/' ///sv/ ///•>///W//<7 IlfiVS VA* K EVIIi. ali Z dovoljenjem visoko častitljiviga Ljubljanskiga Skofij&tva. V IJubljanl 1850. V založbi in na prodaj per Leopoldu Krem¬ žarji, bukvovezu in kupčevavcu z bukvami, Od molitve. „Kjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce.“ Luk. 12. Kkdor hoče v duhu ko prav kristjan živeti, zmiram vesel in za¬ dovoljiti biti in enkrat v Gospodu umreti, mora večkrat in resnično moliti v imenu Jezusovim, t. j. po napeljeva¬ nji Jezusovim in v zaupanji v njegovo zasluženje. Kedar človek moli, go¬ vori z Bogam, s svojim očetam, in blagoslov ali žegen Božji mu je v obilnosti. „Prosite,“ nas uči Jezus, „in prijeli bote.“ „Kdor torej ne prosi, u pravi sveta Terezija, „tudi prijel ne bo. a — In kdo nima kaj prositi? Mar nismo vsi reveži in ubožici? Prosimo tedaj brez prenehanja! — Ali nikar ne 4 moli razmišljeno; kedar moliš, misli, kar govore tvoje usta, zakaj drugači se ti bo molitev kmalo nadležna zdela, in ti malo koristila. — Tudi ne moli pre¬ več z us trni. Nar bolji molitev je mo¬ litev serca. Vberi se torej pred mo¬ litvijo ter vprašaj se: „k aj hočem delati? s kom hočem zdaj govoriti? — in pokaj bom govoril z Bogam?“ Ne reci nikoli: nimam časa moliti. Čas, ki ga oberneš v molitev, ni nikdar zgubljen. — Bog ti ga bo s svojim žegnam obilno povernil. Na žegnu Božjim je pač vse ležeče. David je bil kralj poln skerbi in opravil, in vendar je čas imel, sedemkrat vsak dan Boga hvaliti, in ti bi li nič časa ne imel? — Zderži se nepotrebniga in nekoristniga govorjenja, in go¬ tovo boš dobil dovelj časa za molitev. Ako se že zdaj ne boš večkrat z Be¬ gam sprehajal, kako se boš pa enkrat zamogel vso večnost per njem veseliti ? — Desi ne čutiš nobeniga veselja per molitvi, je vendar ne opušaj, ampak 5 moli, ker je to tvoja dolžnost. Prema¬ gati sam sebe per molitvi, povikša zasluženje per Bogu. Z molitvijo se moraš učiti moliti. Nikar ne reci: molitev nič ne pomaga, saj se nič ne primoli. Ali ne primoli se zato nič, ker se ne moli v imenu Jezusovim; ker se prosi samo časnih in škodljivih reči; ker se prosi s pregrešnim sercam; ker se prosi brez terdne vere; ker se ne prosi s polno resnobo; ker v se prosi brez vdanosti v voljo Božjo. Če želiš usli¬ šan biti, moli s čistim sercam; perza- nesi iz serca svojim sovražnifcam; — moli v zaupanji, moli v imenu Jezu¬ sovim. Ne moli zložno in zanikerno; zakaj spomni se, de si pred Božjim obličjem! — Ne sramuj se sklenjenih rok k Bogu povzdignili — kolen pred nar Svetejšim do tal pripogniti, — na persi terkati. Ne pozabi, de govoriš s svojim Stvarnikam, pred kterim se Kerubini in Serafini tresejo in trepetajo. 6 Od jutranje molitve. Predolgo spanje umori dušo in telo. Kedaj vstati in spat iti, moraš, če je mogoče, odločen čas imeti; zakaj red je duša vsili reči. Lezi, če morefh, zgodaj, in vstani tudi zgodaj, akoravno se ti morde težko zdi; ker, če se tako premagaš, perneseš Gospodu lep ju¬ tranji dar. — De ti bo pa ložej vstati, spomni se tavžent druzih, ki že davno čujejo, in morajo tako z velikim potam sebi in svojim služiti pičli živež. Ti, moj kristjan! služiš Gospodu, kteri več¬ no plačuje, in tako premaganje več¬ krat že tukej preblago nadari. Svoje perve misli oberni k Bogu in zaznamvaj se s svetim križem. Obleci se urno, in misli, de stojiš pred Bo- gam in svojim svetim angeljem var- ham, ter pripravi svoje serce za mo¬ litev. Kedar si oblečen in vrnit, kušni britko martro rekoč: O Jezus, ne pusti, de bi tvoja smertna brit- kost bila zgubljena nad menoj. 7 — Potem opravi pred njo kleče svojo jutranjo molitev. — 1. Pomisli, ali si morde kaj grešil ponoči. 2. Zahvali Boga za varstvo v pretekli noči in za dar noviga dneva. 3. Daruj Bogu v zjedinjenji z daritvijo svetiga križa ali z mašno daritvijo vse svoje misli, želje, besede in dela, ter stori dobri sklep skorej takole: karkoli mislim, govorim, delam in terpim, vse Bogu v čast. ■— Vse iz ljubezni do Boga, — vse, ker Bog tako hoče. 4. Skleni terdno, varo¬ vati se greha, v kteriga si tolikrat pa¬ del, ogibati se tedaj perložnosti k gre¬ hu — ali hudih tovaršij; vaditi se v čednosti, ktere ti je prej manjkalo in dopernašati dobre dela. 5. Prosi Boga prav pobožno h temu njegoviga blago¬ slova ali žegna in pomoči, perporoči se prošnji svete matere Božje, svoji- ga angelja varha in fvojiga fvetiga pa- trona. Ne opušaj nikoli svoje jutranje mo¬ litve; zakaj kdor dan z Bogam začne, ga bo tudi z Bogam končal. Toliko 8 časa dobiš lahko pred delam, de opra¬ viš to imenitno dolžnost do svojiga nar večiga dobrotnika. Če imaš otroke ali posle, opominjaj jih resno, moliti re- dama in popolnama jutranjo molitev, in nikdar ne terpi, debi oni samo kak očenaš požlabodrali. K molitvi jih per- deržuj in ne pušaj jih k delu, predenj ne zmolijo, zakaj kakor potrebuje njih telo zdraviga in zadostniga živeža, tako tudi in še bolj ga potrebuje njih duh, ki ima njih telo voditi. Kako lepa bi bila v keršanski družini skupna, glasna in pobožna jutranja molitev! Zjutraj. Prošnja, kedar per zbujenji narediš s. križ. Zegnaj me j* Bog Oče; varuj me j- danas Jezus Kristus, razsvetli me -j- danas sveti Duh! — Bodi mi v po¬ moč, o moj Gospod in moj Bog! Po tvoji gnadi sim, kar sim. — Tebi bodi čast, hvala in slava, o presveta Tro¬ jica; od zdej vekomaj. Amen. 9 Molitev, kedar se oblačiš. Obleci me, o Gospod! z oblačilam nedolžnosti, in čistosti duše in telesa, de bom enkrat vreden s tvojimi devi¬ škimi dušami Tebi slediti, in slaviti tvojo brezmadežno ljubezen vekomaj. Amen. Jutranja molitev. Poglej, o ljubi Oče! na svojiga uboziga otroka, ki kleči pred križem tvojiga preljubiga Sina, in pošlji mi svojiga s. Duha, de bo danas posvetil moje misli, vžgal moje serce s tvojo ljubeznijo, vodil moje noge po tvoji sveti volji, ravnal moj jezik po tvoji zapovedi ljubezni ter moje oči obračal k tebi! — Odpusti mi vse grehe, s kterimi sim te včeraj ali današnjo noč razžalil v mislih, željah ali kakorsibodi. Daj mi moč, o Bog! de jih danas več ne storim in ne zamudim nobene pri¬ ložnosti, pokazati Tebi, kako neizre¬ čeno te ljubim. 1O Posebni sklepi. Danas se hočem . . . ogibati; to . . . družino bežati. Če spet ta greh . . . storim, si hočem koj naložiti to pokoro . . . Posebno pa hočem to bo- gumilo delo . . . storiti in se v tej čed¬ nosti . . . pridno vaditi. Prošnja za svoje. Usmili se danas, o Bog! mojiga očeta . . . moje matere . . . mojih bra¬ tov in sester, prijatlov in sovražnikov; vsili živih in mertvih; posebno pa po¬ magaj tem, ki so v tvoji službi, de služijo tebi s pravim veseljem, in do- polne s sveto gorečnostjo, kar jim boš koli veleval. Tega te prosim po Jezusu Kristu¬ su Gospodu našim. Amen. Prošnja k prečisti Devici Marii. Mati gnade! presveta Devica! ne zaverzi tudi ti moje prošnje, temuč 11 pomagaj danes in slednji dan meni, svojima ubozimu otroku, perskerbi mi po svoji prošnji pravo ljubezen do de¬ viške čistosti. — Dajte mi tudi vi, angelji in svetniki Božji, svojo pomoč, sosebno pa ti, moj ljubi patron, de se danas in vsak čas odpovem svetu, in tako živim, kakor spoznam v vas, ki Boga od obličja vživate in hvalite ve¬ komaj. Amen. Oče naš. Oče naš, kteri si v nebesih. Po¬ svečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danas naš vsakdanji kruh. In od¬ pusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas hudiga. Amen. Čečena si Marija. Češena si Marija, gnade polna, Gospod je s teboj. Zegnana si med 12 ženami in žegnan je sad tvojiga tele¬ sa, Jezus. Sveta Marija, mati Božja, prosi za nas grešnike, sadaj in ob naši smertni uri. Amen. Apostoljska vera. Verujem v Boga Očeta vsiga- mogočniga, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga, ediniga Gospoda našiga. Kteri je spo¬ čet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod Poncjem Pilatam, križan bil, umeri in v grob položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamo- gočniga. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. — Verujem v svetiga Duha, sveto katoljško cerkev, gmajno svet¬ nikov , odpušenje grehov, vstajenje mesa in večno življenje. Amen. Potem moli: Cešena si kraljica in pridjano molitev. O Jezus! tebi živim; o Jezus! 15 tebi umerjeni; o Jezus! tvoj hočem biti danas in vsak dan živ in mertev. Amen. Tri Božje čednosti. Vera, upanje in ljubezen. Te tri čednosti se imenujejo zato Božje, ker je to, kar zadevajo, nar pervo Bog. One so jedro keršanskiga življenja in brez njih zveličanja ni mogoče. Treba jih je tedaj večkrat, ja vsak dan moliti, posebno pred sve¬ tim obhajilam, ob obletnici kersta in svete birme, v velicih skušnjavah, o smertni nevarnosti i. t. d. Pri bolnikih in umerajočih naj fe pridno molijo. Djanje vere. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse stvaril, kteri vse ohraniš in vi- 14 žaš, kteri dobro poplačaš in hudo štra- faš. Verujem, de seje Sin Božji včlo- večil, de nas je s svoje smertjo na križi odrešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apo- steljni pridigovali in kar nam sveta Rimska katoljška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog, večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. O Bog! stori močnejši mojo vero. Djanje upanja. Upam in se zanesem na tvojo ne¬ skončno dobroto in milost, o Bog! de mi boš po neskončnim zasluženji svoji- ga edinorojeniga Sina, Jezusa Kristu¬ sa, v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal in dodelil, tebe od obličja do obličja 15 gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsigamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Djanje ljubezni. O moj Bog, ljubim te iz vsiga svojiga serca čez vse, ker si nar večji dobrota, neskončno popolnama in vse ljubezni vredin; ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vsili stvari neskonč¬ no dobrotljiv. Vošim iz celiga serca, de bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo skle¬ nem svojo nepopolnama ljubezin, po- vikšaj jo v meni, o dobrotljivi Go¬ spod ! bolj in bolj. Ker te tadaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno prizadenem, mi je iz serca žal, de sim tebe, svojiga stvarnika, odrešeni¬ ka in posvečevavca razserdil. Zal 16 mi je, de sim grešil, de sim tebe, vsi- gamogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta , razžali], Terdno skle¬ nem, vse grehe in vse hude prilož¬ nosti zapustiti, storjene grehe čezdalje bolj obžaljevati in nikdar zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka in dodeli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnim zasluženji tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. K angeljskimu češenju. Zjutraj, opoldne in zvečer. Skorej že 400 let sem nas opo- minjuje sveta cerkev z zvonjenjem (zju¬ traj, opoldne in zvečer} včlovečenja Je¬ zusa Kristusa. — Sin Božji je peršel iz nebes na zemljo, naše meso na-se vzet in nas rešit s svojo smertjo, in mi bi ne molili Besede, ki je meso postala? Kaj bi bili mi brez Jezusa? J 7 Brez tolažbe — brez upanja — brez ljubezni — brez molitve — brez cerkve — brez fvetih zakramentov —brez zve¬ ličanja! — Presveta Devica Marija je po sporočenji arhangelja Gabriela do¬ volila k našima zveličanju, mati Božja biti, in mi bi te ne počastili, ki jo je angelj počastil ? — Kje so tisti pobožni časi, ko so kristjani pri zvo¬ njenji angeljskiga češenja na ulicah ob¬ stali, ja tudi pokleknili in molili? In zdaj se sramujejo na ulicah križ narediti in glavo razkriti! — Molimo: Češena si Marija! 1. Angelj Gospodov je oznanil Ma¬ rji in je spočela od svetiga Duha. Češena si Marija i. t. d. 2. Glej dekla Gospodova sim, zgodi se mi po tvoji besedi. Oešena si Ma¬ rija i. t. d. 3. In beseda je meso postala in je med nami prebivala. Češena si Ma¬ rija i. t. d. V. Prosi za nas, o sveta Božja po¬ rodnica ! 2 18 O. De deležni postanemo obljub Kri¬ stusovih. J9I o 1 i t e v. Prosimo te, o Gospod! dodeli nam svojo gnado, de bi mi, ki smo po spo- ročenji angelja včlovečenje tvojiga Sina spoznali, po njegovim terpljenji in križi bili perpeljani k veličastvu vstajenja po ravno tistim Kristusu Gospodu na¬ šim. Amen. Čast bodi i. t. d. Od premišljevanja ali notranje molitve. Kdor hoče bolji in resničen kristjan biti, mora večkrat premišljevati Boga, to, kar je on razodel in kar je Jezus Kristus po svetim Duhu v katoljški cer¬ kvi zapovedal verovati, svojo dušo in pokaj je tukaj — kam mu je iti — kaj ima iz njega postati in kako mu je 19 to postati, t. j. on mora duhovno pre¬ mišljevanje napraviti. Brez premišlje¬ vanja sicer človek lahko živi, alj le ko neumna žival in vse njega trudenje, mišljenje in nagnjenje se bo obernilo k denarju, posesti, vživanju in složnosti, in v priprostim živinskim vživanji bo on zastonj iskal zadovoliti svoje po visokejšim hrepeneče serce. — Zatorej naj vsak dobri kristjan sleherni dan saj četert ure (jiar bolje je zjutraj) oberne v duhovno premišljevanje. Pre¬ mišljevanje ni pretežko in ga lahko takole napraviš: Izvoli si v premišlje¬ vanje postavim kaj iz življenja in terp- Ijenja Kristusoviga — presvete Device Marije — alj kakiga svetnika, kako dolžnost Božjo alj pa dolžnost svoji- ga stanu in vprašaj se po tem: 1. Kaj uči keršanska vera od tega? 2. Kako bi mogel po tem uku živeti ? — 3. Kaj sim storil doslej ? 4. Kako se čem po tem uku z gnado Božjo prihodnje obnašati? 