¦
Dopisi.
¦
%..........................................................,
Profesor RajkO Pirnat, neumorni vaditelj sokolski v Ptuju in okolici, predsednik dra matičnega društva, odhaja pu skoro dvelet nem tukajšnjem delovanju v Celje.
Učitelj Peček Avgust se je poročil z gospodično Marto, roj. Božičevo. Častitamo !
Za Dijaško kuhinjo v Ptuju je podani mesto venca na grob nadkom. Meži Franc Čuček 100 kron.
Prošnja! Obračam se na vse prijetelje in znance pokojnega gosp. nadkomisarja Miloša Meža, ki ga želijo ohraniti v dobrem spominu, da po možnosti prispevajo k zbirki za spomenik, ki se postavi na grobišču v Hajdini nesrečnemu možu. Prispevke bo sprejemalo uredništvo „Ptujskega lista" oziroma se bodo pobirali po posebni poli.                             Dr. Fermevc.
Vpisovanje v mestno glasbeno šolo v Ptuju se vrši dne 16., 17. in 18. septembra od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure v dosedanjih
učnih prostorih v Dijaškem domu (I. nadstropje.) Vpisnina za vsacega učenca znaša 20 K. Začetek pouka se prične v petek dne 1. oktobra 1920.
Vodstvo dečje stanice (otroški vrtec) v Ptuju naznanja, da se vrši vpisovanje otrok dne 17. in 18. t. m. predpoldnpm v šolskih prostorih Aškerčeva ulica 12, prvo nadstropje. Redni pouk se začne 20. septembra 1920.
Gospodinjska šola v Mladiki v Ptuju. Vpisovanje v soboto 18. septembra od 10.—12. ure v Mladiki. Sprejemajo se dekleta od 16. leta naprej. Šola daje gospodinjsko in splošno izobrazbo. Redni pouk se začne v pondeljek, 20. septembra.
Jugoslovanska zavarovalnica! Zastopstvo največje jugoslov. zavarovalne družbe ,.Beograd-ske zadruge" prevzel je upravitelj .,Ptujskega lista" g. Matija S t e b i c h, kateri se strankam priporoča.
Poverjeniški odbor splošne org. voj. invalidov, vdov in sirot V Ptuju vabi vse vojne invalide, vdove in sirote na veliki shod, ki se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. uri predpoldnem v Društvenem domu v Ptuju. Na shod pride predsednik naše centrale tov. Roš iz Ljubljane. — Naznanja se vsem voj. invalidom, da se bodo izdajale legitimacije za prosto vožnjo po vseh železnicah v državi SHS. Ampak to le tistim, ki imajo več kakor 50°/o od države SHS priznane invalidnosti in so člani sploš. org. voj. invalidov za Slov. ozemlje. Zato kdor še ni član, naj se takoj vpiše. Vpisani člani pa naj svoj zaostatek takoj poravnajo, drugače bodo izključeni; kriv si bode posledic vsak sam. Iz opreznosti se obvešča p. t. občinstvo, da imajo pravico nabirati prostovoljna darila, bodisi to denar ali drugi predmeti, le tisti, kogar v to odbor sploš. org. voj. inv. za Slov. ozemlje pooblasti.
Čudne razmere na železnici, čestokrat se slišijo pritožbe, koliko neprijetnosti imajo potniki, ki se poslužujejo večernega vlaka iz Maribora proti Čakovcu. Vlak iz Maribora odhaja ob 7. uri in se ne ozirajo merodajni faktori nič na to, da bi imel zvezo s koroškim vlakom in pa z ekspresnim vlakom iz Ljubljane, ker marsikdo bi se peljal do Maribora, da bi mu bilo mogoče še isti dan v Čakovec. Toda vlak mora ob 7. uri iz Maribora, potem pa stoji na Pragerskem kar celo uro, mesto da bi iz Maribora eno ur<j pozneje odhajal in bi zato imeli potniki s Koroškega in iz Ljubljane zvezo s Ptujem, Ormožem, Središčem in Čakovcem. Tudi je skrajno neprijetno to, da se mora v Mariboru vsakdo silno žuriti, da opravi vsa pota in še dobiti vlak, na Pragerskem pa mora potem čakati celo uro. Zraven se mora pa še sedeti v nerazsvetlje-nih kupejih, da se človek nehote vpraša, zakaj se pravzaprav vožnja po železnicah vedno in vedno draži. Res, skrajni čas je, da se temu odpomore.
