seve neojače-no je ostalo v stebru do danes.
Severno od Egipta na iz sv. pisma znanem Sinajskem polutoku, naletimo glasove od sebe dajajoče čudo posebne vrste. Pri ribiški vasi Tur ob morski obali je komaj 100 m visok peščeni grič, kateremu pravijo »hrib zvoaoy« in ki pada zelo strmo proti obali. Oni, ki so že plezali na stožičasti grič, so slišali in čujejo še danes pri suhem vremenu čudne, zvonenju podobne gla sove pod nogami. Ako plezalec postoji, mu doni naprej pod nogami in glas se razgublja le počasi. Ako potnik nada< ljuje pot proti vrhu, mu zvoni neprestano pod nogami. Tamošnji beduini pripovedujejo tujcem pravljico o začaranem krščanskem samostanu, koje-ga zvonenje se glasi iz notrajnosti griča. Hrib je po tej pripovedki proklet od mohamedanskega Alaha in racli tega zdivjajo kamele karavan, ako morajo mimo.
Omenjeni »grič zvonov« so raziska-vali že v najnovejših časih vsi mogoči raziskovalci, naravoslovci ter učenjaki. Vsak je podal glede zvonenja svojo lastno razlago, vendar ni nobena verjetna.
V Nemčiji je znana »pojoča dolina v Tlircnec&ena. Med visokima, z gozdovi porastenima hriboma se raztega tamkaj globoko zarezana dolina, ki ima le eden izhod proti jugo-zapadu. Že v sta rodavnih časih je veljala dolina v Thronecken kot prebivališče duhov brez miru in se je je vse z največjim strahom ogibalo. Potniki so čuli pri belem dnevu zvonenje, pojoče človeške glasove in razne druge skrivnostne od-
Efcnimni no list
Izhaja tisah
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodlfnj iz brazilijan-skega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Unrava NEDELJE, Maribor, S' mškcv
ira j. o
Guzajeva rojstna hiša na levo od podružne cerkve Primoža.
sv.
stovalo za prerejo družine. Treba je bilo na dnino. V tej borni primoški kočuri je bil rojen Franc Guzaj dne 12. novembra 1839 kot zakonski sin Antona in Ane, rojene Mravljak.
Okolica Sv. Primoža je odprta na levo od
Št. Jurja, proti desni je obdana od gozda in bi iil kraj, ako bi ne peljala skozi cesta, precej samoten in se mu je mogoče približati čisto ne-opaženo.
Tudi našega ubežnika ni videl nikdo, dokler ni stopil pred mater ob ognjišču. Prestrašila se je, ko jo je ogovoril in so jej ušle nekako presenečeno besede: »Jezus, Marija, ti si, Francluh? Odkod za božjo voljo si se uzel? Saj si bil zaprt v Celju?«
»Za božjo voljo, in vi mati ste verjeli, da je vaš sin res tat in so ga obsodili po pravici, ker je stegnil prste čisto po nepotrebnem po tuji lastnini?«
Mati si je utrnila solzo na to uprašanje, se useknila, pogledala sinu v oči in ga pobožala po glavi z zagotovilom: »Veliko se govori po fari o naši hiši. Bog mi je priča, da sem znala, da boš prišel in mi boš povedal, da so te oropali po nedolžnem dobrega imena, kakor so ga že ukradli davno nnši hiši.«
(Dalje.)
meve. Tajnost te dolinice še nikakor mi pojasnjena od znanstvenikov.
sukmm tam»
DOPISI HLO-
Ali so tudi Prekmurci — celoletni naročniki »Slovenskega Gospodarja« — zavarovani?
Iz Prekmurja dobivamo dopise, če so tudi Prekmurci zavarovani. Sporočamo, da tudi za nje velja ista ugodnost kakor za vse druge od letos naprej. — Prijatelji našega lista v Prekmurju, opozorite na to svoje znance!
Maribor. Tukaj je umrla Marija First v vi-i>oki starosti 80 let. Rojena je bila 1851 v Mo-s.irju. Živela je pri svoji hčerki v Mariboru. ,lilagi pokojni ostani ohranjen časten spomin!
Sv. Jurij na Pesnici. Pred kratkim se je vrnila tukaj lepa slavnost. Naš gospod župnik je posvetil Haričevo hišo na Jedlovniku božjemu Srcu. Pri tej priliki so zbrali prijatelji revnega dijaštva za Dijaško kuhinjo v Mariboru 200 Din. Vsem darovalcem izreka najlepšo zahvalo odbor Dijaške kuhinje.
