1 Leto XII. j Štev. 6	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28.67 POSTNI ČEKOVNI RaCUN 11.409	Maribor, ponedeljek 9. januarja 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejemao * upravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12-— din. tnjina 25.— din	Cena din 1*—
Načrti Italije in Nemčiie
Na žel:o ltali:e je Nemčija odgodila akcro za svore vzhodnoevropske na črte in bo podprla italijansko akcijo na Sredozemlju ter v Afriki — Ures ničitev teh načrtov bi ustvarila v Evropi popolnoma nov položaj
LONDON, 9. januarja. »Daily Mali« poroča iz Berlina, da ie Nemčija na željo Italije odgodila pričetek akcije za reševanje vzhodnoevropskega problema, v katerem predstavlja najvažnejšo postojanko ukrajinsko vprašanje. Nemčija je nameravala spraviti to vprašanje na tapet že letos spomladi In bi moral to akcijo napovedati tudi že nemški državni vodja in kancelar v svojem govoru pred državnim zborom 30. januarja. Po najnovejšem sporazumu med Berlinom in Rimom se pa to ne bo zgodilo. Nemčija je odgodila svojo vzhodnoevropsko akcijo zaradi tega, da podpre Italijo pri njeni sredozemeljski akciji v sporu s Francijo. To je tudi omogočilo, da je bila na sestanku v Berchtesgadnu in Monakovem odstranjena napetost med Nemčijo in Poljsko.
ITALIJANSKI ARGUMENTI.
Pri svoji zahtevi, naj Nemčija odgodl svojo vzhodnoevropsko akcijo, se je Italija sklicevala na pomoč, ki jo je nudila Nemčiji za časa češko-siovaške krize In ko je bila pripravljena zavzeti se za interese Nemčije tudi z orožjem v roki. Zaradi tega mora imeti sedaj Nemčija, ko gre za italijansko akcijo na Sredozemskem morju in v Airlki, popolnoma proste roke, da lahko enako pomaga Italiji, kakor je Italija lani Nemčiji. Razen tega je Italija opozorila Nemčijo, da sedanji čas za nemško akcijo v vzhodni Evropi ne bi bil ugoden, ker je Japonska preveč zaposlena na Kitajskem in ne bi mogla zadostno podpreti nemške in italijanske akcije proti Sovjetski Rusiji, ki bi se v tem primeru lahko sporazumela s Poljsko in Romunijo, ki imata obe enake interese, upirati se nemško-ukrajlnski akciji za ustanovitev velike Ukrajine.
SEDAJ IMA PREDNOST ITALIJA.
Sedaj je po Nemčiji vrsta na Italiji, da uresniči svoje načrte. V ta namen mora biti Italiji In Nemčiji kot njeni zaveznici osi Rlm-Berlin zagotovljeno varno in mirno zaledje v srednji in vzhodni Evropi. Temu cilju morajo služiti vsa sedanja prizadevanja Rima in Berlina. Zato je treba najprej pomiriti Poljsko. To se je sedaj tudi zgodilo in Beck je odpotoval od Hitlerja in von Ribbentropa zagotovljen, da se Poljski za enkrat ni treba ničesar bati. Nadaljnja zagotovila bo dobil Beck s strani Italije ob priliki obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Varšavi. Kakor se zatrjuje na poučenem mestu, bo tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop obiskal Varšavo Istočasno kakor Clano, ali vsaj neposredno za njim.
NAJUGODNEJŠI TRENUTEK ZA ITALIJO.
Po teni sporazumu med Italijo in Nemčijo je Mussolini sklical za 4. februar sejo velikega fašističnega sveta, ki se bo vršila v Beneški palači v Rimu pod du-cejevlm predsedstvom. Na tej seji bo ime! Musoilni velik govor, v katerem bo fiksiral italijanske zahteve nasproti Franciji In pričel tako uradno akcijo za njihovo uresničenje. Do takrat bo imel Mussolini Izdelane že vse načrte do podrobnosti, ker bo seja že po obisku angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina In zunanjega ministra Hallfaxa v Rimu in po obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Cina v nekaterih državah srednje Evrope, zlasti na Poljskem. Stališče Franclje, ki je sama zavrnila Poljsko in nekatere druge države srednje Evrope, ki so iskale v Parizu zagotovila za skupno organizacijo obrambe proti nameram politike osi Rlm-Ber-lln, je Italijo le še okrepilo, ker je te države prisililo, da so popolnoma vklonijo volji Italije in Nemčije, V Rimu so zato
Francija osamljena, najugodnejši trenutek za uresničeje italijanskih aspiracij.
POTEM ŠELE PRIDE NA VRSTO NEMČIJA.
V Berlinu bodo italijansko akcijo podprli na enak način, kakor so lani v Rimu nemško. Ko pa bodo uresničene italijanske aspiracije, bo dobila zopet Nemčija proste roke za svoje vzhodnoevropske načrte, ki jih bo zopet podprla Italija z vso svojo diplomatlčno in vojaško močjo. V Berlinu in Rimu računajo tudi, da bo do tedaj likvidirano že špansko in kitajsko vprašanje in da bo s tem Japonska dobila proste roke nasproti sovjetski Rusiji. Razen tega bi nastal po uspešni dovršitvi italijanskih načrtov na Sredozemeliskem morju in v Afriki v Evropi čisto nov položaj, ki bi še bolj
okrepil moc osi Rlm-Berlin in skupine, ki se na njo veže. Vpttv Francije bi bil v tem primeru popolnoma izločen, tako v diplomatskem kakor v vojaškem oziru. List pripominja, da odkriva to nevarne načrte, na katere bi morala predvsem misliti Chamberlain in Halifax, ko bosta ta teton odpotovala na obisk k Mussoliniju in groiu Cianu v Rim.
NEMŠKI TISK POTRJUJE.
BERLIN, 9. januarja. V zvezi z Dala-dierjevim potovanjem po francoski severni Afriki, pisanjem italijanskega tiska in bližajočim se rimskim obiskom, Chamberlaina in Halifaxa, se postavlja nemški tisk popolnoma na italijansko stran. Nemški listi pravijo, da je bilo Daladierjevo po iovanje samo izzivanje Italije in očita Franciji, da se še vedno ni vživela v novi položaj v Evropi in svetu. Francija bi rada še vedno branila stari red, ki je bil Monakovem dokončno porušen. Toda morala bo spoznati, da stoje pravice narodov nad pravicami držav in da je treba urediti novo Evropo na podlagi tega edino pravilnega načela. Nemčija bo stala vedno trdno na strani pravičnih zahtev Italije in bi bite ?ato napačne vse špekulacije, ki bi se gradile na zmotno misel, da os Berlin-Rim ni dovolj in v vsakem primeru trdna.
Francija se mora odločiti za sporazum ali vojno
SENZACIONALEN ČLANEK V OFICIELNEM ITALIJANSKEM GLASILU »RE-LAZIONI INTERNAZIONALI«.
RIM, 9. januarja. »Relazioni Interna-1 banje Italije v srednji in vzhodni Evropi.
zionali« objavljajo obširno razpravo italijansko-francoskih odnošajih in pravijo, da je Francija glavni sovražnik Italijanskega naroda. Govoreč o Laval-Mussolinijevem sporazumu pred 4 leti pravi list, da je ta sporazum priznal Italiji njen položaj in pravico do Abesinije. Toda Francija je vodila dalje sovražno politiko: upirala se je nemškim zahtevam, podpirala sankcije, sklenila zvezo s sovjetsko Rusijo, stavila drugim državam (Angliji) na razpolago svoja pomorska in letalska oporišča, sklepala vojaške zveze, odlašala priznanje italijanskega imperija, podpirala republikansko Španijo itd. Franclja je neprenehoma kršila pravice Italijanov v Tuniziji, podpirala italijanske politične begunce v boju proti fašizmu In ovirala svobodno gi-
Sedaj sloni položaj Evrope na treh stebrih: Italiji, Nemčiji in Angliji. Iz tega trikota bo Francija tako dolgo izključena, dokler ne bo uredila svojih odnoša-jev z Italijo in ji priznala vsega, kar ji pripada v Evropi in v Afriki. Ti odno-šaji se morajo urediti ali potom sporazuma ali potom vojne. Podcenjevanje moči Italije s strani Francije pomeni za Francijo nevarno špekulacijo. Italija se Francije ne boji, kajti pripravljena je vojaško in moralno za vsak spopad. Razen tega se lahko v vsakem primeru zanese na os Rim-Berlin. Ako želi živeti Evropa v miru, se mora zato ustanoviti nova Francija, ki bo priznala tuje pravice In se bo prilagodila novemn evropskemu položaju. Zato se mora Franclja sama odločil ali za sporazum ali za vojno.
prepričani, da je nastopil sedaj, ko je k temi krvavimi obmejnimi incidenti med
Spopadi se nadaljujejo
DVA NOVA KRVAVA INCIDENTA NA MEJI MED MADŽARSKO IN ČSR. NEM-8KA IN ITALIJANSKA DEMARšA.
ČSR in Madžarsko sta Nemčija in Italija intervenirali v Pragi in Budimpešti ter zahtevali, da se medsebojne motnje mirnega sosedstva takoj nehajo. Madžari so v odgovor na spopad zopet ustavili ves železniški promet med Madžarsko In Karpatsko Ukrajino.
BUDIMPEŠTA, 9. januarja. Avala. Iz Budimpešte poročajo o novem obmejnem incidentu pri Nagy Govecu na madžarsko-češko-slovaški meji. Po tem poročilu so Cehi obstreljevali neko vas z vžigalnimi bombami In pri tem vpepelili tri hiše. Ne^ ki češko-slovaški državljan, ki je hotel čez mejo, je bil obstreljen.
PRAGA, 9. januarja. Dočim incident pri Mukačevu zaradi spopada med formacijami ČSR in Madžarske še ni poravnan in je v teku še preiskava mešane komisije, so se dogodili že zopet novi obmejni incidenti. Po madžarskih poročilih noči od sobote na nedeljo napadlo 200 mož oborožene karpatskoukrajinske garde madžarsko obmejno stražo in vdrlo na madžarsko ozemlje. Poklicane madžarske čete so Ukrajince zopet vrgle čez mejo. Nasprotno pa je severno od Komama skušalo vdreti na slovaško ozemlje več oboroženih madžarskih teroristov ter izzvalo spopad z obmejno stražo. V zvezi
Zapiski
Prispodoba
Današnjo Francijo je mogoče primerjati z bojazljivim občanom, ki je spremenil svoje imetje v skromno, toda trdno rento, se odpovedal sleherni odgovornosti in se zaprl v svoj dom na kmetih. — (Pertinax. Pariz.)
Zaplemba Nemčiji neprijazne literature v Sudetih
NSDAP za Sudetsko ozemlje je izdala uredbo, po kateri morajo nemudoma oddati državljani vse knjige, brošure in pod., v kolikor imajo vsebino, sovražno današnjemu režimu v Nemčiji. Odlok ne velja samo za založnike in knjigarnarje, temveč za vsakega državljana. Pri tem gre tako za leposlovna dela nearijskih avtorjev, kakor tudi za marksistično, liberalistično in prostozidarsko literaturo. Vodstvo stranke sporoča, da te knjige ne bodo sežgane, temveč izročene osrednjim uradom v rajhu. ki uporabljajo te knjige v Študijske in arhivarske namene.
Delavnost poljskih monarhistov
V Varšavi je bila minule dni ustanovljena nova organizacija, ki nosi naziv »Polska akcija patrjotyczna« (Poljska domoljubna akcija), člani te organizacije so monarhisti in politiki, simpatizirajoči s poljskimi opozicionalnimi strankami. Sa mo to že dovolj jasno dokazuje, da bo imela nova stranka opozicijski značaj. V najkrajšem času prične »Poljska domovinska akcija« izdajati svoj list. ki bo propagiral monarhistično misel na Poljskem.