2 * 20 Predenj premišljevati začneš, si misli prav živo Boga vsigavpričniga rekoč: Moj Bog in moj Gospod! ti si zdaj pri meni! Pusti me tudi zdaj vsiga pri tebi biti in ostati! Ti vidi,-kar po¬ čenjam in veš, kar mislim. — Razsvetli me, wle dobro spoznam, kaj bi imel premišljevati, in daj mi pomoč, de vestno speljem, kar s tvojo gnado naj¬ dem v tej resnici za svoje življenje. — Vtisni si saj eno reč alj izreko premišljevanja v glavo, ktere se več¬ krat v dnevu spomniti želiš, kakor namreč: Moj Bog je večin! On je vsigamogočin! In jest bi mar obupal? — Nektere pobožne duše si so take sklepe z malo besedami kam zapiso¬ vale. — De kdo tako premišljevanje napravi, mu ni treba učenimu biti. — Saj zna človek premišljevati svoje o- pravke, časne reči in nečimurnostij za¬ kaj bi ne znal tudi večnih resnic in dušne sreče? Pri premišljevanji niso Tisoke in lepe misli nar poglavitniši reč, temuč pobožni čutki in dobri 2 1 sklepi. Kolikor mirnejfhi in prostejši kdo premišljuje, toliko koristniši bo nje¬ govo premišljevanje. Daj se svojimi! spovedniku v tem podučiti in voditi. — Kdor vsakdan pol ure alj saj četert ure premišljuje, zamore vsak mesec polni odpustek zadobiti. Zgled premišljevanja. 1. Samo en Bog je — in ta Bog je pravičin — resničin — vsiga- mogočin — nar dobrotljivši in vsiga- veden. 2. Človek sam na sebi in sam iz sebe ni vstan druziga, kot grešiti; z Bogam pa zamore vse. 3. Pot v zveličanje je oska, in in prav malo jih gre po nji; pot v po¬ gubljenje pa široka, in veliko jih gre po nji. 4. Dobro delo je vsako delo, ki dopade Bogu. K delu za večno živ¬ ljenje zaslužljivimu gre čvetero: 1. Po¬ svečujoča delavna gnada; 2. dobri na- 22 men; 3. prosta volja, in 4. po zemelj¬ sko življenje. 5. Sveto Pismo ne obseže vsiga, kar je Bog razodel, in ni dovelj umevno in po Božjim sklepu tudi ni imelo obseči vsiga, kar je Bog ljudem razodel. 6. Jezus Kristus je pravi Bog od ve¬ komaj, je vzel v času nase človeško telo in dušo, in je že čez 1849 let Bog in človek skupej in bo to večno ostal. 7. Zvunaj od Jezusa vstanovljene cerkve ni 1. nobene prave vere; 2. no¬ beniga s. Pisma; 3. nobeniga zago- tovljeniga razodenja; 4. nobene gnade; 5. nobene resnice; 6. nobeniga sve- ličanja. 8. Sveti Duh uči vso resnico in da človeku vse gnade. 9. Sveti kerst je neogibno potre¬ ben slednjimu človeku, ki hoče večno zveličan biti. 10. Sveti zakrament birme vterdi čudama k očitnimu spoznanju katoljške vere in naloži kristjanam resne dolž¬ nosti. 23 11. V presvetim zakramentu al- tarja je Jezus Kristus gotov, resničin in bisteven, ko Bog in človek, z dušo in telesam. 12. Brez svete spovedi in sosebno brez svetiga obhajila je sizer neko ži¬ vinsko, pa nikdar ne duhovno življenje. 13. Vsak kristjan mora angelje in svetnike častiti, ker so 1. naši bratje; 2. doveršeni udje naše prave cerkve; 3. očišeni otroci Božji; 4. naši pripo- ročniki, 5. ker jih Bog ukaže častiti. 14. Sveto Marijo častimo, 1. ker je ona po pobožni misli svete cerkve brez izvirniga greha rojena in je brez greha živela; 2. ker nas ona priserčno ljubi; 3. ker jo je nam Jezus za ma¬ ter dal; 4. ker je ona mati našiga od¬ rešenika; 5. ker je nam že večkrat sosebne vidne gnade izprosila; 6. ker je bila vedno češena, in 7. ker ni bilo v novim zavetu še nobeniga svetnika, ki bi ne bil Marije otročje častil. 15. Pravo častenje Marije ne ob¬ stoji v lepih besedah, v množim zdi- kovanji, ampak prav keršanske dela in čisto deviško življenje so ji nar ljub¬ ši češenje. 16. Na svetu živimo, de bi v po¬ sebnih okoljšinah storili, kar Bog ho¬ če, in zato imamo večno življenje pri¬ čakovati. 17. Sleherni zamore postati svet, kdor le to resnično hoče, zakaj Bog deli slednjimu k temu potrebne gnade. 18. Reči: jest nočem svetnik po¬ stati, je ravno toliko, kakor se že zdaj pogubiti. 19. Poslednji dan ne bo naša več¬ na sreča, alj nesreča odvisela od tega, kar so ljudje govorili ali govore, ampak samo od tega, kar bo Jezus Kri¬ stus rekel. 20. Kdor meni, de je mogoče brez večkratne prijeme svetih zakra¬ mentov prav keršansko živeti, poka¬ že s tem, de ne pozna, ne sam sebe, ne Boga, ne tega, kar se keršansko življenje imeiluje. 21. Le malo jih Boga ljubi in si- 25 cer zato, ker jih malo prav premišlju¬ je Boga in se ljudje preredko spomnijo, de brez Boga prav nič ne premorejo. 22. Lahko je cerkvene opravila zasramovati in jih zanemarjevati, če se ne pomisli na njih imenitne pomene. 23. Zgodovina ravna gnadi vere pot k resnici. 24. Kolikor večkrat človek misli na to, kako kratko je njegovo življenje, in če per drugih vidi, kako hitro so pozabljeni in kaj se s tem godi, kar so zapustili; toliko keršansko pametniši bo vredil svoje življenje. 25. Veliko jih malo dobrih del dopernaša, ki pa veliko vejo ; to pa nar večkrat izvira iz tega, ker se uče, de bi kot učeni sloveli, ne pa de bi po tem timveč pomagati zamogli svojimu bližnjimi!. 26. Samo tista reja je godna in žegnana, per kteri rejenci časte Boga s sercam, ustmi in djanjem in se ga boje. 27. Kdor se hoče sleherne po¬ svetne ljubezni znebiti, naj se večkrat 26 vpraša: Kaj mi neki da svet? kaj sim, če to imam? — kaj mi bo enkrat po¬ magalo, — če bom to imel? — koli¬ ko me bo stalo, to doseči — ohraniti in — potlej spet zapustiti? 28. Brez zatajenja samiga sebe ne smemo biti le en trenutek svojiga življenja. 29. Kdor svetnikov goreče ne počešuje, ni gotovo še nikoli resno pre¬ mislil 1. kdo so bili, 2. kaj so storili, in 3. koliko jih je že po njih proš¬ njah nar čudnejši gnade prijelo. Od duhovniga branja. Premišljevanje se olajša z branjem tacih bukev, ki nas poduče od duhov¬ nih reči, od Boga in od zveličanja naših duš. Kdor duhovne bukve po¬ časi, s premišljevanjem bere, kar je bral, med čašam nase obrazha; pre¬ mišljevanje z branjem sklene. Branje duhovnih bukev jih je že veliko na¬ peljalo k spoznanju svojih grehov, h 3 7 kesanju in vzadnje k svetima življe¬ nju; ko s. Avguština in s. Ignacja. — Kako lepa in koristna je bila šega starih keršanskih družin, ko je zvečer gospodar ali gospodinja svojim otrokam in poslam iz kacih svetih bukev kaj bral in se po tem čez to, kar je bilo braniga, z njimi pogovarjal! Kako lahko bi si vsak toliko časa vzel, de bi kake duhovne bukve prebiral, so- sebno pa ob nedeljah in praznikih. — Ne veliko brati na enkrat, ampak bra¬ no v duhu dobro predelati in nase obračati, prinese neizrečeno korist. — Med vsimi bukvami so perve bukve s» Pismo. Ali s. Pismo je meč, ki se ga človek ali k svojimu pridu ali v svojo škodo zamore poslužiti. Ker je v njem veliko reči težko umljivih, jih je lahko razločiti v svoje pogubljenje. — Ako tedaj kdo hoče s. Pismo brati, mora biti vsaj z opombami in razlagami pri- skerbljeno, ki so jih vikši duhovni po- terdili. Boljši je neučenim s. Pismo okrajšano brati, postavim: Zgodbe s. 28 Pisma stariga in noviga zakona od M. Ravnikarja. Petere bukve Mojzesa od Dr. Klančnika; kako življenje Jezuso¬ vo, berila ali listi in evangelii v nedelje in praznike celiga leta in vse dni s. posta, natisnjene na Dunaji 1840. — Duhovne bukve se perporoče tele: Dvanajst bukev Tomaža Kempčana — Filoteja, zlate jabelka od Friderika Baraga in še več družili bukev s. Al¬ fonza od Liguori i. t. d. Posebno na¬ slednje bukve bi imele v vsaki hiši biti: Keršanski katekizem, evangeljfke bu¬ kve, zlasti take, v k ter ih so lepi na¬ uki, zlate jabelka. Tudi nektere mo- litne bukve kakor: Jezus moje želje, štiri poslednje reči, s. križevi pot in druge keršanske berila se za duhovno branje svetjejo. De si pa nepravih bu¬ kev ne omisliš, vprašaj svojiga po- božniga spovednika za svet. 2 9 Povzdigovanje serca podnevu. „Moje oči vedno v Gospoda gledajo.“ Psalm 24, 15. Posebno koristne so tako imeno¬ vane streljne molitvice ali pobožni čutki in misli podnevu. One olajšajo in po¬ svete delo in pokrepčajo duha. V skušnjavah so večkrat edina pomoč. Zlo bolnim so kaj potrebne in nado- meste druge molitve. Brez večkratni- ga dušniga povzdigovanja postane člo¬ vek v opravkih življenja razmišljen r merzel, mlačen in posveten. Te streljne molitvice ne potrebuje¬ jo veliko časa. Vse karkoli vidiš, sli— šifh in čutiš, ti da nar obilniši predmet li takimu povzdigovanju serca, kakors posamesne cvetlice in sadež na polji in v vertih — razne drevesa — zvezde — živali — ljudje, njih dela in navade, njih šege in posebnosti. Nar korist- niši povzdigovanja serca pa so več¬ kratno obujenje popolniga kesa ali gre- venge in ponovljenje dobrih namenov 3o in enakoličnosti naše volje z voljo Božjo. Pervo je potrebno, de v stanu gnade ostaneš; sadnje de vse svoje dela sto¬ riš zaslužljive in de si vedno v obličji Gospodovim. Zakaj delo ne postane dobro in pred Bogam zaslužljivo ne po hvali ljudi, ne po velikosti posvetnih plačil, temuč po gnadi Božji in dobrim namenu. Naj pijanec, nečistnik in brezbožnik zida siromašnice, naj oprav¬ lja po uri dolge molitve, podučuje cele srenje (občine), vendar dela vse brez lastniga zasluženja, ker mu manjka gna¬ de Božje; čacti- in blagalakomen naj tavžente razdeli med uboge, svoje pla¬ čilo je vendar že prejel, če ni tega storil iz dobriga namena in gnade Božje ! „Dobri namen,“ pravi sveti Alfonz, „spremeni vse tudi nar manjši dela v zlato. w — „Kdor le svetu dela, ima svojiga plačila pričakovati od sveta.“ Obuditi v sebi pobožne čutila, po¬ glej večkrat podnevu proti nebesam, na britko martro, ali pa na podobo matere Božje i. t. d. Tudi kedar ura 3i bije, te zamore to spomniti smertne ure in večnosti. — Kedar se zbudiš. Moj Bog! moj Bog! k tebi se zbudim zjutraj zgodej. Kedar vstajaš. Čas je vstati; v tvojim imenu, o Jezus! jest vstanem. Kedar se oblačiš. Obleci me, o Gospod! s čistim oblačilam nedolžnosti, ki sim ga pri s. kerstu prejel, in daj mi ga čistiga ohraniti, dokler Gospod k sodbi ne pride. Dobra misel. Posvečeno bodi tvoje ime ves čas mojiga življenja! —Vse k tvoji časti, o Gospod, vse iz ljubezni proti tebi! V terpljenji. Ako je mogoče, vzemi, o Go¬ spod! to terpljenje od mene, alj ne 32 moja, temuč tvoja volja naj se zgodi. Za¬ deti čem svoj križ in Jezusa nasledovati. Terpeči Jezus, pomagaj mi terpeti! Spominj na Boga. Bog me vidi, Bog me sliši, Bog je povsod. Kedar ura bije. Kako bi jest neki bil vstani delati hudobno v Božji pričijočnosti? Pred molitvijo. Gospod! odpri moje ustnice, in usta moje naj oznanjujejo tvojo čast. Po molitvi. Usliši, o Gospod! mojo molitev, in klicanje moje naj pride k tebi! Rane mojiga Zveličarja, tvojiga Sina, kličejo h tebi. Usliši me po Jezusu Kristusu. Pred duhovnim branjem. Govori, o Gospod! tvoj služabnik posluša. Gospod! h komu mi je iti? Ti sam imaš besede življenja. 35 Po taistim. Poterdi me, o Gospod! in oživi v meni, kar mi je tvoj Duh milostivo v serce vlil5 daj mi moč, tvoje luči se deržati. Kedar vgledaš kako cerkev. Molim te, prekriti Bog! v po¬ dobi kruha. Pred cerkvijo. Hvaljen bodi Jezus Kristus veko¬ maj ! Amen. Pred križem. Moje hudobije so te, Zveličar! prodale, izdale in na križ pribile. Ne pufti, de bi tvoje terpljenje in smertne težave bile na meni zgubljene, am¬ pak naj mi v smerti služijo v tolažbo. Hvaljen bodi Jezus Kristus vekomaj! Pred Marijno podobo. Marija, skažise mojo mater! Ober- ni k meni svoje usmiljenje oči! Spravi 3 me s svojim Sinam, postavi me pred svojiga Sina! V skušnjavah. Raji čem umreti, o moj Bog! ko tebe več razžaliti. Oče ne pelji me v skušnjavo! Jezus, ne zapusti me, ubo- ziga grešnika, Marija! pod tvojo pomoč in brambo jest pribežim! Kedar greš memo merliča ali pokopališa. Daj, o Gospod! vsim umeršim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! — Kar so ti, bom jest go¬ tovo kmalo! — Kaj je človek? — Kedar se slačiš. Daj mi, o Gospod! stariga člove¬ ka z njegovimi grehi vred sleči, in jutri noviga obleči. Kedar ležeš. Kakor se zdaj vležem, tako bo tudi enkrat moje telo v grob polože¬ no. — Morde ne vstanem nikdar več iz te postelje! 55 Predenj zaspiš. V tvoje roke, o Gospod! sročim svojo dušo in telo! Daj mi zdaj v miru počivati! Kedar se ponoči prebudiš. Koliko bolnikov zdaj čuje! Koli- kanj terpe zdaj uboge duše v vicah! — Kolikanj pogubljeni! Molitev pri jedi. ,,'Ali jeste ali pijete, ali delate kaj druziga, storite vse v Božje počešenje.“ 1. Kor. 10, 31. Ne sramuj se pred jedjo in po jedi moliti. Neumna živina gre k žretju, pa fe ne fpomni Boga. Ne pozabi, o člo¬ vek— o kristjan, Gospoda, čigar mi¬ lostna roka te tako svesto redi! — Ne gospod, ne podložen, ne vsi cesarji in kralji sveta, ne vsi učeni naravoslovci, ne slavni zvezdogledci, nobeden ne za- more slabiga leta spremeniti v dobro in 3 * 36 rodovitno, ali napraviti le eno uro dežja ali solnca. To vse pa premore ta, kterimu je to hudobija, kar je v ceni per ljudeh. — Naj toraj brezbožni učeni še toliko kvasijo od tega, vzadnje mo¬ rajo vendar reči: On je edini Gospod! ki nepotrebuje našiga sveta; naša od¬ ločba ga ne bo v vladanji sveta le količ¬ kaj ne motila. — Ali ni zahvalil tudi Kristus Boga za jed in pel Bogu po sveti večerji zahvalne pesmi ? — Ako- ravno imaš jedi že na mizi, vendar moli, de ne škodjejo tvojimu telesu in tvoji duši, ampak koristijo. — Razve¬ seljuj se med jedjo z nedolžnimi in po¬ božnimi pogovori, de dobi tudi tvoj duh nebeškiga živeža, kadar telo vživa. Molitev pred jedjo. Vsih oči čakajo tebe, o Gospod! in ti jim daš živeža o pravim času. Svojo milostno roko stegneš, in napolniš s svojim žegnam vse, kar živi. Amen. Oče naš i. t. d. Gospod Bog, nebeški oče, blago¬ slovi ali žegnaj nas in vse svoje dari, ki jih bomo prijeli iz tvojih milostljivih rok, po Jezusu Kristusu Gospodu na¬ šim. Amen. Molitev po jedi. Zahvalimo te, Gospod, nebeški oče, ki si nas nasitil in napojil s svo¬ jimi darovi, napolni naše serca s svojo gnado, de bomo v vsim dobrim čversto rasli in nikdar v nečast ne prišli pred tvojim obličjem. Amen. Oče naš i. t. d. Zahvalimo se ti Gospod, nebeški oče, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim, za vse tvoje darove in dobrote, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. Od večerne molitve. Kakor si dan z molitvijo začel, ga tudi z molitvijo končaj. Zopet je en dan minil, in vernil se ne bo ni¬ koli več.