Leto I. — Štev. 10 Celje, 8. maja 1948 Cena 2 din V PREDKONGRESNEM TEKMOVANJU SO ORGANIZACIJE OF CELJA DOSEGLE VIDNE REZULTATE Po sklepu Osvobodilne fronte me- sta Celja, da se bodp terenski odbo- ri skupno z vsem el-anstvom prlpiai- vili na II. kongres z medsebojnim tekmovanjem za utrditev OF'V orga- nizacijskem pogledu in za dvig poli- tične zavesti svojega člansiva, so bili doseženi lepi uspehi. Vse to doka- zuje, da so člani in terenski odbori OF razumeli pomen II. kongresa OF, ki je organizacijam OF dal nove na- loge in smernice v borbi za plan in politično preobrazbo nsšega človeka. Terenski odbor Gaber'e je v pred- kongresnem tekmovanju sprejel v vrste OF 54 novih članov, ki so do sedaj stali izven organizacije. Pobral je od svojih članov vso članarino za mesec april in s tem dokazal, da je pri resnem in doslednem delu odbor- nikov mogo:e rešili vprašanje člana- rine, ki je bilo do sedaj pomanjklji- vo. Uredil je za polovico članstva kartoteko in ustanovil študijski kro- žek na Zg. Hudinji. Članstvo OF je izvršilo 840 prostovoljnih delovnih ur. Število naročnikov »Celjskega tednika« se je povišalo za 25. Teren Cen;er, ki mu je teren Ga- berje napovedal tekmovanje, je po- večal svoje članstvo za 116, dvignil število naročnikov »Celjskega tedni- ka« za 300, naročnikov »Ljudske pravice pa za 6. V skupno opravlje- nih prostovoljnih delovnih urah, ki znašajo 2.421 ur se je najbolj izkazal kolektiv Mestnega magazina, ki je opravil 600 ur. Zaostaja pa Center pri pobiranju članarine, tako da v tem pogledu ni dosegel postavljene obveznosti. Uspehi v Centru, kakor tudi v Gaberju bi bili mnogo večji, če bi se aktivisti še aktivneje zaivzeli za tekmovanje. Od ostalih terenskih enot moramo omeniti Dolgo polje, ki je 100 odst pobralo članarino, povečalo število članov Socialnega fonda za 7 in zvi- vršilo 7 delovnih akcij s 315 prosto- voljnimi urami. Aktiv AFZ Dolgega polja je šival potrebne predmete za Dečji dom. Vse te delovne akcije je izvršila delovna brigada, ki je bila na novo ustanovljena. Šlevi^ na- ročnikov za Celjski tednik so zvišali za 46, število naročnic za »Našo že- no« pa za 6. Terenski odbor OF Medlog je zbral vso članarino za me- sec april in vključil v organizacijo 40 novih članov. Posebno se je izka- zal na kulturno-prosvetnem polju. Ustanovil je mešani pevski zbor, ki že vadi, zbral za knjižnipa 600 din in dvignil število naročnikov »Celjske- ga tednika« za 16, število naročnic »Kme:ske žene« pa za 20. Število podpornikov Socialnega fonda se le zvišalo za 22. Poleg tega je aktiv Medloga sprejel številne obveznosti za delo pri gradnji Zadružnega do- ma. OF Zavodna je dc^egla lepe uspehe pri prostovoljnem delu, saj je i opravila pri gradnji Mladinskega do- I ma v Zavedni in Cretu in na ostalih akcijah 782 ur. Tudi ostale terenske eno le so po posameznih točkah do- segle dobre uspehe, vandar jih niso v celoti izvršile. Število prostovoljnih delovnih ur, ki jih je članstvo OF mesla Celja iz- vršilo v predkongresnem tekmova- nju, znaša 11.503. Uspehi predkon- gresnega tekmovanja naj nam v bo- doče služijo kot sredstvo, da doseže- mo še nove in večje uspehe pri utr- jevanju in razvoju Osvobodilne fron- te, na drugi strani pa, da odstrani- i mo vse tisto, v čemer smo grešili. Novi udarniki 350 najboljših delavcev, prvobori- teljev naše petletke, šteje brigada udarnikov vseh podjetij s področja okrajnega odbora Celje-okolica. Vsak mesec se večajo vrste naših junakov, potrjujejo se slari udarniki, za njimi pa korakajo delovni kolektivi s trd- nim preprioanjem, da bodo po tej poti najprej in najbolj gotovo prišli do pravega cilja, do boljšega življe- nja. Grafikon Železarne Store kaže pre- cejšnje prekoračenje plana, kaže, da so v delavskih vrstah udarniki. 21 jih je bilo proglašenih za 1. maj, ne- kateri že drugič in tudi tretjič. Ru- darji ne popuščajo. Huda jama in Zabukovca se je obogatila kar za 64. Zaje Vinko, Polšak Leopold, Maroh Franc, Ribič Alojz in Krumpak Fran so svoje zdavnaj dosežene delovne rezultate potrdili že četrtič. Med tekstilci, kjer se je šlevilo znatno povečalo, prednjačlta že tret- jič proglašeni tovarišici Potisk Kri- * stina in Pajk Ljudmila iz Juleksa V- Žalcu. Delovni kolektiv v Vitanju se red- ko oglaša, o njem slišimo zelo malo ali skoraj nič, čeprav so v naši pro- dukciji važen faktor. S svojimi seki- , rami imajo že staro tradicijo, le da ; nikoli do danes niso imeli prilike, da ' bi posameznikom ali celi kladivarni j d'adi priznanje za njihovo težavno to- ; da koristno delo. Lelos so za delav- ' ski praznik priredili majhno prosla- ; vo. Na skromen tovariški na'čin so i dali prizn;nje najboljšim izmed sebe in jim izročili zaslužene udarniške izkaznice. 1 Nov duh, nov us Var jalni polet opažamo povsod, kjer so naši udar- niki. Njim, predvsem njim moramo biti hvaležni, čuvati jih moramo, ker ; so naša dragocenost, predvsem pa jim moramo slediti, ker nas vodijo po edino pravi poti. k \ Seščani so v trdi borbi izpolnili spreiete obveznosti če bi kdo vprašal, kje so najlepše proslavili praznik dela v okraju Ce- lje-okolica, bi lahko brez pom sleka dejal, da v Seščah. Zakaj? Najlepšo točko programa so pripravili s tež- ko in uporno bitko; zato! Sicer pa je to stara Iradicija te male prijazne vasice. Že mnogokrat so proslavili 1. maj. Nikoli brez borbe. Tudi pruski im- perialistično militaristični škorenj ni uspel zaitreti to tradicijo naših Sešča- nov. In kako bi jo? Saj so SešČani delali in živeli za OF, njihova srca so bila eno samo par.izansko srce. Vsak »terene«, ki je hodil tam skozi, vam bo z zanosom pripovedoval o prijetnih in drag.h spominih na to vasico. »Borba za izvedbo petletnega pla- na je borba za boljše življenje de- lovnega ljudstva, tudi za kulturnejše in srečnejše življenje kmeta,« je re- kel tov. Kardelj. Pa so se naši Seščani zagrizli v novo bitko, bitko za svoj zadružni dom. 1. maj je bil že blizu. Da, rav- no zato je dobila ta bitka še večji razmsh. Zadružne domove grsde tu- di v Vrbju, v Libojah, Petrovčaih; no, toda tak tempo kot v Seščah — ni- kjer. Saj ne bodo zdržali — so zma'- jali z glavami Vrbenjčani, Libojčan;, Petrovčani. Toda na njihovo še več- jo začudenje so Seščani sklenili: Dom mora biti do 1. maja gotov do strehe. Na dan pred praznikom, ko je ura že odbila polnoč, je bila bit- ka dobljena za — Seščane. Trinajst dni je trajala. Na sam praznik so bile še neposušene stene že okraše- ne s cvetjem, zelenjem in udarnimi parolami, kot je bilo delo samo res udarno. Razpoloženje globoko praznično. Ob 17 je sindikalni pevski zbor iz Sentpavla otvoril proslavo z udarno pesmijo znotraj sten zadružnega do- ma, čeprav še nepokritega. Ne samo Seščani, tudi Vrbenjčani, Petrovčani in drugi so napolnili velik prostor, kamor so bile postavljene primitiv- no napravljene mize in klopi. Kmalu ; jih bodo zamenjali stoli, kakršne imajo dvorane v mestih. , V imenu okrajnega odbora OF je pozdravil graditelje tov. Piki in po- i delil značke najpridnejšim gradite- ; Ijem: sedem zlatih, 15 srebrnih.in 25 ; bronastih. Gradilišče, kot najboljše v okraju, je prejelo za nagrado radio- aparait In knjižnico. Pevski zbor pa , je zopet zapel partizanske pesmi: Bi- ; lečanka, Kovači smo. Nabrusimo ko- i se... V naših ljudeh veje partizan- ski duh; svetle tradicije Narodno osvobodilne borbe se niso samo ohra- I nile. ampak se vse silneje razvijajo in poglabljajo ... Tudi aktiv LMS je dokazal, da je vreden mladine, kateri se je moral podati Vranduk, ki danes gradi cesto , BrsJ.stva in edinstva, Novo Gorico, i Aktiv vodi predsednica tov. Žagar Hedvika. Še je odmevala pesem, ko so vsem zažarele oči v plemenitem zanosu; priljubljeni komandir čete tov. Vlado Kuder je prejel od člana sekretar ata OOLMS prehodno za- stavico za najboljšo mladinsko četo pri gradnji zadružnih do"mov naše- ga okraja. Ne bodo je več oddali, pravijo. Tov. Vlado je napovedal tekmovanje vsej mladini okraja. Zopet je zadonela pesem ... Predsednik uprave za gradnjo do- ma tov. Vajncerl Ivan se je zahvalil zastopnikom okra'a za darila: Le ljudska oblast nam zagotavlja lepše življenje... Vsi so vstali in zapeli državno himno. Sledila je prosta zabava, ki je tra- jala pozno v noč. Prijetno razpolože- nje je podvojila še kinopredstava »Na ščukino zapoved«, ki jo je pred- vajal potujoči kino Celje-okolica. Tako veselo in še prijetnejše je življenje pred nami... —B ii. kongres OF je sprejel sklepe za bodoče delo Resolucija II. kongresa Osvobodil- ne fronte uvodoma poudarja slavno pot od ustanovitve preko I. kongresa do danes. Kongres je v resoluciji ugotovil velikanske uspehe OF. Tako je OF izpolnila svojo zgodovinsko nalogo kot organizator osvobodilne borbe, OF je po.rdila pravilnost svo- je politike z novimi zmagami pri iz- gradnji Ij'udske oblasti, obnovi in ekonomski izgradnji, s svojo resnič- no demokratičnostjo je pridobila simpatije vsega poštenega ljudstva sveta in končno v borbi za izvršitev petletke utrdila in še nadalje utrjuje svoje vrste. Na podlagi teh ugotovitev je Kon- gres sprejel med drugim tudi na- slednje sklepe: a) razviti široko dejavnost za na- daljnjo rast in utrjevanje frontnih organizacij. OF mora zajeti vse pa- triotične Slovence in jih vključiti v izvajanje svojega programa in mora tudi v vsakem najmanjšem kraju predstavljati vodečo enotno politično organizacijo, ki izvaja linijo OF. b) Vse bolj kot doslej morajo osnovne organizacije stremeti za tem, da mobilizirajo vse svoje člane v boju za petletni plan, za jasnost go- spodarsko-politične linije OF, za raz- krinkovanje ostankov stare družbe, za razbijanje kapitalističnih elemen- tov.^ Organizacije OF ne smejo do- puščati, da ostajajo posamezni člani pasivni, se tako krijejo z legitima- cijo OF, podtalno pa rušijo borbo naših narodov za lepšo in svobodno bodočnost. c) Jasno je treba razviti osnovno organizacijsko načelo OF, da mora biti vsak njen član trdno povezan v določeni krajevni organizaciji OF, kjer plačuje članarino in izvršuje vse ostale dolžnosti člana OF. Član- stvo v sindikatu ne odvezuje od dolžnosti udejstvovanja v odrejeni krajevni organizaciji OF. d) Med svojim članstvom mora OF razvijati predvsem vsestransko poli- tično, vzgojno delo. Z agitacijo in propagando mora dvigati idejno obo- rožitev svojih članov ter vseh delov- nih ljudi sploh. Vzporedno z utrjeva- njem akcijske in organizacijske enot- nosti se mora še nadalje poglabljati ideološka enotnost v vrstah OF. Zla- sti mora Osvobodilna fronta razviti široko politično, prosvetno in kultur- no delo na vasi v borbi proti ostan- kom nazadnjaštva in predsodkom, ki zavirajo še čvrstejšo vključitev podeželja v borbi za izpolnitev pla- na, za izgradnjo socializma.« e) Posebno pozornost morajo orga- nizacije OF posvetiti utrjevanju in razvijanju njenih organizacij na va- si. Močan razmah in veliki uspehi, ki so bili doslej doseženi v zvezi z ak- cijo za graditev zadružnih domov, naj pomenijo odločilno preokretnico v izvajanju te naloge. Zadružna ak- cija na vasi pomeni glavno sredstvo, ki more omogočiti razširjanje in na- predek našega poljedelstva in kme- tijskega gospodarstva, ki more omo- gočiti prehajanje na plansko gospo- darstvo tudi v tej gospodarski veji in ki more zagotoviti tudi na tem ši- rokem področju dosledno in načrtno uničevanje in razbijanje materiali- stičnih elementov in ostankov stare družbe. Kongres pošilja pozdrav neosvobo- jenim bratom na Primorskem in na Koroškem. Obenem Kongres ugotav- lja, da ima slovenski narod v krep- ki nerazdružni novi Jugoslavijil, v bratstvu in edins.vu jugoslovanskih narodov zagotovljeno ne le nacional- no in državno neodvisnost in obstoj, ampak tudi svetle perspektive na^ glega dviga življenjskega standarda ljudstva, ki ga bo prinesla izpolnitev petletnega plana. Resolucija II. kongresa OF Slove- nije izraža na koncu ljubezen in hva- ležnost graditelju nove Jugoslavije, največjemu sinu Komunistične par- tije in voditelju Ljudske fronte, to- varišu maršalu Titu in mu kongres zagotavlja, da bo slovenski narod vložil vse svoje ustvarjalne sile in ves polet svobodnega, delovnega ljudstva v borbo za izgradnjo socia- lizma. 1. maj v tovarni odej v Škof ji vasi Delovni kolektiv Tovarne volnenih odej v Skofji vasi je praznoval 1. maj 1 še s posebnim ponosom — saj je s i skupnimi napori in prostovoljnim i delom dogradil in usposobil svojo ' predilnico. Na predvečer velikega delavskega prcznika so stroji sijali pod zelenjem in zastavicami, delavstvo pa se je ; zvrstilo v povorko, s konjenico ga- i silci, godbo in baklami in manifesti- ! ralo po vasi. Pridružili so se vaščani in vsem skupaj je tajnik sindikalne podružnice govoril o pomembnosti svobodnega praznovanja 1. maja. Člani sindikata pa so si priredili še prisrčno proslavo, kjer so pro- glasili tovarišici Vratarič Marijo in Krivec Frančiško za udarnici, 58 de- lavk in delavcev pa je pre'elo na- grade in pohvale za svoje vestno in požrtvovalno delo. Navzoči gostje, med drugimi tov. Zgank kot pred- ; sednik KSS-a, so čestitali delovnemu I kolektivu k lepemu uspehu, ki naj i bo obenem poziv vsem za krepko na- ! daljevanje naše planske borbe, de- ; lavstvo samo pa je obljubilo predal . no sodelovanje ne samo pri izpopol- j nitvi in uspehu tovarne, ampak tu- '' di pri gradnji vaškega zadružnega I doma, v katero bodo vložili vsak vsaj po 4 delovne ure. Pomembni večer se je nadaljeval v sproščeni pesmi in rajanju, in skupno veselje je še utrdilo enotnost in delovno voljo vsega kolektiva. G. N. V tovarni kemičnih izdelkov so proglasili nove udarnike I Ob priliki prvomajske proslave, so I se zbrali na novozgrajenem igrišču ' vsi v tovarni zaposleni delavci, da kolektivno proslavijo najivečji praz- nik — delavski praznik. Proslava se je pričela z dviganjem in pozdra- vom zastavi, nakar so sledile kultur- no-prosvetne in fizkulturne točke in končno proglasitev udarnikov in raz- deljevanje nagrad. Število udarnikov je naraslo od prejšnjega leta od 9 na 13. Med novo proglašenimi udarniki so: tov. Rečnik Franc, ki prekoraču- je normo vedno preko 20%. Pri delu je vesten, pazljiv in premaga tudi največje ovire in težkoče. Tov. Mak S anko izvršuje vsako delo požrtvovalno in vestno, normi- rana dela prekoračuje za 20%. Od- zove se nai vsak poziv, ter prenaša svoje znanje na druge. Tov. Turnšek Ivan, dela že 14 let kot samostojen tesar v podjetju. V januarju je prekoračil normo za 16%, v februarju za 22 %, v marcu za 20%. Tov. Bobek Franc, kot mladole- ten je pokazal s svojo vztrajnostjo in voljo do dela, tako da prekoračuje normo preko 20% in je enak vsem starejšim delavcem. Njegova želja je bila, da postane udarnik, kar je tudi z požrtvovalnostjo dosegel. Razen tega so bili v drugič pro- glašeni za udarnike: tov. Rogelšek Valentin, Zgajner Jože, Perklič Vin- ko, Veselak Ivan, Po.očnik Alojz, Berglez Ferdinand, Graber Viktor, Lenarčič Mihael in kot novator Sto- jan Štefan. Uprava podjetja je razdelila naj- boljšim delavcem denarne nagrade v skupnem znesku 200.000 din. stran 2 CELJSKI TEDNIK l^:o I. — Stev. 10 Ali skrbijo uprave tovarn in podjefij doi;oIj za svoje delavce Naše državno vodstvo posveča vprašanju dviga življenjskega stan- darda nai^širših mas ljudstva naše države nenehno skrb in rešuje ta problem istočasno z v^emi ostalimi gospodarskimi problemi. Uredba o vezanih cenah, garantirani preskrbi, odkupu kmetijiskih pridelkov ni nič drugega kot ukrep za dvig življenj- ske ravni našega kmečkega in de- lavskega življa. Tov. Kidrič nam je v svojem refera'tu ob priliki spreje- manja državnega proračuna za leto 1948 v Ljudski skupščini točno naka- zal vsa dejstva in vzroke diviga živ- ljenjskega standarda. Ne odraža se pa dvig življenjske ravni samo v izboljšani preskrbi s prehrano, s povečano preskrbo s tek- stili jami in obutvijo, kot nekateri mislijo. Taka trdi-tev je napačna. Dvigati življenjski standard znači re- fievati poleg teh tudi vse ostale pro- bleme kot: izboljšati delovne pogoje, ragotoviti varnost delavca pri delu, uvesti higieno dela, reševati pro- blem delavskih stanovanj, to je zi- dati nove stanovanjske bloke, poja- čati zdravstveno zaščito, omogočiti delavcu pravilen in pošten oddih in izboljšati sto in sto drugih stvari. Ko bomo istočasno reševali tudi mi, t. j. podjetja, tovarne in usta- nove vse te probleme hkrati, bomo lahko trdili, da se trudimo za dvig življenjskega standarda. Neštetokrat trde odgovorni vodje podjetij, da nastaja med delavstvom nezadovoljstvo in nerganije ter je za- radi tega ogrožena