Kontrola francoskega radia
»Berliner Borsenzeitung« posveča pozornost uredbi, ki je minule dni izšla v francoskem uradnem listu in ki poroča, da se je v ministrskem predsedstvu ustanovil urad za nadziranje poročil, ki jih razširja francoski radio. List k teinu pripominja: »S tem ima francoska vlada pri rokah izvršilni organ, ki mu bo v bodoče v znatni meri mogoče preprečiti škodo, ki jo je doslej povzročal francoski radio, ker ni bilo nobenega kontrolnega organa. Dovolj je samo omeniti usodno vlogo, ki jo je igral strasburški radio v škodo francosko-nemških stikov. Pričakovati je, da bodo zdaj taki viri ščuvanja usahnili. Oba naroda, ki želita živeti v medsebojnem miru, bosta za to hvaležna.«
Panevropska unija se je razila
Panevropska unija, ki je bila nekaka protiutež Panameriški uniji, je svoj čas delovala za združitev evropskih držav v politično in gospodarsko enoto. V notranje politične razmere posameznih držav ni posegovala, bila je v prijateljskem razmerju do Zveze narodov in ustanov podobnega značaja. Njene začetne težave so bile v tem, da se ni hotela, pa tudi ni mogla zakoreniniti v Ameriki in Ru-
fSir na SV0)eni Prvem kongresu ’. 1926. ji je uspelo pritegniti ti dve državi v svoje interesno področje. Politična dej-stva so bila močnejša od abstraktne ideologije tega gibanja. — Zdaj poročajo lj-raz§,a Panevropska unija v Cesko-SlovaŠki. To je bila podružna organizacija, kakršne so obstajale po vojni v večini evropskih držav in ki so imele centralo na Dunaju. Panevropsko gibanje je osnoval grof R. Coudenhove-Ka-lergi, čigar spisi so vzbujali v dvajsetih letih precejšnjo pozornost v vseh državah in pridobivali temu sicer reakcionarnemu političnemu mislecu mnogo pristašev.
Maribor, 9. januarja.
Takoj po odhodu italijanskega zunanjega ministra grofa Galeazza Ciana iz Budimpešte se je iz poučenega vira zatrjevalo, da so odstranjena tudi vsa glavna nasprotja, ki so se pred in po dunajski razsodbi v slovaško-madžarskem sporu pojavila med Madžarsko in Nemčijo. Iz Budimpešte so tudi poročali, da bo madžarski zunanji minister grof Istvan Csa-ky že sredi januarja odpoval na obisk v Berlin in da bodo ob tej priliki obnovljeni med obema sosednima državama nekdanji prisrčni stiki. Razvoj nadaljnjih dogodkov je pa pokazal, (ta je razdor med Budimpešto in Berlinom večji, kakor se je zdelo in da bo treba še precej naporov, preden bo antagonizem popolnoma odstranjen. V zvezi s tem je bilo tudi Csa-kyjevo potovanje v Nemčijo odgodeno
Francova ofenziva zastaja
FRANCOVA OFENZIVA USTAVLJENA. NACIONALISTI MORAJO ODPOŠILJATI ČETE S KATALONSKE NA ESTREMAD URŠKO FRONTO. — NOV NAPAD NA BARCELONO
BARCELONA, 9. jan. Vlada je izdala poročilo, po katerem je Francova ofenziva že pri kraju, ker je moral Franco del čet s katalonske fronte odposlati na estremadursko fronto.
SALAMANCA, 9. jan. (Avala.) Havas poroča: Včeraj ob pol sedmih zvečer so republikanci zasedli Monte Rubbia de la Serena na estramadurski fronti. Republikanska vlada priznava uspehe čet ge-
nerala Franca pri Cordobi in v Kataloniji, Francova vlada pa zanikuje vse uspe he republikancev na estramadurski fronti.
BARCELONA, 9. jan. (Avala.) Včeraj popoldne je priletelo 5 tromotornih bomb nikov nad Barcelono in začelo takoj obmetavati z bombami pristanišče. V tistem trenutku so pluli v pristanišče člani francoske parlamentarne delegacije. Neki Španec je bil ubit in 7 oseb ranjenih.
Kitajski napad na Kanton
in "sedaj'sp[oh~"nihče ne‘ve^daTse“bo' KITAJSKE ČETE SO PRIČELE PRED KANTONOM NOVO OFENZIVO IN ZAV-madžarski zunanji minister podal na to |	ZELE PRVO JAPONSKO	OBRAMBNO ČRTO.
pot, ki niti Imrčdyjevi vladi niti njemu	ŠANGHAJ, 9. januarja. Kitajske čete
samemu ni posebno prijetna.	I	maršala čangkajška so pričele pred Kan-
Madžari še vedno ne morejo pozabiti, tonom novo ofenzivo proti Japoncem. V da je bila prav tista Nemčija, na katero ofenzivo je poseglo na kitajski strani več so se, posebno po Horthyjevem sloves- sto tisoč dobro oboroženih in izvežbanih nem sprejemu lani poleti, tako zanašali vojakov, ki se jim je v prvem naletu po-kot na svojo absolutno zaščitnico. Prva srečilo zadati Japoncem velike izgube in grenka kaplja je kanila v madžarska sr- zavzeti njihove prve postojanke. Pri tem ca tedaj, ko je nemški vodja in državni so Kitajci po njihovem uradnem poročilu, kancelar Adolf Hitler v svojih zgodovin-' zaplenili mnogo topov, strojnic, pušk in skih govorih ob višku češkoslovaške kri- drugega bojnega materiala ter ujeli več ze proti vsemu budimpeštanskeniu pri- tisoč Japoncev. Japonci so se umaknili na čakovanju tako trdovratno naglašal, da
drugo utrjeno linijo, ki poteka neposredno okoli Kantona, kjer se nameravajo braniti. Z vso naglico dovažajo v Kanton nove čete, ki jih pošiljajo brez odmora na fronto. V Kanton se sliši že dva dni grmenje topov in regljanje strojnic.
ŠANGHAJ, 9. jan. 35 kitajskih generalov je poslalo maršalu čangkajšeku telegram, v katerem pravijo, da mora vzdržati v boju proti Japonski do končne zmage.
Nastop dela v Rusiji
DOPOLNILO K ZAKONU O DELU IN DELAVCIH. KDOR ZAMUDI 20 MINUT, BO TAKOJ ODPUŠČEN.
MOSKVA, 9. januarja. Uradna sovjet-
govori samo kot zastopnik Nemcev in ne tudi Madžarov ter ostalih prizadetih narodov. Druga je bil monakovski sklep, da se rešitev madžarsko-češkoslovaške-ga spora prepušča direktnim pogajanjem med Budimpešto iti Prago in se bo arbitražno postopanje velesil uveljavilo samo , v primeru, ako ta direktna pogajanja v ska poročevalska agencija je objavila treh mesecih po monakovskem sklepu ne' včeraj nova dopolnila k nedavno izdane-bi obrodila zaželenega sadu. Pa še ta mu novemu zakonu o delu in delavcih, sklep je povzročil Mussolini; ako njega Na P°dlagi novih dopolnil je izdana zlasti ne bi bilo v Monakovem, kdo ve, če bi ostra naredba glede točnega prihajanja se bilo glede Madžarov sploh kaj skle- °a delo. Vsak delavec ali nameščenec, ki nilo? Najhujše razočaranje je pa povzro-! Pride po razglasitvi te odredbe 20 minut čilo nemško zavzemanje za Slovake in karpatske Ukrajince ob času pogajanj in na dunajski razsodiščni konferenci. Da se je Nemčija postavila v tem sporu na nasprotno stran in ne na madžarsko, da je rešila Slovakom Bratislavo, Nitro itd.
in preprečila skupno mejo med Madžar-	rmnect in-	^	u	.	••	>	•
sko in Poljsko na Karpatih čez ozemlje „ BRySELJ’	?•	™ed	belgijsko	m
karpatskih Ukrajincev, tega v Budimne-1 sPansko nacionalistično vlado generala Sti ne morejo pozabiti	j Franca so v teku pogajanja, katerih na-
Madžarsko nezadovoljstvo z Nemčiio men je imenovati obojestransko svoje se je pokazalo uradno že ob proslavah ! diPlomatske zastopnike v Bruslju, odvrnitve severnomadžarskih krajev pri nosno v Bur8°su. Diplomatski zastopniki katerih so madžarski državniki kot go-' bodo imeli enako Prav,c0 do ™unitete, vorniki proslavljali le Mussolinija in selkakor P°slaniki- Belgijski ministrski pred zahvaljevali samo Italiji, dočim Nemčije |	„	,	“	*	—
niti omenili niso. Pozneje se je pokazalo Kn©Z namestnik V Romuniji
tUdi Se °,b raznih drugih I BUKAREŠTA, 9. januarja. Nj. Vis. ju-i a l, nazadnje pa celo ob letošnjem goslovanski knez namestnik je prispel v em e u, ko smo bili ze prepričani, da (spremstvu maršala dvora Čolaka Anti-nnnni 0? ianovem obisku Madžarska £a }n kraljevega adjutanta polkovnika S? T ° a °?l Rlm ■ Berlin- VI siaviše Cesarica na obisk v Romunijo, ™ „2 glas,U| madzarskeKa zunanje- kjer se kot sost Ni. Vel. romunskega ka ministrstva, budimpeštanskem nem- kralja Karola II. udeleži lova.
.ko pisanem dnevniku »Pester Lloydu«, so objavala za Novo leto članke zun. minister grof Csaky ter opozicionalca grof Istvan Bethlen in voditelj mal h posest-
prepozno na delo brez zadostnega opravičila, ne bo smel več na delo in bo takoj odpuščen. Med delavstvom v sovjetski Rusiji je izzvala ta odredba novo nezadovoljstvo, ker se delavstvo upravičeno boji, da bo dala posameznim mogotcem v roko novo sredstvo za preganjanje in šikaniranje tistih, ki jim niso priljubljeni.
Belgija in Franco
POGAJANJA MED BRUSLJEM IN BURGOSOM. TRI NOVA BELGIJSKA MINISTRSTVA.
sednik in zunanji minister Spaak namerava razen tega ustanoviti v Belgiji tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za poljedelstvo, ministrstvo za pobijanje brezposelnosti in ministrstvo za zunanjo trgovino. Ti posli so bili doslej dodeljeni drugim ministrstvom.
Zahvala kraljevskega doma
 _________ ^ ^ ^ BEOGRAD, 9. januarja. Avala. Iz kabi-
nikov Tibor Eckhardt. Oba posTedn^rsta'netne Pisarne Ni* Vel* kralia se poroča: napadla Nemčijo in nacionalni socializem 0b priliki božičnih praznikov in Novega ter naravnost zahtevala obrambo mad-'leta 50 bile Pos,ane Ni- Vel* kralju, Nj. žarske svobodne volje pred tretjim raj-'Vis* knezu namestniku in vsem članom hom. V naslednji številki se je pa oglasil kraljevskega doma s strani posameznikov glavni urednik lista z razmišljanji o član- in korPoracij mnogoštevilne čestitke. Nj.
kih omenjenih treh politikov ter ugotovil ,VeK kra,j’ Nj* Vis< knez namestnik in
da je sedaj na Nemčiji, da odstrani vzro- osta,i č,ani kraljevskega doma se tem poke madžarsko-nemških nesoglasij. ltom za,lva,jujejo vsem gratulantom, ka-Dasi je že pisanje Bethlena in Eck-hardta vzbudilo v Nemčiji hudo nejevoljo, jo je rezoniranje glavnega urednika še toliko bolj stopnjevalo. Bethlen in Echardt sta le tolmača opozicije, glavni urednik »Pester Lloyda« pa je tolmač mišljenja oficielnega budimpeštanskega organa. Nemški listi so v svojih komentarjih pravilno naglasili: »Torej med opozicijo in odgovornim madžarskim žun. ministrom glede razpoloženja nasproti Nemčiji sploh ni razločka! Uradna in opozicionalna Madžarska sta enako
i kor tudi vsem tistim, ki so se vpisali v 'dvorno knjigo.