— Juteršjni dan je nego¬ tov. Se to noč zamore Bog tvojo dušo 38 od tebe terjati rekoč: Daj odgovor od svojih misel, želj, besedi in del. Ali si pripravljen ? —Zatorej oberni 1) ne¬ koliko trenutkov v molitev, predenj greš v posteljo, in narprej premisli vse, kar si prijel od Boga podnevu. — Spra¬ ševanja vesti ne opušaj noben dan. Brez spraševanja vesti se ne boš nikoli vstani prav spoznati. 2) Zahvali Boga za vse gnade in dobrote pretekli- ga dne. 3} Obudi popolni kes nad svo¬ jimi grehi. 4) Stori resni sklep, se poboljšati in priporoči se prošnji svete Device, svetiga angelja varha in vsih ljubih svetnikov. — Če si gospodar družine, poglej, ali so vsi tvoji pod- loshni doma in ali je vfe v pravim redu, alj ne. Sakaj hišni oče bo mogel en¬ krat odgovor dati od vsih svojih pod¬ ložnih in sizer glede njih duše in te¬ lesa, in to ne kakimu nevednimu člo¬ veku, ampak vsigavedočimu, nar pra- vičnejšimu in nesprošljivimu fodniku! — Kako koristna bi bila skupna ve¬ černa molitev v družini! — Sleci se sramno in molče, vzemi žegnane vode in pokropi se v imenu presvete Trojice. Vsakdanje spraševanje vesti. Kedaj sim danas vstal? — Kaj sim delal od časa svojiga vstajenja doslej? kaj sim govoril — želel — mislil? — S kom sim se danes pečal ? — Kako sim se obnašal proti svojim starišem, in bratam, predstojnikam, podložnim in drugim ljudem? — Kako sim bil v cerkvi — na ulicah — doma? — In za¬ kaj sim bil tak? Večerna molitev. Zopet me toži moja vest, de sim danes pred teboj, o Bog! veli krat gre¬ šil. Predobro spoznam, kako sim slab in kako kmalo so overšeni moji stor¬ jeni sklepi. — Obupati bi mi bilo mi- slečimu na svojo revnost, ko bi ne vedil, de siti, o veliki Gospod in Bog! svojim skesanim otrokam miloserčen oče. Poglej na mojo voljo in ne za- verzi me spred svojiga obličja. Per- 4 o zanesi mi zavoljo neskončniga zaslu- ženja svojiga Sina, Jezusa Kristusa, kteri je tudi zame na križi umeri in obvari me to noč sleherniga greha. — Postavi svojiga s. angelja na mojo stran, ki naj brani in obvaruje mene, moje prijatle in sovražnike in sosebno te, kterih duše boš enkrat od mene terjal. — Dodeli vsim mertvim pravo- vernikam večni mir in pokoj; tega te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Prošnja k Materi Božji. Ti pa, presveta Devica Marija! prosi zame pri svojim ljubim Sinu, de me ne zapusti, ampak me vedno vred- nejšiga stori, se tvojiga otroka imeno¬ vati in to biti. Amen. Oče naš — Ce- šena — Verujem — Pod tvojo pomoč. Jezus, Marija in Jožef! Vam zro- čim svoje serce in svojo dušo. — Jezus, Marija in Jožef! Pomagajte mi v zadnjim bojevanji. — Jezus, Marija in Jožef! z vami naj gre moja duša v miru. Amen. 4i Od poslušanja pridige. Že v nar starejših časih je mogel vsak, ki je hotel per celi s. maši biti, tudi pridigo slišati, ker je bila pridiga med s. mašo koj po evangelji. Tudi zdaj se ne sme pridiga zamuditi, po¬ sebno o sedanjim času ne, ko je tudi med učenimi grozna nevednost v oziru na keršanski nauk. Mervico keršanskiga nauka, ki se so ga v mladosti naučili, silno kmalo pozabijo, če ga ne slišijo v pridigah ponavljati in razlagati. Ko¬ liko slabih spoved se opravi, ker člo¬ vek ne ve, kaj gre k dobri spovedi! Kako nekeršansko rastejo taki otroci, kterih starši nimajo nobeniga praviga zaumena od keršanskiga življenja. — Koliko kristjanov je v cerkvi pri nar svetejših skrivnostih razmišljeno vprič- nih, ker ne vejo, kaj mifliti in počenjati. Beseda Božja je luč, ki nam pravi pot razsvetljuje ter časne in večne brezdna odkriva; ona je oginj, ki naše ferza k dobrimu vname; zerkalo, ktero nam 42 kaže resnico in pove kaj smo, in kaj nam je biti; mazilo, ki ozdravi naše dušne rane. Pridiga je spreobernila s. Pelagijo, s. Janeza od Boga in še mnogo družili. — Blagor jim, ki poslušajo besedo Božjo in jo ohranijo. Luk. 11, 28. Neučenim kristjanam je posebno popoldanji keršanski nauk kaj koristen, ker se v njem razlagajo vse resnice vere po versti in prav razložno. Ne zamudi nikdar is praznih predsodkov keršanskiga nauka in ne meni, de je to le za majhne otroke in učence. Saj so to keršanski nauki in ne samo otročji nauki; kristjani so pač vsi katoljčanje in noben stan ne more vničiti nezbris- Ijiviga znaminja keršanstva. — Kako neodpustljivo je, če gospodarji in go¬ spodinje , ki sami nikdar nobene pri¬ dige ne slišijo, tudi svojim učencam in poslam priložnost jemljejo, k pridigi in keršanskimu nauku iti, ker pravijo: „Gospodarju služiti gre pred Božjo službo.“ Ali s tem se sami obsodijo. 45 S tem govorjenjem zopervajo befedam vere: Verujem v Boga Očeta, vsiga- mogočniga stvarnika nebes in zemlje; besedam očenaša: Posvečeno bodi tvoje ime — Zgodi se tvoja volja kakor v ne¬ besih tako na zemlji; besedam pervih treh Božjih zapoved: Jest sim Gospod, tvoj Bog — Veruj v eniga samiga Boga — Ne imenuj po nemarnim imena svoji- ga Boga — Posvečuj praznike. — O ko bi raji pomislili, de imajo Gospoda v nebesih, ki mu bojo enkrat odgovor dati mogli od svojih podložnih duš, ki so jih sunili v pogubljenje. Ako hoče kdo, de mu bo pridi¬ ga k pridu, naj je ne posluša iz krat¬ kočasenja, ali ker ne ve, kaj boljiga početi, temuč de bi se naučil, Boga in tiste resnice, kijih je razodel, bolje spoznati, in de bi bolj natanjko zvedil, kako mu je živeti, de doseže zveli¬ čanje. Pazi toraj pred vsim na vvod pridige in na razlago nje zapopadka, de boš vedil, od česa hoče pridigar govoriti. Ne iši pridigarja sicer lepih, 44 pa praznih besedi, ampak taciga, ki živo besedo Božjo priprosto in umevno razklada, in samo ko poslanec Božji govoriti hoče- Med pridigo ne misli na dom, in ne oziraj se po cerkvi, am¬ pak le na to pazi, kar pridigar pravi. Vprašaj se: Ali si to pa to že vedil in storil? Kako boš to zdaj dopolnoval? Ko pa domu prideš, iši spolniti, kar si v cerkvi sklenil, in je po tvojih za¬ devah mogoče. — Kako lepa je bila šega, ko so v keršanskih družinah pred jedjo vselej evangeli brali in starši svoje otroke, gospodarji pa svoje posle pridige prašali, ktero so v cerkvi sli¬ šal. To je bil posebno pri s. Bern- hardu, s. Ludevitu in druzih začetek njih velike pobožnosti in popolnosti. Molitev pred pridigo. Ljubi Oče! dodeli mi svojiga Duha, de v resnici zamorem reči: Gospod! govori; glej, tvoj hlapec posluša. Vnemi oznanovavca svoje svete besede s svojo 45 gnado, de jo bo oznanil s tisto vred¬ nostjo, vnetnostjo in močjo, ki vžge mlačne, preoberne neverne in grešni¬ ke in vterdi pobožne v njih svetih skle¬ pih. Tega te prosim po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. Molitev po pridigi. Veliko, o Bog, sim zaslišal, če¬ sar dozdej ali nisimspolnoval ali pa celo zanemarjevak Živo spoznam, de se enkrat ne bom mogel zgovarjati, de nisim tega pa tega vedil; in te pro¬ sim, mi pomoči, de kolikor moje okolj- šne pripuste, vse natanjko spolnim, kar je tvoj služabnik v tvojim imenu ozna¬ nil. Tega te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Od svete maše. Sveta maša je pravi in nekervavi dar noviga zaveta. V tem se daruje Jezus Kristus po mašniku, ko Bog in 46 človek, z dušo in s telesam, s kervjo in z mešam ^svojimu nebeškima Očetu v podobah kruha in vina, in sicer tako, kakor se je enkrat na križi za nas kervavo daroval. Daritev s. maše se od daritve na križi samo v temle razloči: Na križi je Kristus za nas res umeri in je s svojo kervavo smert- jo pernesel večni dar sprave za naše grehe. Na altarji pak Jezus ne umerje res; (ker je od smerti vstal in živi večno per svojim Očetu); daruj se pa vendar res za nas nekervavo in nas opomni svoje smerti na križi, ktera se pri s. maši obhaja. Pri s. maši ne preliva Jezus več kervi, ne terpi bo¬ lečin, in se daruje samo v podobah kruha in vina. — Ker je Kristus za vse ljudi umeri, se sveta maša tudi za vse ljudi opravlja, za žive na zemlji, za uboge duše v vicah, za nevernike, ma- likovavce in grešnike. — Sveti mašni dar gre le samimu Bogu prinesti. Če se pa času ter času opravi s. maša k časti presvete Device Marije ali ka- 47 ciga druziga svetnika, se vender le Bogu daruje in z njo zahvalimo Boga za gnade, ki jih je blagovolil svetni- kam dodeliti. Sveta maša ne koristi samo du¬ hovnu, kteri jo opravlja, temuč vsim pravovernikam, sosebno tistim, za ktere se posebno moli, in kteri so je posebno pobožno vprični. Kristus sam moli za nas pri s. maši in kaže svoje rane nebeškima Očetu. Koliko velikih gnad nam zamore torej s. maša pridobiti. Brez te daritve bi bilo že davno pod zlo prišlo grešno človeštvo. S. Fran¬ čišk Salezi jo imenuje dušo pobožnosti, osredje keršanske vere, na ktero ka¬ žejo vse skrivnosti in zapovedi. Mo¬ litev, združena z tem svetim daram, zadobi neko prečudno moč; zakaj v nji je duša navdana z gnadami Boga, z ljubeznjivostjo njegoviga Duha in z močjo Jezusa Kristusa. — Skušaj torej, kolikor je mogoče, biti vsak dan pri s. maši, prinesti Bogu z mašnikam vred zase in za vso cerkev daritev odre- 48 šenja. Ne reci: Jezus je povsod; tudi doma in kjersibodi ga zamorem moliti. Res, Jezus je povsod ko Bog; je lipa tudi ko človek povsod? In ravno nje¬ ga človeštvo je za nas terpelo in u- merlo. To s. človeštvo, zedinjeno z Božjim bitjem, je vprično v cerkvi v podobah kruha in vina. Ko bi ti kdo rekel: „Tamle na uni gori se Kristus za nas križati da;“ ali bi ti ne hitel h križu svojiga odre¬ šenika? — In glej, pri s. maši se nam postavlja Jezusova smert na križi pred oči. Kedar tedaj pred altarjem stojiš, si misli, de stojiš z Marijo, Janezam in Magdaleno na Kalvarfki gori pod križem. Premišljuj Jezusovo terpljenje in predenj premeni mašnik kruh in vino v meso in kri Jezusovo, in z vsem nje¬ govim zasluženjem daruje nebeškimu Očetu, si misli: zdaj čem biti vpričo strašnih skrivnost, kterih se nebesa ovesele, uboge duše radujejo in peklo vstraši. — Pazi dobro na vse, kar mašnik dela, pofebno na poglavitne 49 dele maše: evangeli, darovanje, po¬ vzdigovanje in obhajilo, in združi se vsiga v duhu z darujočim mašnikam. Vstani pri evangelji, s tem poka¬ zati, de si pripravljen, resnici vere povsod pričevanje dati. Pri darovanji, kedar mašnik kruh in vino daruje, združi svojo daritev z daritvijo mašnika in daj se sam z dušo in s telefam Bogu v dar. — Pri povzdigovanji moli Jezusa na kolenih in terkaj se s kefanim čolnar¬ jem na persi rekoč: Jezus! tebi sa- mimu čem živeti. — O Gospod Jezus! jest te molim v podobah kruha in vina pričejočiga. — O Gospod Jezus, u- smili se me. Pri obhajilu mašnikovim se ob¬ hajaj v duhu, t. j. obudi goreče želje po Jezusu; žal ti mora biti, de ne moreš z duhovnam vred pokusiti ne- beškiga kruha in skleni, si prav priza- djati, večkrat v resnici obhajati se. Po s. maši zahvali Boga, in ne hiti preveč iz cerkve, ako očeš kedaj 4 5o priti v nebeško kraljestvo. Nar ložej pa boš prav v duhu pri s. maši, če se od začetka do konca po tem ravnaš, kar mašnik bere in moli. Sosebno se varuj po zgledu nemarnih kristjanov, ki ne vejo, kaj delajo, priti kedaj pre- posno k s. maši; tudi ne hodi iz cer¬ kve, dokler mašnik ne odstopi, zakaj to bi bilo znaminje grozne nevednofti in nevere. Molitve pri sv. maši. I. Mašna molitev. Molitve, kakor jih mašnik moli. Kedar stopiš v cerkev, pokropi se z blago¬ slovljeno ali z žegnano vodo rekoč: O ljubeznjivi Jezus! očisti me vsih mojih grehov, de stopim čist pred svoji- ga Boga. Ko prideš pred altar, kjer je sveto rešnje Telo zhranjeno, pripogni se z desnim ko- lenam do tal, terkni na svoje pers rekoč s ponižnostjo: 5i O Gospod Jezus! usmili se me, in odpusti mi vse, kar ti ne dopade, de bom zamogel z vrednostjo in pravo po¬ božnostjo s. maše vpričen biti. Po tem poklekni rekoč: Usmili se me o Bog! in prizanesi mi vse moje grehe, ne obračaj svojiga obličja od mene proč, usliši mojo moli¬ tev, in moje vpitje naj pride k tebi, pokaži mi svojo ljubezen in razsvitli me s svojim Duham, de ti zamorem razodeti vso svojo potrebo. Molitev pred s. mašo. O neskončno veliki, sveti Bog! jest ubogi človek se prikažem k tvojimu altarju, de bi neskončniga daru s. maše vpričen bil. Ta dar je edini tvoje nezmerne slave vreden, ker je tvoj edinorojeni, večni Sin, kteri se tukaj tebi daruje. Združen s tem po¬ polnim namenam, s kterim se je tvoj preljubi Sin za nas daroval, ti pri- 4 * 52 nesem to s. mašo v počešenje tvojiga presvetiga imena, v zahvaljenje za vse prejete dobrote, v zadostenje za vse storjene grehe in v dosego vsih potreb¬ nih gnad, in posebno teh (tu vzemi v misel kako posebno gnado ali milost, ki je hočeš danas Boga prositi}, za pomoč in tolažbo teh, za ktere sim dolžan mo¬ liti, posebno pa teh živih .... in teh mertvih .... Pripravi, o Bog! moje serce, očisti mojiga duha, in zbriši moje grehe, de bom po vrednim de- ležin te presvete daritve. Ko mašnik zdolej pri stopnicah darilnika ali altarja začne s. mašo, stori križ, premisli ob kratkim svoje grehe, kesaj se jih ter prosi Boga njih odpušenja rekoč: Se spovem Bogu vsigamogočnimu, sveti Marii vselej Devici, svetimu Mi¬ haelu arhangelju, svetimu Janezu kerst- niku, svetima aposteljnama Petru in Pavlu, vsim Svetnikam in vam, bratje, de sim veliko pregrešil, z mislijo, z besedo in djanjem, moj dolg, moj dolg, 55 moj nar veči dolg. Zavoljo tega pro¬ sim Marijo vselej Devico, svetigaMi¬ haela arhangelja, svetiga Janeza kerst- nika, sveta aposteljna Petra in Pavla vse Svetnike in vas bratje, prosite za¬ me per Bogu, Gospodu našim. Amen. Usmili se me vsigamognčni Bog in odpusti mi moje grehe in pripelji me v večno življenje. Amen. — Vsiga- mogočni in vsmiljeni Gospod! dodeli mi odpušenje, odvezanje in perzanesenje vsih mojih grehov. Amen. Vzemi, o Bog! po prošnji Ma¬ rije in posebno teh svetnikov, kterih svetinje na altarji počivajo — od moje duše vso krivico in pregreho, de smem s tvojim mašnikam zaupljivo klicati: Gospod, usmili se me! Kristus usmili se me! Gospod, usmili se me! Pri glorii ali slavi moli angeljsko zahvalno pesem: Čast bodi Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, kteri so dobri- ga duha! Hvalimo te, častimo te, 54 molimo te, povikšujemo te, za¬ hvalimo se ti zavoljo tvoje velike časti, o Gospod Bog, nebeški kralj! Bog Oče vsigamogočni! Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin! Gospod Bog! Jagnje Božje, Sin Očeta! ki odjem- Iješ grehe sveta! usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi naše prošnje! Ki sediš na desnici Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam si Gospod, ti sam si nar vikši, Jezus Kristus, s svetim Duham v časti Boga Očeta! Amen. Po glorii ali slavi. Vsigamogočni, večni Bog! usliši molitev svojiga ljudstva in ne obračaj zavoljo mojih grehov od mene proč svojiga svetiga obličja. Esliši molitev svojiga služabnika, ki prosi za blagor tvojiga ljudstva in daj, de kar zaup¬ ljivo želim, od tvoje usmiljenosti primem po Jezusu Kristusu, Gospodu nafhim. Amen. 55 Po tem sledi list ali berilo, ki je po navadi kaki košček iz pisem prerokov alj apo- steljnov. Med njem lahko naslednje moliš: O moj Bog! jest molim tvojiga svetiga Duha, ki je po prerokih in aposteljnih govoril in še zdaj zjniram govori v s. cerkvi. S ponižnostjo spri- mem vse nauke in svarjenja, ki mi jih da s. cerkev po svojih mašnikih. Do¬ deli mi gnado, o Bog! de spolnujem vse nauke in svarjenja, in živim po njih, po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬ šim. Amen. Kedar mašnik s. evangeli bere, moli tole: Božji Odrešenik! kako velika je bila tvoja ljubezen, de si hotel sam ko učenik na zemljo priti, nam pokazat potk nebesam. Daj mi gnado, de tiste resnice, ki si jih pridigoval, ponižno poslušam; razsvetli moj um, de jih spoznam; vnemi moje serce, de jih ljubim in natanjko spolnim. Dodeli mi svojo Božjo pomoč, de se nikoli ne sramujem tvojiga svetiga evangelja, 56 temuč ga pričujem z besedo in djanjem. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. Ko mašnik vero (kredo) moli , znaš apo- stoljsko vero moliti z razlag-o, ki je bila storjena v Konstantinoplu (Carigradu) sa krivoverstva voljo. Veruj em v eniga samiga Boga Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje, vsih vidnih in nevidnih reči. In v eniga Gospoda, Jezusa Kristusa, Sina Božjiga edinorojeniga, kteri je rojen iz Očeta od vekomaj; in je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od praviga Boga, kteri je rojen in ne stvarjen, z Očetam vred eniga bitja, po kterim so stvarjene vse reči. Kteri je zavoljo nas človekov in zavoljo na- šiga zveličanja prišel is nebes, in po svetim Duhu iz Marije Device meso na¬ se vzel, ter je človek poftal. Kteri je bil tudi križan za nas pod Poncjem Pilatam, je terpel, in je bil v grob položen. In je tretji dan vstal po pismih in je gori šel v nebesa in sedi na de- 5 7 snici Očeta, in bo spet prišel s častjo sodit žive in mertve: In njegoviga kraljestva ne bo konec. In v svetiga Duha Gospoda in Oživljavca, kteri se iz Očeta in Sina ishaja, kteriga z Oče- tam in Sinam ob enim molimo in ča¬ stimo; kteri je po prerokih govoril. In eno sveto katoljško in apostoljsko cer¬ kev. Spoznam en kerst k odpušenju grehov. In čakam vstajenja mertvih in življenja prihodnje večnosti. Amen. Darovanje (Offertori.) Vzemi sveti Oče, vsigamogočni večni Bog! ta prečisti dar, kteriga jest tvoj nevredni služabnik darujem tebi, svojimu živimu in pravima Bogu za svoje neštete pregrehe, zamere in zaniker- nosti, tudi za vse pričijoče, in za vse verne kristjane, žive in mertve, de bo meni in njim k zveličanju v večno živ¬ ljenje. Ti pa, o sveti Duh, vsigamo- gočni večni Bog, žegnaj to daritev, ki se k časti tvojiga imena pripravlja. 58 Ko si mašnik na listni strani roke umiva, moli: Jest, ubogi grešnik, hočem svoje roke vrniti, in po tem vesel iti k tvo- jimu altarju, o Bog! tebe glasno slavit in razodet tvoje čudeže. Jest ljubim, o Gospod! veličastvo tvojiga posve- čeniga tempeljna in prijeten kraj, kjer v svoji slavi stanuješ, obvaruj me nagle smerti in ne kaznuj me s hudob¬ nim, ki hodijo s pregrešnim sercam. Jest hočem v pravici živeti. Reši me in bodi mi milostiv, zakaj nikoli več nimajo moje noge tvojih pot zapustiti, in večno te čem po tem v tvoji cerkvi slaviti. Vzemi toraj, o sveta Trojica! mi- lostivo ta dar, per kterim se spomnim terpljenja in smerti, vstajenja in vnebo¬ hoda našiga Gospoda, Jezusa Kri¬ stusa, in otročje počastim sveto Tro¬ jico, v misel vzamem vse svetnike, in te prosim, de bo ta dar njim v čast in veselje, ki v nebesih za nas prosijo, $9 ktere na zemlji fpoštujemo po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Mašnik se proti ljudem oberne rekoč: Orate fratres! (Molite bratje!) On želi, de bi vprični z njim molili, de sprejme Bog to daritev. S služabnikam odgovori: Gospod naj to daritev vzame is tvo¬ jih rok k slavi in hvali svojiga imena, k pridu našimu in vse svoje svete cerkve. Predglasje (Praefatio.) Moli z mašnikam naslednjo molitev: Resnično se spodobi in je dolž¬ nost, je prav in dobro, de tebi vselej in povsod hvalo dajemo. Sveti Gospod, vsigamogočni Oče, večni Bog. Ker je po skrivnosti včlovečenja Besede očem naše duše nova luč tvoje časti pri— svetila, de, ker Boga vidno spoznamo, bomo po njem pripeljani k ljubezni skriv¬ nost. In torej z angelji in z arhangelji, s troni in z gospostvi in z vso nebeško trumo pojemo pesem tvoje časti, re- 6o koč: Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot! Nebesa in zemlja so pojne tvoje časti. Hozana po višavah. Če¬ sen bodi, kdor pride v imenu Gospoda. Hozana na višavah. Po tem moli: Ponižno te prosim, o dobrotljivi Oče! po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, Gospodu našim, vzemi in posveti te ponudbe, te darove, to sveto neoma- deževano daritev. Prinesem ti jih nar- prej za tvojo sveto katoljško cerkev, de ji na celi zemlji mir dodeliš, jo varješ, v edinosti ohraniš in vižaš po vsim svetu. Pa tudi za tvojiga služab¬ nika našiga papeža I., našiga škofa I., našiga cesarja I. in za vse, kteri se prave katoljške in apostoljske cer¬ kve derže. Spomni se tudi, o Gospod! svojih služabnikov in služabnic 1.1. (jtukaj se stori spomin živih, za ktere hočeš po¬ sebno darovati), in vsih pričajočih, kterih vero spoznaš in vidiš pobožnost, ki ti 6i za njih darujem, ali ti sami ta hvalni dar prinesd zase in za vse svoje, za odrešenje svojih duš, za Čanje in za zdravje telesa; večnim, živim in resničnim obljube spolnujejo. Častim, zedinjen z vsimi svetniki, spomin častitljive, vselej neomadeže- vane Device Marije, matere našiga Gospoda, Jezusa Kristusa, po tem tvo¬ jih svetih apofteljnov in mučencev (mar- ternikov): Petra in Pavla, Andreja, Jakoba, Filipa, Jerneja, Mateja, Si¬ mona in Tadeja, Lina, Kleta, Kle¬ menta, Siksta, Kornelja, Ciprijana, Lavrencja, Krizogona, Janeza in Pav¬ la, Kozma in Damiana in vsili tvojih svetnikov. Dodeli mi po njih zasluženji in prošnji, de bom povsod s tvojo po¬ močjo obvarovan po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Prosim te tedaj, o Gospod! vzemi milostivo ta dar, ki ti ga tvoj služab¬ nik pernesem, in ki ga z menoj cela tvoja hiša pernese, in daj mi svoje svoje zveli- in pred tabo Bogam svoje 62 dni v tvojim miru preživeti; obvaruj me večniga pogubljenja, in stori, de bom med tvoje zvoljene štet, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Daj, o Bog, de bo ta dar v vsem blagoslovljen ali žegnan, po¬ svečen , poterjen, resničen in tebi prijeten, de se bo v naše sveličanje premeni! v telo in kri tvojiga Ijublje- iiiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa. Amen. Pri povzdigovanji si misli prav živo Jezusa Kristusa vpričniga, ko je pri zadnji ve¬ čerji kruh vzel in žegnal rekoč: „To je moje telo, ktero bo za vas darova no in ko je čez kelih z vinam rekel: „To je kelih moje kervi. Ko mašnik presveto hostjo povzdigne, moli: Jest verujem, o Jezus! de si tu v podobi kruha, ko Bog in človek zares vpričen; ponižno te molim svoji- 65 ga Gospoda in Boga. O Jezus, tebi čem živeti! O Jezus, tebi čem umreti! O Jezus, tvoj čem biti živin mertev! Pri povzdigovanji keliha moli: Jest verujem, o Jezus! de si ti sam, deje tvoja draga kri, ktero si nekdaj ko spravni dar za nas na križi prelil, v podobi vina v tem kelihu resnična in živa pričijoča. Molim te, o presveta kri mojiga Odrešenika! vrni j in očisti me vsih grehov. Po s. povzdigovanji moli z masnikam: Jest se spomnim, o Gospod! Kri¬ stusa, tvojiga Sina, Gospoda našiga, njegoviga presvetiga terpljenja, vsta¬ jenja od smerti, njegoviga čaštitljiviga vnebohoda, in darujem tvojimu pre¬ čudnima veličastvu od tvojih darov in dobrot ta sveti, čisti, brezmadežni dar, sveti kruh večniga življenja in kelih neskončniga zveličanja. Blagovoli pogledati na te dari z milostivim in ljubeznjivim obličjem, in 64 jih sprejmi, kakor si blagovolil sprejeti z dopadajenjem dari svojiga hlapca, pravičniga Abeljna, dar našiga očaka Abrahama in tisti sveti in čisti dar, kteri- ga ti je tvoj vikši duhoven Melhizedek daroval. Ponižno te prosim, vsigamogočni Bog! vkaži, de bojo ti darovi po tvojim svetim angelji perneseni na tvoj visok altar pred tvoje Božje veličastvo, de vsi, kteri smo tega altarja deležni in bomo zavžili presveto telo in kri tvojiga Sina, bomo po tistih napolnjeni z vsim nebeškim žegnam in gnado ravno tega Kristusa, Gospoda, nafhiga. Amen. Spomni se tudi, o Gospod! svojih služabnikov in služabnic I. I., kteri so pred nami v večnost šli z znamnjem vere in v miru počivajo. (Tukaj se stori spomin za mertve, za ktere posebno moliti misliš.) Prosimo te, o Gospod! de te in vse, kteri so v Kristusu is sveta šli, v deželo ohlajenja, svetlobe in miru postaviš, po ravno tem Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. 65 Tudi nam grešnikam, svojim služabnikam, zaupajočim v tvoje ne¬ skončno usmiljenje, daj delež in to var¬ stvo s svojimi svetimi aposteljni in mu¬ čenci: s svetim Janezam in Štefanam, Matijem, Barnabam, Ignacjem, Ale¬ ksandram, Marcelinam, Petram ; s sveto Felicito, Perpetuo, Agato, Lucijo, Ne¬ žo, Cecilijo, Anastazijo, in z vsimi svojimi svetniki; prosimo te, daj nam v njih družbo priti — ne zavoljo na- šiga zasluženja — ampak po svoji milosti, po Kristusu, Gospodu našim, po kterim ti, Gospod, vse te dari po¬ svetiš, oživiš, požegnaš in nam do¬ deliš. — Po njem, z njim v njim se tebi Bogu, Očetu vsigamogočnimu, v edinosti svetiga Duha, godi vsa čast m hvala od vekomaj! Amen. Pri Oeenaši (Pater noster) moli z mašnikam očenaš; potem pa naslednjo molitev: Reši me, te prosim, Gospod! od vsiga hudiga pretečeniga, pričijočiga in prihodnjiga, in po prošnji svete in ča- 5 66 stitljive vselej Device in Božje matere Marije, svetih aposteljnov Petra in Pav¬ la, Andreja in vsili svetnikov, dodeli milostivo mir v naših dneh, de bomo s pomočjo tvoje dobrotljivosti vselej greha prosti, in vse zmote obvarovani, živeli; po ravno tistim Kristusu, Gospodu na¬ šim, tvojim Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, od vekoma do vekoma. Amen. Ko mašnik s. hostjo zlomi in je en kosiček v kelih dene, reci z njim: Ta smez svetiga telesa in kervi našiga Gospoda, Jezusa Kristusa, bodi meni, kteri sim je deležen, k večnim« življenju. Amen. Pri Jagnje Božjim fAgnus Dei) terkni tri¬ krat na svoje persi, in prosi Jezusa, ne¬ dolžno Jagnje Božje, odpušenja svojih gre¬ hov, rekoč trikrat: O Jagnje Božje, ktero grehefvela odjemlješ, usmili se me! 6 7 Tretji krat pa reci namesti: Usmili se me: Daj mi mir! Potem moli naprej: Gospod Jezus Kristus! kteri si svojim aposteljnam rekel: Mir vam za¬ pustim; svoj mir vam dam; ne glej na moje grehe, ampak na vero svoje cer¬ kve in dodeli ji milostljivo po svoji volji mir in edinost, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. Gospod Jezus Kristus! Sin živi— ga Boga, kteri si po volji Očeta s svetim Duham vred s svojo smertjo svet k življenju obudil; reši me po svojim presvetim lelesu in kervi od vsih mo¬ jih grehov in vsiga hudiga. Dodeli, de bom tvoje zapovedi vselej zvesto do¬ polnil, in de se nikdar od tebe ne lo¬ čim, kteri z ravno tistim Bogam Oce¬ nam in s svetim Duham ko enaki Bog živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. 