387
Razne reči.
*  Ako naročiš  drevja, pa je na potu zmrzavalo,
bodi posebno previden, kadar ga dobiš. Nesi drevje v slamo povito, kakor ga dobiš, na temen in primerno gorak kraj, kjer ostani toliko časa zavito, da se odtaja. Potem ga odvezi in priepi v prst. Preglej pa drevje natančno, koliko je trpelo od mraza. Koder je zmrzlo, je rdečkasto rjavo.
*  Ako hočemo, da bodo naša sadna drevesa red-neje in obilneje rodila, ravnati moramo kakor poljedelci ki svoji utrujeni zemlji z umnim gnojenjem pomagajo. Tako mora tudi sadjar si pomagati z gnojemt brez katerega bo le redkokedaj imel bogato sadno letino. Sadnemu drevju moramo torej redno gnojiti, da mu z gnojem saj en del onih tvarin, katerih nam daje s sadjem, povračamo. V svesti pa si sme sadjar biti, da bo imel največi dobiček on, ker sadno drevo mu bo jako hvaležno in bogato povračalo, kar je od njega prejelo.
*  Pitani lešniki. Vrtni nadzornik Kolb poroča v organu bavarskega kmetijskega društva, kako se v veliko korist goie pitani lešniki: Neki Angleš Weeb po imenu, je samo z umno gojo pitanih lešnikov obogatel. On zasaja pitano leskovino na lehe tako, da pride na vsaka 2\ metra en grm, ali pa 570 grmov na vsak hektar. Prva leta sadi med vrste kuhinsko zelenjavo, po sedmem letu pa, ko leska uže dobro rodi, ne seje in ne sadi ničesar več med grmovje. Od hektara dobi za same lešnike povprek po 800 gld. na leto. Gotovo prav lep priho ek in skoro brez vsega truda! Najboljše vrste pitanih lešnikov so tako zvani lombardski (Lombardische Nuss) in pa zelenati lešniki   (Zellernuss). Kedor si želi
388
naročiti teh vrst sadik, obrne se lahko do pomologičaega instituta v Reutlingen-u, na Wirtemberškern, ali pa do Alfreda Busse-a, vrtnarja v Kannstadt-u pri Stutgartu, ki se prav posebno peča z rejo lešnikov.
* Grahov molj ali kukec je grahu zelo škodljiv in razje po nekaterih krajih, posebno po gorkih, na primer na Vipavskem, skoro vsako grahovo seme. Da bodo naši kmetovalci vedeli, kako se ta živalca množi, naj tukaj popišemo njeno življenje in množitev. Grah, katerega sadimo, ima v sebi molje ali kukce; ti izležejo spomladi iz zemlje, to je iz vsejanega semena, ter z-ležejo jajčka na stročje, in sicer tako, da prideta po 2 jajčka eden vrhu drugega. Čez 6 dni se iz jajčkov izvalijo črvički, kateri prejedc luščine in se v seme zajeio. V njem žive do pomladi in tedaj se v hrostke spremene in se, kakor je gori povedano, zopet na novo začno pomnoževati.
Obvarujemo se tega žužka na ta način: Ko bi vsi kmetovalci semenski grah tako spravljali v lonce, da bi spomladi hrostki ne mogli iz njih letati, ampak bi v njih poginili, seveda bi to morali vsi tisti storiti, ki grah sejejo in bi potem le 2 leti stari grah za seme rabiti morali. Kdor pa hoče grah čez zimo obvarovati, ga mora precej, ko ga je sušil 12 ur na suhi toploti, od 50 stopinj brez vode pri ognji greti in tako v njem črv uničiti, se ve da taki grah za setev ni več sposoben, ker ne kali.