izvršitev plana. Preden pa to trditev izrečejo, pa ne pomislijo, ali so kaj storili za izbolj- šanje delovnih pogojefv, ali so de- lavcu nudili vse, kar mu je zagotov- ljeno z zakonom. Ce bi storili vse to, nerganje ne bi nastajalo. V tem se predvsem odraža premajhna skrb vodste/ podjetij za delavca. Z ra'zširitvijo tovarne, z dvigom produkcije, kar je nujno zvezano z najemanjem novih delovnih moči, je nujno treba misliti nai reševanje sta- novanjskega problema. Tovarna ni tovarna, če nima za zaposleno delav- stvo na razpolago dovolj stanovanj. Tovarna pa brez delavca ne more obratovati, torej je nujno, da si de- lavca dobi, delavec pa se najame lah- ko, če mu tovarna nudi življenjsko nujno potrebne stvari, predvsem do- bro stanovanje. Iz tega že vidimo, kako je nujno vprašanje delavskih stanovanj. Personalni referenti se čestokrat pritožujejo o fluktaciji delovne sile, češ, drugo podjetje plača delavca več, zato delavci odhajajo. Niso si pa tu takoj zastavili vprašanja: ali so nor- me, s katerimi je delavcu ob večjem vlaganju sil dana možnost večjega zaslužka, pravilno postavljene in ali so povsod postavljene, niso se vpra- šali ali nima ono podjetje, v katerega delavtsvo vhaja, bolje urejene delov- ne pogoje, boljših stanovanj itd. Ni samo plača vzrok fluktuaciji delovne sile, mnogokrat odnosno v največjih primerih hoče delavec iz i)odjelja zato, ker (vladajo tam ne- zdrave prilike. Ce na drugi strani pogledamo in pretehtamo vprašanje skrbi za var- nost .delavca pri delu, bomo prav lahko ugotovili, da se v tej smeri po- laga premalo pažnje. Vse okolnosti zdravstvene in tehnične varnosti so uzakonjene s tozadevnim pravilni- kom, žalostna je samo ugotovitev, da tega pravilnika v mnogih prime- rih odgovorni vodje podjetij ne po- znajo. Ker se ne zavarujejo pravilno vsi nevarni deli strojev, kot jerme- nice, zobata kolesa, izsekala itd. se čestokrat dogajajo nesreče, katerih posledica je v večini primerih delna ali popolna invalidnost ponesrečenca in istočasno tudi zmanjšanje dela- zmožnosti. Jasno je tudi na drugi strani, da je mnogokrat kriv ne- sreče sam delavec, ker ni upošteval navodil predptostavljenih, :toda pod- jetje lahko s potrebnimi ukrepi do- seže, da se bodo vsa navodila upo- števala. Nepravilno je na račun mno- gih nesreč visoko prekoračevati plan, kajti na ta način ne bo plan pravil- no izveden. Treba je plan presegati brez nesreč s pravilno organizacijo dela, s pravilno postavljenimi nor- mami. Vsaka nesreča, k/i je zvezasna z zmeinjšanjem delazmožnosti stane državo veliko denarja. Mnoga podjetja kar enostaivno ko- pirajo delovne pogoje iz časa kapi- talističnega izkoriščanja, kjer vlada- jo povsem druge tendence, kar jle skrajno nepravilno. Zavedati se mo- ramo vsi, da mora biti naša nenehna skrb: zboljšati delovne pogoje. Ko merodajni forumi pregledujejo obrale, vedno znova ugotavljajo, da podjetja premalo skrbe za varnost delavca pri delu in za higieno dela. Jasno je, da se v vseh takih prime- rih predpiše odprava ugotovljenih nedostatkov. Zal pa posamezni vo- dje podjetij teh odločb ne upošteva- jo. Tako je podjetje »Vino« od, pre- ko 10 ugotovljenih nedostatkov, od- pravilo na podlagi ponovne urgence vsega dva nedostatka, za ostalo pa je našlo j)alov izga/or, da je nemo- goče nabaviti potreben material. Iz tega sledi, da se odgovorni upravnik ni dovolj pobrigal, da bi zagotovil boljše delovne pogoje tam zaposle- nemu delavstvu. Prav tako je s Tkalnico hlačevine. Odgovorni vodja skoro ne upošteva oblastvenih odločb, ki imajo namen doseči izboljšanje delovnih pogojev in zagotoviti varnost delavstva pri delu. Dolžnost podjetijla bi bila tudi Skrbeti za higieno v podjetju. Ce ugotavljamo, da v vsej tkalnici ni niti ene kopalnice ali prhe in niti enega poštenega stranišča', potem lahko vemo, da podjetje ne skrbi v dovoljni meri za delavca. Izgovori, da ni potrebnih kreditov ne drže in ne morejo držati, kajti če bi podjetje v svojem proračunu pravilno in za- dostno utemeljilo potrebo po teh hi- gijenskih prostorih bi nadrejena di- rekcija tudi tozadevni kredit odo- brila. Na ta ali sličen način bi lahko na^- šteli mnogo konkretnih primerov, ki bi nazorno pokazali, kako potrebno je pravilno reševanje dviiga življenj- skega standarda. Ob tej priliki je tudi nujno pouda- riti, da pravtako sindikalne podruž- nice odnosno delavski inšpektorji podjetij premalo gledajo na to plat njihovega dela. Sindikalne organiza- cije v današnjem družbenem redu nimajo več bistvene naloge reševati ekonomski položaj delavca, temveč se pred njih postavlja pravtako važ- na naloga rešiti kulturno plat dela. In te zavednosti pri mnogih sindikal- nih organizaciijlah še ni. Iz vsega tega je razjvidno, da je enostransko reševanje dviga življenj- ske ravni našega delavca skrajno nepravilno, temveč je treba ta pro- blem reševati iz vidika reševanja vseh problemov kot celote. Dolžnost vsakega posameznega de- lavca je, da opozarja svoje nadreje- ne na vse te okolnosti in da sam vstopi v borbo za vsestratnsko izbolj- šanja življenjskih pogojev. D-o i Novi strokovni delavci v tovarni nogavic na Polzeli »Priznati jim moramo,« so dejali predavatelji in orgattiizator strokov- nega tečajna, izpitni komisiji. »Tečaj- niki so bili izredno pridni in vztraj- ni; kljub rednemu dnevnemu delu in ostalim težavam so zdržali' polnih 5 mesecev. Pa ne samo zdržali, obšir- no predavamo snov so marljivo in dobro obvladali, pridobili so si do- bro podlago, tako da smo prepričani, da tudi sam izpit, kljub temu, da so malo nervozni, za njih ne bo posebna težava.« Začelo se je izpraševanje. Ves dan smo sedeli, pretresali smo strokovne in splošne predmete. Tečajniki, po- sebno pa oba Vašla, so na postavlje- na vprašanja daj'ali prav lepe odgo- vore. Z doseženim rezultantom so bili za- dovoljni prav vsi. Izpit je položilo 8 prijavljenih tečajnikov. Poleg po- močniških izpričeval so novokvalifi- cirani delavci prejeli tudi nagrade. Led je prebit! Prepričani smo, da bo vzgled novih pomočnikov vzpod- budil tudi ostale v tovarni. — V de- lovnem kolektivu, kjer je zaiposleno toliko ljudi, je še veliko, veliko spo- sobnih. Potrebno bo le malo več vo- lje in razumevanja za potrebe novih strokovnih kadrov. Tudi ostali bodo morali raizumeti, da s položenim iz- pitom to je z učenjem ne koristijo samo tovarni in skupnosti, temveč, da s tem koristijo tudi sami sebi. Proslava I. mafa v tovarni tehtnic, Celje 2e nekaj časa pred tem delavskim praznikom se je v podjetju pokazala živahna razgibanost. Določeno je bi- lo, da bomo na ta dan proglasili udarnike. Treba je bilo preskrbeti, da bo to združeno s primerno sveča- nostjo. Po otvoritvi in pozdravu tajnika sindikalne podružnice je govoril tov. predsednik podružnice o pomenu prvomajske proslave. Med svojimi iz- vajanji je prikazal borbo delovnega Človeka za dosego svojih pravic, za uspešno graditev naše domovine ter hitro korakanje v dobo socialistične- ga družbenega reda. Pozval je član- stvo, naj napne vse sile za dosego plana, da jačamo na ta naičin in kre- pimo zveze delovnega človeka vse- ga sveta in tako onemogočimo nan šim nasprotnikom skalitev miru. Nato je tov. ravnatelj proglasil udarnike. Kot prvega in najboljšega je ime- noval Radota Vetriha, ki je ves taA svojega dela v tovarni znan po svo- jem uspešnem in marljivem delu, kar dokazuje tudi norma, katero je presegel za 23 odst. Kot referent za fizkulturo je vzbudil v mladincih ve- selje za fizkulturo. Drugi pa je Detiček Franc. Četudi ni še dolgo časa v tem podjetju, je že pokazal veselje in zanimanje za delo. Vsestransko je bil uporabljiv, posebno pa se je izkazal pri' sestavi decimalnih tehtnic, kjer je presegal normo za 30 odst. Tretji udarnik je Lovrenčak Leo- pold. S svojim marljivim in tihim delom daje vtis zelo dobrega delav- ca ter je lahko marsikomu svetal vzgled. Kljub pretesnim prostorom pleskarske delavnice in večkratnim pomanjkanjem materiala, je izredno iznajdljiv in samoiniciativen ter pre- sega normo za 21 odst. Razdelile so se še nagrade štirim pohvaljencem, ki so se izredno izka- zali pri svojem delu. Med njimi je tudi najboljši vajenec, ki s svojim zadržanjem in vedenjem, tako v stro- kovni šoLi kot pri delu v delavnici daje vzgled vsem drugim. Za