5 * 68 Če hočeš med s. mašo, ali pa konec nje ob¬ hajan biti, lahko z mašnikam moliš sle¬ dečo molitev: O Gospod Jezus Kristus! nikar mi ne bodi k obsojenju in pogubljenju, de se jest, nevredni, prederznem tvoje telo zavžiti, ampak bodi mi po svoji do- brotljivofti v brambo in ozdravljenje telesa; kteri živiš in kraljuješ s Oče- tam in svetim Duham enaki Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. — Nebeški kruh bom vsel in ime Gofpodovo klical. Potem reci trikrat z mašnikam: O Gospod! jeft nisim vreden^ de greš pod mojo streho; temučrecile z befedo in osdravljena bo moja duša! Vdari se pri tem pobožno trikrat na persi- — Ako se pa zares ne obhajaš, znaš duhovno obhajilo opraviti, kakor sledi: Cešenja vredni Jezus! terdno verjem, de si v presvetim zakramen¬ tu altarja bistevno vpričen.— Ljubim te čez vse. — Iz ljubezni do tebe se kesam svojih grehov, in večno nočem več grešiti! — Moja duša hrepeni po tebi. — Ker te pa zdaj ne morem bi- stevno v zakramentu prejeti, pridi vsaj duhovno s svojo gnado v moje ferce. (Tukaj obudi gorečo željo, prejeti Je¬ zusa v zakramentu.) Objamem te, o Jezus, ko res vpričniga! Združim se vsiga s teboj, in ne pusti, de bi se jest kedaj več od tebe ločil. Po s. obhajilu moli: Vsigamogočni, večni Bog, zahva¬ lim se ti is vsiga svojiga serca za vse dodeljene gnade in dobrote, posebno pa zato, de si nam svojiga Sina v spravni dar, in njegovo telo in kri v hrano naših duš blagovolil dati. Stori mi¬ lostljivo, de ne bom nikoli po nevrednim pri s. mašni daritvi, in te presvete jedi nikdar po nevrednim ne vživam; po tai¬ stim Kristusu, Gospodu našim. Amen. Pri blagoslovu ali žegnu Mašnikovim moli: Sveta Trojica! tebi bodi dopad- 7° Ijiva ta služba, ki sim jo opravil in do¬ deli, de bo dar, kteriga sim jest nevredni pred očmi tvojiga veličastva daroval, tebi prijeten, meni pa in vsim, za ktere sim ga daroval, po tvoji milofti k od- pušenju grehov in k večnimu sveličanju, po Kristusu, Gospodu našim. Amen. Pri zadnjim evangelji moli: Kaj zamore mene, uboziga člo¬ veka bolj vneti k ljubezni do tebe, o Jezus 1 ko če pomislim to, kar si za¬ me storil. Ti si od vekomaj pravi Bog. Ti si bil pri svojim Očetu in si z Oče- tam in s svetim Duham vse stvaril, ohraniš in vižaš vse, nič ne obstoji brez tebe. Ti, večna beseda, si človek postal in prebival med ljudmi, tvoji te niso pa sprejeli. V tebi je življenje in ti si ta, ki razsvetljuje slednjiga člove¬ ka, kteri na ta svet pride. Daj mi tebi slediti, o Edinorojeni Očeta! de terdno in živo v te verujem in de bom opra¬ vičen, otrok Božji imenovan biti, de po tem tvoje veličastvo gledam, ktero 7 1 je polno gnade in resnice, de edino pravo pot hodim, ki si jo nam pokazal in je nikoli ne zgrešim, temuč s po¬ močjo tvoje luči pobožno živim in en¬ krat srečno zaspim v Gospodu. Amen. Molitev po sv. maši. S priserčno zahvalo sprimem tvoji— ga mašnika od altarja, ko sim tebi, moj Gospod in Bog! sveto mašno dari¬ tev pernesel. Odpusti mi zavoljo svojiga Sina in njega zasluženja slednjo raz- mišljenost in mlačnost, ki sim se je med mašo kriviga storil. Zegnaj me s svojo mogočno roko, in ostani pri meni ves dan. Obvaruj me vsih skušnjav, ki bi imele priti od mojiga mesa, od sveta ali od hudiča. Daj mi gnado terdne vere v tvojo vpričnost in vsigavednost, de bom v mislih, željah, besedah in djanjih vselej skerben, in de ne zgubim sadu nekervaviga dara. Pomagaj mi pri mo¬ jim delu, in stori, de moje serce, med 7 2 tem de moje roke na zemlji delajo, z teboj v nebesih sklenjeno ostane, kjer te bo večno vživalo. Amen. Jezus Nacarenski, kralj Judovski (J. N. R. J.), obvari me nagle in ne- previdene smerti, vsih hudobnih misel besedi -j- in djanj -j*. Bodi torej spoznano, ljubljeno in hvaljeno in češeno, slavljeno in povik- ševano vselej in povsod Božje serce Jezusa in neomadeževano serce Marije. Visoko hvaljen in poveličan bodi brez konca presveti zakrament. — Angelj Božji, ki si moj varh, kterimu me je nar Vikšiga ljubezen priporočila, raz¬ svetli, varuj, vižaj in vodi me. Amen. Materno serce ljubezni! — Sveto, milo o serce, — Prošnjo vsliši pre- ponižno — Sprejmi grešnika želje. — Tebe v duhu počastiti, — Te lju¬ biti presvesto, — Serčno moje to zele¬ nje— Vedno me vodilo bo.— Mati Božja! hrepenenje — Moj’ga serca okrepčaj, — Ker zaupnost ga prepriča, — De me boš peljala v raj. 7 5 Pomen altarske priprave in mašnih oblačil. 1. Maziljenidarilnik ali altar pomeni: a) mizo zadnje s. večerje, b) terdnost altarskih kamnov (Portatilien) nas spomni nezmot- nosti cerkve. 2. Altarski perti pomenijo perte, ki v nje zavit je bil Odrešenik v grob položen. 3. Križ spomni na terpljenje Jezusovo in na zasluženje, ki ga je po svoji smerti na križi pridobil. 4. Svečniki in luči pomene pravo vero Jezu¬ sovo in čeznaravno luč vere, po kteri samo se s. mašna daritev pomeniti da. 5. Kelih je grob Gospodov. 6. Otirala (JPurificatorien) pomenijo perte, s kterimi so bile kervave rane obrisane. 7. Božja skledica ali mizica (Patena) po¬ meni grobni kamen Odrešenika. 8. Pokrivalo (Palla) pomeni grobni pokrov in potno ruto Veronikino. 9- Kelihni pertiček pa zagrinjalo tempeljna. 10. Telesnik (Corporale) mertvaške perte, kamor se položi pri s. maši presveto rešnje Telo. 11. Kruh in vino sta perpravljena večerja Gospoda. 13. Mašnik je darovavec in pravi namest¬ nik Gospodov. 13. Služabnik (Ministrans) pomeni ljudstvo. 14. Duhovska kapa in tonzura pomenita ter- njevo krono Jezusovo. 15. Oplečnica (Humerale) pomeni pertič, ki so ž njim Kristusu oči zavesali. 16. Mašna srajca (Alba} spomni na belo oblačilo, ki je bil v njem Jezus pred kraljem Herodam zasramovan. 17. Pas, rokavnica in obramnica (Cingulum, mani pel, stola) pomenijo vervi in vezi- la, s kterimi so Jezusove roke, život in vrat zvezali, ko so ga peljali v Je¬ ruzalem. 18. Mašna obleka (Casula) pomeni rudeči plajš, ki je bil Jezus v njem zapljevan. 19. Križ na njem pa pomeni križ, ki ga je Jezus na svojih ramah nesel, in ki je na njem izdihnil svojo dušo. II. Mašna molitev s premišljevanjem terpljenja Jezusa Kristusa. Perpravljavna molitev. Jezus Kristus! Sin živiga Boga! Iz neskončne ljubezni si prevzel od- 7^ rešenje zgubljeniga človeštva, si prišel ko človek na svet, in bil svojima nebe¬ škima Očeta pokoren do smerti na križi, oteti nas greha in večniga saverženja. De bi mi torej nikdar ne poza¬ bili tvoje Ijabezni in zmiraj vživali sad tvojiga smertniga darila, si posta¬ vil presveto mašno daritev. O daj mi z vso pobožnostjo vpričnimu biti tega častitljiviga mašniga dara, in de bi bila moja molitev prijetna pri Boga, jo sdru- žim s češenjem vsili svetnikov, s mo¬ litvijo mašnika in vsili bogaboječih ver¬ nikov. Zedinjen s sveto katoljško cerk¬ vijo Ti darujem, vsigamogočni Oče! v s. maši tvojiga Sina, svojiga Odreše¬ nika, v povišanje tvojiga nebeškiga ve¬ ličastva , v zalivalo za vse prejete do¬ brote in milosti, v poveseljenje in čast vsih svetnikov, vzadostenje za naše gre¬ he, in ko prošnidar, de bi uslišal mojo prošnjo in ponižno klicanje vsih verni¬ kov. Sosebno pa hočem, darovati to s. mašo za to dobro misel ... k tolažbi teh !• I. duš in v dosego teh ... gnad. 76 S sveto bogoljubnostjo te hočem zdaj, moj Sveličar! nasledovati na tvoji križevi poti, hočem s tvojo gnado, o Jezus! premišljevati tvoje terpljenje in tvojo smert, ktera se bo zdaj neker- vavo obhajala. (Duhoven perstopi. — Kristus gre s svojimi učenci na Oljsko goro.) Preljubeznjivi Zveličar ! Vedil si vse terplenja, ki so imele čes tebe priti, in vendar si jim serčno naproti šel. To si storil iz ljubezni do mene, in jaz, nehvaležni otrok, bi se ne hotel iz lju¬ bezni do tebe odpovedati grehu? — Ali, o Jezus, resnično čem zapustiti grešno življenje, ko bi me še tako težko stalo, ker si iz ljubesni do mene tolikim te¬ žavam nasproti šel. Začetih s. mase. (Mašnik moli zdolej pred darilnikam ali altar- jem. — Jezus poti kervavi pot na Oljski gori.) Žalostna je bila tvoja duša do smerti, o Gospod! zakaj vidi! si grehe 77 celiga sveta in večno kazin grešnikov; vedil si pak tudi nepopisljivo terpljenje, ki si ga imel za grehov del preftati, in de se jih potem že mnogo ne bo dalo spreoberniti in rešiti! — To je storilo tvojo dušo žalostno; trikrat si prosil na Oljski gori in vsiga si se vdal v voljo večniga Očeta; grozne britkosti so ti posilile kri enako potu, in angelj iz nebes je mogel tebe, Sinu Božjiga, poterditi. — Kesam se jih in studim svoje grehe, ki so ti toliko težavo napravili. Oče! za svojiga Sina voljo sprejmi me zopet milostno; in če mi pošlješ terpljenje in me stiskajo brit¬ kosti, ne prikrati mi svoje tolažbe in pomoči. Mašnik poljubi ali kušne altar ter gre na listno stran. —Jezusa od Judeža izdaniga peljajo k Anasu.) Ti si bil, o Jezus! tak dober kri¬ vičnimi! in nehvaležnimu Judežu; pohlev¬ no si dal svoje svete roke zvezati in se tako peljati k Anasu, kjer si pustil svoj 7 8 sveti obraz biti in zapljevati, zadostiti za mojo prevzetnost! — S tvojo gnado, o Gospod! hočem bi tiodslej vsim lju¬ dem dober, in iz ljubezni do tebe po¬ hleven v vsili zopernostih. (Mašnikgre na sredo in moli: Gospod usmili se fKirje elejson} in slavo (^Gloria). — Kri¬ stusa peljejo k Kajfatu, kjer ga Judje za¬ sramujejo in Peter zataji. O Gospod! koliko britkost si pre- terpel tisto noč v ječi, ko si bil zapu- šen od svojih učencov v oblasti neu¬ smiljenih hlapcov! — To skrivno terp- Ijenje si zavoljo mene prenašal; zakaj s svojimi grehi sim te večkrat zatajil memo Petra; kaj velikrat sim te za¬ tajil z grešnimi mislimi, pohujšljivim go¬ vorjenjem in hudobnim djanjem. Drugim ljudem dopasti, sim grešil, in tebe za¬ pustil! Ali nikoli več se nočem te¬ be, o Zveličar! sramovati, čem svo¬ bodno in očitno spoznati, de sim tvoj, ne pa svetov. 79 (Mašnik se oberne k ljudstvu rekoč: Gospod z vami! — Kristus se oberne proti Petru, ga pogleda ter gane do kesanja.) Oberni svoje usmiljene oči tudi k meni, o Gospod! Grešil sim še več kot Peter, in želim iz vsiga serca ob¬ jokovati svoje pregrehe in se poboljšati. Daj mi v to svojo gnado. (Mašnik gre na listno stran in moli. — Kri¬ stusa peljajo zvezaniga k Pilatu in ga krivo tožijo.) Ti, o Gospod! stopiš pred sodnji stol enigačloveka, preneseš krivo tož¬ bo, de bi jest, ubogi grešnik, pred Bož¬ jim sodnjim štolam ne bil po pravični tožbi obsojen v večno kazin. Kedar bom mogel pred teboj, pravični Sodnik! dati odgovor od vsiga svojiga življenja, — bodi mi takrat milostljiv! — Dodeli mi tudi gnado, zdaj tako živeti, de se mi enkrat ne bo treba tresti. Zatorej hočem vsak dan misliti na svojo zadnjo uro, sosebno pa ob času skušnjave. Obvaruj me, o Gospod! nesrečne smerti, 8o in podari mi gnado, de se pred kon¬ čam svojiga življenja spovem s skesa¬ nim sercam vsih svojih grehov, in de, po tvoji kervi očišen od vsih madežev, pridem pred Božji sodnji stol. Dodeli tudi vsim, ki se zdaj iz sveta ločijo, svojo pomoč in tolažbo. (Mašnik gre na sredo altarja, in bere na drugi strani s. evangeli. — Kristusa vleče¬ jo od Pilata k Herodu. ki ga zasmehuje in zasramuje.) V svojim življenji na zemlji, o Gospod! si nam s svojim svetim obna¬ šanjem in nebeškim natikam pokazal, kako naj Bogu prijetno živimo. Samo dobro si delal, in vendar so te z za¬ sramovanjem in zaničevanjem vlekli po mestu od eniga sodnika k drugimu; v sramoto so te oblekli v belo oblačilo. — Vsi so te gerdili in zasmehovali, pa voljno si molčal k tem neizrečenim krivicam. Ali bi ne imel tudi jest iz ljubesni do tebe in zavoljo pravice sra¬ mote terpeti, de zamorem tvoj pravi 8i učenec biti? — S tvojo gnado, o Go¬ spod! hočem vse to prihodnje storiti; koj danes čem iz ljubezni proti tebi biti pokoren in prav pohleven, ko se mi kaj soperniga prigodi. (Mašnik moli na sredi in se po tem zopet k ljudstvu oberne. — Kristusa peljajo nazaj k Pilatu , in ga krivičnišiga štejejo memo razbojnika.) Zahvalim se ti, ljubeznjivi Zveli¬ čar, za toliko stopinj, ki si jih zame storil. Iz hvaležnosti ti čem tudi vse stopinje posvetiti, in daj mi gnado, de v se iz ljubezni proti tebi storim. Za¬ hvalim te tudi za poterpežljivost, s ktero s ' prestal krivo toženje in zopernosti, posebno pa tisto sramoto, de so te steli krivičnejšiga od razbojnika in to¬ lovaja. Tudi jest sim ti to krivico mno¬ gokrat storil; večkrat sim kaj druziga holj ljubil in iskal, kot tebe, raji na kaj druziga mislil, kot na te. Odslej pa moraš ti moja nar ljubši misel biti; ne pusti, de bi kaj druziga na svetu bolj 82 čislal kakor tebe, ki si moj Gospod in moj Bog, moje nar veči dobro. Kaj bi mi pomagalo, ko bi tudi cel svet dobil, tebe pa ne ljubil, ki sim te iz vsiga serza dolžan ljubiti' Darovanje. (Mašnik razgerne kelih, ter kruh in vino daruje. — Kristusa slečejo, ga k stebru pervežejo, neusmiljeno bičajo in s ternjem venčajo ali kronajo.) Vsigamogočni Oče v nebesih! ki si za nas dal svojiga Sina, de je s svojim britkim terpljenjem in smertjo za¬ dostil Božji pravici za naše grehe; sprej¬ mi milostivo ta dar, kteri se bo kmalo spremenil v presveti dar telesa in kervi tvojiga Sina. Pogumno si šlo, Jagnje Božje! smerti naproti; voljno si prestalo slednjo bolečino, de bi mi, ubozi grešniki, bili rešeni večniga terpljenja, ki smo ga s svojimi grehi zaslužili. Privezan k ste¬ bru si stal priklonjen, in neusmiljeno bičan si prelival svojo drago kri. Tvo- 85 jih kervavih ran je brez števila! Res¬ nično , ti si nosil naše grehe in prevzel vse naše bolečine. Ves ranjen si bil zasramovanj z nečloveško togoto so hlapci tolkli na tvojo ternjevo krono, ki so ti jo na glavo poloshili, de fo se nje bodala v tvojo fveto glavo sa- bodle in se je curkama vderla kri po tvojim častitljivim obrazu. — Ah! in vsi- ga tega terpljenja je moj greh krivi O prosim te, obvaruj me sleherniga greha! (Mašnik si roke umiva. — Pitat spozna Zve¬ ličarja za nedolžniga.