NOVE DEMISIJE V JAPONSKI VLADI
TOKIO, 9. jan. Osem državnih tajnikov v japonski vladi je odstopilo. Računajo, da zaradi tega ne bo krize vlade
nadomestil z no-
Hiranume, ker jih bo vimi.
PROTIFRANCOSKE DEMONSTRACIJE V SIRIJI.
BEJRUT, 9. januarja. Včeraj so bile po vsej Sirije velike protifrancoske demonstracije. Tudi predsednik sirijskega fjarlamenta je v svojem govoru izjavil, da Sirija nikoli ne bo postala sestavni del Francije.
MINISTER FUNK V RIMU.
RIM, 9. januarja. Nemški gospodarski minister dr. Funk se je sestal z grofom Cianom in italijanskim trgovinskim ministrom. Govorili so o poboljšanju trgovinskih odnošajev med Italijo in Nemčijo.
NEMIRI V BURMI
RANGOON, 9. jan. Angleške čete so dobile pojačanje, ker se protiangleške demonstracije še niso polegle. Demonstranti so zažgali neko angleško hišo
V	bojih je padel neki domačin.
DVE NAJMODERNEJŠI KRIŽARKI.
NEWYORK, 9. januarja. Ameriška mor narica je dobila dve križarki, ki sta naj modernejši in najhitrejši bojni ladji te vrste na svetu. Vozita s hitrostjo 30 vozlov na uro.
ki so pomenili odkrita svarila na naslov Budimpešte: Madažri naj se zavejo, da so z dunajsko razsodbo prevzeli dolžnosti tudi glede popolne zaščite tujih	na-
.	rodnih manjšin, ki so jim pripadle. Pra-
opoziciji proti Nemčiji!« Nemška reakcija vice Slovakov se morjao spoštovati! Razbila odkrito neprijazna, in nemški tisk'zen tega je nemški tisk obnovil tudi ne-jw pričel na vidnih mestih objavljati po-! zadovoljstvo glede položaja nemške naročila	o	preganjanju	Slovakov	na	Macl-	rodne manjšine na Madžarskem in	ne-
žarskem	in	o	bratislavskih	zahtevah	po	prikrito namignil, da Nemčija ne bo	mo-
reviziji meje dunajske razsodbe. Ta po-'gla dolgo molče trpeti, da bodo njeni ro-ročila ic premil še z lastnimi komentarji, jaki v državi krone sv. Štefana tretirani
kot brezpravna raja.
Tako so se nesoglasja med Madžarsko in Nemčijo prav v zadnjem času, ko smo pričakovali njih likvidacijo, ne samo obnovila, ampak celo še stopnjevala. Vse to ni nič več podobno nekdanji intimni prisrčnosti in tudi ne daje dosti izgledov za skorajšnji Csakyjev obisk v Berlinu, Zato bo vsekakor zanimivo zasledovati, kako se bodo ti odnošaji v bodoče razvijali.	-r.
Daiadier zopet v Parizu
PARIZ, 9. januarja. Francoski ministrski predsednik in vojni minister Dala-dier se je vrnil včeraj s svojega potovanja po Sredozemlju v Pariz, kjer je bil slovesno sprejet. Takoj po prihodu je odšel k prezidentu Lebrunu, kateremu je poročal o svojem potovanju, inšpekcijah in konferencah. Francoski listi naglašajo, da je Daladierjevo potovanje rodilo popoln uspeh in pokazalo, da je Francija tudi v Afriki dovolj močna in se ji ni treba ničesar bati.
NIEM6LLERJEVA PRIDIGA.
BERLIN, 9. januarja. Pastor Niemoller, ki je bil dolgo^ zaprt v koncentracijskem taborišču, je včeraj zopet pridigal v neki cerkvi. Dejal je, da je bilo od 1. 1933 130 protestantovskih pastorjev suspendiranih, 4 so v koncentracijskih taboriščih, 8 pa jih čaka na sodbo v zaporih.
NEMCI IN MADŽARI.
BERLIN 9. januarja. Sem je prispel včeraj madžarski državni tajnik Szlisy,. da se udeleži seje nemško-madžarskega kulturnega odbora.
FRANCOZI UTRJUJEJO SOMALIJO
LONDON, 9. januarja- »Daily Mail« poroča iz Džibutija v zvezi z okrepitvijo francoskih posadk v Somaliji, da so se pričela te dni tudi prva utrjevalna dela. Francozi nameravajo zgraditi tudi v Somaliji neke vrste Maginotovo linijo.
OBOROŽEVANJE JUŽNE AFRIKE
LONDON, 9. januarja. Vlada domi-niona Južne Afrike je sklenila organizirati pospešeno narodno obrambe* in so v ta namen že določene večje* vsote denarja. Vojni minister Oswald Pirow je dejal v nekem svojem govoru v Capetovvnu, da je skrb za obramb« * v sedanjih razmerah glavna naloga, ki se postavlja vladi Južne Afrike.
ŽIDJE SE SELE IZ ČSR
PRAGA, ;V januarja. V zadnjih mesecih lanskega leta je bil praški urad za potne liste nenavadno zaposlen. V mesecu novembru je izdal vsak dan 500 do 600 potnih listov, v decembru pa celo 700. Največ v enem dnevu jih je bilo izdanih 767. Veliko večino teh potnih listov so iskali Židje, ki se trumoma sele iz ČSR.
ŠAHOVSKI DVOBOJ BOGOLJUBOV IN ELISKASES.
BERLIN, 9. januarja, šahovska velemojstra Bogoljubov in Nemec Eliskases sta odigrala včeraj tretjo partijo, ki jo je dobil Eliskases. Stanje je sedaj 1 in pol : 1 in pol.
»LIKOF« V BERLINU.
BERLIN, 9. januarja. Tu se je zbralo včeraj okoli 2000 delavcev, ki so delali pri gradnji nove kancelarske palače, da se udeleže »likofa«.
POVODNJI V ANGLIJI.
LONDON, 9. januarja. Po vsej Angliji že dalj časa dežuje. V Leicestershireu so nastale velike povodnji in so morali vaščane iz več vasi s čolni reševati. Veliko ovc se je utopilo.
GOZDNI POŽAR V AVSTRALIJI.
MELBOURNE, 9. jan. V južni Avstraliji v Queenslandu je začel goreti velik kompleks gozda, škoda je velika. Zgorelo je tudi veliko divjačine. Reševalni vlak, ki ga je vlada poslala na pomoč naseljencem ki prebivajo sredi gozdov, se še ni vrnil.
OGENJ V ANGLEŠKEM RUDNIKU
LONDON, 9. jan. V nekem cumberland-skem rudniku je izbruhnil ogenj v rovih, ki so 5 km daleč od obale pod morjem. Ogenj je uspelo pogasiti.
Borza. C u r i h, 9. jan. Beograd 10, Pariz 11.69, London 20.725, New York 442.875, Milano 23.30, Berlin 177.50, Praga 15.15.
Vremenska napoved. Večinoma jasno, ponoči mrzlo, podnevi milo vreme.
Smu$wka~pmoiiii
(»Putnik«, Maribor, 9. jan.)
Peca: —lo, delno pooblačeno, mirno, 15 cm pršica na podlagi 85 cm. — Kot-lie-Riraski vrelec: —12, jasno, mirno, 45 cm pršiča, drsališče uporabno. — Ribnica na Pohorju: —2, jasno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 20 cm. — Ruška koča: +2, jasno, mirno, 40 cm snega, saninec do Ruš. Cesta na Pohorje je vozna do žage. Smuka povsod Idealna!
Rojstni dan Nj. Vel. kraSjice Marije
aSg.iL _ i
Kako Prlekija kolini"
i\a današnji dan praznuje jugoslovai* ska kraljlca-mati svoj rojstni dan. Po težki operaciji, kateri se je nedavno morala podvreči v Švici, je skoro že povsem okrevala. Jugoslovansko ljudstvo je vedno z globokimi čustvi hvaležnosti in ljubezni spremljalo njeno dobrotvorno delovanje, kajti kraljica je bila vedno podpornica bednih in potrebnih. Plemenita kraljica-mati ie vedno res po mate-
rinsko skrbela zlasti za revne otroke in ni je skoro mladinske in splošno socialne ustanove, ki bi je dobrosrčna kraljica Marija ne podprla moralno in gmotno. S svojim človekoljubnim delovanjem si je pridobila naklonjenost in vdano ljubezen mladine in njenih skrbnikov, zato ji tudi na ta dan želi ves narod srečo in zadovoljstvo v življenju.
Mo vite
Slovenija in svetovna razdava v New-Yorku
Ker so sc v naši .javnosti pojavili pomisleki, češ da Slovenija ne bo dostojno rcprezentirana na svetovni.razstavi v Nevv •; Vorku, ki bo otvorjena že. koncem aprila t. 1., je banska uprava na željo naših gospodarskih, kulturnih in tujskoprometnih krogov za sredo dne 4. t. ni. sklicala posvetovalni sestanek, ki je bil v dvorani /.bornjce TOI v Ljubljani. Načelnik dr. Ratej je v kratkih besedah orisal namen posvetovalnega sestanka, pri katerem naj bi se predvsem dosegla koordinacija dela vseh činiteljev, ki so dobili vabilo za sodelovanje v pripravah za udeležbo na naši razstavi v Nevv Yorku, kakor tudi onih, ki bi morali pri teh pripravah na vsak način sodelovati, da bi bila Slovenija dostojno zastopana na tej najvažnejši mednarodni prireditvi tekočega leta. Prvotno je bilo zamišljeno, da postavi Jugoslavija svoj lastni paviljon ter so bili že izdelani tozadevni načrti. Radi nezadostnih sredstev pa se je moralo opustiti to zamisel ter bo Jugoslavija razstavila v nekem velikem paviljonu na prostoru 500 m2, kjer bo razen tega še del italijanske in nizozemske razstave. Kljub vsem naporom je ministrstvo za trgovino in industrijo do-brlo kredit din 7,800.000.—, kar je izredno malo, če upoštevamo, kje se vrši razstava in če upoštevamo ameriške cene. Polovica kredita bo uporabljena samo za
najemnino prostora. Druge države so za svojo udeležbo na svetovni razstavi v Nevv Yorku tudi razmeroma žrtvovale mnogo več, tako n. pr. Francija 160, Italija 165, Anglija 300, češkoslovaška 30 in Rumunija 35 milijonov dinarjev itd. Svetnik Grgaševie je ugotovil, da pri tako skromnih razpoložljivih sredstvih ni mogoče misliti na ureditev posebnih razstav za posebne pokrajine naše države, temveč bo mogoče podati le splošno sliko naše države kot celote. V tem okviru se bo moralo poudariti predvsem naše izseljeniško vprašanje, tujskoprometne pred nosti naše države, možnost poglobitve in razširjenja že obstoječih trgovskih zvez med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo ter številne razvojne možnosti naše države, ki dajejo najlepše izglede za finančno naložbo.
Prve predpriprave za razstavo je začelo ministrstvo za trgovino in industrijo že pred dvema letoma, sodelujejo pa tudi vsa ostala v poštev prihajajočča ministrstva ter vse naše najvažnejše gospodarske kulturne, socialne in tujskoprometne ustanove. Za generalnega komisarja jugoslovanske razstave je imenovan naš poslanik v Washingtonu, gosp. dr. Fotič, pri delih za ureditev razstave pa bodo zaposleni v prvi vrsti naši ameriški izseljenci.