Ribnica na Pohorju. Bog je rešil dne 30. decembra minulega leta hudega trpljenja 42 let staro ženo in mater Zofijo Lipuš, soprogo našega cestarja Antona Lipuš. Deset muke-polnih let je bila reva priklenjena popolnoma na postelj ter navezana na tujo pomoč. Požrtvovalni mož in dobra hčerka Berta sta si prizadevala kar največ mogoče ji bridko stanje vsaj olajšati, zakar bo njima in še ostalima dvema otrokoma gotovo izprosila mamica-mučenica pri Bogu najboljše plačilo. Bolezen si je nakopala pred leti s tem, da je pre-brižna z delom prezgodaj vstala iz porodne postelje. Naj trpinka v miru počiva! Ostalim naše globoko sožalje! — Snega dosihmal nismo imeli še mnogo. Tudi posebnga mraza še ne, kakor običajno rad pritisne pri nas skoro sleherno zimo čez božične praznike. Ta čas se po naših hišah zlasti zvečer pridno čitajo časopisi, Mohorjeve knjige itd. — Posebno oživela je cesta proti Vuhredu. Devet voznikov iz Oplotnice je dospelo k nam vo-eit že obdelano kamenje iz kamnoloma g. E. Erlich-a v Hudemkotu. Sodijo, da ga bo nad SO vagonov; je namreč to skoro ves zaostanek iz poletja in jeseni, ko kamen ni našel pravega trga. Enako število pomaga tudi domačih voznikov, ki so veseli, da imajo zaslužek. Bo li podjetje z delom kaj zopet začelo, nam pa še ni znano. — Z novim letom je otvoril v Hudemkotu gostilno mlad, a vrlo podjeten posestnik Viltužnik Ignac. Ker s pridno ženo Lenčko uživata oba glas kot poštena, krščanska in nadvse vljudna zakonska, je tudi nju gostilna priporočilna. Posebno pripravna pa bo ta gostilna dati okrepčila in prenočišče vsem izletnikom, došlim od vuh-reškega kolodvora na našo Veliko Kopo. Želimo mnogo sreče!
Tinje na Pohorju. Dne 22. decembra smo pokopali p. d. Škrinjarjevo mater Marijo Smogavec iz Planine. Na sedmini se je na predlog gospoda logarja Ferdinanda Gradišnik nabralo za občinske reveže 100 Din. Hvalevredno!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Kakor vsako feto, tako smo tudi ob zadnjih božičnih praznikih z vso slovesnostjo obhajali vsakoletno tridnevnico. Udeležba od strapi domačinov
in iz sosednih župnij je bila vse tri dni jako velika, ob sklepu pa naravnost veličastna. Upajmo, da oh božičnih praznikih nismo zastonj prosili za ljubi nebeški mir, pač pa, da nam ga bo božje Dete v obilni meri delilo celo nastopno leto. Krona in zaključek vsej tridnevnici pa je bil v nedeljo, na god nedolžnih otročičev, ko je bil v ccrkvi slovesni sprejem nad 140 šolarjev v Marijin vrtec. Dolgo namreč se je še od raznih strani izražala želja, da bi se tudi za naše šolarčke ustanovila cerkvena organizacija, ki bi bila nekako središče in ognjišče, v katerem bi se zbirali naši otroci ter v njej iskali in dobivali pravega Kristusovega in Marijinega duha, duha pobožnosti, poštenosti, samozataje in pravega viteštva. Otroci sami so tudi že prav nestrpno čakali trenutka, ko se jim bodo pripele na prsi Marijine svetinjice. In to hrepenenje se jim je na god nedolžnih otročičev tudi izpolnilo. Naj božje Dete blagoslavlja ves Marijin vrtec in vse nejgove člane, privabi naj pa v vrtec tudi otroke onih staršev, ki so v strahu, da bi mogoče njihovim otrokom kaj škodovalo, ako bi v cerkveni organizaciji slišali kaj verskega pouka! — Silno nas je pred dobrim tednom pretresla strašna novica, ki je prišla iz negovske občine, kjer je desetletni paglavec na premišljen način umoril in oropal staro ženico. Kje tiči vzrok temu grdemu, nezaslišanemu otroškemu zločinu, tako smo se vsi vprašali. Odkod ta otroška pokvarjenost? Najbrž v vzgoji. Kako je torej silne važnosti, da se otroci vzgajajo v samozataji, poštenosti, sploh v krščanskem duhu. Daj, ljubi Bog, da se kaj takega nikdar več ne pripeti med Slovenci!
Sv. Andraž v Slov. gor. Poleg kmetijsko-r.adaljevalne šole, ki se je ustanovila lansko leto, in poleg močne kmetijske podružnice smo na Novega leta dan ustanovili tudi sadjarsko in vrtnarsko podružnico. Število članstva sicer ni veliko, vendar pa bo štela podružnica okrog 30 članov. Na ustanovnem občnem zboru, ki ga je vodil pripravljalni odbor s predsednikom g. Drago Predanom na čelu in tajnikom g. Vinko Jurančičem, se je izvolil sledeči podružnični odbor: Predsednik Toš Tomaž, podpredsednik Kostanjevec Frac, tajnik Vinko Jurančič, blagajnik Rudolf Čobec. Odborniki pa: Alojz Druzovič, Vojsk Franc, Zorko Jakob, Josip Suhač in Drago Predan. Izvoljni odbor nam jamči, da • bo podružnica v svojem prekoristnem delovanju dobro uspevala. Podružnica si bo nabavila lastno sadno škropilnico in bo že v bližnji pomladi na ta način skušala zatirati številne sadne škodljivce. Novo ustanovljeni podružnici želimo obilo uspehov!
Sv. Jurij ob južni žeL Pred nedavnim časom se je pojavil v sredini naše okolice neki človek, ki mu ob večerih nikakor ne da zaspati, predru «e izvrši svoje nočne službe. Ima neko navito, ki nam pa ni prav nič po volji. Ta nepovabljen gost se prav rad pojavlja v tihih večerih okrog nekaterih hišnih okenc in napenja svoja ušesa, da bi si kaj nabavil za svoj jeziček. Pravijo, da ima pač tako bolezen, da mu baje zoper to ne pomaga prav nobena roža za lek. Upati pa je, da se vendar znajde kak doktor, ki mu bode podpisal pravi recept za nabavo zdravil, da se ta kuga preveč ne razpase.
