Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril "
za izbiranje slovarskega ponazarjalnega gradiva iz j
korpusov? - O knjigi Janeza Orešnika Naturaless in S
(morpho)syntax: english examples I,
Andreja Žele ^
Ud
IZVLEČEK: Prispevek predstavlja in komentira monografijo Janeza x Orešnika Naturaless in (morfo)syntax english examples (Jezikovna
naravnost v (obliko)sklaUnji, angleški zgledi) predvsem z vidika ^
možnosti uporabe teorije jezikovne naravnosti v slovenščini. <
Naturalness as One of the Possible Criteria in Selection of Dictionary Examples from Corpora C Janez Orešnik, Naturalness in (morpho)syntax: English examples
ABSTRACT: The contribution presents Janez Orešnik7s monograph Naturalness in (morpho)syntax: English examples (Jezikovna naravnost v (obliko)skladnji: angleški zgledi) and comments on it, discussing especially whether it would be possible to apply the theory of naturalness to Slovene.
Janez Orešnik, Naturaless in (morpho)syntax: English examples (Jezikovna naravnost v (obliko)skladnji, angleški zgledi). Dela 61. Ljubljana: SAZU, 2004. 228 str.
N
Naslovno vprašanje odpira oz. samo nakazuje eno izmed možnosti uporabe teorije jezikovne naravnosti v slovenščini, kije s skladenjskega vidika obravnavana v novi monografiji Janeza Orešnika, rednega profesorja za primerjalno slovnico germanskih jezikov in splošno jezikoslovje na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Monografija je napisana v angleščini in obsega uvodno poglavje v angleščini in slovenščini, ki je hkrati tudi vsebinski povzetek dela (Introduction - Also the Summary of the Monograph (11-19), Slovenski povzetek - Slovenian Summary (209-216)) in prevladujoči osrednji del s splošnim naslovom English examples (21-208, Angleški primeri oz. zgledi) s podpoglavji, ki obravnavajo uporabo slovničnih enot kot beseda, besedna zveza, leksem, stavek (v oklepajih sem dodala slovenske ustreznice): Word and phrase grammar (Beseda in besedna zveza), Clause grammar (Stavek), Nouns, pronouns, and the simple noun phrase (Samostalniki, zaimki in samostalniške zveze, Verbs (Glagoli), Variation in the verb phrase: ten-
Andreja Žele: Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje ...
se, aspect, voice, and modality (Spremembe v glagolskih zvezah: čas, vid, način in naklon), Adjectives and adverbs (Pridevniki in prislovi), Complex noun phrases (Razširjene samostalniške zveze), The form and function of complement clauses (Oblika in vloga dopolnilnih stavkov), Adverbials (Prislovne besede), Word order and related syntactic choices (Besedni red in sorodne skladenjske izbire), Lexical expressions in speech and writing (Leksemi v govoru in pisavi). Po že omenjanem slovenskem povzetku so navajani upoštevani viri in literatura (References, 217-219), še posebej velja omeniti seznam uporabljanega strokovnega izrazja z vključenim lastnoimenskim fondom (Index, 221-228).
Avtor v vsebinskem kazalu, v uvodni predstavitvi in strokovnem komentarju pripominja, da so vsa zgoraj našteta poglavja, vključno z obravnavanimi zgledi in metajezikom, navajana po Longmanovi slovnici govorjene in pisane angleščine (D. Biber, S. Johasson idr., Longman Grammar of Spoken and Written English, London 1999: Longman; v knjigi je navajana kot Biber et al. 1999), ki je opisno-empirična predstavitev angleščine, narejena na korpusnem gradivu, tj. Longman Spoken and Written Corpus (LSWE Corpus), in kar nikakor ni zanemarljiv podatek - metodološko-izrazijsko se slovnica zgleduje po slovnici R. Quirka, S. Greenbauma idr. A Comprehensive Grammar of the English Language, London 1985, Longman.
»Tvarina knjige« je »univerzalna jezikovna teorija« (209). Podlaga domnev, ki po avtorjevem mnenju »omogočajo, da postanejo neke jezikovne razmere napovedljive«, je avtorju t. i. teorija naravnosti »kakor so jo razvili predvsem na nekaterih avstrijskih in nemških univerzah« (209). Avtor poudari, da so »glavni vzgib /njegovega/ dela« napovedi. V zvezi s spoznavanjem osnov teorije naravnosti so v knjigi navajane in priporočene določene publikacije, ki so na koncu še natančneje popisane v seznamu literature in virov (References, 217-219).