Celje uotrebuje otroško zaveti če
Pogosto prines- vdovec ali .ločenec v naročju otroka n;, občino in pravj: »Ne vem 'lcain z njim. Nimam mu dati kaj jesti in nimam ga kanj položiti.« Pogosto pripeljeta oče in mati cel kup otrok in pro sita, naj jih občina preskrbi: oče je brez tlela, deložiranci so. starši ne morejo več rediti otrok, kje je še obleka, vzgoja. Socialni urad mestne občine se v okviru nložnosti trudi, da preskrbi stanovanje najprej družinam z otroki jn pri razdeljevanju podpor upošteva najprej prošnje družinskih očetov in mater. Tako so otroci do prihodnje stanovanjske odpovedi spravljeni pod streho, čeprav v mnogih sobah zmrzuje voda na štedilnikih in piha skozi špranje in vlaga >ili *kozi stene. Zgodi se pa tudi, da pri najboljši volji družina ne najde stanovanja, i edaj pošlje občina v najboljšem primeru starše v Delavski dom ali pa prenočujejo po
šupah, otroke pa spravijo v Mestno zavetišče ali prav: v hiralnico v Medlogu. Tam živijo, jedo in spijo otroci med bolnimi starci in starkami. Dve sestri in služkinja morajo v zavetišču skrbeti za okrog 80 revežev, od katerih jih 20 leži, Zdaj naj še Skrbijo za otroke, pazijo naj nanje, jih pošiljajo v šolo, vzgajajo. Zavetišče pa nima niti prostora za otroke in ni niti vzgojno niti higienično, da žive otroci skupaj s starci. Občina pošilja otroke sem v skrajni sili. če bi se pa kdo potrudil in hotel realizirati kaj mladinske zaščite, bi naštel precej otrok, ki postopajo po trgu in prosijo za priložnostno delo in beračijo, šoli odrasli fantje so raščeni kakor sedemletni, meščanski otroci, ponujajo se za raznašalce in tekače, na obrt in redno zaposlitev niti ne mislijo, tovarna je vsem le daljni sen.
NAVADE IN OBIČAJI PRI KO
Odkar je zapadel sneg, ne mine jutro v Prleških vaseh, da ne bi kje zakrulila, svinja. Če greste takole po vasi, pa zaslišite to znano kruljenje, se prebudi v vas, lahko bi skoraj rekli, vsa tiha poezija, ki jo hranite v sebi kot kmečki otrok ob spominih na kolinjenja. Koline so v Prlekiji pravi domači praznik. Na tak dan smejo tudi otroci izostati iz šole. če pa sinka bolj miče šola kot domači praznik, potlej mu lahko z mirnim srcem obljubijo klobaso za god; kajti kdo ve, če ne bo iz nejega še najmanj kak raztrgan dohtar.
V	ranem jutru pride k hiši mesar, ali pa kak stric ali sorodnik, ki se spozna v žla-hti na kolinjenje. Otrese si sneg s škornjev in sname preko ramen obešeno napravo za klobase; izza škornjev mu gledajo noži. Vse ženske so na nogah. V kuhinji se kuri, domače hčere natočijo vroče čaje, oče pa prinese in dolije slivovke. A^ati nastrga v največjo skledo žegnane soli.
»No, če bo svinja tako močna, kakor je čaj«, pripomni mesar, »bomo imeli hudo mašo.«
Svinjaki še spijo, samo škripanje korakov se sliši po snegu; ljudje so tihi, da ne bi prebudili vsega svinjaka. Ob strani se potresa eden domačih otrok z veliko zamreženo svetilko. Mati odpre v svinjaku veko (sprednja vrata), natrosi rejeni krmljenki koruze ter jo počoha za učeso-
LINJENJU V PRLEKIJI.
ma. Svinja plane na koruzo. Medtem so se že odprla zadnja vratca, v nizko stajo je stopil mesar in v trenutku zagrabil s kleščami za zadnjo svinjino nogo ter jo izpodnesel, da je padla. Preden se svinja dobro zave, je že pred svinjakom povezana. Vsa družina kleči na njej in jo tišči k tlom; na sprednjem delu kleči mesar.
»Skledo!« zakliče mesar. Vzame nož iz nje, potipa z njim po vratu, da bi dobro zadel in reče: »Bog pomagaj!« Svinja se še skuša enkrat otepsti, ali nož je že opravil svoje. Nič več sc ne more iztrgati, roke jo premočno držijo; počasi ji po-jenjujeio moči. V skledo se je nateklo do vrha tople krvi. Mati jo meša s kuhlo, da se ne bi sesedla, in jo odliva v pripravljen lonec. Vsake paplje bi bilo škoda.
Po zakolu potegnejo mrtvo svinjo na garce in jo odvlečejo po snegu proti hramu; po zamrzli in zasneženi poti se pozna za njimi krvava steza.
V	veliki izbi potegnejo svinjo na »škaml« (nekako mizo) in jo obesijo z vrvmi na noge, da se dotika s hrbtom »škamla«. Pod glavo ji podstavijo škaf. Težko so jo dvignili »škaml«, kajti svinja je bila težka, zato gospodar znova natoči mesarju žganja. Zakol je končan, mesar si nabrusi nože in začne jemati s svinj kožo. O tem pa bomo spregovorili š‘‘ kedaj.
Leto dni se ni preoblekel in si ni sezul škornjev
Na hlevu gostilne »Skoberne« v Celju je omagal neki berač in umrl. Točne Identitete še niso ugotovili, verjetno pa gre za nekega berača iz Teharja. Nesrečnika so našli v naravnost obupnem stanju, malone da je bil že ves gnil. Na sebi je imel škornje, ki jih že leto dni ni sezul, prav tako je z obleko, ki je začela na njem že razpadati. Nič čudnega, če je -naposled v takih zanemarjenih razmerah omagal in se preselil iz naše solzne doline.
,.Maščevalna" svinja na kolinah
V	soboto je nameraval imeti koline g‘ Mihelak Franc, posestnik na Sp. Polskavi. Zjutraj je prišel mesar Sagadin iz Sp. Polskave, da svinjo zakolje. Ker pa ni bil previden, ga je svinja ugriznila v nogo. Rana je nevarna in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico.
o. Kralj je botroval devetemu sinu zakoncev Krajnik iz Godešiča pri Škofji Loki.
o. V vlaku umrl. Te dni so z gorenjskim vlakom peljali v ljubljansko bolnišnico na zdravljenje občinskega reveža Lovra Štulerja. Siromak pa je bil tako slab, da je v vlaku izdihnil.
o. Požar. V Hermancih pri Ivanjkov-cih je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Ivana Rusa. Požar je nastal zaradi slabega dimnika.
o. Mariborski mali harmonikarji v Ma-renberg. 22. januarja bodo v Bruderman-novi dvorani nastopili priljubljeni mariborski mali harmonikarji, ki jih vodi ustanovitelj zbora g. Vilko Šušteršič. Za koncert je v Marenbergu veliko zanimanje.
o Dražba kožuhovine v Ljubljani se
bo začela nepreklicno 23. t. m. Lovci naj pošljejo svojo letošnjo žetev čimpreje na naslov »Divja koža« Ljubljana — Velesejem.
o< Kuhal je žganje in zažgal streho.
Mlajšemu posestniku Janezu Rusu iz Hermane pri Ivanjkovcih je pogorelo gospodarsko poslopje. Rus je kuhal vse zadnje dni žganje, ogenj pa ie nastal, ker so se užgale cunje in slama ob razpokanem dimniku na podstrešju. Živino so rešili, ostala škoda pa je krita z zavarovalnino.
o.	Nesreča na ledenih tleh. Sinoči okoli 10. ure se je vračal proti domu na Pragerskem krojaški pomočnik Rudolf Plohl. Na ledenih tleh mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da se je precej poškodoval na nogi.
c. Umrla je v bolnišnici 39-letna Blatnik Antonija, žena cinkarnlškega delavca iz Medloga.
c. Neznanec ja napadel dninarico Tanjko Nežo, ko se je vračala skozi Slivnico proti domu k Sv. Štefanu pri Žus-
mu. Z ostrim predmetom ji je prebil čeio in ji prizadejal več ran po glavi.
c. Cestna dela v kamniškem okraiu. Okrajni cestni odbor v kamniškem okraju je sestavil proračun, ki predvideva 1.495.211 din izdatkov. Letos bodo nadaljevali gradnjo ceste Kandrše-Morav-če. Preuredili bodo cesto Kamnik-Gornji grad in cesto Kamnik-Domžale.
c. Umrla je danes dopoldne 62-letna Marija Kronovšek, zas. iz Celja; zadela jo je kap. Pokojnica je mati ge. Marije Janič iz Babnega.
p. Nesreče iz ptujske okolice. Vajda Jože, 80-letni užitkar iz Stojncev, si je po zaledeneli poti zlomil levo roko. Roškar, 7-letni pos. sin iz Gajovcev pri Sv. Marku, si je pri sankanju zlomil levo roko. Skledar Jože, 44-letui kočar iz Apač, se je s steklom vrezal v desno roko in si zastrupil rano.
p. Umorjena Podhmeljnik Ivanka je bila v soboto pokopana na Hajdini. 32-letna zasebna uradnica PodhmeljniK Ivanka je bila domačinka iz Hajdine in je več let službovala pri dr. Remcu v Ptuju. Pri notarju Golobu v Rogatcu je bila komaj eno leto. Njeno tukajšnjo pr.-ljubljenost je pokazala številna udeležba Hajdinčanov in Ptujčanov na njeni poslednji poti.
p. Ustanovni občni zbor »Ljudske univerze« v Ptuju bo v petek, 13. januarja. »Ljudska univerza«, ki je bila doslej podružnica mariborske, bo postala samostojna kulturna ustanova v Ptuju..
n. Volkovi raztrgali pastirja. Zaradi hude zime v Bosni so volkovi prišli že v neposredno bližino vasi. Sestradane zveri so te dni raztrgale pastirja Jožo Andrijeviča, ko je krmil ovce. Volkovi so požrli tudi deset ovac.
n. Sanje so se mu uresničile. Stari Si-lid iz Belovara je v sanjah videl smrt svojega sina. Videl je. kako je kupoval revolver in se z njim ustrelil. Čez dva dni so se hude sanje uresničile. Siličev 15-letni sin Leon se je igral z revolverjem, ki se je nenadoma sprožil in ga usmrtil.
»Na ta način mora seveda zmagati!«
vsekakor
Maribor
Vzgojna svetovalnica v Mariboru
FOMOC STARŠEM IN OTROKOM TER MLADINI, KI SI IZBIRA SVOJ ŽIVLJENJSKI POKLIC
umestno obelodaniti že večkrat in tudi na sobotnem plesu izraženo željo po | združitvi obeh zborov v enega, oziroma' obeh društev, ki imata končno iste naloge, v eno. Upamo, da se bo to v vsestranskem interesu tudi zgodilo. jf.
Kakor je bilo že javljeno, je ustanovilo društvo »šola in dom« v Mariboru na pobudo in s strokovno pomočjo Pedagoške centrale vzgojno svetovalnico, ki bo poslovala ob nedeljah od 10. do 12. ure v Knjižnici Pedagoške centrale, Koroščeva ulica. Prvi poslovni dan bo v nedeljo, dne 15. januarja t. 1.
Vzgojna posvetovalnica bo skušala pomagati s primernimi nasveti tistim star-seni, ki iz raznih, njim samim znanih ali tudi neznanih razlogov nimajo zaželenih uspehov pri vzgoji svojega otroka in ki si sami ne znajo več pomagati, ker po njih uporabljena vzgojna sredstva ne zaležejo ali pa ker je otrok sploh težko vzgojljiv. Tako se godi mnogim staršem s trmastimi, nervoznimi in razneženimi otroki. Nekateri otroci uhajajo z doma in se potepajo ali so neznosni v občevanju z ljudmi, neobičajno leni itd. Vzgojna svetovalnica bo po potrebi nudila tudi primerne nasvete za uspešnejše učenje in pokazala staršem, kako naj se otrok uči in kako ga naj podpirajo pri učenju. Nikakor pa ne bo posredovala v šolah za dosego boljših ocen. V dvomljivih primerih bo pomagala staršem pri odločitvi, ali naj dado otroka v srednjo šolo ali ne, toda radi tega ni istovetna s poklicno svetovalnico, ki svetuje, za kateri poklic odn. za katero življenjsko pot naj se odloči
poedini otrok. Takšna poklicna posvetovalnica posluje za enkrat v Ljubljani in upati je, da jo v doglednem času dobimo tudi v Mariboru.