Šmarje pri Jelšah. Lepo božičnico nam je pripravila naša romarska cerkev s krasno razsvetljavo, okrašenimi drevesci in lepo urejenimi že četrt stoletja starimi jaslicami. Pa to božično veselje nam je skalila smrt ugledne posestnice Marije Lorger, po domače Gro-
bovšce v Pristavi 6, ki je bila na Štefanovo ob izredno veliki udeležbi pokopana. — Vse dni od Božiča do Kraljevega nas po stari navadi nas obiskujeta naša vrla gospoda dušna pastirja, da nam prhiašata blagoslov in novoletne pozdrave. Iskreno hvaležni smo jima za to! — Rojencev smo imeli v minulem letu 8!, umrlih 60, poročenih pa 21 parov.
Bošfanj. V sredo dne 24. decembra zvečer ob 10. uri je šla Antonija Konc v Krškem na dvorišče, da obseka božično drevesce na primerno dolžino. Kar zagleda dober korak ob strani, da stoji vpognjen moški, ki zakriva s klobukom obraz. Deklica zakliče: »Kdo je?« Mesto odgovora je počil strel in je imela takoj štirikrat prestreljena črevesa. Zločinec je zbežal. Deklico so odpeljali z rešilnim avtom v bolnico ter so takoj izvršili operacijo. Upati je, da okreva.
Rečica ob Savinji. Naša župna cerkev, posvečena sv. Kanciju, je bila zadnja leta potrebna popravila, zlasti kar se tiče slikarije. Prečastiti g. duhovni svetnik je ob desetletnici svojega pastirovanja dal našo župno cerkev v poletnem solnčnem času od slikarjev tako lepo preslikati, da jo je veselje gledati. — Kvaterni teden pred Božičem smo imeli sveti misijon, katerega so vodili trije čč. gg. misijonarji iz Celja. Pridige so bile prav dobro obiskane. Hvala vsem, ki so nam omogočili, odnosno priredili duhovno obnovljenje. Naj bi njegovi sadovi ostali trajni!
Bukovžlak. Neizprosna smrt se je začela v zadnjem času oglašati tudi v naši vasi. Pred dobrim mesecem smo spremili k večnemu počitku 831etno Uršulo Ostrožnik. Pokojnica je bila dolgo vrsto let dobra in verna gospodinja v Bukovžlaku. Kljub svojim osmim križem je še vedno opravljala vsa lažja dela. — V dobi enega meseca ji je sledil 921etni mož Franc Ostrožnik. Res lepo starost je dosegel s svojim zmernim življenjem, tako da je bil zadnji čas eden najstarejših v naši župniji. Občudovanja vreden je bil njegov spomin na stara leta, skoro vsak važnejši dogodek je vedel označiti z natančnim datumom. S svojim humorjem nas je zabaval veliko zimskih večerov. Dolgo let je bil cerkveni ključar ter zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Nekaj dni pred smrtjo je še tožil, ker mu je tako vid opešal, da ni mogel več citati tega 1a-ko priljubljenega lista. Oba pogreba sta dokazala, kako sta oba rajna bila pri ljudeh splošno priljubljena. Zanimivo je tudi to, da v tej hiši že ni bilo 57 let nobenega mrliča, a sedaj pa kar dva v enem meseceu. Blagopo-kojnikoma svetila večna luč! Vsem ostalim
pa izražamo naše iskreno sožalje!
*
P. Rozman.
podporni sklad vini-Carjev.
»Strokovna zveza v i ni farjev« ni samo organizacija borbe za pravice viničarjev, kjer je to potrebno, ampak je predvsem organizacija 6tanovske samopomoči na temelju krščanske vzajemnosti, ustvarjene po prizadevanju naših najboljših in najzavednejših tovarišev viničarjev, kateri v svojem obubožanem bratu in sotrpinu vidijo obenem tudi sliko svojega stanu kot celote. Zategadelj njim je medsebojna vzajemnost, sloga in pomoč nad .vse drugo, ne iščejo v organizaciji le sebe in svojih koristi, marveč se žrtvujejo za dobrobit vseh svojih, doprinašajo za to skupnost tudi najtežje žrtve jn premagovanja, zavedajoč ¿-«t
da so na pravi poti in da je le v dejanju mogoče zadostiti pravi ljubezni do bližnjega, ki mora predvsem dičiti člane krščanske, delavske, strokovne organizacije.