Novi vlaki. Mnogo korporacij in posameznih oseb se je trudilo že dalje časa, da bi dobili v Ptuju več vlakov in boljše zveze. Okr. glav., okr. zastop., vodji teh dveh uradov, mestna občina ptujska, g. gerent, krajevna org. JDS itd., vsi so se trudili za to hvalevredno namero. Sedaj dobimo baje jako dobro zvezo na vse strani in sicer tako kot bi dobili tri nove vlake. Po naših informacijah ima na tem glavno zaslugo naš g. Tancig. Srčna hvala vsem — posebno pa g, Tancigu v imenu dobre, za Ptuj in okoliš prekoristne stvari.
Državna pletarska delavnica pri Sv. Barbari
V Halozah. Ta državna pletarska delavnica je svoječasno prav dobro uspevala pri Sv. Barbari pod vodstvom takratnega tamošnjega nadučitelja g. Antona Ogorelca. Med vojno je delo v njej počivalo, na novo pa jo oživela, ko se je po prevratu premestila v primernejše prostore v begunskem taborišču v Strnišču, kjer je obenem začela zaposlovati begunce. Kakor vsa ureditev tega taborišča pa je bila tudi ureditev državne pletarske delavnice v Strnišču začasnega značaja. Uvidelo pa se je, da bi bila za okraj škoda, če bi so moralo ustaviti tako podjetje, zato se je delalo na to, da se zadeva uredi stalno. V t« namen je je mudil dno 6. in 7. t. m. v Ptuju g. vladni svetnik Ivan   Šubic kot zastopnik po-
verjeni&tva za uk in bogočastje v Ljubljani. Prvi dan si je v spremstvu ga. vodja okr. glavarstva dr. Pirkinajerja ogledal delavnico in njeno ureditev v Strni&ču, naslednji dan pa je zopet v njegovem spremstvu in v spremstvu g. okr. nadzornika posetil Sv. Barbaro v Halozah, da v sporazumu z domačini uredi stalno premestitev delavnice. Komisija kakor tudi domačini so se zedinili v naziranju, da je iz gospodarskih kakor tudi iz učnih ozirov boljše, Če se ustanovi delavnica stalno v kraju, ki je gospodarsko močnejši in ki nudi ugodnosti prometnih zvez. Zato prihaja za stalnost delavnice pač v poštev edinole mesto Ptuj, kamor se naj preseli, kakor hitro bodo to dopuščale razmere ; za sedaj naj ostane še v Strnišču. Pri Sv. Barbari, a tudi v drugih krajih, kjer bo ljudstvo želelo, se bodo od časa do časa prirejali pozim-ski učni tečaji za pletarstvo, izdelke od udeležencev tečajev bo prevzemala državna delavnica v Ptuju po dnevnih cenah. Istočasno se je na licu mesta rešilo tudi posestno vprašanje državnega vrbnega nasada pri Sv. Barbari. Želeti je, da se ta dobičkanosna industrijska panoga v naših krajih, posebno pa v Halozah prav dobro obnese.
Naredba b cenah šolskih knjig. Poverjeništvo za uk in bogočastje je izdalo naredbo, da noben prodajalec ne sme nobene šolske knjige prodajati za višjo ceno nego za odobreno z 10% nim poviškom vred. Založnik mora dati prodajalcu na drobno 25% popusta. Kaj pa je s cenami tistih knjig, pri katerih prodajalec ni dobil popusta ?
Skakanje cen. Vemo, da včasih tudi kak trgovec kaj izgubi. Zdaj tarna, če izgubi 100.000 kron, tisto pa pozabi, kako si je napravil milijonske dobičke! Kako je opravičeno, da n. pr. v par dneh poskoči cena sladkorju za 8 K in več — in vendar je to isti sladkor ? S tem, trgovci, sami povzročate skakanje cen. Ne hotite postati čez noč milijonarji, zadovoljite se s solidnim dobičkom, da bomo tudi mi drUgj mogli živeti!
Popustil se je meseca avgusta v neki trgovini v Ptuju 1 zavitek s končen (cvirnom.) Prosi se, da naj najditelj proti nagradi pošlje na J. Traun, Ptujska Gora ali Artenjak in Schosteritsch, Ptuj.