zaključek je prosvetni krožek odigral Borovo igro »Težka ura«. Kljub majhnemu prostoru, kakor tu- di težavam pri postavitvi odra, je igralcem uspelo zadovoljivo prika- zati igro. Videlo se je, da tudi tu ne primanjkuje igralskih talentov inje članstvo izrazilo željo, da se mu več- krat nudi'jo podobne kulturne prire- ditve. Uspeh prvomajske proslave je bil zelo zadovoljiv. Pokazala je, da de- lavstvo Tovarne tehtnic razume čas, v katerem živimo in hoče tudi v bo- doče z uspehom rešiti vse naloge, ki se bodo postavile predenj. Uspehi in pomanjkljivosti pri urejevanju mesta Ce hodiš po celjskih ulicah, ti je neprijetno, ko vidiš okrog sebe stvai- ri, ki bi že zdavnaj morale biti od- stranjene. V raznih delih mesta naj- deš kupe smeti, ki jih odlagajo pre- bivalci mesta in, ki sploh tja ne spadajo, a smeitišča, ki so za to pri^ pravljena so prazna ali pa že prena- polnjena. Kupe smeti in razno ne- snago posebno lahko vidiš na dvori- ščih in po zakotnih ulicah. Po trgih in ulicah vidiš odpadke in razno dru- go nesnago, ki leži po tleh. Neprijet- no postane človeku, ko gre po ulici in nenadoma prileti nanj skozi ok- no prah in še kaj drugega, kakor se mi je to pred kratkim pripetilo v Prešernovi ulici 11 raz okna v dru- gem nadstropju nad trgovino Peko. Zamsn bodo vsi naši napori, če ne bomo skrbno negovali čistočo v na- šem mestu. Zaman bo prostovoljno delo na ruševinah in v parku, če ne bomo vse te pridobitve dnevno izpo- polnjevali. Vsak Celjan naj se za- veda, da je najbolj bolna stran na- šega mesta vprav čistoča. Zaman go- vorimo o Celju in njegovi lepi oko- lici, če vse to sami zanemarjamo. V zadnjem tednu so se sicer pokazali dobri znaki, da bo meSto kmalu oči- ščeno vse nesnage in želeti^ je, da ne bo ostalo samo pri prvih uspehih. Vedeti moramo, da je čistoča našega mesta zrcalo naše kulture. Sledeč prostovoljnim obvezam prebivalstva drugih slovenskih mest in mest izven republike, zlaStii pa de- lovnih obvez sindika'tov in naše mla- dine, so tudi sindikalne podružnice in druge množične organizacije v Celju sprejele gotove obveze za prostovolj- no delo. Naj navedem samo nekaj primerov: Ljudski magacin 3600 ur, Potrošniška zadruga 4210 ur, Pošta 3000 ur, Železniška postaja 4500 ur. Gostinski obraiti 8000 ur, in še mnogo mnogo drugih. Te obveznosti naj bo- do zgled tistim sindikalnim podruž- nicam in drugim organizacijam OF na terenu, ki dosedaj še niso sprejele obveznosti ali pa zelo majhne. Ra- zumljivo pa je, da s samimi oblju- bam'! ne bomo dosegli začrtanega plana. Treba je obveznosti tudi spro- vesti v delo. Je nekaj podružnic in drugih organizacij, ki so že sprejele obveznosti, toda do danes niso nare- dile ni't'i' ene ure. Recimo Zveza fi- nančnih uslužbencev št. 2, Celjska opekarna. Tovarna tehtnic in Tovar- na pločevinastih in žičnih sJt. Ce torej hočemo, da bomo z ela- nom, ki ga je pokazalo naše ljud- stvo v pripravah za prostovoljno de- lo, 'imeli te obveze tudi uresničene in dosegali večji delovni učinek, je nujno potrebno, da Štab delovnih brigad v Celju pravilno razporeja razpoložljivo prostovoljno silo po raiznih sektorjih mesta. Dogajajo se primeri, da je na enem kraju pre- več ljudi, dočita je na drugem pre- malo, tako da je efekt takega dela zelo majhen. Nujno bi bilo potrebno posameznim organizacijam, ki so se obvezale za določeno število prosto- voljnih ur, dati nalogo: odstranitev gotovega dela ruševin, naložiti to- liko materiala, presejati gotovo šte- vilo kub. metrov peska in podobno. To se pravi, dati konkretne naloge posameznim podružnicam. Ce torej vzamemo, da se je prija- vilo za prostovoljno delo 104 enot množičnih organizacij, lahko ugoto- vimo, da dela na ruševinah do sedaj le dobri'h 50 odst. V glavnem nosi krivdo na tem, da se udeležuje le tako število in da je sorazmerno pre- malo narejenega. Štab delovnih bri- gad, ki nepravilno razporeja razpo- ložljivo delovno silo, nekoliko pa vsak posameznik sam. Do sedaj so se najbolje izkazali sledeči delovni kolektivi: Pošta, Potrošniška, zadru- ga, I. drž. gimnazija. Dijaški dom, Tovarna sadnih sokov. Železniška postaja. Sodišče in Javno tožilstvo ter Grafičar j i. Za prostovoljce so določene poseb- ne značke in sicer: Član, ki bo opra^• vil 50 prostovoljnih delovnih ur, bo prejel za nagrado bronasto značko, za 100 ur pa srebrno značko. Za opravljenih 200 prostovoljnih ur bo prejel udeleženec zlato značko, za 300 ur pa zlato znatčko na rdečem polj'u. Seveda bodo z značko nagra- jeni le tisti člani, ki se bodo pokazali požrtvovalne pri delu. Ce torej hočemo, da bodo uspehi prostovoljnega dela mnogo večji in bodo prostovoljne ure pravilno izko- riščene, da ne bo nepotrebnih opazk zaradi slalbe organizacije pri delu, in da ne bomo beležili samo veliko šte- vilo prostovoljnih ur, je potrebno, da odstranimo dosedanje napake. Samo na tak nalčin bo dobilo, naše mesto drugo lice in s tem resničen učinek prostovoljnega dela. V desetih dneh od 18. aiprila do 28. aprila je bilo skupno opravljenih 6.910 prostovoljnih ur, delalo je 2,200 oseb. To število da povprečno 3 ure na posameznika. V teh desetih dneh so se najbolje izkazali naslednji de- lovni kolektivi: Tovarna sadnih so- kov 340 ur. Železniška postaja 252 ur, Pošta 453 ur. Potrošniška zadru- ga 734 ur, I. drž. gimnazija 327 ur, Gaberje 814 ur. Dijaški dom 277 ur in celjsko vojaštvo 890 prostovoljnih ur. S. Di. Dober delavec Vsakdo, ki ge količkaj seznanjen z Mestnim ljudskim odborom pozna tovariša Ivana Zajca, nameščenca MLO-a, ki je zaposlen pri upravi od- ; kupa, važnem resorju gospodarske- [ ga odseka. Tovariša Zajca omenjam zato, ker ' ga lahko postavljamo za vzgled vsem j ostalim nameščencem v katerem koli ! sektorju dela. Težko je najti izraz, s j katerim bi lahko pravilno prikazal j njegovo predanost in pridnost ter vestnost pri delu. Za njega ne velja osemurni delovni čas, svoje delo konloa takrat, kadar je vse opravil, pa čeprav dela dolge, dolge ure, ki bi jih drugi nazvali »nadure«. Re- zultati njegovega dela nam nazorno pokažejo, da polaga v delo res ves trud in vso pažnjo. Dela iz ljubezni, kajti dobro se zaveda, da je marsi- kdaj od njega odvisno, da li bodo imele naše trgovine s čim postreči delavca-potrošnika, da li bodo imele menze dati delavcu potrebne količine hrane. Pa ne samo tu, tudi na drugih po- ljih dela se najagilneje udejstvuje. Mnogo dela po liniji OF, sindikalni liniji in povsod, kjer delo samo vabi novih in novih delavcev. O svojem delu nikdar ne govori, pač pa mimo dela in stremi za tem, da bomo s skupnimi močmi dosegli vse naše cilje. D-o. Prostovoljno delo zadružnih nameščencev Člani sindikalne podružn'i'ce De- lavsko nameščenske zadruge so na svojem masovnem sindikalnem se- stanku v marcu mesecu obljubili, da bodo delali prostovoljno 3000 ur. V začetku, ko je posloval še stari od- bor sindikalne podružnice niso nika"- kor mogli pričeti z delom, doičim se. je novi odbor zelo zarvzel za to stvar, predvsem ker se zaveda naloge, ki si jo je podružnica na svojem občnem zboru zadala, to je da mora to ob- veznost še prekoračiti. Najprej so izvedli organizacijske oblike brigade na ta način, da so or- ganizirali dve četi, to je ena četa^ za nedeljsko delo, ena četa pa za delo ob delavnikih zjutraj in zvečer. Ko je komandant brigade tov. Furlan Vlado pozval prvič dne 18. aprila svoje brigadirje, so se isti odzvali v skoraj polnem številu in juriš se je začel. Od takrat je bri'gada delala že o- semkrat in vedno je bilo število ude- ležencev prav lepo. Jasno pa je, da se tudi med agilnimi najdejo še to- variši, ki se obvez ne zavedajo in ne čutijo dolžnosti, da bi se vključili v kolektivno delo. In tudi ta brigada ima takšne. To so: Videčnik Mirko, ki mu je več za slabo družbo kot zai dele, Slander Franja, ki raje pohaja, Majdič Marija, ki misli, da bodo nje- no obljubo izpolnili drugi namesto nje, dalje Kunstek Konrad in Erna Glančnik. Vsi ti, predvsem pa prvi trije, ki so člani aktiva LMS, sma- trajo, da se bo delo tudi^ brez njih storilo in da bodo že drugi tovariši 'tudi njih obvezo izpolnili in nado- knadili. Obveza bo sicer dosežena in presežena, ti tovariši pa bodo v očeh ostalih izgubili vse zaupanje. Na drugi strani je pa nekaj tova- rišev, ki se pri delu prav izkazujejo. Tako