Najboljši dokaz, kaj vse zmore prava stanovska vzajemnost in sila organizacije, je gotovo naš »Podporni sklad«, katerega smo si organizirani viničarji ustanovili še le komaj pred tremi leti in nam pokazujs najlepše uspehe. V tej kratki dobi obstoja »Podpornega sklada« je bilo članom izplačanih sledeče: 188 .porodniških podpor v znesku 9179 Din, 1112 bolniških podpor v svoti 49.102 Din, nezgodnih podpor 103 v svoti 5521 Din in 102 posmrtninskili podpor v svoti 28.080 Din. — Vseh podpor je bilo skupaj 1504 izplačanih v celotni svoti 81.882 Din. Za viničarski stan, posebej pa za našo »Strokovno zvezo« so v da našnjih razmerah to številke, ki pomenijo veliko. Pa kdo se briga za našega bolnika, kdo za mater delavko v njenih porodnih bolečinah, kdo ob telesni nezgodi in celo takrat takrat, ko zapoje mrtvaški zvon? Za viničarja sploh malokdo, po navadi pa celo nihče. Tukaj je potem naša organizacija na svojem me stu. Ravno v podpornem skladu moremo si najbolj medsebojno pomagati. Z združenim delom in s skromnimi prispevki smo že veliko storili in mnogim med nami smo odpo-mogli ravno v trenutku, ko so postali pozabljeni od vseh drugih. Koliko več pa bi lahko še storili, ako bi bili vsi viničarji organizirani v naši »Strokovni zvezi viničarjev« in če bi ne bilo še toliko tovarišev brezbrižnih za svojo stanovsko skupnost, kakor jih je še danes! Kar je drugim delavcem »Okrožni urad za zavarovanje delavcev«, to je skoro nam naš »Podporni sklad«. Razlika je pri tem le tolika, da je prvi z zakonom določen, in da morajo k zavarovanju prispevati tudi delodajalci, tukaj .pa je zavarovanje v »Podpornem skladu« prostovoljno, plačano le od nas viničarjev samih. Če še omenimo zraven naš »Starostni sklad« kot ravno tako prostovoljno zavarovanje zoper starost in onemoglost, ne more prav nihče izpodbiti priznanja »Strokovni zvezi viničarjev«, da je več kakor do danes vsi drugi storila na gospodarskem, so-cijalnem in tudi kulturnem polju za viničarski stan. V današnjih razmerah bi ne smelo biti več vseeno, če je viničar organiziran ali pa ne. Organizirani imamo že danes velike skupne vrednosti, ne visijo naše potrebe le samo na naših gospodarjih, ampak si prizadevamo, da se z vsemi združenimi silami u-premo prevelikemu obubožanju ali takozvani proletarizaciji. Zato bi morali biti tudi vsi vinogradniki na tem interesirani in bi morali še svoje viničarje v organizacijo navajati, — njim tu pa tam celo kaj pomagati k plačanju članarine, posebej v brezposelnem času, namesto da se jih tu pa tam od organizacije še odgovarja.
Sedaj smo ustanovili še poseben »Posmrt-ninski sklad«. Iz podpornega je treba izločiti posmrtninske podpore v korist drugim podporam. Vsi redni in podporni člani »Strokovne zveze viničarjev« morejo pristopiti s celimi svojimi družinami v ta posmrtninski sklad Po enoletnem članstvu se izplača za umrlim članom najvišja podpora 1000 Din, po polletnem članstvu pa 500 Din. Ako se število članov zelo poviša, se vzporedno povišajo tudi posmrtnine, ali pa se iz poviškov zbere poseben rezervni fond, iz katerega bi se naj izplačevale posmrtnine v zimskih in brezposelnih časih, to je takrat, ko se denar za članarino najtežje dobi. Sprejmejo se le člani v starosti do 70 let in otroci stari čez dve leti. Članarina znaša 50 para, se plača dvakratno naprej.
Tolika članarina se plača le samo v vsakem tretjem smrtnem slučaju, vendar pa skupno za tri slučaje naprej, po položnici, ki jo vsaki družini pošlje načelstvo »Strokovne zveze viničarjev«. Družini, ki se želi zavarovati pri tem, posmrtninskem skladu, se pošlje tudi tozadevni poslovnik in pristopnica v podpis. A vendar se ne sprejmejo taki, ki niso že redni, bodisi podporni člani »Strokovne zveze viničarjev«. Pristopijo lahko tudi družine majer-jev, malih posestnikov in drugih, toda morajo kot podporni člani za vsako leto najmanj 25 Din prispevati v dobro »Strokovni zvezi viničarjev«.
Zavarovanje v tem »Posmrtninskem skladu« bo gotovo v največji meri moglo odpo-moči premnogim iz največje stiske in bode v gotovih slučajih ob smrti roditelja ostalim služila tudi za primerno doto. Zahtevki tega posmrtninskega zavarovanja so malenkostni, zato za vse viničarje tudi izvedljivi, samo le dobre volje je treba in zaupanja v skupno moč.
Viničarji vseh goric in krajev! Zavarujte se, organizirajte se! Zdramite se vendar iz svoje stanovske brezbrižnosti in brezciljnosti! Samo taka je pot k boljši bodočnosti, druge ni! Morda še kateri ne zna, kam bi se obrnil. Piše naj na naslov »Strokovna zveza viničarjev«, Ljutomer, Slamnjak št. 50.
M§¥£|§e.
V Parizu je umrl v starosti 78 let maršal Joffre, ki je začetkom vojne u-stavil z za Francoze zmagovito bitko ob Marni prodiranje Nemcev proti Parizu.
Hud potres na Grškem. Dne 4. jan.
je hudo poškodoval potres grško mesto Korint, ki je bilo že lansko leto malodane uničeno po potresu. Prebivalstvo je zbežalo pod milo nebo pod šotore. Človeških žrtev ni bilo.