1 Najpogosteje uporabljano temeljno strokovno izrazje teorije naravnosti v knjigi je: oznaka »naravno« oz. »natural« z okrajšavo »nat.«; pojmu »naravnost« je protistavljena »zaznamovanost« v smislu enačbe azaznamovanost = -anaravn-ost, ki pa je bolj kot enačba spreminjajoče se razmerje. Oznake »naravno« so (o)vrednotenjsko postavljene v »lestvicah naravnosti« (osnovnih in razširjenih). Iz izhodišnih (na)vodil je razumeti, da so vrednostne lestvice naravnosti smiselna nujnost, potrebna za uporabnostno ob vrednotenje tako obvezne kot neobvezne rabe v jeziku, npr. v okviru možnih »(obliko)skladenjskih dvojnic« in razvrstive njihovih lastnosti v smislu, daje dopuščati tako manj naravno kot bolj naravno dvojnico naravnejše kot dopuščati samo manj naravno dvojnico, in da je dopuščati samo bolj naravno dvojnico naravnejše kot dopuščati bolj in manj naravno dvojnico. Na tak način postanejo razvrstitve lastnosti pri obravnavanih skladenjskih pojavnicah napovedljive. Predstavljene so nekatere lestvice naravnosti s področja (obliko)skladnje: >nat (manjši, večji) / kognitivni napor (>nat (less, more) / cognitive effort), >nat (višja, nižja) / filogenetska starost (>nat (higher, lower) / phylo-genetic age), >nat (bolj, manj) / prototipično (>nat (more, less) / prototypical), >nat (bolj, manj) / včlenjeno v svojo zgradbo (>nat (more, less) / integrated into its construction), >nat (bolj, manj) / pogosto (>nat (more, less) / frequent), >nat (maj-
Andreja Žele: Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje ...
hen, velik) / razred (>nat (small, large) / class), >nat (+, -) / specializirana raba (>nat (+, -) / specialized use), >nat (+, -) / raba kategorije, poteka (>nat (+, -) / use of category, process), >nat (+, -) / sprejemljivo (>nat (+, -) / acceptable), >nat (bolj, manj) / razširjeno po jezikih (>nat (more, less) widespread crosslinguistical-ly). Lestvice jezikovne naravnosti nastopajo v paru po načelu zaznamovane uje-malnosti - bolj naravno teži po povezavi z drugim bolj naravnim, manj naravno teži po povezavi z manj naravnim.
Pri obravnavi osnovnih načel naravnosti pa je poleg jezikovne sistemskosti upoštevano oz. upozorjeno tudi na sporočevalski vidik - na razlike med stališčem govorca in stališčem poslušalca s pripombo, da izraz govorec vključuje tudi tvorca pisnih besedil in izraz poslušalec tudi bralca.
K pozornejšemu branju pritegne tudi avtorjeva izjava na koncu slovenskega dela povzetka: »Morda se bo knjiga zdela bralcu prepričljiva samo deloma, vendar vsekakor oznanja, daje lestvice naravnosti vredno tvoriti in rabiti« (216). Iz istega (tudi v slovenščino prevedenega) dela povzemam še nekaj avtorjevih misli, ki lahko sprožijo nadaljnje razmišljanje in hkrati vprašanja: - Kaj konkretneje, npr. z vidika zgledov, pomeni, da bi morebitni zbrani zgledi (pri »dosledni izrabi jezikovnega gradiva«) lahko slovenski teoriji nasprotovali, ker »precej lestvic naravnosti, ki bi nam mogle biti v pomoč, še ni na voljo« (211)? - Lahko po avtorjevih opombah »Pare dvojnic sem določal na podlagi svoje jezikoslovne izkušnje« in »Ker je pojem dvojnice premalo jasen, v vsaki izpeljavi uvodoma posebej naštevam dvojnici (redko več kot dve), ki bosta v obravnavi« (211), sklepamo, da pojem (skladenjske) dvojnice še ni splošnojezikoslovno dovolj natančno opredeljen?