ima komandant brigade že 39 ur, predsednik sindikalne podružn-ce tov. Sotler prav tako 39 ur, tov. Li- povšek Franc 32 ur, tov. Gaberšek Stanko 30 ur. Vsi navedeni so funkcio- narji sindikatta in kot taki dajejo o- stalim članom pravilen vzgled, kako je treba za dosego dobrih rezultatov zgrabiti za delo. S takim delom morajo naprej vsi člani sindikalnih podružnic in lice Celja se bo pošteno izpremenilo. Leto I. — Stev. 10 CELJSKI TEDNIK Stran 3' Mladi zidarii pri podf'elju „Beton" so že dosegli lepe u$pehe Mladinski aktiv pri gradbenem podjetju »Beton« je prav gotovo eden izmed najboljših mladinskih organi- zacij gradbene stroke iv Sloveniji. To tudii dokazuje prehodna zastavica Glavnega odbora LMS, katero si je priboril pred nekaj meseci. Odlič- na organizacija mladinskih delovnih brigad, njih izredni uspehi pni' delu Vajenec Platošek Boris in ostalih poljih udejstvovanja, ter dobro vodstvo so omogočili, da se je povzpel na tako zavidljivo mesto. Mladina iz Tržiča na Gorenj skem,^ loi si gradi svoj mladinski dom, jim je poslala povabilo, da ji pridejo za en ali dva dni v pomoč. Temu so se tudi prav z veseljem odzvali. Saj vedo, da monaijo kot najboljši aktiv prenesti svoje izkušnje tudi drugim. Odšlo jo 6 mladinskih zidarskih skupin na čelu s tov. Oberčkalom, udarnikom in enem najboljših zi- darjev Slovenije. Mladina Tržiča je z veseljem in godbo pričakovala na^ še mlade zidarje, ki so v nedeljb dne 18. apr.. pnlšli na njihovo gradilišče. Z delovnim poletom, ki je lasten le najboljšim delovnim skupinam, so mladinci dokazali, kako je treba delati in kaj se z dobro organizacijo in novimi načini lahko doseže. De- ležni so bili splošnega občudovanja prebivalcev, ki so jih prišli opazovat in tržiške mladine, ki je tudi v pre- cejšnjem številu sodelovala pri delu. V nekaj urah so sezidali 35 kub. m zidu in s tem presegli' normo za 200%. Skupinica, ki jo vodi tov. Oberč- kal, njihov najboljši učitelj, je do- segla najboljše uspehe, brigadirji Verdev Ivan, Kramaršek Ciril, Pla- tošek Boris in Rak Alojz, so delali tako hitro, brez besed, da je zid pred njimi kar vidno rastel. Posebno zidarski vajenec Platošek Boris je pokazal pri delu svoje veli- ke zmožnosti, saj se je trdno odlo- čil, da hoče v vsem posnemati svoje- ga učitelja Oberčkalai. Prav dober krog občudovalcev pa sta imelii zidarski vajenki Hribernik Marica in Habjanova Greta, ki sta tokrat že ponovno dokatzali svoje ve- selje do zidarskega poklica in izred- no požrtvovalnost pri delu. Tako dobro delo, pa ne moremo priznavati samo tej skupini. Pogle- dali bomo na naše zadružne domove, kjer pomagajo v prostem času po- samezne zidarske skupine in tekmu- jejo med seboj, katera bo prva. Tako je na primer za zadružni dom v Se- ščah pri Žalcu mladina »Betona« pri- spevala 663 udarniških ur in v tem času napravila 130 kub. m betona, 37 kub. m zidu, 60 kv. m dvostran- skega opaža, 80 kv. m odrov, prelo- žila 40.000 kom. opeke, presejala je 16 kub. m peska, premetala 15 kub. m gramoza in še opravila nekiaj raznih drugih del. ^ Bogate /ilzkušnje v lansko letni se- zoni, ko je mladina sama zgradila . lepo šestsianavanjsko zgradbo, so tu- : di letos uporabili, posebno na gnadi- lišču Keramične tovarne v Libojah. Dogradili so mehanično delavnico in avtogaražo v obsegu 352 kv. m, v treh tednih in pri tem prekoračili' normo dnevno za 20 %. Pri tem delu so se posebno izkazali mladinci zi- darji tov. Vorše Stene, Križan Vin- ko in Krivec Franc. Pokazali pa niso samo visoke strokovne sposobnosti, pač pa so se odliiikovali tudi v ostalih panogah. Med vsem časom niso imeli pri delu niti enega neopravičenega izostanka. To so prva vidnejša dela mladine gradbenega podjetja »Beton« v dru- gem letu petletke. Mladinci se zave- dajo, da imajo pred seboj še velike j naloge. Skupno z ostalimi so skle- nili, da bodo letni plan izi>olnili do 15. decembra. Toda gredo še naprej, dogovorili so se, da bodo še to svojo obveznost presegli. Vse to delo in načrti so rezultat tekmovalnega duha, ki je zajel ve- čino članov mladinskega aktiva. Pri- tegniti hočejo v svoj krog prav vse \ člane, tako, da ne bo nihče stal ob j strani. Poleg težkega dela na stav- ■ bah, ki jih bodo letos gradili, pa so Oberčkalova delovna brigada še odločeni ob nedeljah in v ostalem prostem času pomagati kmetom pri gradnji zadružnih domov. Dosti jih' je med njimi, ki si želijo še poleg tega na mladinske delovne akcije. Naš mladinski zidarski naraščaj, vzgajan od mlaidinske organizacije v ljubezni do svojega naroda, do Osvo- bodilne fronte in naših voditeljev, posebno pa maršala Tita, kaže ^ Hribernikova, Habjanova — zidarja ivsakim dnem večji napredek in do- sega vedno lepše uspehe. Prav ti in še ostali, ki se strinjajo z njimi v močno armado dobrih gradbenih de- lavcev, bodo dosti pripomogli k gra- ditvi naših lepih vasi in mest, da bo naša dežela taka, kot je rekel tov. m'aršal Tito v Rumuniji, da je v ne- kaj letih inozemci ne bodo več pre^ poznali. K. A. , Prvi kamni za zadružni dom v Sv. Pavlu pri Preboldu Tukajšnji traktoristi prav dobro razimiejo pomen graditve zadružne- ga doma. Oni so se namreč prvi od- zvali vabilu pripravljalnega odbora, ter že dve nedelji udarniško vozili kamenje za naš dom. Slišijo se govorice, da pripravljal- ni odbor z?a gradnjo doma spi in da ta dom še letos ne bo pod streho. Mi domaičini pa smo prepričani, da bodo vsi oni, ki to govorijo, kaj kma- lu razočarani. Obveznosti, ki jih je sprejela Zveza borcev in delovni ko- lektiv tovarne ter ostale organiza- cije, niso male. Zavedamo se, da ne delamo za kakšne tuje ali domače kapitaliste, ampak za sebe in za skupnost. Zato smo trdno prepriča- ni, da bo tudi naš dom stal prej, kot si mislijo gotovi ljudje. Kakor povsod, tako so bile tudi pri nas izpočetka razne ovire in pomi- sleki. Tudi o določitvi prostora si nismo bili edini, naposled pa smo se odločili za predlog poveljnika gasil- ske čete tov. Lapana, tako da bo stal naš zadružni dom na najlepšem pro- storu in takorekoč na sredini vseh vasi KLO Sv. Pavel. V tem domu bo imela tudi tukajšnja gasilska četa svoje prostore, zato je z vsemi raz- položljivimi materialnimi in denar- nimi sredstvi pristopila h gradnja doma, ter tudi sprejela obveznosti prostovoljnega dela. Pripravljalna dela so v polnem te- ku, manjka nam samo tisto, kot pred palr tedni našim sosedom Seščanom, namreč, da si danes še ne upamo povedati datuma, kdaj bo dom do- grajen. P. M. Tccaf za prvo pomoč Minuli teden je bil v Celju uspeš- no zaključen tečaj za prvo pomoč, katerega je obiskalo 20 članov RK I. državne gimnazije. Mladinci-tečaj- niki so na tečaju dobili najpotreb- nejše znanje, ki je potrebno laiku, da lahko nudi sočloveku prvo pomoč v nezgodah. Izpit ob zaključku tečaja je pokazal, da so mladinci z vso res- nostjo osvojili predavanja. To je tre- tji tečaj te vrste po osvoboditvi in obenem najboljši po uspehu, katere- ga je pripisovati prizadevanju pre- davateljev dr. Rojcu in drugim zdraivnikom s kirurgičnega oddelka, kakor tudi zaščitnima sestrama tov. Poga'čnikovi in Jazbinškovi. Znanje in dajanje prve pomoči spada k nujni izobrazbi sodobnega človeka in bi bilo želeti, da bi okraj- ni odbor RK organiziral še več takih tečajev. Tečajniki v Dobrni so uspešno izpolnili naloge s proslavitvijo obletnice ustanovi- tve OF je bil zaključen štirimesečni tečaj za trgovske poslovodje in pla- nirje v Dobrni Od 262 tečajnikov je z uspehom položilo izpit 256 učen- cev. Lep učni uspeh je pripisovati požrtvovalnemu delu profesorjev, dobri organi2?aciji tečaja, medseboj- ni! pomoči močnejših šibkejšim in vztrajnemu učnemu elanu tečajni- kov, ki so se zbrali iz vseh krajev Slovenije v veliko učno brigado. Te- čajniki iz Dobrne so porok za vzgojo novih, naprednih trgovskih kadrov, ki bodo imeli jasno perspektivo o razvoju našega gospodarstva in vlo- gi sodobne trgovine. Odšli so skupno na prvomajsko parado v Ljubljano, nato pa nastopili odgovorna mesta v decentraliziranih kmetijskih zadru- gah. Več vestnosti v službi Celjani opažamo še dalje časa, da v Mestni elektrarni, ki ima skrbeti za razsvetljavo po ulicah, nemarno izpolnjujejo svoje naloge. Dostikrat so prižgane električne cestne svetilke pri belem dnevu po vse dopoldne. Dne 