Biseromašnik Edvard Janžek umrl. V Rimskih Toplicah je umrl 4. januarja biserni mašnik Edvard Janžek v starosti 86 let. Rodil se je 16. februarja 1844 v Podgorju pri Slovenjgradcu. Kaplanoval je na Vidmu, Podsredi, bil provizor v Zagorju in od 1882 do 1892 župnik v Šmarjeti pri Rimskih toplicah. Od 1892 do 1896 je župnikoval v Sevnici, odkoder se je vrnil leta 1896 nazaj v Šmarjeto, kjer je vodil župnijo do leta 1913, ko je stopil stalno v pokoj. Rodi mu ohranjen časten in hvale žen spomin!
Ustanovitev izvozne vinarske zadruge v Mariboru. V Mariboru se je dne 2. t. m. na posvetovanju zastopnikov vinarskih zadrug iz vse dravske banovine sklenila ustanovitev skupne izvozne vinarske zadruge, ki bo imela nalog, da najde čim več novih tržišč za vino iz dravske banovine. K novi izvozni zadrugi je pristopilo razen Mariborske kletarske zadruge tudi vseh ostalih devet vinarskih zadrug v naši banovini. Članice izvozne zadruge morejo postati samo zadruge. Načelnik izvozne zadruge je znani rodoljub posestnik gospod Fran Thaler iz Št. Ilja v Slov. gor.
K poslovni številki: 760 a	Odpravek.
Potrdilo.
Podpisani Dr. Barton Anton, favni notar v Mariboru, potrdim in posvedočim, da se je
dne tridesetega decembra leta tisoč devetsto tridesetega resnično vršil dejanski postopek, kakor je doslovno in v celoti naveden v sledečem, na eni, s kolekom za dva dinarja ko-lekovani poli pisanem zapisniku.
Prijavljeno v svrho odmere taks in pristojbin pod pr. vp. št. 11 — Davčna uprava Maribor dne 2. 1. 1931
Pristojbin prosto!
(L. S.) Jakopin s. r. Masten s. r. Poslovno število: 760/a.
Zapisnik, ki ga je sestavil Dr. Bartol Anton, javni notar v Mariboru, dne tridesetega 30. decembra 1930 leta tisoč devetsto tridesetega leta v poslopju tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Po naročilu upravništva »Slovenskega gospodarja« v Mariboru odnosno gospoda Hra-stelja Franca, podravnatelja tiskarne sv. Cirila, je šel podpisani javni notar ob petnajsti uri v tiskarno sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta št. 5, na dvorišču, pritlični, desni trakt.
Tu so bili navzoči gospodje in gospodična: 1.) Hrastelj Franc, podravnatelj; — 2.) Hro-vatin Albin, tehnični ravnatelj; — 3.) Zgonc Franc, nadstrojnik; — 4.) Uršič Ivan, pomožni strojnik in 5.) Pajk Pavla, uslužbenka tiskarne sv. Cirila v Mariboru, vsi v Mariboru.
Predmet je ugotovitev števila naklade lista »Slovenski gospodar«, ki se tiska v tiskarni sv. Cirila in izhaja kot tednik vsako sredo v Mariboru.
Tehnični ravnatelj gospod Hrovatin Albin razkaže podpisanemu, javnemu notarju v omenjenem prostoru montiran rotacijski-tis-karski stroj tvrdke »Koenig & Bauer« štev. 61055 (šestdesetedentisoč petdesetpet), ki je popolnoma pripravljen za pogon. — Na onem koncu rotacijskega stroja, kjer se vsak, posamezen, že natisnjen izvod poslednjikrat pregane in iztisne iz stroja, je pritrjen auto-matični števec, ki nosi označbo tvrdke »Schaffer & Budenberg — Magdeburg — Buckau št. 52354,« ima šest ovalnih odprtin za številke, in sicer od desne na levo, prva za jednice, druga za desetice, tretja za sto-tice, četrta za tisočice, peta za desettisočice, šesta za stotisočice in je zakljenjen z majhno ključavnico, ktere ključek vroči gospod tehnični ravnatelj podpisanemu javnemu notarju s prošnjo, da prisostvuje natisku lista »Slovenski Gospodar« in ugotovi število naklade.
Podpisani javni notar se je nato prepričal in ugotovil, da je števec v redu zaklenjen in, da je v vsaki od šestih številčnih odprtin postavljena številka 0 ničla — ter shranil vročeni mu ključek v svoji listnici.
V sporazumu vseh navzočih, da se celotna naklada, četudi s čezurnim delom, še danes natisne, se je odredil pogon stroja in je slednji začel delovati ob petnajsti uri šestnajst minut.
Podpisani javni notar je štetje automatiČ-nega števca nadzoroval in ugotovil, da brezhibno deluje.
Zganjene in iz stroja na rešetce porinjene izvode lista je gospodična Pajk Pavla, kolikor jih je mogla vsakokrat zajeti v svoj naročaj, oddajala skozi zidno odprtino v poleg tiskarniškega prostora se nahajajočo odprem-no sobo, nezganjene ali pretrgane izvode pa polagala v za to pripravljeni zaboj.