2 H konkretnejši predstavitvi in zgledom
Osrednji del obravnava angleške primere oz. zglede po poglavjih (v oklepajih sem dodala slovenske ustreznice): Word and phrase grammar (Beseda in besedna zveza), Clause grammar (Stavek), Nouns, pronouns, and the simple noun phrase (Samostalniki, zaimki in samostalniške zveze), Verbs (Glagoli), Variation in the verb phrase: tense, aspect, voice, and modality (Spremembe v glagolskih zvezah: čas, vid, način in naklon), Adjectives and adverbs (Pridevniki in prislovi), Complex noun phrases (Razširjene samostalniške zveze), The form and function of complement clauses (Oblika in vloga dopolnilnih stavkov), Adverbials (Prislovne besede), Word order and related syntactic choices (Besedni red in sorodne skladenjske izbire), Lexical expressions in speech and writing (Leksemi v govoru in pisavi).
Ker je avtor specialist za primerjalno slovnico germanskih jezikov, je razumljivo, daje lestvice naravnosti najprej preizkuQal na uporabno nivem in preverjenem angleQkem jezikovnem gradivu, kije vključeno v zgoraj navajano Longmanovo slovnico. Prevladujoče usmeritve so razlikovanje med govorjeno in pisano besedo (s predpostavko, daje govorjeno naravnejše kot pisano), pogostnost rabe (s predpostavko, da je pogostejše navadno tudi naravnejše) in načelo (naj)manjšega napora.
Po nekaj navajanih zgledov za vsako poglavje bom poskušala pokomentira-ti, nekatere tudi z možnimi ustreznicami v slovenščini.
Andreja Žele: Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje .,
"s 2.1 Word and phrase grammar (Beseda in besedna zveza)
^ - Bolj ali manj naravno vključitev v (navadno) stavčno poved se obravnava
^ tudi z domnevo, daje sporočilno težišče na koncu povedi/sporočila naravnejše kot ^ kje drugje: >nat (+, -) / sporočilno težišče v npr. The tirne was coming forme to ^ 7eave Frisco (+) : The time for me to leave Frisco was coming (-) (Biber et al. O 1999, 99). To se ujema tudi z izhodiščno razvrstitvijo sporočilnih enot (izhodišče, & prehod, jedro) pri členitvi po aktualnosti, ko jedro sporočila nezaznamovano stoji c* na koncu sporočila, npr. Prisotni na shodu so se zelo goreče zavzemali za dopolnit-O ve že uveljavljenih pravic (+) : Prisotni na shodu so se za dopolnitve že uveljavl-^    jenih pravic zavzemali zelo goreče (-).
y, - Po načelu (naj)manj šega napora je uporaba členka a naravnejša kot upora-
ba one: >nat (a, one), npr. v a hundred and seventy-two (+) : one hundred and seventy-two (-) (Biber et al. 1999,109). Načelo (naj)manjšega napora lahko v slovenščini
N    uveljavljamo, ko namesto zaradi tega uporabimo zato, npr. Zaradi tega/Zato bo
>    malo zamudil, V tem kol Ko se je posvetilo, je tudi počilo, Prišel bo, s tem da I tako
-c     da bo malo zamudil ipd.
^ - Posebnost govorjenega jezika je tudi povsem naravni izpust določenih
^    besed: >nat (+, -) / nagnjenost k elipsi, npr. minutes v primerih kot This finishes at
six fifty (Biber et al. 1999, 109-110), kar je povsem naravno tudi za govorjeno
slovenščino, npr. Pridem pet čez štiri ipd.
^ 2.2 Clause grammar (Stavek)
w - V t. i. vezni/slovnični vlogi so uporabljani glagoli be, become, get, come,
* fall, go, turn, ki so tudi sicer zmožni najširše skladenjskopomenske uporabe. Po-^ sebno prvi trije glagoli imajo najširšo možno uporabo, najširšo pa zagotovo glagol o     be: >nat (be, become, get, be, become, get, come, fall, go, turn) npr. v I've been a
skinhead for eight years. Now I am a Klasman and a politician, I had intended to
* become an Anglican priest but I saw more dark than light ipd. (Biber et al. 1999, 145). Bolj kot načelo, da so (jezikovne) enote iz manjših razredov naravnejše kot enote iz večjih razredov, velja v teh primerih načelo, da imajo naravnejše besede možnost širše skladenjskopomenske uporabe.
- V okviru vprašalnih zaimkov za človeško je naravnejši who kot whom: >nat (who, whom), npr. v Amanda, who are you going out with?, Who can I trust? (+) : For whom would I be working?, I did not say how or by whom (-) ipd. (Biber et al. 1999,214-215). Vsaj načeloma so tudi na izrazni ravni naravnejši brezpredložni skloni, med njimi pa imenovalnik in tožilnik.