27. aprila 1948 so gorele luči pred kolodvorom in po Kidričevi ulici. Ko je ob 10 dopoldne obvestil dežurni nekega urada iMLO telefonično, da gorijo luči po ulicah, so te luči ugasnile šele ob 11 dopol- dne. Cestokrat vidijo Celjani' prižga- ne luči tudi drugod, tako na primer v parku. Cesti na grad in na Jožefo- vem hribu itd. Ker se to tako pogosto dogaja, na- stane vprašanje, ali je samo nemar- nost tistega uslužbenca, ali pa se za tem skriva namerna sabotaža. Ni treba poudarjati, da je tako ne- marno opravljanje službe v škodo naših skupnih ljudskih interesov, na drugi strani se pa ljudstvo zgraža nad malomarnim gospodarstvom. Bi- lo bi prav umestno, če bi v te pri- žgane luči posvetila s svojo lučjo Se kontrolna komisija. G. F. F A „Kemičar" ima svoie igrišče Fizkulturni aktiv Tovarne za pro- izvodnjo kemičnih izdelkov je dne 1. maja slovesno otvoril svoje fizkul- utrno igrišče, ki so ga zgradili člani sindikalne podružnice v prostem ča- su sami. Igrišče leži v okviru tovar- ne ob Voglajni in ima lepo urejene prostore za odbojko, skok v višino in daljino, met krogle in namizni tenis. Prostor, kjer so si agilni fizkultur- niki zgradili svoje vežbališče, je bil pred kratkim umazano smetišče in mesto za odlaganje starega materia- la. Nihče, ki je videl prostor pred nekoliko meseci, si ni' mogel misliti, da bo iz njega nastalo tako vablji- vo in lepo urejeno vežbališče tovar- niških fizkulturnikov. Na izgradnji igrišča so največ sto- rili tov. Jože Uršič, referent za fiz- kulturo, tov. Arzenšek, Lajbaher, Stanojčič in mnogo drugih, ki so žrtvovali ogromno svojega prostega časa in truda, da izgradijo naši to- varniški mladini prostor, kjer se bo lahko v svojem prostem času šport- no udejstvovala in s tem utrjevala za borbo na gospodarskem bojišču, predvsem za izpolnitev našega pet- letnega plana. Na tem mestu moramo pohvalno omeniti tudi upravo podjetja, ki je z velikim razumevanjem v vsakem o- ziru podpirala prizadevanje fizkul- turnega aktiva in povsod, kjer je bi- lo potrebno, priskočila na pomoč z denarjem in potrebnim materialom. Poleg materiala, ki je bil potreben za izgradnjo igrišča, je uprava po- klonila FA Kemičar j u iz upravnega fonda 20.000 din, kar je vsekakor najlepši dokaz, kako razume nov fiz- kulturni pokret. Mislimo, da je po- trebno postaviti stališče uprave To- varne za proizvodnjo kemičnih iz- delkov za vzor, kako naj bi odgovor- ni činitelji razumeli važnost fizkul- ture in za svetal vzgled, po katerem naj bi se ravnale tudi uprave drugih podjetij. K. F.., Odpadne vode industrijskih podjetij povzročajo vsakoletno preko 150.000 din škode ribogojstvu v porečju Savinje Reka Savinja je bila nekdaj ena izmed najbogatejših rek na plemeni- tih ribah na vsem toku Dunaiva. Te- daj je priplavalo v njene vode vsako leto nad 60 parov sulcev-velikanov, ki so v veliki večini ostajali v Savi- nji, ki jim je nudila dovolj hrane. Na vsakem kvadratnem metru so se blestele po štiri lin več podusti, mno- go klenov, krapov in drugih rib. V Voglajni pri celjski klavnici je kar mrgolelo rib in ni bilo težko v dobri ur: naloviti na trnk do 20 kg belih rib. Prav tako živa favna je bila v vsem porečju Savinje, v Paki, Bol- ski, Hudinji in drugod. Kje je vzrok, da je vodno življenje v celjskih re- kah tako razredčeno? Prvi udarec je celjskemu ribogoj- stvu zadala Tovarna emajlirane po- sode leta 1929, ko je začela obrato- vati s povečanim generatorjem brez čistilnih naprav. Pozneje je tovarna morala zgraditi naprave, vendar jih je leta 1943 ponovno opustila in s tem povzročila konec pestrega ribje- ga življenja v Voglajni. Zastrupljena voda je hermetično zaprla ribam pot iz spodnjega toka Savinje navzgor. Od leta 1944 se v Savinji niso več dr- stili sulci. V sulčji sezoni 1947 so celj- ski ribiči ujeli vsega 10 sulcev, med- tem, ko jih je bilo prej, ko je bila Savinja še čista, vjetih 40 do 50 in še več komadov. Sulci se sedaj drže le še v spodnjem toku Savinje. Iz Save ne pridejo več, ker jim je bolj všeč, kot strupena Savinja, čeprav je zelo umazan'a. Da bi preprečila katastro- falno propadanje rib, je ribarska za- druga v Celju ponudila Tovarni e- majlirane posode, da sama očisti za- bljaitene ponikovalnice, da speljejo odpadne vode zopet preko njih, ven- dar tu ni našla razumevanja. Škoda, ki zaradi tega še nastaja, je velikan- ska. Pred tem so nalovili v Voglajni letno 1000 kg belih rib, 100 kg ščuk lin 150 kg sulcev. K uničevanju vod- ne favne prispeva tudi Tovarna ke- mičnih izdelkov, ki tiidi nima čistil- nih naprav. Nič m^anj škodljive so odpadne vode Tovarne sadnih sokov. Konec življenja v Koprivnici je na- pravila Tkalnica hlačevine, ki spušča vse odpadne vode naravnost v potok, ki je pred tem nudil ugodna drstišča' za bele ribe in tudi za ščuke. Pogi- nile niso le ribe v Koprivnici, temveč tudi daleč po Voglajni. S tem je oškodovana skupnost za okrog 500 kg rib letno, oziroma za 12,000 din. Nič boljše ni stanje v vodah celjske okolice. Usnj-arna v Rečici ima sicer čistilne naparve, katerih pa ne upo- rablja vedno. Odtočni kanali so neza- zidani in se odtekajo odpadne vode naravnost v strugo. Z ozirom na to, da je tako stanje tudi iz higienskih ozirov nedovoljeno, je tovarna lani obljiubila zazidati kanale v najkra- šem času, vendar pa je kmalu nato ponovno izpustila vso imiazano vodo v strugo, ki je spremenila bitsro Sai- vinjo v umazano, rjavo strugo. Za- radi tega se je ribolov v tem pasu zmanjšali za najmanj 300 odst. in si- cer na samih plemenitih ribah. Letno utrpi ribarstvo zaradi te tovarne do 25.000 din škode. Prav tako zastruplja Tovarna us- nja v Šoštanju Pako, ki je od tam do izliva skoraj ix)polnoma prazna, bar povzroča letno škodo ribarstvu 18.000 din. Tekstilna tovarna v Šentpavlu pri Preboldu je zastrupila ribe v Bolski in v Saivinji v precejšnji meri, kajti naprave za čiščenje odpadne vode ni- so dovolj velike in voda odteka čez rob betonskega jezu direktno v Bol- sko. Kakor v Tovarni usnja v Šošta- nju, tako bi tudi tu morali čistiti od- padne vode biološko, s prezračeva- njem. Tekstilna tovarna v Šentpetru, ki nima čistilnih naprav, bi svoje od- padne vode brez večjih stroškov lah- ko napeljala v ponikovalnice in s tem preprečila škodo ribogojstjvu. Tu- di čistilne naprave v Železarni Štore so lani pokazale svoje hibe in so je- zovi zopet naplavljaLi mrtve ribe. Precejšnjo škodo povzročata tudi tekstilni tovarni v Laškem, ki nimata čistilnih naprav in preprečujejo do- tok sulcev iz Save v Savinjo in pri- dobivanje iker. Zelo močno onesna- žuje Savinjo rudnik Huda jama sko- zi vse leto. Savinja postane tam po- polnoma podobna Savi od Trbovelj nizdol. Škodo je težko oceniti, ker znaša samo na izpadku iker cipro- riiidov težke tisočake. Skupna škoda, ki se s tem povzro- ča razvoju ribarstva in obenem ob- čeljudskemu imetju znaša letno pre- ko 150.000 din. Zato je nujno potreb- no, da naša industrijska podjetja ne- mudoma pristopijo h gradnji čistil- nih naprav za svoje odpadne vode, ki uničujejo ribji zarod. Kako važna panoga našega gospodarstva je ribo- gojstvo, lahko povzamemo iz tega, da dobimo iz enega hektarja izkori- ščene vode toliko hrane, kot z enega hektarja dobro izkoriščene zemlje. V preteklem letu si je Ribarskai zadru- ga zadala obveze, s katerimi bo pri- spevala k izpolnitvi nalog, ki čakajo ribarstvo v petletki: Povečanje pro- izvodnje in količine nalovi j enih rib v letu 1951 na 10.000 ton. Prizade- vanje Ribarske zadruge pa bo imelo uspehe le tedaj, če bodo naša« indu- strijska podjetja pokazala razumeva- nje za njene napore. stran 4i CELJSKI TEDNIK Le.o i. — Stev. 10 KULTURA IN PROSVETA Glose ob koncu letošnjega kulturnega tedna Kulturni teden, ki se je vršil v Ce- lju zadnje dni aprila, ni bil samo slavnostni okvir obema slovenskima ljudskima praznikoma, 27. aprilu, oble.niči ustanovitve OF in 1. malu. tradicionalnemu mednarodnemu pra- zniku vseh delovnih ljudi, ampak naj bi bil tudi nekakšna strnjena revija kulturno-prosvetnih prizadevanj v našem mestu. To nam daje priliko, da v zrcalu kulturnega tedna naka- žemo nekaj problemov vsega celjske-. ga kulturno prosvetnega življenja. Jedro take presoje bi moral biti odgovor na vprašanje: v koliki meri je kulturno prosvetno življenje v