Za očete in matere, ki bi se hoteli po-služiti vzgojne svetovalnice, je pogoj popolna odkritosrčnost brez slehernega olepšavanja. Seveda je zajamčena potrebna diskrecija. Dobro je, ako si prej zabeležijo posebno značilne pojave, ki jih opažajo pri otroku in da se poskušajo spomniti na njegov razvoj v prvih življenjskih letih in zlasti na težkoče, ki jih je morda povzročal. Razumljivo je, da ne bo zadoščal en sam razgovor in da bo včasih treba pripeljati pozneje tudi otroke. Z ozirom na njegovo starost in razvojno stopnjo ter tudi z ozirom na šolo, ki jo poseča, se bo otrok pri nadaljnjem postopanju dodelil predšolski, šolski ali pošolski skupini, pri katerih bodo sodelovali naslednji člani Pedagoške centrale: Vrane Ernest, Ledinek Miloš, Martinc Franjo, Deisinger Ema, dr. Crnek Franjo in šilih Gustav. V težjih primerih, kjer bo potreben točnejši študij otroka, bo sodelovala kot psihologinja Prah Adela. Po potrebi se bo pritegnil tudi zdravnik odn. bo vzgojna svetovalnica napotila starše k njemu. Vzgojna svetovalnica bo poslovala brezplačno.
Kondorjeva razstava karikatur
Včeraj dopoldne je bila odprta v dvorani hotela »Zamorc« razstava karikatur, del mednarodnega karikaturista Ladislava Kondorja iz Prekmurja. Kondor je razstavil preko 200 zanimivih listov. Med njimi so karikature znanih evropskih in izvenevropskih osebnosti. Posebna zanimivost nekaterih karikatur je, da nosijo originalne podpise karikirancev. Razstava ostane odprta vsak dan do vključno 22. t. m.
Nedeljsko razmišljanje
Katoliki so svoje božične in novoletne praznike zaključili popolnoma, pravoslavni pa delno. Svet se rad oddahne in kakor koli pozabava, a se brezdelja naveliča prej kot delovnih dni, zlasti še, če so s tem združeni izdatki, ki jih je danes težko nadoknaditi.
Minuli teden sta izpolnila dva plesa, ki jima lahko prataknemo pridevnika »socialen« m »human«. Akademski in primorski. Prvi je tradicija naše visokošolske mladine, ki pa daje tej zabavi vedno bolj pomemben in smiseln namen. Le priznajmo, da se svoječasne take prireditve ne dajo v tem primerjati s sedanjimi; kar je bilo prej le zabava in —■ opoj, je sedaj znoj za realizacijo socialne namere. Mladina hoče svoj počitniški dom! Ta deloma že uresničen načrt mora pozdraviti vsak zaveden, napreden in res naroden Slovenec, ki doumeva, kake težke naloge čakajo mlado generacijo; veseliti se mora njene resnosti in aktivnosti pravkar vedno bolj aktualnih socialnih vprašanj, ki so prav na naši zemlji dovolj zanemarjena. Mislimo in upamo, da bo naša delovna mladina našla v naši javnosti potrebno razumevanje.
Zborovanje starokatoličanov
V	Narodnem domu je bil včeraj dopoldne redni občni zbor Starokatoliške cerkvene družine v Mariboru, ki ga je vodil predsednik g. Franjo Čoš. O delovanju tukajšnje starokatoliške cerkvene občine je poročal starokatoliški župnik g. Franjo Šegula. Iz njegovega poročila posnemamo, da je število staro-katoličanov naraslo v preteklem letu za 89. Po ostalih poročilih je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik Franjo Čoš, podpredsednik Franc Zupančič, blagajnik Filip Podgornik, odbornika Miroslav Urbanc in Leopold Reja, preglednika računov pa Ivan Cerinšek in Stanko Zavadlav.
Svobodni emigrantski ples, o katerega priliki je naslovil sobotni »Večernik« nekaj umestnih besed prof. Bizjaka, je dal povod obnovljenemu razmišljanju o emigrantskem vprašanju, ki je in mora ostati stalna postavka o vprašanju naše narodne družine in skupnosti. Ni torej zadeva le emigrantov, ampak vse slovenske in jugoslovanske javnosti. Ako bi se tega zavedali kot bi bilo treba, oz. tako kot se tega zavedajo sosedne države, bi odpadel karitativen namen primorskega plesa, to je oni namen, ki ga emigrantsko društvo »Nanos« mora v to prireditev vključiti radi najčešče obupnih razmer, v katerih se nahajajo oni, ki so morali izpod domačega krova radi svojih narodnih idealov in imajo kot brezdomci le pot pred seboj. Ta, po takih razmerah vsiljeni namen pa ovira uveljavljanje višjih teženj te organizacije. Kljub temu pa vršita obe društvi — »Jadran« in »Nanos« — hvale vredno kulturno poslanstvo. Njihova odlična pevska zbora opravljata globlje narodno delo kot je to vidno. Vse premalo se zavedamo, da riše pesem zelo trdna in zlasti za naše meje pomembna znamenja.
Mimogrede se nam prav radi tega zdi
Zborovanje strojevodij
Včeraj dopoldne je bil v Delavski zbornici občni zbor pododbora ljubljanske sekcije Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev. Zborovanje je vodil predsednik Janko Žagovec, nakar je poročal sekcijski tajnik Pavel Škerl iz Ljubljane. Obravnaval je mezdno gibanje strojnikov in kurjačev tekstilne stroke. Napovedal je bližnjo anketo za žagarsko lesno industrijo. Priporočal je, da se vsi strojniki z izpiti zavarujejo pri Pokojninskem zavodu. Sledili sta poročili blagajnika Josip Filipčiča in člana nadzorn. odbora Alojza Ronerja. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Janko Žagovec, tajnik Maks Ružič, blagajnik Josip Filipčič, odborniki Alojz Ro-ner, Franjo Grad in Mirko Ornik.
m. Samostojna župnija v Radvanju?
V	Radvanju so nekateri občani pričeli zbirali podpise za ustanovitev samostojne radvanjske župnije. Polo s 100 podpisi so zaplenili, pet občinskih odbornikov pa je prijavljenih državnemu tožilstvu.
m. Kje je družina Krunlč? Notranje ministrstvo je telefonično obvestilo mariborsko policijo, da je pred sedmimi dnevi odpotovala iz Beograda soproga načelnika notranjega ministrstva Kruni- . ča z družino na Pohorje. Doslej še ni dobil nobenega obvestila od soproge. Na delu so policija, obmejni komisariat in orožništvo, ki skušajo ugotoviti bivališče gospe Kruničeve.
Društvo »Jadran« se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pripomogli do krasno uspelega silvestrovanja v Narodnem domu.
* Tudi Vas čaka sreča! Za 4. razred drž. razredne loterije (žrebanje že 13. januarja) je na razpolago še nekai srečk pri VIRU SREČE »PUTNIK-U«,’ Maribor, Trg svobode — grad. Preizkusite tudi Vi svojo srečo!
* Izšel je II. del Kidričevega Prešerna. Vsi, ki so ga naročili v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13, tel. 25-45, naj ga dvignejo.
* Izšel je II. del »Župančič Zbrana dela«. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13, tel. 25-45.
s Na zalogi še imamo nekaj knjig
Vodnikove družbe«. Knjigarna Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13, tel. 25-45.
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Mariji Pomagaj, Aleksandrova c. št. 1, telefon 21-79; lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, telefon 27-901 .
m. Ljudska univerza. Danes ob 20. bo predaval dr. Mirko Lamer, docent Eko-nomsko-komerc. visoke šole v Zagrebu
o	vlogi in strukturi inozemskega kapitala v Jugoslaviji.
m. Od 9. januarja do 5. februarja 1939. bo popisovalni urad mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6-1. uradno popravljal stal-ne volivne imenike; ves ta čas se bodo v popisovalnem uradu sprejemale stranke le vsak delavnik od 10. do 12. ure predpoldne.
Kino
1	Grajski kino. »Nanon«, znamenita opereta, sodeluje najboljši pevski par Erna Sack in Johannes Heesters.
* Esplanade kino. »Nesmrtna pesem« (Sveta noč, blažena noč). Prekrasni. film
o	pesmi miru, ljubezni in sprave.
* Union kino. Veliki legionarski film o ljubezni in dolžnosti »Bela eskadrona« v franc, jeziku.
Mariborsko gfacfaffiia
Ponedeljek: Zaprto.
Torek, ob 20.: »Vse za šalo«. Red B. Sreda. Simfonični koncert v Sokolski dvorani za red A.
Četrtek, ob 20. »Matura«. Premiera.
Abonenti reda A dobijo matični simfonični koncert, ki bo v sredo, 11. t. m. v Sokolski dvorani. Zato so naprošeni. da čimprej dvignejo odgovarjajoče vstopnice pri gledališki blagajni.
Premiera F odarjev e »Mature« — zelo mikavne in zabavne komedije — se v J. Kovičevi režiji vprizori na našem odru v četrtek, 12. t. m. Ta komedija bo posebno dobrodošla vsem, ki branijo kakršne koli spomine na šolo.
Kulturi
H koncertu Glasbene Matice
V	sredo, 11. t. m., priredi orkester na->e Glasbene Matice pod vodstvom svojega novega dirigenta g. Draga Maria šijanca po daljšem presledku svoj koncert, ki vzbuja med vsemi ljubitelji glasbe n; 1 večje zanimanje. Ta koncert pomeni izhod iz krize, v katero je lani zašla naša GM z orkestrom in zborom. To krizo je rešil njen bivši učenec, sedanji dirigent radijskega orkestra v Ljubljani, ki se je kljUb svoji prezaposlenosti v slovenski prestolnici žrtvoval še za svoj Maribor. Zato bo koncert v sredo v prvi vrsti koncert D. M. Šijanca.
D. M. Šijanee se je rodil pred 31. leti v Pulju kot sin pokojnega prof. Šijanca, ki je sam izšel iz glasbeno nadarjene rodovine s stoletno tradicijo. 2e pred 100 leti je šijančev praded ustanovil v dandanes pozabljenem m zapuščenem trgu Lembergu pri Rogatcu eno prvih, ako ne sploh prvo slovensko godbo. Izhajajoč iz ;e tako dolge tradicije, je D. M. Šijanee še v najbolj rani mladosti pokazal izreden glašbeni talent. Komaj enajstleten je nastopil Skupaj z Eriko Druzovičevo na prvem koncertu kot violinist. Od tedaj ia poteklo že 20 let. Kot gimnazijec Mariboru je skomponiral in dirigiral v
našem gledališču svoj »meloplastični« balet na Zupančičevo pesem »Ptič samo-živ«, za katerega je oskrbel koreografijo Rudi Leskovar. 2e tedaj se je formirala tako imenovana »mariborska generacija« ki predstavlja sedaj ne samo doma, ampak večinoma tudi že v širšem svetu znana imena: Pino Mlakar, Rudi Leskovar, Bratko Kreft, Ferdo Delak, Roman Klasinc, Edo Kocbek in Drago Mario Šijanee.