Ob dvajseti uri dvajsetpet minut, ko je kazal števec število dvajsetšesttisoč sto 26. ICO se je s tiskom prekinilo ter po beležkah podpisanega javnega notarja ugotovilo, da vsebuje gorenje število tudi sto eno prazno številko, ki so nastale vsled premikanja tozadevnih strojnih delov ob prekinenju in v svrho čiščenja stroja, ko se je pogon vršil z ročnim vrtenjem stroja, kakor tudi tristo šestdesetšest (366) za odpošiljatev neporabnih izvodov, torej skupno štiristo šestdeset sedem številk, ki jih je treba za potrebno, od-premno število izvodov še nadomestiti.
7. januarja 1931.	SLOVENSKI GOSPODAR	stran 13
„ T' -
Fordson c@ne:
Poljodelski Fordson Traktor z blatobrani .. .. Din. 48.000'— Poljodelski Fordson Traktor brez blatobranov . . . Din. 46.600'—
Gornje cene se razumejo za plačilo v g-otovini, franko skladišče vsakega Fordson zastopnika v Jugoslaviji. Izprememba cen brez prednaznanila pridržana.
Neprekidno in enakomerno opravljanje dela, ob vsakem letnem času, ob vsakem vremenu — to je glavna lastnost poljedelskega Fordson traktorja. On je preprosto in močno grajen, iz dobrega in trpežnega materijala ter nima skoro nobenih premičnih delov, kateri bi se pokvarili. Njegova življenska doba je zelo dolga; vsak ga upravlja lahko brez tehnične predizobrazbe, njegovo obratovanje in vzdrževanje sta skrajno ekonomična.
Noben kmetovalec ne more v današnjih časih razmetavati časa, denarja in dela. Fordson bo zmanjšal vse nepotrebne izdatke. Vam bo dal
takoj prvi dan priliko za štedenje. Vi boste zamogli svoje gospodarstvo postaviti na zdravo podlago.
Fordson bo redkokdaj počival! Ako ne bo delal na polju, bo za Vas mlatil, mlel, žagal, črpal vodo, vlačil les; in če ne dela, tudi nič ne porabi.
p.
Kar je koristil Fordson desettisočem kmetovalcem, lahko koristi tudi Vam. Pustite si brezplačno predvajati Fordsona pri Vašem najbližjem Ford zastopniku, da se boste prepričali o njegovih prednostih.
Fordsoiv
Po vnovičnem pogonu stroja, je števec kazal ob 20.55 (dvaseti uri petdeset pet minut) število 26.567 doslovno: dvajsetšesttisoč petsto šestdeset sedem.
Ker je bilo s tem število potrebne, od-premne naklade doslovno: dvajsetšesttisoč ensto 26.100 doseženo, se je tisk zaključilo.
Uradno poslovanje je trajalo s sestavo in podpisanjem zapisnika skupno osem ur in pol.
Po prečitanju odobreno, sklenjeno in podpisano. r	" ; " •	*
F. H r a s t e 1 j s. r — A. H r o v a t i n s. r. Z g o n c Franc s. r. — I. U r š i č s. r. P a j k Pavla s. r. (L. S.) Dr. Anton Rartol s. r., javni notar.
V	dokaz tega moj uradni podpis in pečat.
V	Mariboru, dne druzega 2'. januarja 1931 leta tisoč devetsto trideset prvega. Pristojbine: opravek D 35.15, kol D 20.—
Sa, D 55.15.
Dr. Anton Barto!, javni notar.
Lepo posestvo se procla okrog 15 oralov, čez 5 oralov lepega gozda, 2 sadonosnika, drugo pa njive in travniki. Lepo in veliko poslopje v dobrem stanju, z lepo prešo.. V bližini Maribora. Več se izve pri gostilni Part-lič, Sv. Marjeta ob Pesnici.	85
Deklica poštena se sprejme pri Mariji Mandl, Zgornje Radvanje 48, p. Maribor.	86
Proda se malo posestvo v dobrem stanu, lepi dve sobi, gospodarsko poslopje, skuaj tri orale zemlje. Na Selah pri Ptuju, 5 minut do podružnične cerkve Sv. Družine. Primemo za vsakega obrtnika ali vpokojenca. Ogleda se lahko vsaki dan.	92
Cepljene trie, vkoreninjene divjake in sadna drevesca nudi v najnižji ceni in dobra ka kovost: Alojz Grabar, posestnik in vrtnar, p. Juršinci pri Ptuju.
iZa cerkveno uporabo določene litur-gične sveče Pax dobite v sledečih prodajalnah:
TIskarna sv. Cirila v Mariboru Franc Lipej, trgovec, Brežice Franc Senear, trgovec, Mala Nedelja Ježa Hrastelj, trgovec, Gor. Radgona.
Otvoritev nove gostilne v Sv. Martinu pri Vnrbergu.