Ce- lju pristen izraz novega življenjskega poleta slovenskega delovnega ljud- stva. Na to ostro načelno vprašanje lahko na splošno rečemo: dejstvo,' da se je kulturni teden vršil v zna- menju 27. aprila in 1. maja, nam lah- ko jamči, da vodi kulturno prosvetno življenje duh, ki ga simbolizirata ta dva praznika, da je torej vsebina v jedru vsekakor zdrava. A prav kul- turni teden je spet pokazal med dru- gimi tudi to, da ta zdrava vsebina še ni v polni meri zaživela v zavesti celjskih delovnih ljudi in da si še ni našla neoporečnih organizacijskih oblik. Ljudsko prosvetni svet, v katerem j so zastopane vse množične organiza- cije, je že lani poskusil zbrati in urav- nati razdrobljena kulturno umetni- ška prosvetna prizadevanja z usta- novitvijo kulturno umetniških dru- štev, naslonjenih na najmočnejše sin- dikalne podružnice v vsakem izmed štirih odmerjenih jim območij. Na^ čelno ta rešitev ni napačna, čeprav je bila izvedena nekoliko preveč me- hanično. Po skoraj enoletnem obsto- ju ta društva kot celota prav za prav še vedno niso zaživela. V glavnem žive in delajo pod njihovimi imeni še naprej samo kulturno umetniške skupine, ki so delovale že prej in so v celoti prešle v nove okvire. Akademija pevskih in dramatskih sekcij teh KUD v četrtek 29. aprila nin zaključno ljudsko rajanje v petek 30. aprila sta s svojim dokaj pov- prečnim nivojem to dovolj jasno po- kazala. Kot najbolj živo se je poka- zalo »KUD Ivan Ključar-Kožuh«, ki poleg podedovanega moškega in žen- skega pevskega zbora z uspehom po- skuša ustvariti še mešani zbor. Tudi folklorne skupine kažejo kar dober začetek. Moški zbor, ki nastaja v okviru »KUD Fr. Prešerna« namesto razpadlega CPD-a, se še ni čutil zre- lega za nastop. To je dobro za zbor, a ne za društvo, ki je dopustilo, da je pod njegovim imenom nastopil tam- buraški orkester, ki po dosedanji poti ne bo nikdar prišel niti do pravega muziciranja, še manj do res umetni- škega. Amaterski orkester, ki nada- ljuje že prej začeto delo v okviru »KUD Ivan Cankar«, je v tej sezoni nudil že dva koncerta in v okviru kulturnega tedna ni ponovno nastopil. O os;alih sekcijah tega društva ne vemo nič, še jnanj pa o »KUD Mak- sim Gorki«, ki menda sploh ne dela. Ta štiri KUD torej niti po kvanti- teti niti po kvaliteti svojega dela še niso najmočnejši faktor celjskega kulturno prosvetnega življenja. Tudi čast kulturnega tedna so reševale ne- katere druge ustanove, ki dejansko nosijo težo kulturno prosvetnega de- la v Celju: Ljudsko gledališče je z dostojno uprizoritvijo »Težke ure«, enodejanke M. Bora, kvalitetno iz- polnilo praznični večer obletnice ustanovitve OF, o čemer je naš list že poročal. Mladinski mešani zbor I. gimnazi- je je s svojim koncertom pokazal ve- liko umetniško zmogljivost, lahko re- čeno največjo od vseh domačinov, nastopivših v okviru kulturnega ted- na. Ce bo na trdni podlagi sedanje tehnične dovršenosti dosegel še ču- stveno sprostitev, bo lahko služil za vzor celjskim zborom. O tem kon- certu prinaša naš list tudi posebno poročilo. Umetniško najbolj kvalitetna pri- reditev pa je bil vsekakor simfonični koncert velikega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane, s katerim se je teden v nedeljo, dne 25. aprila popoldne začel. Ta koncert je oskr- bela podružnica koncertne posloval- nice za Slovenijo na celjski glasbe- ni šoli, poslušalci pa so bili v glav- nem samo* stalni obiskovalci ko- mornih koncertov, ki jih prirej'a ista poslovalnica. Širše množice so bile od svojih organizacij premalo zaintere- sirane in tako prikrajšane za največ- jo umetniško vrednoto tedna. Orga- nizacijsko vodstvo tedna je tudi umetniškemu ansamblu samemu po- kazalo nekoliko premalo pozornosti. Skladbe, ki jih je orkester izvajal, bi lahko s svojo umetniško polnostjo tu- di v Celju osvojile široke plasti, ka- kor so jih drugje, na primer v Ljub- ljani in deloma v Mariboru. Pozitivna stran tedna je bil pred- vsem neprekinjen potek objavljene- ga programa. To je eno izmed zuna- njih vidnih znamenj napredovanja. Ce pa hočemo še dalje, je vsekakor treba na trdni bazi idejno zdrave narodne in družbeno politične zave- sti, ki je iz naših ljudskih množic ustvarila samozavestne borce za nove najbolj napredne oblike življenja, posvetiti tudi vso pažnjo borbi za kvaliteto. Ob dovršenih umetniških lin zrelih prosvjetnih prireditvah se bo ta čut ostril ih bo nato iztrebil iz domačih prireditev vse ostanke ma- lomeščanske' nsšarjenosti, vse hlast- ne diletantske posege po ceneni učin- kovitosti, ki še duše zdravo kulturno in prosvetno delo v Celju, da se ne more do kraja razmahniti. Pričaku- jemo, da to ne bo edini uspeh letoš- njega celjskega kulturnega tedna, a brez tega bomo prihodnje leto v naj- boljšem primeru obtičali na letošnji stopnji, če že ne bomo zdrknili ne- koliko nazaj. vin. O koncertu mešanega zbora mladine I. gimnazije v Celju Pri tretjem samostojnem koncertu, ki ga je priredil 28. aprila 1948 mlat- dinski zbor I. celjske gimnazije, se nehote vprašamo, kako je mogoče, da mladinski zbor v tako kratki do- bi doseže tako popolnost, za katero bi ga lahko zavidali najboljši zbori. Res je, da je Slovencem bilo petje budnica masovnega nacionalnega preporoda in je kot takšno že vsaje- no v vsako slovensko dušo, vendar pa smo v zbornem petju pokazali še marsikatere napake. Večini zborov manjka predvsem enotnosti v skup- nem izvajanju, čut, da je zbor izraz kolektiva na umetniško kulturnem polju, ki lahko samo z združenimi močmi obvlada vse zahteve zbornega petja. Mladinski zbor celjske gimna- zije je to dosegel, ker so se zavedali, da je samo od vztrajnega kolektiv- nega dela odvisen tudi uspeh njiho- vega zbornega petja. Ta čut neraz- družljive enotnosti, ta povezava v harmonično celoto, ki diha z enot- nim ritmom, umetniškim doživetjem, hotenjem in stremljenjem, vezanim z vzorno disciplino, je dal takšen re- zultat, da je publika očarana sledila res umetniškemu izvajanju, ki se je stopnjevalo od točke do točke. Pri zboru, ki izvaja vsako delo s prodor- no mladinsko življenjsko silo, se vidi istočasno plod sistematičnega dela, predvsem v pravilnem dihanju, či- stem in sigurnem intonacijskem na- stavku, v krasni in razločni izgovor- javi, dovršenih prehodih in v silnih dinamičnih niansah. Vendar pa mo- ramo paziti, da zaradi dinamičnih efektov ne preidemo v pretiranost, kajti v tem momentu izgubi pesem bitno pri vs3kem umetniškem izva- janju. Kulminacijo in praivi triumf tehnično dovršenega petja, vezano z umetniško poglobitvijo, je žel zbor pri Adamičevi pesmi »Rožmarin«, Lajovčevi »Kroparji« in Devčičevi »Dižimo brigade«. Ves spored kon- certa, ki vsebuje tri dele, prvi po- svečen partizanski in množični, dru- gi umetni in tretji narodni pesmi, je doživel tako buren aplavz, da bi mo- ral pevski zbor ponoviti vsako pe- sem, kar pa je bilo zaradi obsežnega programa nemogoče. Ponovili so Devčičevo »Dižimo brigade« in Mi- helčičevo pesem »O Žili« ter na kra- ju dodali še Adamičevo »Oglar« in ponovno na splošno zahtevo »Diži- mo brigade«, ki je manifestativno zaključila redki uspeh vztrajnega in skupnega dela celjske gimnazijske mladine in njenega dirigenta E. Ku- nčja, ravnatelja glasbene šole v Ce- lju, kakor tudi ravnateljstva in pro- fesorskega zbora celjske gimnazije, ki so s polnim razumevanjem podpi- rali ta umetniška stremljenja. Mladinskemu zboru I. celjske gim- nazije, ki bo ponovil svoj koncert v Opatiji in predvidoma še ta mesec v Zagorju, želimo isti veliki uspeh in zasluženo priznanje, kakor ga je do- živel na vseh svojih dosedanjih pri- reditvah. Josip Bajde -FIZ KULTURA- Garniziju Ljubljana : Kladivar Celje ' 3:2 (2:2) Nedelja 2. maja ob 16.15 uri. Igri- šče Kladivarja - Glazija. Prvenstve- na tekma I. slovenske lige. Vreme zelo lepo, teren odličen. Gledalcev okoli 3000. Sodnik Klajnšek iz Mari- bora. Stranska sodnika Presinger in Orel. Nobena tekma v letošnjem letu ni vzbudila toliko interesa pri celjski publiki kot prav zadnja z Garnizijo. Kladivar bi moral igrati imenovano tekmo v Ljubljani, toda Garnizij^a je na prošnjo Celjanov prišla ponovno nam v goste. Zato se j? nabralo tudi tako visoko število navijačev, ker je bil vsakdo prepričan, da bo v.del le- po in zanimivo igro. In res! Tekma je bila na dostojni višini, izredno tehnična v prvem polčasu, dočim je v drugem nekoliko popustila. Kljub temu, da so domačini nastopili oslab- ljeni, brez obeh branilcev, bi lahko z večjo srečo tekmo odločili v svojo korist ter tako zadali nepremagljivi Garniziji prvi poraz. Žal se je v drugem polčasu poznalo pomanjka- nje kondicije. Tekma se je odvijala takole: 5. min. Belcer zaposli lepo Coha, ki strelja iz povoljne pozicije lepo golmanu v roke. 11. min. Garnizija nenadno prodre ali leva zveza strelja mimo stative v golaut. 