Po maturi v Mariboru je odšel D. M. Šijanee na konzervatorij v Prago, kjer je bil takoj sprejet v 3. letnik. "V petih letih je dovršil tri šole, ki bi sicer trajale skupno 16 let (instrumentalna 7, kompozicijska 5 in dirigentska 4 leta). Pri dr. Ballingu je študiral tudi kurz glasbe za mikrofon, ki mu je pozneje omogočil tako sijajno uveljavljenje v radiu. Tako je klasična in moderna Praga vtisnila delu D. M. Šijanca trajen pečat. Še na konservatoriju je sestavljal scenske glasbe in balete za praške odre ter prirejal pod protektoratom Češke Akademije za Fo-netski institut pariške univerze zbirke lužiškosrbskih narodnih plesov ter jih tudi nalgral s komornim orkestrom na plo. šče Pathe-freres. Štiri leta zaporedoma
je hodil med Lužiške Srbe, kjer je z našim slikarjem Antonom Trstenjakom še dobro znan.
Leta 1931. je bil povabljen v Kopen-hagen na Danskem, kjer je izvajal klasične manuskripte, ki jih je sam odkril in priredil. Izvajal je izključno J. Mysllveč-ka (»ln divino Bočmo«), češkega Mozarta. Za Mlakarja, s katerim je v stalnih stikih, je I. 1932. sestavil balet »Un amour du moyen age« za mednarodno koreografsko tekmovanje v Parizu in vodil tja kot muzikalni vodja tudi češko baletno reprezentanco. Oba baleta sta se izvajala 2. in 3. julija v pariškem Theštre Champs E!ysees po simfonskem orkestru »Straram«. Mlakarjev balet je dobil 3. nagrado.	t
Tedaj je bil D. M. Šijanee angažiran za dirigenta Jug. glasbenega združenja v Parizu. Poleti je prepotoval Anglijo in se na Danskem udejstvoval pri intimnili koncertih komorne glasbe. Jeseni se je vrnil v Pariz, absolviral dva koncerta in odšel na turnejo po vsej Franciji. S svojim zborom je nastopal v operah v Gre-nobleu, Lyonu, Merseilleu, Nici in Monte Carlu ter v koncertnih dvoranah v Parizu, Rouenu, Nancyju, Orleansu itd. ter dobil razen naštetih priznanj prvo nagrado za glasbeno folkloro v Grenobleu in Nici (1932). V Lyonu ga je sprejel ministrski predsednik Herriot, ki je njemu
in zboru osebno čestital. Njegov zbor je pel večkrat tudi v pariških radijskih od-dajnicah. Leta 1933. so nastopali v filmskih študijih. Mesec kasneje so v imenu 29 narodov Evrope in Amerike peli ope-lo pred Monument anx Morts v Nici in bili filmani. L. 1933. in 1934. je priredil v Parizu festival jug. glasbe in nastopil tudi kot član kvarteta (Spiller, Urn, Šija-nec, Antolek). Uvedel je v programe tudi skladbe slovenskih skladateljev z Gariu-som-Petelinom na čelu.
Tri leta je D. M. Šijanee dirigiral v Grand Amphitheatre tridicionalne simfonične in vokalne koncerte s sodelovanjem filharmonije Chateauthierry. Dirigiral je razne slavnostne koncerte, vodil pariški mešani zbor »Les Mčnestrels« ter priredil mnogo francoskih, lotarinških in alzaških pesmi, ki so izšle v Strasbourgu.
Po mnogih letih delovanja v tujini je Prevzel vodstvo ljubljanskega radijskega orkestra, kjer se udejstvuje — s sicer skromnimi sredstvi — za napredek naše radiofonlje, za kultiviranje slovenske note v programih, muzikalno vzgojo širokih plasti naroda ter za poživljenje koncertnega življenja v Ljubljani. Deluje tudi koa studijski dirigent Ljubljanske filharmonije. Sedaj vodi še orkester G. M. v Mariboru, s katerim se nam predstavi na koncertu v sredo zvečer. -t.
V	MarlSdru 3ne 9. I 1939
»VeSernlCi
Stran 5.
Spori
Usoeli klubski dan smučarjev
NOVI KLUBSKI PRVAKI: FANEDL KARL (ISSK MARIBOR), HERIC JOSIP (SK ŽELEZNIČAR), MIRAN CIZELJ (S PD). — SKRABL P. (SK RAPID). — ŠTANGLOV SMUK. — ODLIČNA ORGANIZACIJA.
KLUBSKI DAN ISSK MARIBORA.
ISSK Maribor je priredil obvezno klubsko tekmovanje v Ribnici na Pohorju. Pri krasnem sončnem vremenu in odličnih snežnih razmerah (10 cm pršiča na stari zmrznjeni podlagi) je star-talo 19 klubskih tekmovalcev. Proga v teku na 12 km je bila tipično norveška, srednje težka, odlično markirana. Start je bil pred gostilno Osrajnik, cilj pa pred cerkvijo v Ribnici.
Tehnični rezultati:
Seniorji: 1. Fanedl Karl 42:55, 2. Simčič Albin 47:44, 3. JevŠnikar Josip 49:26, 4. Welle Kurt 49:40, 5. Kompara Drago 52:12.
Junijorji: 1. Šubic Janko 46:02, 2. Leg-vard Vladimir 50:36, 3. Hren Stanko 50:54, 4. Škerget Adolf 51:35, 5. Šerbec Franjo 56:05.
Seniorsko prvenstvo kluba si je ponovno osvojil večkratni podzvezin prvak Fanedl Karl, iuniorsko pa Šubic Janko.
Razen tega se je vršilo tudi tekmovanje v slalomu na progi 250 ra z višinsko razliko 120 m. Proga je bila tehnično dobro izvedena. Prvo mesto je zasedel Fanedl Karl v 1.36,55, drugi je bil Marguč Ernest 1.44,45, tretji Osterman Milan 2.9,25.
Tekmovanje je bilo odlično organizirano, prireditelji so se dva dni trudili s predpripravami. Vrhovni sodnik tekmovanja je bil g. Golubovič, tehnični vodja pa g. Purkelc.
KLUBSKI DAN ŽELEZNIČARJA.
SK Železničar je priredil za klubski dan tek na 12 km progi izpred gostilne Mandl v Zg. Radvanju po cesti proti Pekram—Vrhov dol—Reiserjevo posestvo, od tod čez travnike na pot iz Limbuša na Pohorje in nad Reserjevim posestvom zopet nazaj v Radvanje, kjer je bil cilj iznad gostilne Šlauer. Višinska razlika okoli 150 m, začetek in konec proge poledenel, v srednjem delu pršič. Startalo je 19 tekmovalcev, članov kluba, med njhni 5 seniorjev, 11 jun. letnikov 1920-22 ter 4. jun. letnikov 1923-24.
Tekmovanje je poteklo vzorno, rezultati so kljub nepovoljnim vremenskim prilikam zadovoljili. Tekmovanje so vodili funkcionarji SKŽ.. Po tekmi je bila razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Pri tej priliki se je klubov tajnik g. Jenko zahvalil sodelujočim in tvrdkam, ki so darovale praktična darila.
Tehnični rezultati:
Seniorji: 1. Herič Josip 54,01. 2. Muraus Viktor 54,44. 3. Berlek Anton 58,17. 4. Božičev Drago 1.01,29. 5. Gostenčnik E. 1.04,30.
Juniorji (»A«): Kuhar Josip 58,49. Krasnik Joža 1.01,07. Stalekar Karol 1.02,40. Cergolj Krist. 1.03,15. Fišinger Pavel 1.03,54. Felser Josip 1.08.04. Šer-berič Ivan 1.05,26. Rotner Otmar 1.09,16. Kolenc Dagobert 1.11,21. Jezernik Franc 1.14,33. Matela Mirko 1.31,15.
Juniorji (»B):	Šerberič Anton
1.02,43. Kramaršič Franc 1.00,50. Babič Lado 1.04,36. Čemčec Milan 1.15,24.
KLUBSKO PRVENSTVO SPD V SLALOMU.
V	okolici Seniorjevega doma je priredila zimskošportna sekcija SPD tekmo v slalomu. Proga je bila dolga 650 m, višinska razlika 200 m, vratc na progi je bilo 50. Startalo je 18 tekmovalcev. Tehnični rezultati:
1.	Cizelj Miran (I. tek 1,15, II. tek 1,11) 2,26. 2. Gajšek Božo (1,18, 1,11.2) 2,29.2. 3. Mastnak Tone (1,25, 1,17.5) 2,42.5. 4. Lautner Henrik (1,35, 1,13.8) 2,48.8. 5. Kožuh Marjan (1,43, 1,21.3) 3,04.3.
KLUBSKI DAN SK RAPIDA.
SK Rapid je priredil vsoj letošnji klubski dan na Pohorju. Na sporedu je bila smuška tekma od male Kope do Tajzla. Tekmovanje je bilo jako dobro obiskano, k čemer je v veliki meri pripomogla dobra organizacija tekmovanja in jako ugodne snežne prilike. Teikmovalo se je v treh skupinah.
Seniorji: 1. Škrabi P. 8,24, 2. Jeglič W. 8,29, 8. dr. H. Lettner 9,07.
juniorji: Wolfsgruber V. (Sv. Lovrenc) 5,32, 2. Jaunig Karl 6,32, 3. Kara-sek F. 6,41.
Tekvomal je tudi oId-boy. V tej skupini je zmagal Stiberc Albert v 9,44, drugi je bil Berkič 11,28, 3. Ivanuša B. 11,31.
Spored dneva se je zaključil z damsko konkurenco, ki je tudi bila deležna splošne pozornosti, a ni imela prvenstvenega značaja.
Stenglov spominski smuk
SK Maraton je v počastitev spomina pokojnega športnika in novinarja Zdravka Štangla priredi! včeraj smuško tekmo, od Ruške koče v Ruše. Kljub temu da so imeli istega dne vsi drugi klubi obvezni smučarski dan, je bila prireditev dovolj dobro obiskana. Startalo je 20 tekmovalcev iz Maribora, Ruš, Zagreba, Slovenjega Gradca itd. Dolžina proge 10 km, višinska razlika 900 m.
Tehnični rezultati: 1. Bogomir Urlep (SPD Ruše) 12.39. 2. Karel Sodec (Maraton) 14.58, 3. Ernest Plečnik (Guštani-Kotlje) 15.11,7. 4. Franc Erman (Maraton) 16.21,9, 5. Viktor Marchel (Maraton) 16.40, 6. Ernest Šmaucer (Maraton)
17.01, 7. Ernest Lopič (Maraton) 17.15, 8. Vinko Rebernik (SPD Ruše) 17.16, 9. Ivan Sojč(Maraton) 17.55,10. Feliks Jarc (Maraton) 18.12,8.
Razpisani prehodni pokal si je priboril Bogomir Urlep (SPD Ruše).
Mednarodni hokej v Ljubljani
Po osvojitvi naslova državnega prvaka v hokeju na ledu je SK Ilirija povabil v goste Villacher SV iz Beljaka. Nasprotnika sta odigrala dve tekmi, ki jih je Ilirija prepričevalno odločila v svojo korist. Rezultata: prvi dan Ilirija : Villacher SV 2 : 1 (1 : 0, 0 : 1, I : 0), drugi dan Ilirija : Villacher SV 5 : 1 (0 : 0,
2	; 0, 3 : 1).
NAŠA HOKEJSKA REPREZENTANCA.
JDS je na. zadnji seji določil hokejsko reprezentanco za svetovno prvenstvo v Švici. Sestavljajo jo igralci drž. prvaka Ilirije (Ljubljana) ter Stipetič (ZKD), Tomič (KSU) in Berghauer (HAŠK).
NEDELJSKI NOGOMET.
Zagreb. V prij. tekmi, polni incidentov med igralci, je HAŠK porazil Gra-djanskega 2:1 (1 : o).
Beograd. Na jako slabem terenu je v prij. tekmi Jugoslavija zasluženo premagala BSK-a 2 : 1 (1 : l). Tudi ta tekma ni potekla preveč mirno.
Split. V tekmi za zimski pokal je Hajduk odpravil domačega tekmeca SK Split z 2 : 0 (0 : 0).