} Ti si, o Jezus! svet in nedolžen — jaz pa krivičen. To kasin sim jest zaslužil in ti jo zame terpiš! Terpiš jo namesti mene tako, kakor bi jo bil jest sam terpel. Ne daj temu terpljenja biti na meni zgubljenimi!. Operi nas čisto s svojo kervjo, de prelepo oblačilo du¬ še, ki smo ga pri s. kerstu prijeli, po¬ krije našo nagoto. 6 * 84 (Mašnik reče ljudem: Molite bratje! — Pilat pokaže Jezusa ljudstvu.) Molim te, o Bog! v tvojih neiz¬ vedljivih sklepih; tvoj Sin je terpel ko Bog in človek za naše grehe. Vse ra¬ njeno in kervavo je bilo njegovo sveto telo, razbito, zapljevano in kervavo je bilo njegovo sveto obličje in ternjeva krona na glavi. O kolika hudobija! In vendar je postal on zmagovavec smerti in pekla! Tukaj in tam čemo tebe, Zve¬ ličar! slaviti. (Mašnik moli ali poje predglasje.— Kristusa obsodijo v smert.) Vsigamogočni, večni Bog! iz vsiga serca se ti zahvalim za vse gnade in dobrote, ki si mi jih skasal, posebno pa za tvojiga Sina Jezusa, po kterim si nam vse gnade dodelil. Hvaljen bodi, o Zveličar! za tvojo neskončno ljube¬ zen, s ktero si tako poterpežljivo za¬ slišal smertno sodbo, de bi mi, ubogi grešniki, ne slišali pogubivniga obso- jenja, če bomo po tvoji zapovedi 85 živeli. — Zapiši, o Gospod! po svojim Duhu svojo besedo v mojo dušo, in daj mi moč, vselej po nji živeti, de bom enkrat spušen v družbo vsih tvojih svetnikov, ki v večnim zve¬ ličanji tvojo neskončno ljubezen povi¬ šujejo ter pojejo: Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot! Ves svet je poln tvojiga veličastva! Med tiho mašo. (Mašnik moli Carion. — Jezus nese svoj težki križ na Kalvarsko goro.) Vsigamogočni Bog, Gospod ne¬ beški Oče! ne glej na naše grehe, te- muč na svojiga Sina, ki je bil ko pravo velikonočno jagnje peljan v smert. Glo¬ boko se kesaje svojih grehov, premiš¬ ljujem, o Jezus! kako voljno si zadel križ na svoje razmesarjene rame, in se podal na goro terpljenja. Brez vstav- Ijenja si nesel zame križ, in jest no¬ čem iz ljubezni do tebe nositi svojiga križa. Kaj je moje terpljenje v 86 primiri s tvojim težavnim terp- Ijenjein? — Rad čem prenesti terp- Ijenje, ki sim ga že davno zaslužil, in tebe nasledovati. Vse čem prestati iz ljubezni proti tebi, ker si zame toli¬ kanj terpel. Res, nobena druga pot ne pelja v nebesa, ko pot križa in terpljenja. Poterdi me toraj, o Bog! Brez tebe ne zamorem nič, s teboj se; ker ti si moj Gospod in moj Žegnaj me, o moj Bog! žegnaj moje sorodne in vse ljudi; posebno pa žegnaj 1.1., za ktere sim dolžan moliti, ali sim obljubil; podari vsim gnado, po¬ božno živeti in srečno umreti. Sveto povzdigovanje. fMašnik posveti kruh in vino. — Jezusa Kristusa na križ pribivajo.) Kristus Jezus! Po neizrekljivih bo¬ lečinah, ki si jih prestal na Kalvarski gori, ko so te silama slekli, in s tem vnovič tergali tvoje rane, ko so tvoje pa v Bog 8 7 roke in noge z debelimi železnimi žeblji na križ perbili, po tvoji dragi kervi, ki si jo pri tem prelil, te prosim: Od¬ pusti nam naše grehe. V te za¬ upamo, Božji Odrešenik! (Mašnik povzdigne hostijo v počešenje. — Kristusa dvignejo na križi.) O Jezus! v tebe v e r u j e m, v tebe upam, tebe ljubim iz vsiga serca. Tebe molim v nar globokejši ponižno¬ sti, ker si tu resnično vpričen, in se daruješ svojimu nebeškima Očetu ne- kervavo ravno tako, kakor si se v svoji kervi na križi daroval za nas, grešnike. {Mašnik povzdigne kelih. — Veliko kervi teče iz ran Jezusovih.) O Jezus! tebi živim, iz ljubezni kaj takrat ti ne bo Jezus nič odre¬ kel , česar ga boš v svoje zveličanje prosil. Prosi ga zlasti pomoči zoper svojo poglavitno strast ali nagnjenje. Moli tudi za spreobernjenje nevernikov in grešnikov in za uboge duše. Varuj se dne s. obhajila razmišljen biti, ali koj iskati posvetnigarazveseljenja; tvoje veselje bodi z Jezusam govoriti, ki si ga prijel, in klicati: Ne sapusti me, o Gospod ! —- Jezus, nar sladkejši! Ztdihljeji pred s. obhajilam. Bog svitlosti in veličastva! sveti, močni, neumerjoči Bog! Ali ti hočeš k meni priti? Ti, kteriga nebesa ne mo¬ rejo obseči, se hočeš v moje tesno serce vseliti? O kralj nebes in zemlje! Vsi- gamogočni! Neizrekljivi, Neskončni! Kaj je človek, de se ga spomniš? Kaj sim sosebnojest, de me obišeš? Sami angelji in nebeške moči niso nič memo tebe; jez pa bi se upal, tebi, o veliki Bog! se bližati? Ako bi bil tudi tako 142 svet, kakor je bil sveti Janez Kerst- nik, bi vendar ne bil take gnade vre¬ den; kako zaslužim zdaj, ki sim tako ubog grešnik, tebe, nar svetejšiga pre¬ jeti? Še to bi bila meni revnimu pre¬ velika gnada, če bi me le pred svojimi nogami terpel, in če bi mi pustil drob¬ tinice od tvoje mize poberati. Sadaj me pa še k sebi povabiš, me posadiš k svoji mizi med svoje otroke in me ho¬ češ nasititi s svojim vlastnim mešam, in napojiti s svojo vlastno kervjo? Se vreden nisim. de se mene spomniš in na mene misliš, in v moje serce ho¬ češ priti? O Gospod! nisim vreden, nisim vreden! Molitev. Sveti Bog! Ti hočeš k meni priti in me s svojim telesam nasititi, ki te je sveti Duh spočel, in presveta De¬ vica Marija rodila; ki si na križi umeri in tretji dan od smerti vstal in se zdaj v nebesih veličastno svetiš. O moj Bog! 14-3 nebesa te neobsežejo, in priti hočeš ti k ubozi stvari — k meni? — Ko bi imel svetost Janeza Kerstnika, bi jez vender ne bil vreden, de greš pod mojo streho. — Torej pridem poln straha in trepetanja, poln kesanja in bolečin, z vso težo svojih grehov, in jo položim k tvojim nogam. Vniči vse moje hu¬ dobije, o moj Zveličar! kteriga tukaj ljubezen proti meni prikriva v podobi kruha in vina; kteri si tukaj ko Bog in človek, z dušo in telesam, vpričin. Očisti, o Gospod! mojo dušo slednjiga greha in slednjiga nagnjenja k grehu. Potem pridi k meni z vsimi svojimi gnadami, napolni me z dobrotami, ki si mi jih obljubil, de večno živim in ostani za vedno v meni; pridi kmalo! Potlej reci pobožno: J agn je Bož¬ je, ki grehe od sveta odjemlješ; usmili se me in bodi mi, ubogi- niu grešniku, milo st iv o! Vzad- nje reci trikrat posebno pazljivo z maš- nikam: o Gospod, nisim vreden, de greš pod mojo streho, temuč 144 reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša! — Pred prijemo s. obhajila znaš moliti obhajilne pesmi L in II.; Pridi molit, o kristjan. — Li¬ tanije od terpljenja in imena Jezuso- viga; ali pa pesmi III. maše. Po svetim obhajilu. Zdaj ga posedem, po kterim je moja duša hrepenela. — Jezusa, svoji- ga Gospoda in svojiga Boga! — O Je¬ zus ostani pri meni, in ne zapusti me uboziga. — Ostani pri meni, o Jagnje Božje! vsiga se ti čem podati in samo tebi živeti; zakaj brez tebe nimam na zemlji ne veselja, ne tolažbe, ne po¬ koja, in če me ti zapustiš, kaj bo z menoj? — Zatorej ostani pri meni, o Sin Božji! stori, de terdno in živo vse za res imam, kar po s. cerkvi ve¬ rovati veliš; de zmiram zaupljivo pričakujem, kar si obljubil, in tebe, nar veči dobroto, čedalje bolj ljubim; stori me modrejšiga, zmernejiga, pra- 145 vičnišiga in serčnejiga na svojih svetih potih. Uči me svet in njega dobro vedno bolj in bolj spoznati in zaničevati. Daj mi vsak dan bolj spoznati, de človeku nič ne pomaga, ako ves svet dobi, na svoji duši pa škodo terpi. Kaži mi vedno, kar je edino potrebno. Tudi za svoje starše, per- jatle, dobrotnike in sovražnike, za ne¬ vernike in grešnike prosim v tem pre- imenitnim trenutku, ki ti prebivaš v meni. Uči jih tvoje pota poznati, vodi jih vse z svojo roko' po poti nedolž¬ nosti, spoznanja in očitniga kesa. Zlasti pak ob času skušnjave spomni na vse, de oko ni vidilo, uho ni slišalo, tudi človeško serce ni občutilo, kar je Bog tem pripravil, ki ga ljubijo. — Prošnje po s. obhajilu ali tudi pred s. rešnjim Telesam. Glej, ob ti uri pridem h tebi; Ko abožic k bogatimu, Ko slab k močnima , Ko zapušen k pomagavcu, Ko otrok k svojima očetu. 1O 146 Daj mi torej, česar te prosim, Podaj mi, česar potrebujem, Dodeli mi, kar mi je dobro in koristno, Vkaži vse, kar hočeš, Bodi danes in dokler živim, Moj Bog, ki mi pomaga, Moja hramba, v ktero zaupam, Moja luč na vsih potih. Bog Sin, Jesus Krizte, bodi moj Zveličar' Tvoje včlovečenje bodi moje veselje, Tvoj nauk moje razsvitljenje, Tvoje življenje moj zgled, Tvoje terpljenje moje odrešenje, Tvoja poterpežljivost moj poduk, Tvoje zaničevanje moja čast, Tvoja nedolžnost moje posvečenje, Tvoja pokora moja pravičnost, Tvoja smert moje življenje, Tvoje vstajenje moja tolažba, Tvoj vnebohod moje upanje, Tvoja zadnja sodba moj vhod v nebesa. Daj mi biti: Cistimu v mislih , Pravičnima v besedah, Molčečimu v govorjenji, Zvestimu v djanji, Sramežljivi mu v vedenji, Pametnimu v zaderžanji, Zmernimu v veseljenji, 147 Modrimu v obnašanji, Pridnima v opravilih, Srečnima v prizadevanji, Umnima in pravičnima v vsem. Oberni moje serce k usmiljenosti, de Zapušenih ne zaveržem, Zmotenim svetjem, Nevedne podučim, Za maloletne govorim, Ubozim pomagam, Slabe krepčam, Lačne nasitim, Padše vzdignem, Zaterte branim, Revne podpiram, Zlostne tolažim, In vsim dobro skažem. Stori v meni, de se spravim, in Ljubim svoje sovražnike, Jih blagoslovim, ki me kolnejo, Dobro storim tem, ki ine sovražijo, Molim zanje, ki me žalijo, Jim odpustim, kteri me zasramujejo. Sploh daj mi se proti vsem ljudem tako ob¬ našati , kakor moram: Častitljivo proti duhovnam, Mirljivo proti bližnjim, 10 * 148 • Ponižno proti visokim, Prijazno proti nizkim, Postrežno proti enakim, Hvaležno proti dobrotnikam, Odkritoserčno proti prijatlam, Veselo proti veselim, Žalostno proti žalostnim. De bo moja ljubezen popolnama, in živim z vsacim v miru. Ker je pa nevarno na svetu, vodi me v dru¬ žinah, de vse hudobno bežim, K pobožnim se pridružim, Dobre posnemam, Vsim koristim. In de bom vsak čas pravi kristjan in poko¬ ren otrok Božji, Ohrani, kar si mi dal, Vterdi mojo pamet, Pomnoži moje moči, Podpiraj moje ude, Daj mi življenje, dokler tebi dopade. Kedar jem, blagoslovi me, Kedar spim, čuj nad menoj, Kedar vstanem, zdrami me, Kedar ven grem, vodi me, Kedar potujem, sprimi me, Kedar sim doma, varuj me, M9 Kadar se postaram, podpiraj me In reci svojimu angelju zmiram in povsod biti na moji strani. Blagruj ali žegnaj tudi moje delo in moje premoženje, de vselej toliko posedem, kolikor potrebujem. Svoje usta nasititi, Svoje telo obleči, Svoje preskerbeti, V nadlogi si pomagati, Svojim bližnjim vstreči, Uboge podpirati, In tvojo čast razširiti. V zadnje, če zbolim, bodi moj zdravnik, Če bolečine terpim, olahkaj jih, če zdravil potrebujem, blagoslovi jih, Če je moji duši koristno, daj me ozdraviti; če pa ne, dodeli mi vdajenje v tvojo voljo in srečno smert. Varuj tudi, o močni, vsigamogočni Bog! našo deržavno vlado in daj vsim kra¬ ljem in knezam. oblastim in svetovavcam Pobožnost Davidovo, Modrost Salomonovo, Pogumnost Samsonovo. Dodeli vsim gospodarjem in gospodinjam dobre služabnike, vism služabnikam pa dodeli i5o Zdrave ude, Čuječe oči, Pokorne ušesa, Voljno serce, Molčeče usta, Sveste roke in zadovoljno dušo. Sploh naj ti bojo vsi ljudje perporočeni, in slehernimu daj, česar potrebuje, Preživi uboge,’ Nasiti lačne, Napoji žejne, Obleci nage, Brani pregnane, Otmi vjete, Tolaži žalostne, Postrezi bolnim, Ob vari zdrave, Zredi otroke, Vižaj mladost, Nosi stare, Pomagaj maloletnim, Oskerbi sirote, Brani vdove, Pokrepčaj slabe, Reši preganjane, Čuj nad spijočimi, In pokaži svoje čudeže na vseh krajih. 