LISTEK. f Henrik Schreiner. (Spisal prof. M. Pirc.) Od leta 1890. dalje se je pojavljalo na polju slovenske šolske literature čedalje bolj pogostokrat ime Henr. Schreinerja. Omenjenega leta je namreč nastopil Schreiner po dvanajstletnem službovanju v tujini službo ravnatelja na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, ki mu je načelova! torej 30 Iet, namreč do svoje smrti, dne 14. aprila 1.1. Zdaj, ko smo ga položili v hladno zemlk>, je naša dolžnost, da se spominjamo velikega moža, čigar ime bo ostalo y zgo dovini sloveuskega šolstva neizbrisno. Henrik Schreiner se je porodil 1850.1. v Ljutomeru, je obiskoval marib. gimnazijo kot dijak-odličn|ak ter se posvotil na dunajskem vseučilišču študiju prirodopisja. Kot visokošolec je poučeval otroke tedanjega avstrijskega finančnega ministra d e P r e t i s. ki je prav dobro poznal odlične vrline mladega Schreinerja in jih je tudi visoko čislal, a ni mu bilo všeč, da je bil Schreiner odločen Sk>ve- nec m ne Nemec. Zato po dokončanih vseučiliščnih študijah i>i dobil mesta na Slovenskem, temveč je po enoletnem službovarvju na realni gimnaziji v drugein okraju dunajskem odšel na učiteljišče v Bolcan na Tirolskem. Baš to pa je bilo usodepolno za vse poznejše Schreinerje- vo življenje, kajti službovanje na učite- ljišču je nudilo nadarjenerau pedago^u bodrila, da se je poglabljal vedno bolj v pedagoška vprašanja. Tako ga je sma- trala tudi avstrijska šolska uprava 1890. za sposobnega, da prevzame kot ravna- telj vodstvo mariborskega moškega uči- teljišča, Spodnještajerski Nemci in rene- gati tudi niso delali njegovemu faneno- vanju zaprek, vsaj se je pisal Schreiner in je prihajal iz Tirolske, torej je moral biti njihov. Tako je torej dobila Slovenija svojega Schreinerja zopet nazaj in postai je njen najodličnejši šolnik. Schreiner je kmalu spoznal, da je slovenskemu učitelju v prvi vrsti treba didaktične literature, zato je ustanovil leta 1900 Slovensko Šolsko Matic o. ki naj bi dajala slovenskim vzgojiteljem v letnili pubHkaciiah potrebnih metodičnih knjig in drugih učnih pripo močkov. Nepreeledna je množica spisov, ki jih je nakopičil Schreiner v knjige Solske Matice, koje predsednik je bil ves čas njenega obstanka. Obenem je urejeval j tudi druge spise za Matico, tako, da lahko | trdimo, da ie šla skoro vsa slovenska | šolska literatura skozi njegove roke. Ni bila to lahka stvar, kajti često se mu je bilo boriti z dejstvom, da so drugi pisatelji zaostajali ali sploh izostajali s svojimi literarnimi prispevki. Schreiner je imel i>olno idej; tu bi bilo še treba tega, tam onega, a jaz sam ne morem veega, tako je rekel. In kjer je količkaj zadel na človeka, od katerega bi se dalo kaj dobiti za Šolsko Matic&, takoj se g- je okienil in ga je držal s trdnimi rokami. Zeleti bi bilo v smislu pokojnega Schreinerja, da pride Šolska Matica v žilftve roke, želeti bi pa bilo tudi, da vse ruše učiteljstvo spozna veliko važnost tega društva ter ga podpira z literarnimi prispevki in s članarino. Pa tudi izven Šolske Matice Je skrbel Henrik Schreiner za pomnožitev uviih pripomočkov ter knjig, ki bi povzdignile znanje preprostega naroda slovenskega. Plod njegovega neumornega delovanja so bile med drugim »Čitanke« za ljudske šole, »Jezikovne vadnice«, »Nemške vad- nice«, »Fizika« (v izdaji Mohorjeve dru- žbe), razna »navodila«, prav iz zadnjega časa pa »Dodatki k čitankam«, »Razv-jj slovenskega šolstva« ter preosnova na ših šol. Mnogo Schreinerjevih spisi.v sta prinašala svoj čas »Kres«, poznejs pa »Fopotntk«. Tudi nemške publikacije niso pogiešale Schreinerja, tako da se je glas o njegovem imenu m o njegsvem peda- gcšfcem znanju zanesel tu.di med neslo- veuske narode. Schreiner je bil šolnik z dušo ra s telesom. Kolikokrat je ta ali oni med nanii izustil besede: »Če pridem še enkrat na svet. pa se ne posvetim nič več učite- ljevanju!