Skoplje. Ferencvaros je v mednarodni tekmi porazil Gradjanskega 5 : 1 (1 : 0).
s. V veleslalomu na Rožci na progi 1500 m z višinsko razliko 250 do 300 m je zasedel prvo mesto Heim Hubert v 1:46 pred Pračekom Cirilom 1:47.6. Tekma se ,ie vršila kot klubska prireditev SK Skale iz Jesenic.
Sah
Mednarodni turnir v Leningradu
Kot smo že napovedali, je v prvih dneh januarja pričel v Leningradu velik mednarodni turnir. Nekateri napovedani velemojstri pa niso na turnir prišli, tako da igrajo na turnirju naslednji tuji mojstri: Keres, Reshewsky, Lilienthal, Flohr in naslednji ruski mojstri: Levenfiš, Go-gHdze, Panov, Ragozin, Bjelavjenec, Ra-binovič, Makaganov. Bondarevsky, To-hiš, Romanovski, Alatorcev, Smislov, Kostantinopolski in Kan.
Doslej so bila odigrana štiri kola, po katerih pa je stanje zelo nejasno, ker je večina partij prekinjenih. Poročila pravijo, da že dolgo ni bilo na kakem turnirju tako ogorčene borbe kot na tem.
V	2. kolu so bile vse partije prekinjene, zaradi česar turnir le počasi napreduje od kola do kola. Na čelu tabele sta trenutno Reshewsky in Smislov z VA (1), ki jima sledita Ragozin in Makaganov z
1	(3). Na čelo tabelo pa bo prišel, kot
napovedujejo, mladi Keres, ki ima v vseh prekinjenih partijah izglede na zmago.
Turnir v Hastingsu
SEDMO KOLO.
V sedmem kolu je dr. Eu\ve po remis poziciji zaradi napake Thomasa partijo dobil. Golombek je kot črni v lepi partiji remiziral z dr. Landauom. Pirc je igral zahrbtno otvoritev proti Sergeantu. Angleški listi pišejo, da je Pirc neprijeten nasprotnik, ke ne stori nič nenavadnega, zmeša pa popolnoma svojega nasprotnika, ki nikoli ne more uganiti, kaj Pirc misli. Sergeant je igral po pravilih, vendar je Pirc kmalu odbil njegov napad, prebil njegovo obrambno črto, dobil kmeta in kmalu še partijo. Tylor jc izgubil proti Szaboju, Milner-Barry in Klein pa sta prekinila.
OSMO KOLO.
Turnir je tik pred zaključkom, zato igrajo favoriti za prva mesta prav previdno, vendar pa obenem dovolj podjetno, da popravijo slab start. Glavna kandidata za prvo mesto dr. Landau in Szabo sta se že po 18 pot. sporazumela za remis, ker v izenačeni poziciji nihče ni mogel forsirati zmage, ne da bi s tem tvegal lastni poraz. Dr. Euvve je z odločno igro porazil Milner-Barryja. Prav tako je brez večjega truda v prodornem napadu porazil Pirc Tylorja. Golombek in sir Thomas sta zaključila miroljubni remis, dočim je Klein v dramatični igri premagal Sergeanta.
Stanje po predzadnjem kolu: Szabo 6*2, dr. Landau 6, dr. Eu\ve 5V->, Pirc 5, Klein 4‘/2, Golombek 4, Milner-Barry 3K. sir Thomas 2^, Sergeant IV* iti Tylor 1.
Zelo verjetno je, da bo osvojil prvo mesto mladi madžarski mojster Szabo, ki je tudi na mednarodnem turnirju v Ljubljani igral zelo dobro in potisnil nekatere naše mojstre s prvih mest. Brez dvoma je, da se bo tudi Vasja Pirc plasiral med vodeče na tabeli, vendar pa nas je njegova igra v Hastingu razočarala, saj smo mu z vso verjetnostjo pripisovali prvo nagrado, kar bi vendar bilo v skladu z njegovimi odličnimi uspehi v Nordvijku in Nemčiji.
KONIG ŠE VEDNO VODI.
V sedmem kolu rezervnega »A« turnirja je KSnig prekinil partijo s Honlinger-jem, Saemisch je premagal van Schel-tinga, Prins je izgubil proti grofu Sacco-niju. Vodi Konig s 41/* (1) pred Luckisom AVi in Miesesom 4. V rezervnem B« turnirju vodi Perlmutter s 4lk (1) točkami pred van Doesburghom, van Seter-som in Thomasom s 4%.
REŠITEV KRIŽANKE štev. 15.
Vodoravno: Kromeriž, rano, ave, Emilija, maki, ara, sto, iz era, olivin rog, Sar>; id(em), tat, jezero, Jan, lar.
Navpično:	krematorij, rama, zlo-
dej, oniks, Ig, za, molitev, jen. oris, raja, Anatol, Ivan, na, že, aligator.
ELAINE HAMILTON
JSJt SMU1
DETEKTIVSKI ROMAN
Ostra, bodi ji va bolečina v zapestju mu Je izvabila nehoten vzklik. Bolečina, ki mu je postala mučna, ko je čutil, kako I* mu laket krivi v ostri kot.
;>In to je kazen vam,« je zazvenelo iz stisnjenih ust dekleta. »Prekličite — ali pa vam zlomim pest.«
 »Vse v redu, gospod?« je vprašal zraven njiju glas ladijskega natakarja.
Dekle je odhajalo s počasnim, drobnim korakom.
»Zdelo se mi je. da ste zakričali, gospod,« je pojasnjeval prišlec.
Keppel se je zasmejal in je upal, da je »venelo to čisto naravno.
»Tudi zakričal sem. Ta dama mi je ka--ttla znamenit žu-žits. Zares, prav učinkovito.«
Oprostite, gospod, ut mlada, dama zna ft*e kaj več. Na pogled je ljubka mucika, mia pa preveč bogatili tet. kakor da bi kilo to po mojem okusu.«
»Dekle ima vendar pravico do sorodnikov. ali ne mislite?« je vprašal Keppel.
»Že. gospod, ampak jaz sem bil že na •ekollko raznih ladjah, pa sem jo v treh
letih videl s peterimi različnimi tetami, ki so se vsakokrat peljale iz New Yorka
v	Southampton, zmeraj pokrite z nakitom do zob. In zakaj jim pravi javno »teta Nancy«, a »gospa Jones ali Smith«, kadar meni, da so same? Med nama povedano, gospod, v eni preteklih noči sem videl čudno reč.« Umolknil je, bržčas se je ustrašil, da je zinil preveč.
»Kar naprej —« je silil Keppel.
»Videl sem tole mlado damo. kako je šla po tihem iz kabine gospe Orpenove in se plazila v svojo kabino. Gospa Orpe-nova je ravno igrala bridge v velikem salonu in jaz slučajno vem, da sta ona in gospodična Burnettova veliki sovražnici. In —« se je nagnil naprej ter šepetal — »gospa Orpenova je bila okradena svojih draguljev.«
»Pa ste o tem prepričani? Ce ste, je vaša dolžnost, da poveste kapitanu.«
Natakar je porinil čepico na tilnik in se praskal po glavi.
»V tem sta takoj dve stvari, gospod. Ena je v tem, da ima kapitan o gospodični Burnettovi ogromno mnenje. In druga, da ne vem, ali je prišla gospa Orpe-
nova ob svoje stvari prej ali potem, ko sem videl gospodično Burnettovo odhajati iz njene kabine.«
»V tem primeru bi bilo najboljše, če bi
vi	na vse to pozabili,« je svetoval Keppel in mu je odleglo.
Sele, ko so bili drugi dan v carinarnici v Southamptonu, je zopet zagledal dekle. Imela je polne roke škatel in drugih reči in ga je pozdravila, kakor da je pozabila na njun poslednji spopad.
»Halo, gospod Keppel! Bodite moj angel in podržite mi malo tele neumnosti, da poiščem ključe — hočete?«
Stisnila mu je v roke kovčeg, nekaj knjig in veliko škatlo čokoladnih bonbonov, prevezano s pestrim trakom; vzela je ključek iz torbice in odpirala kovčeg z obleko.
»Ne izpustite tega iz rok!« ga je svarila, ko mu je zdrgnila ena izmed knjig.
Spretno je knjigo prestregel, jo položil nazaj ter dal škatl obonbonov na vrh. Zdelo se mu je, da v škatli nekaj čudno ropoče. Pogledal je skrivaj, ali dekle ne gleda, zatresel je s škatlo in je slišal kovinski zvok.
Kmalu nato se je oglasila za svoj ime-tek.
»Najlepša hvala,« je rekla. »Tako lepo je, če imamo pri roki moža, da nam po-drži naše vtihotapljeno blago. Potem človek lahko z mirno vestjo gleda carini-
kom v oči, čeprav mi je postalo gorko, ko ste tako očitno zatresli s tole škatlo.« Njene oči so se smejale, ko mu je podajala roko. »Z Bogom, gospod Keppel! Srčen pozdrav vaši gospe in rodbini ter hvala za vse, kar ste mi dobrega storili.«
»Z Bogom,« je hotel reči hladno, a slišal se je, kako nerodno jeclja prošnjo, da bi se z njo še kdaj sešel.
»Mislim, da bi to vaši gospe ne bilo prav,« se je nasmehnila. ^Ampak midva se bova nekega dne spet srečala, gospod Keppel morda prej. kakor si mislite. — Z Bogom!«
Mladi mož se je čutil tako čudno osamelega v vlaku na poti proti Londonu. L-elja Brunettova je imela njegov naslov in telefonsko številko — toda ali bo to kdaj uporabila? Žene so nepreračunljive. Ali ga je vzljubila ali ga je sovražila? Ali Ji je bil dolgočasen zoprnež ali ji je bil zanimiv? Najbrž ji je bil samo navadna znanost na ladji.
Vsekako je imela njena teta, gospa Willensova, v mestu sorodnike, zakaj v Southamptonu jo je čakal postaveii in očitno prav mogočen gospod, in pozneje je videl Keppel gospo WiIlensovo in gospodično, kako sta se odpeljali z njim v prav luksuzni limuzini.
; Dalje.)
* litM novi palaii na oslu OotpoBka - Slorensko ulite
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR
Podružnica: CELJE
Mariborske drobne vesti
m. V starosti 65 let je preminula v Mariboru ga. Rotovnik Terezija, vdova po
drž. uradniku. Pogreb bo danes ob 15.15 na Pobrežju. N. p. v. m.!
m. Poroke v Mariboru. V zadjnem času so se poročili: Kancier Anton, učitelj, in Čuček Mira, učiteljica; Marušič Avgust, ključavničar, in Slanič Helena, manipulantka; Meznarič Ivan, strežnik v bol nišnici, in Plavčak Cita, šivilja; Jamšek Viktor, magistratni uslužbenec, in Trstenjak Ljudmila, zasebnica; Goričan Ga-špar, čevljar, in Kolman Marija, delavka; Krašovic Jožef, sprvodnik-vlakovodja v pok., in Jelena Elizabeta, služkinja; Pišof Teodor, tovarniški nastavljenec, in Ang-leitner Hedvika, tkalka; Krajnc Alojzij, čevljarski pomočnik, in Drevenšek Marija, tkalka; Breznik Štefan, kovinotiskar, in Kopič Zofija, zlagalka.
m. Umrli so v Mariboru: Geršak Boris, sin šoferja, 2 meseca; Krištof Ivan, zasebnik 49 let; Hartman Ivan, bivši mesar, 59 let; Krepek Maks, strojevodja d. ž., 46 let; Prosnik Ana, vzgojiteljica, 29 let;
čepe Marija, hči delavca, 10 let; Krepek Ivan, železničar v pok., 78 let; Renčelj Zvonko, pos. sin, 18 mesecev, Sirak Ivan, ključavničarski mojster, 80 let; Schifko Terezija, postrežnica, 49 let; Voglar Janez, delavec 24 let; Rodež Ana, zasebnica 70 let; Turk Zvonko, sin kovača d. ž., 5 let; Eler Klara, vdova po zdravniku, 74 let; Kozel Katarina, vdova po kolarju, 65 let; Potočnik Matej, posestnik.
m. Konj ga je brcnil. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 24-Ietnega delavca Ignaca Žiherja od Sv. Lovrenca na Pohorju, ki ga je konj brcnil in mu strl desno roko.
m. Vlomila tatvina. Pri železničarju
Ivanu Gotali v Studencih, Sokolska .ulica 39, so vlomili neznani storilci in odnesli za okoli 2000 dinarjev zlatega nakita.
m. Žrtev žeparja je postal posestnik Anton Lah iz Zg. Polskave. Ko je obedoval v neki tukajšnji gostilni, je prisedel neznanec in se mu na vso moč prilizoval. Ko je odšel, je z njim izginila ura z zlato verižico.