12. min. Cater strelja prosti strel 25 m preko stative. Garnizija spet prodre, toda Polutnik brani. 13. min. Coh doda žogo prostemu Dobrajcu, ki streflja sam pred golom v golaut. 14. min. Dobrajo spet ne izkoristi 100% šanse. 16. miin. Coh strelja oster strel na vrata Garnizije. Vratar lepo brani. 17. min. Korner za Kladivar. Bel- cer strelja v golaut. 18. min. Garnizija napada. Obram- ba v zadnjem trenutku očisti. 20. min. Dobrajc strelja mimo sta- tive. 22. min. Garnizija zopet v napadu, centerfor strelja preko stative. 24. min. Coh lepo poda Belcerju, ki strelja neubranlijvo v gol. 1 : O za Kladivar. 25. min. Dobrajc ne izkoristi zelo povoljne prilike. 25. min. Garnizija hitro po levi zvezi izneači. 1 : 1. 26. min. Dobrajc zaposli Coha, ki ostro strelja v stativo. Žoga se od- bije v gol. 2 :1 za Kladivar. 28. min. Garnizija ponovno izenači. 36. min. Polutnik brani nevaren strel Garnizije. 37. min. Prosti strel proti Kladi- varju iz 16 m. Celjani napravijo zid. Nevarnost odstranjena. 38. min. Korner za Kladivar. Bel- cer strelja, Coh pošlje z glavo v aut. 5. min. drugega polčasa. Zidar ostro strelja v levi kot. Vratar Gar- nizije odlično brani. 6. min. Korner za Garnizijo neiz- koriščen. 13. min. Mauer poškodovan zapusti igrišče. Cez 10 min. se vrne. 16. min. Nevarna situacija pred golom Kladivarja. 19. min. Dobrajc strelja v golaut. 20. min. Dobrajčev strel vratar Garnizije krasno branri. 21. min. ponovno vratar krasno brani strel Dobrajca. 21. min. Garnizija po krivdi obram- be vodi 3 : 2. 30. min. Polutnik odlično brani ne- varen strel leve zveze gostov. 37. min. Prosti strel proti Kladivar- ju. Domačini napravijo zid. Gostje s treljajo mimo zida v levi kot, Po- lutnik lepo brani. 41. min. Kladivar v napadu, toda ne izkoristi povoljne prilike za iz- enačenje. Garnizija je pred vedla lepo in teh- nično dovršeno igro. Gostje razpola- gajo z odličnimi poedinci, posebno leva zveza igra odlično. Vratar Gar- nizije je rešil s svojo prvovrstno igro moštvo poraza. Domačini so tokrat lepo zaigrali ter navdušili gledalce. Zal so v dru- gem polčasu popustili in niso vzdr- žali hitrega tempa igre. Obramba je imela nekaj slabih trenutkov, ki so pa bili usodni za poraz moštva. Vsi pa so igrali zelo požrtvovalno. Sodnik Klajnšek je sodil zelo do- bro in gledalai ter igralci so bili z dobrim sojenjem zadovoljni. Stran- ska sodnika sta mu zelo dobro po- magala. V predtekmi je drugo moštvo Kla- divarja premagalo v prvenstveni tekmi Hrastnik z 2:1 (0:1). Oba gola je zabil Žagar. Tekmo je sodil zelo dobro Orel iz Celja. Božo Videnšek NEDELJSKI NOGOMET Slovenska liga V nedeljo 9. maja ob 16. uri na Glaziji NAFTA (Dolnja Lendava) r KLADIVAR. Predtekma ob 14.15: FA Tekstilec : FD Žalec. V nedeljo kolesarski cross Pozivajo se vsi kolesarji, da se ude- ležijo kolesarskega crossa, ki bo v nedeljo ob 9 zjutraj s startom in ci- ljem pred celjskim kolodvorom. Vsi tekmovalci naj bodo pol ure pred pričetkom na šbartu. Proga znaša za člane H km, za mladince 7 km, ter je speljana v glavnem v bližnji oko- lici Celja. Ker je ta prireditev mno- žična«, vabimo vse kolesarje, da se tega crossa v čim večjem številu u- deleže. Tekmovalo se bo z navadni- mi kolesi. Vezana trgovina v Cel|tf Zadnji čas se opaža tudi v mestu Celju več živahnosti v vezani trgovi- ni. Trenutno nezaupanje nekaterih pridelovalcev je izginilo, ko so videli, kaj vse jim nudi vezana trgovina. Vsakodnevno se oddajajo kmetijski pridelki kot fižol, krompir, mleko, jajca, živina itd. Istočasno se kupuje industrijsko blago, s ka.erim so kme- tijske zadruge že založene. Posebno je zapažena večja živah- nost in interes za oddajo mleka v vezani trgovini. Saj je cena več ka- kor povoljna. Tu je naša oblast zopet pokazala, da ima delovno ljudstvo, delavec, kmet in delovni in.eligent, ki delajo in ustvarjajo, pravico do boljše oskrbe. Tu pa lahko opazimo še nekaj. Za- kaj je vezana cena mleku 5 din, zakaj ni recimo 3 din kot so mnogi pride- lovalci celo pričakovali in še manj. Vidimo, da naša ljudska oblast želi pomagati delovnemu in naprednemu kmetu, da obnovi živinorejo, ki je tako uničena od vojne in vseh njenih posledic, ter vzredi dobro plemensko živino. S tem so utihnili tudi vsi zakrk- njeni nasprotniki vezane trgovine, naše oblasti in naših uspehov s svo- jimi že znanimi prišepetavanji. OPOZORILO Vsem proizvajalcem vina in žganja na področju MLO Celje! V smislu tarif. št. 702 toč. 8 in št. 704 toč. 9 davka na promet proizvo- dov Služb, list FLRJ štev. 25 z dne 25. 3.1947, so dolžni vsi proizvajalci vina in žganja vse proizvedeno ka- kor tudi vsako oddano količino pri- javiti MLO, odseku za finance. Vinski pridelek se mora prijaviti do 20. novembra vsakega leta. Pridelek žganja se mora prijaviti takoj po vsakokratni žganjekuhi. Vsaka odtujitev (prodaja, poklon itd.) se mora takoj prijaviti. Vsaka kršitev teh predpisov se bo najstrožje kaznovala. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pomoč, poverjenika za fin.: Vagner Janko 1. r. OBVESTILO! Od 1. maja se kupuje mleko po ve- zanih cenah po že obstoječih zbiral- nicah. Opozarjamo rejce krav, da tam, kjer je možno postaviti še nove zbiralnice, naj nam predložijo posta- vitev novih zbiralnic, kjer pa to ni mogoče, naj med sabo organizirajo skupno oddajo mleka do najbližjih zbiralnic. Uprava za odkup mleka Celje-mesto KINO METROPOL 8. do 14. maja: Fizkulturna parada v Moskvi 1947 (sovjetski) 15. do 18. maja Mladina gradi (jugoslovanski) DOM 8. do 14. maja: Osvobojena zemlja (sovjetski) 15. do 21. maja: Najdenček (sovjetski) « POTUJOČI KINO CELJE OKOLICA predvaja znani sovjetski film C a p a j e v Predfilm: Živa iz Idrije. Sobota, 8. maja: Vransko ob 20. uri nedelja, 9. maja: Kozje ob 16 tn 20 ponedeljek, 10. maja: Mozirje, ob 20 torek, 11. maja: Nazarje, ob 20. uri sreda, 12. maja: Velenje, ob 20. uri četrtek, 13. maja: Petrovce, ob 20. uri petek, 14. maja: Dobrna, ob 16 in 20 sobota, 15. maja: Polzela, ob 20. uri. Opozarjamo vse kinoobiskovalce, da se bodo predstave pričele točno ob določeni uri, zaradi česar naj ne zamujajo. V dvorani, kjer se predvaja film, je strogo prepovedano kaditi. K obilni udeležbi vabi UPRAVA VABILO! Zveza borcev Planina vabi na dan »Zmage« 9. maja 1948 v spomin na partizanske dni vse partizane, ki so se borili od Sotle do Savinje na te- ritoriju kozjanskega vojnega pod- ročja na svojo prireditev na Planini. Zbiranje borcev v Sv. Vidu pri Pla- nini ob 8 zjutraj. Nato pohod z god- bo v Planino, kjer se jim priključi mladina in ostali, nakar krene po- vorka na grad. Na gradus 1. Otvor'tev zborovanja 2. Pozdravni govor 3. Govor tov. Pavla Baloha 4. Govor tov. Lojzeta Jazbeca 5. Deklamacije 6. Petje partiza'nskih pesmi. Takoj po končanem sporedu bo ve- selica na prostem. Za jedačo in pija^ čo je preskrbljeno. K obilni udeležbi vabimo vse so- borce, tovariše in tovarišice. Zveza borcev v Planini GASILSKA TEKMA v nedeljo dne 9. maja 1948 bo v Celju gasilska proslava, združena z medokrajnim tekmovanjem okraj- nih gasilskih poveljstev Celje-mesto in okolica. Ob 7 zjutraj je zbirališče gasilstva na Trgu svobode; ob 8 se vrši gasil- sko zborovanje v Domu ljudske pre- svete; ob 10 dopoldne medokrajno tekmovanje z gasilskim orodjem na travniku ob levem bregu Savinje na Ljubljanski cesti v bližini izliva Lož- nice v Savinjo. TRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami v lepem delu mesta zamenjam za enosobno komfortno stanovanje s kabinetom. Naslov v upravi. ZA MODNE HLACE temnomodre ali črne, dobro ohra- njene, dam žensko oblačilo, denar ali drugo protivrednost. Naslov pošljite v upravo Celjskega tednika pod šifro »Moške hlače«. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.