Podpisana uljudno naznanjala slavnemu ob činstvu, da sta otvorila v nedeljo dne 4. jan. 1931 gostilno v svoji novi hiši. Na razpolago bodo vedno topla in mrzla jedila kakor tudi prvovrstna vina iz raznih krajev. Za obilen cbisk se priporočata:
67	Janko in Olga Kostajnšek.
t irodaja radi prezidave vse manufakturno tlago, posebno pa sukno (štof) za moške obleke, tudi gotove v vsaki velikosti ter veliko izbiro volne in svile za neveste. Anton Macun, Maribor, Gosposka ul. 10. _ __76
dobre kvalitete, zimsko perilo, pletenine in vsakokrstne dnevne potrebščine kupite najugodneje pri
Jakob Lah, Maribor
Glavni trg 2,	75
Proda sa krava s teletom. Dolgoše št. 42, pri Mariboru.	87
Omara, postelja z vložkom in madraco ter nočna omara, novo, se poceni proda. Maribor, Koseskega ulica 20.	84
Posestvo, ki potrebuje 3—4 delavske moči, se da po jako nizki ceni v najem. Naslov v upravi lista.	94
Gostilno dobro idočo prodam na prometnem kraju v Mariboru. Natančna informacija v točilnici: Maribor, Stritarjeva ulica 7. 90
Dne 18. 1. 1931 je prostovoljna dražba posestva in premičnin Ferlinc, Pernica štve. 41, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.	95
Išče se gospodinja za župnišče v Jurkloštru.
89
Učenca sprejme z vso oskrbo od poštene rodbine Kari Nedela, krojaški mojster, Ptuj, Aškerčeva ulica 7.	88
Sprejme se pridna dekla z dežele za vse ali za svojo takoj. Podgorelec, Spodnja Kun-gota, p. Pesnica.	93
Izjava. Podpisani preklicem, kar sem govoril o Kranerju Rudolfu v Jelenčah, kot neresnično, in se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe. Jožef Einc v Gačniku.
82
Froda se hiša, novo zidana, z opeko krita z 4 orali zemlje, kakor sadonosnik, njiva, travnik itd.; blizu nove ceste, tovarne in kolodvora Št. II j - Vpraša se Selnica ob Muri št. 7.	74
Učenka, pridna, poštenih kmetskih staršev se sprejme v trgovino na deželi. Naslov v upravi lista pod »Poštenost«.
Franc Tacar, služil pri 101 artilerijskem regimentu pod komandantom kapetanom Kudelka naj pošlje naslov na Karol Exler, prekajevalec, Kranj.	74
Dam posestvo v najem, Izve se na gornji Hajdinji št. 23, pošta Ptuj.
80
Hišo in dva in pol orala orane zemlje proda Anton Pehar, železničar, Rače 38.	72
Alga, Jinergin. kina vino, Magna, Etz afluid, Juniper, Franc Jože-fovo greneico dobite vedno v trgovini F. Senear, Mala Nedelja in lijiiicnier.	44
ziko!
za dobroto pristne švicarske Suttnerjeve ure daje dober glas, že 33 let znane tovarniške hiše ur Suttner, od katere dobite tudi Vi na zahtevan je	1377
popolnoma zastonj veliki ilustrirani letni cenik. V njemu najdete najlepšo izbiro žepnih ur, zapestnih ur, stenskih ur, budilnikov, zlatnine in srebrnine vsake vrste, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah. Zo /ga Din dobite švicarsko Anker-Remont. za It uro št. 120, dočim stane kovinasta Anker ura št. 122 s kazalcem za sekunde, svetlečimi številkami in kazalci, ponikljana samo 94 Din. Ure zapestnice že od 93 Din naprej. Budilniki od 49 Din naprej. Noben ri-Dovoljujemo zamenjavo ali vračamo denar! Zahtevajte takoj brezplačni letni cenik od tt.
Miner,
Hiša
v Pivolah št. 32 (Radanovič), žel. postaja Hoče pri Mariboru, 5 minut nad gozdom Hausampacher, tri sobe, kuhinja, veža, klet, vino-sadni in sočivni vrt, vsega skupaj 1 oral s pritiklinami se poceni proda. Dopisi na Fischer, Wien IX. Aiserbachs tr. 16. 81
najde vedno najprimernejše tudi pri negi zdravja. Imamo ljudi, ki se jim posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pristni lepo dišeči »Elsafluid«, da se obvarujejo proti mnogim obolenjem in znajo z njim koristiti tudi drugim ljudem pri revmatičnih, protin-skih, nervoznostnih bolečinah, pri bolečinah v. hrbtu in križu, trganju, bodljajib, glavo- in zohoboiu, slabih mišicah in pri drugih boleznih olajšati bolečine in odvrniti bolezni.
Storite enako, pomagalo bo tudi Vam!
To notranje in zunanje slovito domače sredstvo in kosmetikum dobite v lekarnah in zadevnih trgovinah v poskusnih steklenicah po G Din, dvojnih steklenicah po 9 Din ali velikih steklenicah po 26 Din. Po pošti 1 zavoj z 9 poskusnimi, ali 0 dvojnimi ali 2 velikima steklenicama 62 Din, več ta-J kilih zavojev mnogo ceneje. Po pošti se naroča pri	1378
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elsatrg 341. — Savska banovina.
Globoko potrti javljamo, da nam je naš ljubljeni ter nepozabni oče, gospod
Attfon Kravarič
posestnik v Sv. Petru pod Sv. gorami
dne 27. decembra 1930 po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 80 let mirno v Gospodu zaspal.
Sv. maša zadušnica in pogreb se je vršil v pondeljek dne 29. decembra 1930.
Naj v miru počiva v domači žemljici.
Sv. Peter pod Sv. gorami-Maribor, dne 3. jan. 1931.
Žalujoči otroci.