Posest
LEPO POSESTVO 24 oralov, 12 km od Maribora. se po zelo ugodnih pogojih takoi proda. Naslov v upravi.	170
Stanovanje
GOSPODIČNA
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi. 109
GOSPOD
se sprejme na stanovanje in hrano. Ruška 5-1. levo. Isto tani se sprejmejo abonenti na hrano.	172
Malo
DVORIŠČNO STANOVANJE
se odda stranki brez otrok-Mlinska 4.	177
Stanovanje iiie
SOBO IN KUHINJO
s pritiklinami v centru išče družina 3 odraslih oseb. — Orožnova 6. trgovina. 82
ALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V raalib oglasih stanc vsak« beseda 60 tur: oalmaoiJa prlitolbliM U t« oglase ie din 6.—. Dražbe orekllci. dopiaovanla la žetritovaolskl oglas) dla I.— oo besedi. NalmanISI znesek za to oglase le din lik—. Debelo tiskaae besede se računalo deoloo. Oglasni davek ta enkratno obiavo znaSa din 2.—. Znesek u male oglase se otaEnle takoi orf naročila oziroma ga le vnostatl v nismo skunal » naročilom ali oe po poitn) oolofnlcl na čekovni račon K. 11.409. Ze *se nismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.	_________
SLOVENŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA. FRANCO ŠČ1NA
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk, zajamčen uspeh. Aleksandrova 14-1, levo. 167
rs'-,/K.inrr
Razno
ALI ZE VESTE
da uajboljše vino dobite le v gosiilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici.	3948
ČE HOČEŠ dobro vino piti, moraš v gostilno »Prešernova klet« priti.	51
V nalem
RESTAVRACLIA
»ŠVICARIJA« V PTUJU
se odda v najem s I. aprilom t. 1. Natančnejša pojasnila daje »Putnik«, podružnica v Ptuju. Ponudbe sprejema do 15. februarja t. 1. Olepševalno in tujskoprometno društvo Ptuju.	166
Prodam
Dobro ohranjeno
MOŠKO KOLO na prodaj. Cankarjeva 34. 174
Širite „Večernik“
Pouk
TRGOVSKI POTNIK
v pleteninah se sprejme. Ponudbe pod »Trgovski potnik« na upravo.	83
Zgubljeno
Zgubil se je eden zavitek z ŽENSKO OBLEKO in moške nogavice v Studencih ob železnici proti gozdu. Proti nagradi tiai se odda So kolska 47, Studenci.	175
General Marko Božovič
oozdravlia ob svojem odhodu iz Mariboru vse svoje orijatelje m znance, s katerimi se m oozdravil vred odhodom radi pomanjkanja Drilike, ker je bil zadnje dni Dred odhodom bolan.
| SPOMNITE SE CMDI
deano tudi pozimi!
VARAŽDINSKE, !OPfe1Q
Uredili smo sedaj naš hotel »Konstantinova kopeU tudi za zimo. Sobe, kopeli in hodniki sc grejejo, prepiha ni, vse je v sami zgradbi, tudi restavracija. Velika steklena zaprta terasa za izprehanjanje pri slaben vremenu.
Zdravljenje je sedaj jako ugodno, ker nikoli ni več ko 20—25 gostov, pa so Vam tako vse priprave, kopališča na razpolago. Lepa družabnost, radio, šah, karte, ping-pong, lov, šport, ples itd.
Nesezonske cene. Radi omejenega števila zimskih sob je treba prihod javiti. Nato Vam homo javili najugodnejšo železniško zvezo.	46
DOBER DIJAK
poučuje vse predmete za 1.
2 ali 3 1. trg. akademije ali j nižje razrede realke proti sta; novanju in hrani. Ponudbe na upravo pod »2. O.«.	173
Slutbo dobi I
Iščemo pridno in zanesljivo DEKLE
ki stanuje pri starših; oglasi so naj v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor. Aleksandrova c. 13.	165
Za vedno nas je zapustila v 65. letu starosti naša nad vse ljubljena, zlata mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
Rotovnik Terezija
vdova po državnem uradniku.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, januarja, ob 15.15 popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče.
Maša zadušnica bo v torek ob 6. zjutraj v magdalenski cerkvi.
Maribor, 7. januarja 1939.
176	Sin	Karl	in	ostalo	sorodstvo.
Št. Hi ob prevratu 1918
Jože Poljanec, strok, učitelj v pok. Narodni svet ze stalno posloval v palači okrajnega glavarstva, zato sem kar urno stopil tja. Prvega znanca, g. prof. Voglarja, sem prosil, naj me nujno dovede do generala Maistra, kateremu imam velevažne zadeve sporočiti. Prijatelj Voglar je v naglici predirjal vse sobe, kjer hi utegnil biti, a povsod so rekli, da je bil tam, pa ie pravkar odšel. Poklical je nato mojega brata, kateremu sem obrazložil prvi sovražni akt za našo narodno obrambo v Št. liju. Prosil sem za nujno pomoč, ker so domačini po številu in orožju preslabi proti morebitnemu napadu, ki se pripravlja v Špilju. Ne mogel bi sam prevzeti odgovornosti za spopad, ki bi bil po razpoloženju naših sodeč nc-izogiben, zato sem ukrenil vse potrebno, da se vsak povod sovražnih akcij od naše strani prepreči. Brat je vse moje sporočilo napisal na listek bi ml obljubil, da bo njegova prva skrb obvestiti generala Maistra o tej zadevi. Ni bilo časa, da bi se pomenkovala o drugih rečeh, no tudi meni se je mudilo domov v Št. lij.
Tam so me radovedno pričakovali, a /aiibog nisem mogel prav nič zanesljive-: sporočiti. Vsi smo morali vztrajati pri »klepu, da se ne bomo javno udejstvovali in mirno čakali, kaj prinese bodočnost. Drugi dan je ves iz sebe prisopihal že-
~ Izdaja in urejuje ADOLE RIBNIKAR 1 ne vračajo. — Uredništvo in uprava
lezniški čuvaj g. Gačnik k meni in mi potožil najstrašnejši dogodek življenja, ki se mu je pravkar pripetil. Iz Maribora se je pritihotapila do čuvajnice neprijavljena lokomotiva s tenderjem in samo enim vozom, iz katerega je skočil vojak s samokresom v roki in mu ga nastavil naravnost na usta. V smrtnem strahu je moral stati tako dolgo nepremično na svojem mest«, dokler ni prišel drug vlak iz Maribora In odnesel nasilneža proti Špilju. Kmalu smo uganili, kaj vse to pomeni. Se isti dan smo dobili obvestilo, da so naši vojaki zasedli Spilje. Iznena-dili so na postaji nemško stražo, jo razkropili in pognali v beg. Tudi iz njihovega glavnega stana v šplljskem gradu so jih izrinili. Obenem pa so tudi na postaji prevzeli prometno službo slovenski uradniki. Spomnili smo se na stremljenja g. Hornickega, ki je res dosegel, da je varnostna straža v št. Uju postala nepotrebna in dočakal, da so odslej v Špilju rodne vojaške čete_ skrbele za varnost imetja in življenja Šentiljčanov. Tudi zapornice nismo več potrebovali. Bill smo v zavetju jugoslovanske vojske, ki pa ni zahtevala nobenega talstva in zaplenjeno žito, ki so ga imeli slovenski kmetje na murskih mlinih, je bilo zopet prosto.
V	špilju se je ustanovil obmejni komisariat, ki ga je vodil prvi g. dr. J. Štefančič, koroški rojak. Pregled osebnih in blagovnih Izkaznic, kontrola prometa sploh, zatiranje tihotapstva itd. je bilo območje te narodne ustanove. Ker so sc Mariboru, tiska Mariborska tiskarnu d. d., Maribor, Kopališka ulica t). — Telefon
takrat smatrale ženske kot najsposobnejše za tihotapstvo, so tudi te preiskovali in nekdo je priporočil za ta posel sestri Heleno in Antonijo Raunicher, učiteljici ua naši slovenski šoli v Št. Uju in gospodično Elzo GrisoldoVo iz Maribora. Vojaške posadke so se večkrat po potrebi službe menjavale. V Lipnici so Nemci zbrali močne vojaške čete, ki so parkrat grozile z napadom na Št. Ilj in Maribor. Vselej pa jih je ukrotil general Maister, in sicer tudi z grožnjami. Poveljnik zadnje posadke v Špilju je bil podpolkovnik g. Edvard Vaupotič, prideljena pa sta mu bila poročnika g. Gaberc in g. Cvirn. Poslednji komisar je bil g. dr. R. Brenčič.
Mednarodna komisija za določevanje državne krajnlce na severu, 1(1 si ie izbrala za osnovo razvodnico, je staknila markacijo na grebenu Kresnice proti Št. liju, mimo cerkve pa prott Ceršaku in Muri. Tako je Št. Ilj zopet postal obmejna jezikovna postojanka na severu naše kraljevine Jugoslavije, ki je prevzela vso obmejno upravo v svoje območje.
Zadnja moja naloga, ki bi jo imel še rešiti v Št. liju, je bil poziv višjega šolskega sveta v Ljubljani z dlje 31. sušca 1919., da prevzamem od odpuščenega nadučitelja g. F. Saduja vodstvo šole. Ker pa je imenovani gospod napisal protokol na tako neprimeren košček papirja, da ga ne bi nikdo smatral za uradni akt, ga tudi jaz nisem. Opozoril sem ga, naj nujno uredi vse uradne knjige, spise in inven-predstuvnik STANKO DETELA v Mnribon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67.
tar, nakar bova skupno sestavila protokol. Omenjeni listič še danes hranim kot dokaz za cinično omalovaževanje novega slovenskega uradovanja. Predno pa je prišlo do redne izročitve šolskega vodstva, seni bil brzojavno poklican na deško meščansko šolo v Mariboru. Pustil sem vse, se zopet ločil od rodbine in sledil višjemu pozivu.
V	Št. liju so se med tem časom izvršile velike spremembe. Izmed učiteljev, ki so bili pred in med prevratom tam, ni ostal nihče na šoli. Kraj sam je precej spremenil lice, še bolj pa značaj. Postal je važna državna obmejna točka, posebno za cestni promet. Pridobil je mnogo dobrega, pa tudi mnogo slabega, kakor je to usojeno vsem krajem na državnih mejah. Posebna dika za Št. Hi pa je zdrav razvoj narodne zavesti, ki je vzklila iz boja za obstanek v zgodovinskih dneh prevrata.
Zapisniki o večernih sejah »Narodnega sosveta« so se izgubili, kakor sem izvedel od g. duh. svet. E. Vračka. Pismo g. prof. Verstovška, poverjenika za uk In bogočastje, s katerim sem bil imenovan za poveljnika »Obmejne narodne straže« in pa seznam takratnih stražarjev sem izročil g. prof. Šijancu, ki ie zbiral podatke in listine iz tistih časov za generala Maistra.
KONEC.
. Oglasi po ceniku. — Rokopisi se — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.