151 Sosebno naj ti bojo, o ljubi Bog! perporo- čeni vsi moji I. L Obvaruj jih vsega slega in dodeli jim vse dobro, Vižaj jih s svojim svetim Duham, Blagoslovi moje dobrotnike, Brani moje perjatle, Odpusti mojim sovražnikam, Prizanesi mojim preganjavcam, Spreoberni moje saničevavce, Razsvetli moje nevošljivce, In zedini nas vse v večnim življenji. Usmili se, moj dobrotljivi, usmiljeni Bog! vsih pravovernih duš v vicah, Polajšaj njih bolečine, Odpusti njih grehe, Spolni njih željo. Dodeli dušam mojih starišev, bratov, sester, perjatlov in dobrotnikov večni mir, in ne prikrati jim tolikanj zaželeniga po¬ gleda svojiga Božjiga obličja. Bodi milostiv vsim pravovernim dušam in odreši jih kmali po svojim neskončnim usmiljenji od vsiga v hudiga. Amen. Oče naš — Cešena si Marija. Splošna molitev po svetim obhajilu. Moj Bog, ponižno te molim, ko svojiga Boga, Gospoda in Stvarnika, 152 in se ti zahvalim ko svojima stanovitnima dobrotniku5 h tebi kličem, k svojima edinima in nar boljšima branivcu. Vodi me, o Bog! s svojo modrostjo, obvaruj me s svojo pravičnostjo sleher- niga hudiga, tolaži me s svojo usmi¬ ljenostjo in brani me s svojo vsigamo- gočnostjo. Tebi darujem vse svoje misli, želje, djanja in nehanja, vse svoje perjetne in težavne dni, daj de prihodnje na te mislim , od tebe govorim in zavoljo tebe vse poterpežljivo prenesem. Gospod! jest čem, kar ti češ, ker ti hočeš,„kakor ti hočeš in dokler ti hočeš. Razsvitli moj um, nagni mojo voljo, očisti moje telo, posveti mojo dušo. Pomagaj mi storjene grehe spo¬ koriti, skušnjave vžugati, zatreti strasti in vaditi se v čednostih po zgleda tvoji- ga draziga Sina. Navdaj moje serce z ljubeznijo do svoje dobrote, s studam proti grehu, z gorečostjo za svojo čast, s pravo Jju— 155 beznijo do bližnjiga, in s pravim so- vraštvam proti svetu. »Stori me pokorniga mojim pred- stojnikam, Ijubeznjiviga mojim podlož¬ nim, zvestiga mojim prijatlam in sprav- Ijiviga z mojimi sovražniki. Ostani pri meni, de vničim ošabnost s ponižnostjo, sladnost z zatajenjem, zavidljivost z ljubeznijo, jezo s krat¬ kostjo, lakomnost z milodari, zaniker- nost z gorečostjo. Daj mi, o Bog! biti modrimu v djanji, pogumnima v nevarnostih, po- terpežljivimu v terpljenji, ponižnimi! v sreči in obilnosti, ne malodušnimu v siromašim, ne obupljivimu v boleznih in de tebe ne pozabim v sdravji. Dodeli mi svojo gnado, o Oče! de bom zbran v molitvi, in pobožin v cerkvi, odkritoserčin pri spovedi, veren pri s. obhajilu in priden pri spra¬ ševanji vesti. Pokaži mi ničlobo sveta in nje- goviga veseljenja, veličastvo večniga stanovanja, kratkost življenja, terpež 154 večnosti, napčnost človeških sodb in nesprošljivost svoje sodbe. Spomni me, de bom vedno k smerti perpravljen, de se bojim tvoje sodbe, in enkrat srečno zaspim v imenu Je¬ zusa, Marije in Jožefa. Od odpustka. Po odpustkih ne bojo katoljškimu kristjanu prizaneseni ne grehi, ne več¬ ne kazni, ampak take časne kazni ali štrafenge, ki jih je še po tem terpeti imel , ko so mu bili grehi in večne kazni pri spovedi od mašnika, na¬ mestnika Božjiga, odpušene. K zadob- Ijenju odpustka je narprej treba praviga duha pokore. Brez duha pokore se noben odpustek ne zadobi. Kdor zjutraj, opoldne in zvečer, kadar zvoni, moli angeljsko češenje s kesanim serzam in kleče, dobi 100 dneven odpustek, in kdor se verh tega kterisibodi dan v mescu prav spove, 155 in vredno obhaja, razširjenja katoljške cerkve, satrenja krivih ver, in edinosti keršanskih oblast prosi, zadobi polni odpuftek. (Benedikt XIII. 1724.) - Kdor o petkih, kedar v spomin smerti Jezusove zvoni, kleče in pobožno moli 5 Oče našev in Cešena si Marij in pri tem Boga prosi spreobernjenja greš¬ nikov, zadobi 100 dnevni odpustek. (Benedikt XIV. 1740.) Kolikokrat ime Jezusa ali Marije pobožno in zaupljivo izgovoriš, zado- biš 25 dnevni odpustek. Kdor se v tem pridno vadi, in ob smertni uri saj v sercu ta imena kliče, zadobi popolni odpustik. (Benedikt XIV. 1743.) Kdor slednji dan tri božje čednosti: vero, upanje in ljubezen, pobožno obudi, dobi vsak dan popolnama odpustik; in kdor se verh tega sleherni mesec spove, obhaja in navadnje odpustkine molitve zmoli, zadobi vsak krat popolen odpu¬ stek, kakor tudi ob smertni uri. Ta odpustik se lahko tudi terpečim dušam v vicah nakloni. 156 Kdor molitve križeviga pota v cerkvi alj doma opravi, in pri vsakim štacionu Kristusovo terpljenje premis-' ljuje, zasluži ravno tiste odpustke, kteri so bili pobožnim romarjem v Jeruzalem dodeljeni. Tudi se primorejo ti odpustki dušam v vicah v korist oberniti. (Klement XII. 1731, in Benedikt XIV. 1741.) — Tisti papež je za vsakkrat 100 dnevni odpustik za praznik angelja varha in smertno uro, in en popolni odpustik podelil vsim, ki vsak dan zjutraj in zvečer k svetimu angelju varhu molijo: Moj angelj! po Božji dobrotljivosti sim zročen tvojimu varstvu 5 razsvitli, brani in vodi me enkrat v smerti, zdaj v živ¬ ljenji. Amen. Kdor se posluži lepiga pozdrav- Ijenja: „Hvaljen bodi Jezus Kristus 1“ zodgovoram: „Amen vse večne čase!* 4 zadobi 50 dnevni odpustek. — Tudi se pridobe odpustki v osminah praznikov presvetiga imena Jezusoviga in Marije, potem v Leopoldinski bratovšini in v bratovšini serca Jezusoviga, in še po i5 7 mnogoterim. — Potlej vsi tisti, kteri' uče in store, de hodijo otroci, hlapci, dekle alj kdorsibodi h keršanskimu na¬ uku, zadobe odpustek od 200 dni; učetelji, kolikorkrat peljajo svoje učen¬ ce h keršanskimu uku, 7 letni odpustek; hišni gospodarji, kolikorkrat poduču- jejo svoje otroke, posle in hišnike v keršanskim nauku, zadobe 100 dnevni odpustek. (Pavl V. Papež Constit. ex credito pastorali XII. 1730. 15. listo— pada poterdili.) — Navadnja misel, ki se pri zadobljenji odpustka imeti mora, je: moliti za razširjenje katoliške cer¬ kve, za zateranje nejevere in krivo¬ verstva, za mir in edinost keršanskih oblastnikov. Molitev za odpustek. Vsigamogočni, večni Bog! raz¬ jasni moj um, de visoko ceno odpustkov tvoje cerkve prav spoznam in urnem, de mi ne bojo odpušeni ne grehi, ne večne kazni, ampak, če se v stanu 158 posvečujoče gnade znajdem, samo tiste kazni, ki mi jih je tvoja pravičnost ali na tem ali na unim svetu v pokoritev odločila. Ne daj mi pozabiti, de bom le potem odpustka, ki ga je tvoja cer¬ kev v tvojim imenu obljubila, deležin postal, če sim v tvoji gnadi; dodeli mi praviga duha pokore, odkritoserčno željo, tebi popolnama zadostiti, in na- tanjko spolniti vse pogoje, ki jih tvoja sveta nevesta tem naloži, kteri hočejo zadobiti odpustek! Očisti toraj, o Bog, zmiram bolj in bolj moje serce, vžgi v meni oginj svoje ljubesni in navdaj me s pravim duham pokore, ostani pri meni, de z veseljem vse spolnim, kar tvoja cerkev v imenu tvojiga Sina terja od tega, kterimu- hoče ona iz neskonč- niga zaklada njegoviga in iz zaslu- ženja vsih tvojih svetnikov tolikanj o- bilno podeliti; tega te prosim, o moj Bog! Amen. i5g Častenje presvete Trojice. Bog je sam od sebe nar popolniši bitje v treh osebah, Bog Oče, Sin in sveti Duh in ti trije so eno. — Oče je sam od sebe nar popolniši bitje, Sin je od Očeta rojen od vekomaj, in s. Duh se izhaja od Očeta in Sina od vekomaj. Trojedini Bog je vse stvaril v ne¬ besih in na zemlji, ohrani in vlada vse; brez vednosti in volje Božje se nič ne zgodi. Vse vodi in viža nar modreji previdnost. Spoznaj svojo vero v troj— ediniga Boga, kolikorkrat narediš s. križ— Svojiga godu nikdar ne posabi, de si keršen v imenu Očeta, Sina in s. Duha. — Sosebno moli trojediniga Boga v praznik presvete Trojize in sploh slednjo nedeljo, ki je v čast pre¬ svete Trojice posvečena. Molitev. O presveta Trojica! ktero v luči prave vere spoznamo, dodeli svojim i6o služabnikam gnado očitniga spoznanja svojiga neskončniga gospostva, otročjo zvestobo do svoje svete cerkve in živo vdajenje v svojo sveto voljo, de hvalimo danes in vse dni Očeta, Sina in sve- tiga Duha vekomaj. Amen. Od angeljskiga rožniga kranca. Angeljski roženkranc se moli v čast presvete Trojice in v počešenje pre- svetiga rešnjiga Telesa. Moli se pervič vera in potem Očenaš in češena si Marija; potem se ponavlja tridesetkrat angeljsko hvalno petje: Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot, ves svet je poln njegoviga ve¬ ličastva! Čast bodi Očetu, Sinu in svetimu Duhu, kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej in ve¬ komaj. Amen. Kedar se to angelj¬ sko petje desetkrat reče, se moli oče¬ naš in češena si Marija, tako de se vse v tri dele razdeli. 161 Molitev pred rožnim krancam. Bog Oče v nebesih, usmili se nas! — Bog Sin, odrešenik sveta, usmili se nas! — Bog sveti Duh, usmili se nas! — Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas! — Vsigamogočni, večni, neiz¬ rekljivi Bog! Oče, Sin in sveti Duh! nerazdeljiva edina Trojica! nar vikši Gospod nebes in zemlje, pred kterim vsi Kerubini in Serafini, in vse moči angeljev s straham in trepetam stoje: če pomislimo tvoje Božje veličastvo in svojo ničlobo, se nam je po pravici ustrašiti. Zakaj, o moj Bog! kaj smo lidruziga, kakor stvari k hudimu nag¬ njene? In mi bi tebe, Kralja vsih kra¬ ljev, večniga Boga, nar veči dobroto ugovarjali in z vsimi angel ji molili? Pademo tedaj pred-te, ubozi grešniki pred svojiga sodnika, kakor dolžni pod¬ ložniki pred svojiga stvarnika. Poglej serca svojih služabnikov in služabnic, s kterimi bi te radi hvalili in povikše- 11 162 vali, kakor te hvalijo in povikšujejo vsi angelji in svetniki v nebesih. Ti pak, o presveta Devica in mati Božja, Marija, in vi, vsi svetniki Božji, nam pomagajte, svojiga velikiga Boga in Gospoda mo¬ liti, de bomo enkrat z vami deležni njego¬ ve svitlosti in veselja v nebesih! Amen. Molitev po rožnim krancu. Hvalimo Očeta in Sina in svetiga Duha! — Hvalimo in povikšujmo ga vse večne čase! — Vsigamogočni, večni Bog! kteri si dal svojim služabnikam gnado, z lučjo prave vere spoznati ve¬ ličastvo večne Trojice, in v nji edinost svoje večne nature moliti; dodeli, de smo po terdnosti te vere vselej v vsih zopernostih poterjeni. Usmili se tudi, presveta Trojica! svojiga služabnika našiga cesarja l vse katoljške cerkve in vsih svojih slu¬ žabnikov in služabnic. Vsliši njih proš¬ nje, odpusti jim vsim njih grehe, stegni 165 svojo Božjo roko, de jih varješ in zve¬ ličaš. Po našim Gospodu, Jezusu Kri¬ stusu, svojim edinim Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetigaDuha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev k svetimu Duhu, tačas, ko hočeš s. birmo prijeti, alj se pri¬ jeme s. birme spomniti imaš. Sveti Duh, pravi Bog! ki v pravi cerkvi vero Jezusovo ohraniš čisto in in nekaljeno, gnade Božje deliš, ki raz- svitliš nevedne in zmotene, podpiraš slabotne, in vnameš njih voljo za Boga in njih dušni blagor, razjasni me, o sveti Duh! de smiram bolj spoznam res¬ nico stanovitno in sveto. Ohrani me v pravi edino sveličavni veri, vterdi me v keršanskim upanji in vžgi v meni 2§inj svoje večne ljubezni. Daj mi ob časih skušnjav moč, de zmagavno so- pervam vabljenju k grehu, hudobnimu zgledu ljudi in svojim grešnim nagibam, 11 * 164 in de svojo dušo slednjiga greha obva¬ rujem. Bodi, o Božji Duh, moja to¬ lažba ob uri terpljenja, moje upanje ob uri smerti. Kakor katoljški kristjan hočem živeti, kakor apostoljski kristjan hočem umreti, tvoje svete svarjenja hočem slušati, tvoj blagi svet čem spol¬ niti, in tako delati s tvojo gnado, dokler ne gledam od obličja do obličja Jezusa Kristusa, ki s teboj in z Očetam ko enaki Bog živi' in kraljuje vekomaj. Amen. Od presvetiga rešnjiga Telesa. Sveto rešnje Telo pridno obisko¬ vati in častiti, je ravno tako velika dolžnost katoljškiga kristjana, v kakor veliko k pobožnosti pomaga. Ce imaš kje kakšniga dobriga prijatla, ga večkrat obišeš na njegovim domu, de se z njim pogovarjaš in kratek čas imaš. I n svojiga nar boljšiga prijatla, svojig a 165 nar ljubeznjivšiga Očeta, svoje nar reči dobrote, bi ne obiskoval ? Alibi ti pr ed Božjim sedežem smelo dolgočasno bili? O koliko časa so svetniki pred svetim rešnjim Telesam doprinesli ? Kolikrat so vstali ponoči, de so v svetiše šli! Tam sedi Bog na sedeši svojiga usmi¬ ljenja, tam deli gnade verh gnad. Ob- iši tedaj večkrat presveto rešnje Telo, poklekni in istresi svoje serce pred Je- zusam, obtoži mu svojo potrebo, prosi ga, česar potrebuješ na duši in telesu. Hodi pridno k popoldanjimu žegnu ali k večernici, in če v mestu stanuješ, o- pravi pobožno štirdeseturno molitev. Sprimljuj presveto rešnje Telo k bolniku. Ne hodi memo cerkve, de bi vsaj s kratko molitvijo presvetiga rešnjiga Te¬ lesa ne počastil. Oberni času ter času tudi doma svoje oči proti hiši Boga in povikšuj v sercu skritiga Boga v sve¬ tim tabernakeljnu. — Prid iti, moli- m o! Od tega govori s. Liguori v svo¬ jim obiskanji svetiga rešnjiga Telesa kaj lepo: Resje, de v sliši Bog 166 na vsakim kraji našo molitev, kakor je obljubil: Prosite in vam se bo dalo. Mat. 7, 7. — ali dobro v temelj en je uk, de Jezus svoje gnade v tem zakramentu veliko obilniši deli' tem, ki ga tukaj obišejo, in, kakor s. Henrik Suzo pravi, usliši on tukaj veliko poprej našo molitev, kot kje drugje. Kje so pač svete duše blageji in velikodušniši sklepe storile, ko pri nogah Jezusovih v presvetim zakra¬ mentu? in kdo ve, ali se ne bote en¬ krat tudi vi tam namenili, Bogu se ven in ven podati? Jest saj — nadeljuje svetnik — in jest se spoznam iz hvalež¬ nost zavezaniga, to v pričujočih buk- vicah na znanje dati; temu desi z veliko merzloto in mnogimi nepopolnostmi po¬ novljenima obiskovanju presvetiga reš- njiga Telesa se serčno zahvalim, de se zdaj znajdem zunej sveta, v kterim sim v svojo nesrečo do šest in dvajsetiga leta živel. Pač blagor vam! če se po¬ prej, ko jest svetu odtegnete in se vse darujete tistimu velikima Gospodu, kten 167 se je dal vsiga za vas. Zopet rečem: Blagor vam! ne le v prihodnjim, ampak tudi v zadnjim življenji. Verjemite mi, vse na svetu je nečimurno, Veselice, glediša, igre, družbe., sprehodi — to so poveseljenja tega sveta, ali pove- seljenja polne nar grenkejiga žolča in polne bodečiga ternja. Verjemite mu, ki je to poskušal in sdaj neisrečeno ohžaljuje. Za gotovo imejte, de Jezus Kristus dušo, ki se le količkaj zbra¬ na pred presvetim zakramentu mudi, bolj potolažiti ve, kakor utegne ona od vživanja vsili veselic in sladnost sveta pričakovati. O kolika sladkost je, nekoliko časa z živo vero in pohlevno pobožnostjo prenesti pred altarjem, in se zanesljivo pogovarjati z Jezusam, kteri je tukaj vpričen, de vsliši našo molitev! Njemu razodeti svojo nadlogo in potrebo, ko prijatel prijatlu, v kte- •iga upanje stavi; prositi ga njegove gnade, ljubezni in večne sreče; verh tega vsiga pa, o kak prijetni raj ve¬ selje! pečati se s tem, obuditi občutke 168 ljubezni do Zveličarja, ki na altarji sta¬ nuje, in svojiga Očeta za nas prosi, ki od ljubezni do nas gori; ker ga je samo ljubezen h ti pričujočnosti pri¬ pravila, ktera stori de on skrit in od nehvaležnih ljudi čerten tu ostati blago¬ voli! Ali čiinu več besedi: „Okusite in glejte!