2.3 Nouns, pronouns, and the simple noun phrase (Samostalniki, zaimki in samostalniške zveze)
- Verjetno s prvotnosti svojilnega razmerja in posledično s skladenjsko-besedotvornega vidika izhaja domneva, daje svojilni rodilnik (ki pretvorbno izraža pravo ali nepravo svoj ino) naravnejši kot vrstni rodilnik (ki pretvorbno izraža predvsem vrsto jedrnega denotata): >nat (svojilni rodilnik, vrstni rodilnik), npr. v the girl's face, a horse's hoofs (+) : a bird's nest, two children's clothes (-) ipd.
158
Andreja Žele: Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje ...
(Biber et al. 1999, 294). Prehode iz svojine v vrstnost in obratno lahko izražajo primeri kot družinska posest - družinski avto - družinska srečanja ipd.
- Večfunkcijska raba zaimka that uvršča zaimek med naravnejše kot druge zaimke: >nat (that, drugi zaimki), npr. v That's how they were doing it, That's what I thought!, It's justRosie that is ipd. (Biber et al. 1999, 350). Večfunkcijskost določene besede torej povzroča tudi njeno večjo pogostnost, ta pa njeno večjo na-vadnost oz. naravnost.
2.4 Verbs (Glagoli)
- V okviru glagolov so velika skupina predložnomorfemski glagoli ali različni večbesedni glagolski leksemi, katerih uporaba je označena za naravnejšo kot priložnostne proste zveze glagola z različnimi predložnimi predmetnimi in prislovnodoločnimi določili in dopolnili - sledi domneva, da so leksikalizirane glagolske zveze come/go/get/take/put + up/down/on/in ipd. naravnejše kot proste glagolske zveze: >nat (leksikalizirane glagolske zveze, proste glagolske zveze), npr. leksikalizirane zveze v When the Spanish arm of the operation needed assistance he was asked to take on a supervisory role, Gushchin (1934) pointed out many of the weaknesses of these attempts ipd. (Biber et al. 1999, 412-413). Leksikaliziranost določenih besednih zvez povzroči njihovo ustaljeno rabo kot novih večbesednih jezikovnih enot, ki so glede na druge priložnostne besedne zveze predvidljivejše in zato navadnejše.
2.5 Variation in the verb phrase: tense, aspect, voice, and modality (Spremembe v glagolskih zvezah: čas, vid, način in naklon)
- Verjetno je predvsem z vidika širše funkcijskosti sedanjika je postavljena domneva, daje navaden sedanjik navadnejši kot kateri koli drugi čas; iz tega sledi, daje sedanjik navadno tudi nezaznamovano uporabljan: >nat (+ -) / sedanjik, npr. v Do you want a cup of tea? (+) : Did you want a cup of tea? (-) ipd. (Biber et al. 1999, 454).
- Povezano z glagolskim vidom oz. s posebno glagolsko obliko je izražanje omejenega trajanja v sedanjosti in bližnji prihodnosti s t. i. progresivnim aspektom (the progressive aspect), ki ni najbolj naravno izražanje: >nat (- +) / izražanje omejenega trajanja (the progressive aspect), in v povezavi s tem je trajna lastnost naravnejša kot začasna/priložnostna lastnost: >nat (+ -) / trajna lastnost. Omejeno trajanje v sedanjosti, npr. F m looking for an employee of yours, omejeno trajanje v preteklosti, npr. / was just coming back from Witham, omejeno trajanje v prihodnosti, npr. But she's coming back tomorrow ipd. (Biber et al. 1999, 470-471).
- Z vidika načina izražanja in znotraj tega glagolskega načina je poudarjeno izražanje s pasivom oz. trpnikom, kjer se - verjetno tudi na pogostnost glagola be nasproti get- domneva, da je t. i. 6e-pasiv/trpnik naravnejši od gef-pasiva/trpnika: >nat (fre-pasiv/trpnik, gef-pasiv/trpnik 'become'), npr. v / was married for a couple of years in the seventies, She got married when she was eighteen ipd. (Biber et al. 1999, 481).
- Vidik modalnosti oz. naklona lahko vključimo z obravnavo naklonskih have to in must, s tem daje raba have to ki izraža 'osebkovo obveznost' naravnejša
Andreja Žele: Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje ...
kot raba must, ki izraža 'logično potrebo': >nat (have to 'osebkova obveznost', must :'- 'logična potreba'), npr. v Well I have to get up at ten thirty at the morning to take ?<     this thing back (+) : Your mum must not care (-) ipd. (Biber et al. 1999, 494-495).