« Schreiner je ob takih prilikah takoj pristavil: »Če pa bi jaz prišel še enkrat na svet, pa bi hotel zopet postati učenik. a s to izpremembo, da bi bil ljudskošolski učitelj!« Nad vse vestno in tudi še vzlic visoki starosti je s pravo mladeniško vztrajnost}o izvrševal svoje posle kot ravnatelj in kot učitelj. Zato pa je tudi od svojih podrejenih zahteval natančno izpolnjevanje dolžnosti; s svo- jim dobrim vzgledom je rnarsikoga pri- tegpnil k marljivosti, k delu. Učitelji in učiteljice mariborske okolice se kaj radi in laskavo spominjajo Schreinerja iz onih časov, ko jim je bil okrajni šolski nadzornik. Takrat, prav'fo, je bilo vsako nadzorovanje plodonosno. Vesel in prijazen je vstopil Schreiner v šolo, takoj ]e spoznal, kje je treba na to ali ono opozoriti in to je storil Schreiner na tak način, da je vsak takoj izprevidel, da ima pred seboj moža, ki veliko ve in ki hoče v resnici tudi le dobro. O tem, kako je poznal Schreiner šolsko življenje, mi priča zlasti neki konferenčni protokol, ki ga je narekoval graški šolski nadzornik o nHliki nekega nadzorovanja na mariborskem učiteljišču. V tem zapisniku stoji: »Občudovanja je vredno, s kakšno spretnostjo je znal kritikovati gospod ravnatelj kandidatov učni poizkus, p r i katerem niti sam navzoč ni b i 1. Takih zmožnosti je dobiti le pri malokomu.« In k temu moram pristaviti, da Schreiner dotičnemu nadzorniku niti pri srcu ni bil. prvič zato ne, ker sta tekmovala v spisovanju šolskih knjig, drugič pa zato ne, ker je bil Schreiner odločen Slovenec, nadzornik pa renegat. In s tem prihajam na tista vroča tla, ki so žarela pod Schreinerjevimi nogami vseh trideset let njegovega ravnatelievanja. Bili so to hudi časi, ki jih more presoditi le tisti, ki je preživel zadnja leta v Mariboru. Zdaj se je zaletel Nemec v Schreinerja, češ da zapostavlja Nemce, zdaj je tožil Schreinerja Slovenec pri nemškem državnem poslancu, češ d^ so njegove Čitanke polne panslavističnih in protiavstrijskih beril itd. Schreiner pa je ostal na svojem mestu, trden kakor skala, kljubujoč vsem viharjem in zahrbtnostim. Dobili so se še celo taki, ki so hoteli nekako dvomiti o Schreinerju kot Slovencu; bili so večinoma ljudje, ki so potiskali Schreinerja v perečih vprašanjih v ogenj, in če bi se bil opekel, bi bili hladnokrvno pristavili: »Zakaj pa je bil tako nesparrieten, da je to storil!« No, pa v tem so se motili; Schreiner je vsako stvar dobro premislil, potem pa je tako storil, kakor je bilo prav. Da je deloval kot goreč Slovenec, o tem priča najbolj to dejstvo, da se je ločil od nas brez vsake^a odlikovanja, dasi je deloval zaslužno in vestno na šolskem polju nad 42 let. Danes lahko rečemo, da tiči baš  v tem najvišje njegovo odlikovanje. Kaj  bi bil Schreiner postal, če bi bil zatajil samega sebe! Vsaj so Nemci sami trdili,  da ni pedagoga od Dunaja do Trsta, ki bi bil kos Schreinerju. Sedemdeset let je imel Schreiner za seboj, ko je legel v grob. Nikdo bi mu jih ne bil prisodil, kdor ga je poznal. Čil in krepak, neuklonjen je hodil do zadnjega, rekel bi po duhu in telesu mlad; pri vsem tem tudi zabaven, vesel v družbi, čez vse pa odkritosrčen. Polnega načrtov za boljši razvoj našega šolstva ga je zalotila zavratna bolezen okoli zadnjega Božiča, k sreči pokojnik ni vedel, kak črv izpodjeda njegovo krepko telo. In ko so ga odnesli z učiteljišča, ki je zgrajeno po njegovih načrtih in navodilih, je spremljala velikanska množica ljudi Henrika Schreinerja na zadnji poti, v svesti si, da spravlja najodličnejšega slovenskega šolnika. Ohranimo mu blag spomin!