lajžioPa refelama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
SB lepi tlskQPÍBB,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tiskarna su. Cirila
BMorilioPi!, HorošHo c.5
Trsnice in drevesnice Vinko Hrastnik, ,Št. Ilj pri Velenju, nudijo prav krasno cepljeno vinsko trsje kakor: beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na Rupestris št. 9 in na Riparijo Portalis. Za rast garantira 95%, za pristnost sorte 100%. Lastnik Vinko Hrastnik, absolvent vinarske in sadjarske šole. 6	Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljše špecijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. 1500	Cepljena trte in sadna drevesa nudi I. trsni-čarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju, železniška postaja Moškanjci, skla-. dišče v Hlaponcih. V zalogi so trte, sedanji čas priporočljivo sorte in od sadnih dreves Bobovec. — Zahtevajte cenik na kratek naslov: Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 42
	Mesoreznice najboljše vrste, posode za mast, in razno železnino za mizarje, jedilno orodje, pa tudi najboljše špecerijsko blago nudi po zmernih cenah Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg. 8	
		Jabolčnika večjo množino proda Gabrijel Koren, Št. Ilj pri Velenju. 52
Dekle 18 let se želi učiti kuhati. Naslov v u-pravi lista. 5		
v
* <t5'* m $ i »
■ Če mislite, da je radio tako drag, da si ga ne morete nabaviti.
Nasa prodajalna v Mariboru na Aleksandrovi cesti 44 Tam nudi izborne radioaparate, ki sprejemajo celo Evropo v zvočniku, proti mesečnemu plačilu 70—200 dinarjev. — Opozarjamo Yas danes zlasti na sledeče aparate:
Troelektron§kI aparat „Eelnartz"
kompleten, z vsemi potrebščinami in zvočnikom Oln
Šiirielektronski aparat ^Eeinarlz"
kompleten z vsemi potrebščinami in finim zvočnikom , „Amplion" AC 27.........Oirat 3.600 -
Zahfcvajtc tudi ponudbe za novcišc aparate za prihlfuCeh na
električni toli
podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 44
Pljučna	Je ozdravljiva!
Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, nočne potenje, brochijalni katar, katar v grlu, iz-bruhanje krvi, hripatost, naduha, bedenje itd. — se ozdravi. NA TISOČE ŽE OZDRAVLJENIH!
Pred uporaba
Po uporr.bi
Zahtcvajta takoj mojo knjigo »Nova umetnost prehranjevanja;!, katera je že mnoge re-i šila. Uporablja se lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje prema-^ . gati. Telesna teža se poveča in pljuča polago-: ma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metode ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je. — Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hoče tehčhitro in brez nevarnosti rešiti, naj še danes piše. Ponovno povdarjamo, da dobite po polnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bode gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim novim načinom Vašega prehranjevanja strinjal. V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zastopstvo. Črpajte pouk in ojačenje življenske volje za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Ona nudi okrepčilo in življensko tolažbo ter se obrača na vse bolnike, ki se zanimajo za današnje stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov: GEORG FULGNER, BERLIN-NEUKOLLN, 1470	Ringbahnstrasse 24, Abt. 624

i 4
4
4 4
4
J



►
>
najboljše in najvarnejše pri
SpodnjBštojershi ljudski posojilnici v Mariboru

Gosposka ulica
r. z, z n> z.
Ulica 10, oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. . Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
25a varnost firanilnift vi o p jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
> >
♦

V w w
, dnevno sieže prafena
^ kg od 13 Din do Din 27. — Čaj nove žetve svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispe!. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni.	1301
	
oooooo<	Svinjske kože kupuje vedno po najvišji ceni trgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 1514
Dobro In poceni blago se kupi v Trpinovem-Tekslilnem - Bazarju 1043 v Mariboru, Veirinjska ulica štev. 15	
	liiseriraifc?
j^pr- Prevzem gostilne
Cenj. občinstvu naznanjava, da sva kupila znano gostilno Dreisiger v Ko-šakih (Leitersberg) in sva isto s 1. jan. 1930 prevzela. Najina skrb bo, da bova cenj. goste z dobrim vinom in izborno
kubinjo zadovoljila. Postrežba točna.	Cene solidne.
Se priporočata	90
A. I. Račič.
ghsportna niSa ||j	last.A.PristernUi
" "" 'Viambor
Aiehsandrova19
Alehsantirova Sfl
Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moš^ kih srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. — Velika razstava najprimernejših novoletnih daril. — Tudi gugalne konje, sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na debelo.	1331
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
s	e s
rcgislrovani zadrugi z neomejeno zavezo
u novi lostni piMi no voplu Hrolja Petra ceste In Uodnifcoue ulice
,il!!lllllllllllilBiill!!llll!IIIIIIII!lllllllllilllllltlIli!l!llllll!IIIIIli Sianje hranilnih vlog znaša nid Din 85,000.000-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
'i|!il!ll!i!ll!l!l!llllli:!ll!lll!!!!l!ll!lli!ll!!ll!ll!!l!i;i:iii!!ll!!!ir
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 čianov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar x Mariboru, m Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.
000201000100010001010201010201020100020102010202010001010001000102010000010202015302010101020002010200000100010001023102020102010201020004020100010201020201000201000100010201000102020101060200010904010001090200000202000900010001010200000002000202000106