^ 2.6 Adjectives and adverbs (Pridevniki in prislovi)
O - V okviru pridevnikov je opozorjeno, da je raba predponskih/predponsko-
& obrazilnih pridevnikov na a- vezana pretežno na povedkovo rabo, raba priponsko-r* obrazilnih pridevnikov na -al pa na prilastkovo rabo, s tem daje naravnejša prilastek kova raba (op. ki je tudi prvotna): >nat (prilastkova raba I-ali, povedkova raba la-l ), npr. v Clients will be able to trade electronically, criminal law, criminal activity ipd. (Biber et al. 1999, 508-509). ^ - S primerjalnega vidika je pregibanje oz. stopnjevanje naravnejše za pri-
devnike kot za prislove: >nat (pridevnik, prislov) / pregibanje/stopnjevanje (Biber N    et al. 1999, 544).
> - Povsem navadno je lahko, da je pri določenih vrstah prislovov je pomen
*i3 stopnjevalnosti naravnejši kot pomen načina: >nat (stopnjevanje, način) npr. s pris-— lovom terribly v He 's terribly imaginative businessman (+) : The day which ended ä terribly at the presidential palace started badly at the same venue (-) ipd. (Biber et m    al. 1999, 554).
2.7 Complex noun phrases (Razširjene samostalniške zveze)
- V okviru vezniških razmerij so obravnavane vezniške vloge besedic that in wh- besedic. Postavljena je bila domneva, daje vezniška vloga besedice thatnarzv-
x nejša kot besedic wh-: >nat (that, wh-) /vezniška vloga. Verjetno bolj splošnopomen-; ; ska (oz. manj specializirana) in zato tudi naravnejša uporaba that omogoča tudi njen c naravnejši/nezaznamovan izpust, npr. v That would be the very last place that Marion u and I would want to go : What about that place we were going to stay ipd. (Biber et * al. 1999, 625). Pri nas je dober primer za večfuncijsko uporabo veznik da, npr. Pove-*»*    dal je, da so prišli (nam natančnejšega ...., kdo/kako/zakaj so prišli).
2.8 The form and function of complement clauses (Oblika in vloga dopolnilnih stavkov)
- Kot vezniška vloga besedice that so razširjeni tudi t. i. that-stavki. Za angleščino se ugotavlja, daje naj naravnejša pomenskoskladenjska vloga that-stav-kov je v predpovedkovem položaju (šteje položaj povedka v glavnem stavku zložene povedi): >nat (predpovedkov položaj, popovedkov položaj), npr. v That it would be unpopular with colleges or. students was obvious (+) : If they vote against the governor, I feel very confident (hat Republican state organizations would finance an opponent (-) ipd. (Biber et al. 1999, 660).
- Pri glagolih rekanja (v angleški slovnici so to the directive verbs + to-infini-tive) je postavljena domneva, daje zgradba z neizraženim naslovnikom naravnejša: >nat (neizraženi/vključeni naslovnik, izraženi naslovnik) - tovrstni glagoli rekanja so say, ask, demand ipd. v npr. Jerry said to tell you how sorry he is (+) : Jerry said that I should tell you how sorry he is (-) ipd. (Biber et al. 1999, 695). Tudi v slovenščini je naslovnik že vključen v logično-pomenski usmeritvi glagolov rekanja.
Andreja Žele: Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje .,
- Kot opombni komentar sta na staneh 136-137 komentirana tudi slovenska primera Pristavila je kosilo : Šla je pristavit kosilo v naravnostnem razmerju, daje raba Pristavila je kosilo (+) naravnejša kot Šla je pristavit kosilo (-), ki naj bi bila, nasproti prvemu primeru, zaznamovana: >nat (Pristavila je kosilo, Šla je pristavit kosilo). Vendar to v slovenščini ne bi mogli biti dvojnici, ker je prva stavčna poved izraža 'ugotovitev nekega končanega dejanja, od katerega se pričakuje posledice', druga poved pa izraža 'šele uresničevanje namena lotiti se določenega dejanja'. Priklad-nejša primera za dvojnici bi bila Šel je pogledat : Namenil se je iti pogledat ipd.
2.9 Adverbials (Prislovne besede)
- Glede na položaj v stavčnih povedih so za okoliščinske prislove navad-nejši položaji na koncu/začetku povedi, za vrednotenj ske prislove pa sredinski položaji in iz tega sledi domneva, da so položaji vrednotenjskih prislovov naravnejši kot položaji okoliščinskih prislovov: >nat (vrednotenjski prislovi, okoliščinski prislovi), npr. He's trailing some in the back window : These factors arepropably important ipd. (Biber et al. 1999, 773). N
- Drugotne vezniške vloge so z vidika naravnosti lahko različno obravnavane: >nat (but, though), npr. v Maybe I won 't go, but I feel I should (+) : Maybe I    ^ won 't go. I should though, I feel that I should (-) ipd. (Biber et al. 1999, 851).        f
2.10 Word order and related syntactic choices (Besedni red in sorodne ^; skladenjske izbire)
- V okviru vprašalnih povedi tipov Who did it? : What did he do? Se je œ izoblikovala domneva, da je v vprašalnih povedih naravnejša inverzija osebka: >nat O (+ -) / inverzija osebka (Biber et al. 1999, 899). &
- V trdilnih povedih je postavljena domneva, da je imenovalniški osebek v ^ začetnem položaju naravnejši kot v katerem drugem položaju: >nat (+ -) / imeno- N valniški osebek na začetku povedi, izjeme so samo v govoru, npr. s kazalnim zaim- tzi kom This I do not understand, That I couldn 9t tell you (Biber et al. 1999, 910).        —
- Inverzija osebka in povedka je naravna pri neprehodnih glagolih: >nat (+/ —) / osebko-povedkova inverzija, npr. v After that comes the grog ipd. (Biber et al. 1999, 911). Tovrstna inverzija je naravna tudi v primerih uporabe t. i. stopenjskega načinovnega prislova na začetku povedi, npr. So badly was he affected that he had to be taught to speak again ipd. (Biber et al. 1999, 916-917).
- Naravnejšo stavo besed naj bi izražala tudi brezpredložna uporaba več zaporednih predmetov v povedi nasproti predložni rabi: >nat (Give me it, Give it to me) (Biber et al. 1999, 929-930). (Brez)predložna stava je odvisna tudi od po-menskosti določenih glagolov kot organizatorjev povedi, tj. v precejšnji meri od glagolske vezljivosti.
2.11 Lexical expressions in speech and writing (Leksemi v govoru in pisavi)
- Domneva, da t. i. najbolj širokopomenski glagoli tipa have, take, make, tudi najširše pomenskoskladenjsko uporabljani, imajo tudi največ skladenjskih možnosti in posledično tudi idiomov: >nat (+ -) / idiom, npr. v We'll go up and
161
Andreja Žele: Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje
^ havealook, Step out and take a lookipd. (Biber et al. 1999, 1026-1029), je veljav-^    na tudi v slovenščini, in verjetno širšejezikovno.
^ - Z vidika večje pomenskoskladenjske predvidljivosti pa je tudi glede na
^ različno stopnjo predvidljivosti pomembno predvideti bolj in najbolj predvidljive ^ zveze besed oz. kolokacije. Tako pomensko podobna pridevnika little in small naj-O pogosteje nastopata v različnih besednih zvezah, npr. little w little baby, little bag, c><: little boy, little dog, little girl(s), little kid(s) ipd., small pa v small part, small part, r small print, small sum, small size, small word ipd (Biber et al. 1999, 988-989). O Kot že rečeno, tu je predstavljeno in deloma tudi pokomentirano le nekaj
različnih jeziko(slo)vnih pojavov po posameznih poglavjih, verjetno tistih, ki so ^ mi bili po prvem branju vsebinsko in problemsko najbližje. Sicer pa je delo verjet-^    no bolj prikladno brati kot priročnik - vsakič sproti poiskati oz. izbrati le določene
domneve in možne utemeljitve. N Za konec je dobro (še enkrat) pripomniti, da monografija, ki zahteva način
> branja s slovnico, s postavljenimi naravnostnimi merili oz. domnevami naravnejše *g jezikovne rabe izhaja iz govorjenega jezika v primerjavi s pisnim. Tako kot Longmanova slovnica, na katero se sklicuje, se opira na besedilne korpuse živega ^ in aktualnega jezika. Ravno slednje pa je mogoče namig, ki je bil zapisan že v 7$ naslovu, da bi bilo dobro oz. kar nujno postavljena naravnostna merila najprej *w preizkusiti pri delu s korpusom, npr. pri iskanju relevantnejših ponazarjalnih primerov za prikaz pogostejše rabe.
162