“ Molitev. »Mojo dušo žeja po močnim, živim Bogu; kedaj bom prišel in se prikazal pred ob¬ ličje Božje?" Ps. 41. Tvoja ljubezin, o Jezus! do mene, uboziga grešnika, te je iz nebes doli potegnila, in te obdala s podobo kruha in vina, združiti te nar ožje z mano. Pridi, moj dobri Jezus! pridi, moja nar veči dobrota, k meni in potegni me s svojo ljubeznjivo gnado k sebi, de na nič druziga ne mislim, kot na tvojo ljubezen, nič druziga ne želim kot te¬ be, svojo nar veči dobroto, od nič dru¬ ziga ne govorim, ko od tvoje ljubezni, i6 9 in nič druziga ne storim, kot kar tebi dopade. Zedini me ne razdražljivo s seboj, de svet in kar mi on ponuja, v resnici spoznam in zaničujem, de si le ti moje življenje, ker potem je srnert moj dobiček, de h tebi pridem, kteri— ga jni vera ko nar vikši in ljubeznivši dobroto kaže, ktera bodi hvaljena od vekomaj do vekomaj. Amen. Od duhovniga obhajila. Duhovno obhajilo obstoji po nauku sv. Tomaža od Akvina v goreči želji, prijeti Jezusa v svetim zakramentu alt ar j a. Glede du¬ hovniga obhajila je paziti na to, kar sveti Tridentinski cerkveni zbor uči, de je temu, de se hrepenenje po s. ob¬ hajilu dvigne do popolnosti duhovniga obhajila, sosebno potrebno, de izvira ono iz žive, ljubezni polne vere. Treba je namreč, de je ta, ki to željo ima, tudi v stanu gnade Božje; de se v duhu zamore z Jezusam zediniti, in zadobiti i yo pravo korist, ktera pride iz tega sedi- njenja; zakaj ta, kteri se takrat vedo- ma znajde v kakim smertnim grehu, bi se ne samo zastonj v tem ne vadil, temuč bila bi tudi želja, sprejeti Jezusa v takim stanu, velika pregreha in božji rop. Ko bi pa kdo z tem pogojem to željo imel, če je v stanu gnade Božje, bi bilo to po vsi resnici dobro in hvale vredno; pa duhovno obhajilo bi vendar tone bilo, ker se to ne da drugači do¬ seči, ko v stanu gnade Božje, brez ktere se ni nadjati koristi iz s. obhajila; zatorej se ima vselej poprej obuditi po- polnama kes ali grevenga in žaljevanje. Molitev pri duhovnim obhajilu- Moj Jezus! terdno verujem, de si v presvetim zakramentu pričijoč; ljubim te čez vse! — Iz ljubezni do tebe se kesam vsih svojih grehov; vekomaj nočem več grešiti! — V svoji duši te želim vpričniga imeti.-Ker mi p a zdaj ni privoljeno, bistevno te prejeti, 1 7 1 pridi vsaj s svojo gnado v moje ser¬ ce! -Objamem te, o Jezus! ko že res vpričniga, in se združim vsiga s teboj; — Ne pusti, de bi se jest kedaj več od tebe ločil! — Kristusovo terpljenje. Kako ostuden je greh, nar bolj iz tega vidimo, ker je Sin Božji za¬ voljo njega take bolečine mogel terpeti. Zato je premišljevanje Kristusovigaterp- Ijenja že veliko grešnikov spreobernilo in v svetnike spremenilo. Poglejte vendar kri Žani ga Jezusa, kako svoje roke na križi steguje, de bi vse grešnike k sebi potegnil! Poglejte glavo s ternjem kronano, roke in noge prebodene, telo s šibami razmesarjeno '— oh! kdo je Gospoda Jezusa Kristu¬ sa tako terpinčil ali martral? — To smo m i grešniki storili. O padimo ta- daj z grešnico Magdaleno pod križ, in kušujmo s kesanim sercam noge svojiga Zveličarja! Mešajmo svoje solze s kervjo križaniga Jezusa, de speremo svoj dolg, svoj velik dolg. Ne obupajmo, ako smo še tako zlo grešili; zakaj križani Jezus nam je sprava naših grehov. — O krist¬ jani! premišljuj te pridno Kristusovo terpljenje! Križ je učenik sveto¬ sti. Pred križem so klečali svetniki cele ure, alj kaj rečem, cele ure, — cele noči so prečuli v objemanji križane ljubezni. — Tukaj pred križem so se naučili vsili čednost, kakor v zerkalu, tukaj so zvedili skrivnosti vsiga sveta. Križ je bil molitne bukve svet¬ nikov, knižnica cerkvenih uče¬ nikov, škit mučencov, moč in zdravje vsih pobožnih. Kako ža¬ lostno je, de se današnji dan v kristjanskih hišah tako redko podoba križaniga Kristusa vidi. — Cerkev nas v četertkih svečer Kri¬ stusove smertne brhkosti, in o petkih njegove smerti z zvonjenjem opominja. Ne pozabimo takrat moliti! — Koliko i7<> kristjanov je z velikimi težavami ro¬ malo v sveto deželo, de so vse kraje obiskali, kjer je Jezus živel, terpel in umeri! Namesto tega romanja je pozneje rajnki Leonard od Portu Mavricio ob¬ iskovanje križeviga pota razširil, kte- riga je več papežev 7 poterdilo, ki so z njim odpustke podelili, kterih so se pobožni romarji vdeležili. Hodi pogo- stama v 7 cerkev, kjer se sveti križovi pot moli; hodi pa tudi po poti poterpe- žljivosti za Kristusam, de ga boš en¬ krat na poti veličastva zamogel slediti. Sveti križevi pot. Perpravljenje. Pridi in premišljuj resno grenko terpljenje in strašno smert svojiga Zveličarja, ter oznanuj njegovo smert. Ako boš resno in globoko v svojim sercu občutil terpljenje svojiga Odreše¬ nika, boš gotovo spoznal, de ni bole¬ čine njegovi enake, de je nas on ljubil iy4 z večno ljubeznijo, in je zares Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta. — Sa- čel boš ljubiti tega, ki je tebe do smerti ljubil, kesal se boš svojih grehov, in stanovitno zaupal vanj, ki svojimu pre- Ijubimu Sinu ni prizanesel, ampak ga je dal, de bi mi zveličani bili. Cerkveni blagoslov boš prijel, odpustke zadobil, ki jih ona z to v svojim duhu opravljeno pobožnostjo veže, terpeče duše boš po¬ tolažil ter jim pomagal. Zatorej ne o- potavljaj se, nastopiti z Božjo pomočjo in priprošnjo njegovih svetnikov gnade polni križevi pot svojiga Jezusa, kušni hvaležno in častito kervave stopinje, to¬ laži, zdrami in pokrepčaj se s pogledam na križ in na njem zadobljeno zasluženje. Molitev. Oče naš, ki si v nebesih, brez kteriga ne zamorem nič dobriga, poglej me, ki prosim pod križem tvojiga Sina usmiljenja, razsvitli me, de prav spo¬ znam terpljenje tvojiga preljubiga Sina, pomagaj mi, de njegov bolečin polni i 7 5 križevi pot premišljujem s priserčnim žaljevanjem, in si zadnji trenutek nje- goviga svetiga življenja vzamem globo¬ ko v serce, navdaj me s pravim duham pokore, de zadobim odpustke tvoje cerkve, mertve tolažim in jim pomagam in de po tem potu pridem h tvojima Sinu, ki s teboj in s svetim Duham večno živi in kraljuje. Amen. I. Štacion. Pilat obsodi Jezusa v smert. Molimo te, o Gospod Jezus! in slavimo te; zakaj s svojim terpljenjem in svojo smertjo na križi si svet odrešil. Nedolžni Jezus, pravi Sin Boga, j e od pregrešniga človeka ko hudodel- nik spraševan, in v sramotno in strašno smert na križi obsojen. — On molči in pripusti svojima Očetu, njega nedolž¬ nost braniti! — O človek spomni že svo¬ jih grehov — uči se od Jezusa poterpež- ijivo terpeti krivico, in sodbo ljudi iz ljubezni do Boga voljno prenesti. 176 Molitev. Usmiljeni Jezus, daj mi, ubozimu greš¬ niku, gnado, de slednjo sovražno sodbo iz serca preženem, de mi ne boš enkrat primoran reči: Glej, kar si ljudem storil, si meni storil. Pomagaj mi, o Jezus! iz ljubezni do tebe in po tvojim zgledu s poterpežljivostjo pre¬ stati vse krive sodbe sveta , in obvaruj me strašne sodbe večniga pogubljenja. Amen. Križani Jezus! usmili se me. — Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. Dušam vsili mertvih vernikov daj, o Bog! po svoji usmiljenosti v miru počivati. Amen. II. Štacion. Jezus vzame težki križ na svoje ranjene rame- Molimo te i. t. d. (jkakor gori.) Voljno in molče vzame Jezus p° smertni sodbi težki križ, na kterim mu je umreti, na svoje s šibami ranjene *77 rame; pokojno gre z njim na Kalvar- sko goro, ko pohlevno jagnje v mes¬ nico; on gre, ker njegov nebeški Oče hoče. O človek! nosi križ, ki ti ga je tvoj Oče naložil, poterpežljivo is ljubezni proti Jezusu, — vdaj se z veseljem v Božjo voljo, de ga nosiš ko grešnik, de boš enkrat šel za Je- zusam v njegovo kraljestvo. Molitev. O moj nebeški Odrešenik! meni grešniku daš zgled svoje svete pohlev¬ nosti, in pokažeš, kako naj vse, kar mi moji neprijatli nalože, veselo nosim iz ljubezni do tebe. Daj mi gnado, de vse svoje terpljenja in križe pogumno ob¬ jamem , in ko tvoj zvesti učenec tebi ne le na Kalvarsko goro, temuč tudi en¬ krat v nebesa sledim. Križani v Jezus! i. t. d. Oče nač. Cešena si. Čast bodi i. t. d. 12 178 III. Štacion. Jezus Kristus pade pod težkim križem. Molimo te i. t. d. Težko breme križa, ali prav za prav naši grehi, tlačijo Zveličarja toli¬ kanj, de pod križem obnemore in na tla pade. On ne obupa, se ne pri¬ toži, temveč zaupa vanj, ki ga je poslal. Pomisli, o kristjan, kolikokrat si že v grehe nazaj padel! Kako si bil obupljiv, ko si padel! Prosi svojiga Jezusa gnade, de zamoreš resnično vstati in kot on, s serčnostjo sveto voljo Božjo dopolniti. Molitev. Daj, o Jezus! meni, ubozimu greš¬ niku, svoj križ tako ljubiti, kakor si ga ti ljubil, in dodeli mi moč, d e nikdar popolnama ne obnemorem , am¬ pak spet vstanem, in iz ljubezni do tebe vse veselo prenesem, de bi vselej s tvojim zgledam in tvojo gnado potolažen *79 zamogel, tebe svojiga Boga in Gospo¬ da, veselo hvaliti in poviševati. Amen. v Križani Jezus! i. t. d. Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. IV. Štacion. Jezus sreča svojo žalostno mater in svojiga učenca Janeza. Molimo te i. t. d. Presveta Devica sreča svojiga preljubeznjiviga, edinorojeniga Sina, kteriga je toliko let s priserčno skerbjo redila; ona ga vidi s križem obloženiga — od hudobnih ljudi obdaniga, odsle- herniga prijatla zapušeniga. Kako je bilo takrat njeno materno serce pre¬ sunjeno ! Jezus vidi svojo žalostno mater, in je ni vstani tolažiti. Vzemi si grenke solze matere Božje globoko k sercu in prosi po nji usmiljenja. Molitev. Obudi v meni, o dobri Jezus! živo bolečino čez vse moje grehe, in _ * 12 i8o pusti me, uboziga grešnika, se terplje- nja tvoje matere Marije vdeležiti, de greh, ki je vzrok ali uržah tvojiga terpljenja in smerti, ko nar veči hudo, do smerti studim in bežim. Amen. Križani .Jezus! i. t. d. Oče naš. Češena si. Čast bodi i. t. d. V. Stacion. Simon iz Cirene je prisiljen Kristusov križ nositi. Molimo te i. t. d. Poglej trudniga delavca, — on se brani — persiljen vzame Kristu¬ sov križ. S perviga ga z nevoljo nese, — potem z v d a j e n j e m in vzad- nje z veseljem. Kmalo po tem pe¬ lje tudi svoja sina po križevim potu. Vzemi, o kristjan! voljno svoj križ, desiravno se v začetku tvoja natura vstavlja, vzemi ga z Jezusam in nikoli ne sam — bodi njegov učenec — za¬ taji se sam sebe in nasleduj ga, nje¬ govo breme naj ti bo sladko in nje¬ gova teža lahka. 181 Molitev. O terpeči Jezus! pomagaj mi, de bom iz ljubezni do tebe prostovoljno in ne prisiljen vselej pripravljen, nositi križ, kteriga mi Božja modrost naloži, kakor — kjer — kedar — in kakor dolgo ti hočeš, ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. v Križani ^Jezus ! i. t. d. Oče naš. Češena si. Čast bodi i. t. d. VI. Štacion. Sveta Veronika Jezusu obraz obriše. Molimo te i. t. d. Usmiljena Veronika hoče svojima učeniku še enkrat službo ljubezni ska¬ kati, in mu pot k smerti pomoči olaj¬ šati. Brez strahu pred množico počasti Boga, se trudama skoz sirovo trumo Zl ’’je, in obriše s pertam Jezusov obraz. Ko plačilo te usmiljenosti ji da v spo- nunj podobo svojiga svetiga obraza. l’ako poverne Jezus vsako delo ljubezni. Bodi marljiv v djanji, ne boj se nikoli 182 ljudi, kjer gre za Božjo čast in nje¬ govo sveto voljo, in misli vedno na Boga, ki vse vidi in sliši. Molitev. Dodeli mi, o ljubeznjivi plačeva- vec! gnado žive vere, in vtisni glo¬ boko v mojo dušo svoje sveto obličje, de te vselej v terpečih obmiljujem, te zagledam v zapušenih, te spoznam v preganjanih, jim vsim pomagam, in de po tem takim zmiram podobniši tebi prihajam in se enkrat zedinim s teboj, ki z Očetam in s svetim Duham ve¬ komaj živiš. Amen. Križani Jezus! i. t. d. Oče naš. Češena si. Čast bodi i. t. d. VII. tšlacion. Jezus drugi pot pade. Molimo te i. t. d. Jezus sam ne more z Simonam iz Cirene priti na Kalvarsko goro. Tako slab je on zavoljo nas postal, de že 185 drugi pot pade. — Tolikanj ga je tla¬ čil grešni dolg ljudi! Ne nakladaj, o kristjan! novih grehov na njegov križ, ampak pomagaj mu tudi ti s pravo dušno gorečnostjo in delavno ljubeznijo nositi pretežko breme križa. Molitev. O Bog! ki si žalostne in greš¬ nike odrešil in poživil po terpljenji svojiga Sina, daj mi priserčno ljube¬ zen do mojiga terpečiga Zveličarja, de bom, od svojih grehov vedno bolj osvobojen, vsak čas le dobre dela do- pernašal in enkrat večni mir dosegel. Amen. v Križani Jezus! i. t. d. Oče naš. Češena si. Čast bodi i. t. d. VIII. Štacion. Jeruzalemske žene obmiljujejo in objokujejo Jezusa. Molimo te i. t. d. Kako je mogel pogled Zveličarja 184 na potu v smert za nas grešnike, presuniti človeško serce, če so že nje¬ govi sovražniki ganjeni bili do mih- vanja in solz! Jokaj, o kristjan! nad seboj in svojimi grehi in premisli, kaj ti je pričakovati od Božje pravice, ki je svojiga preljubiga Sina zavoljo ms tolikanj udarila. Molitev. O nar boljši in usmiljeni Jezus! daj mi vedno pomljivimu biti tvojiga lerp- Ijenja, de svoje grehe vsak čas objo¬ kujem, in de imam priserčno sočutje s svojimi terpečimi bližnjimi. Usmili se me, in dodeli mi gnado, de zares jamem svoje življenje boljšati. Amen. Križani v Jezus! i. t. d. Oče naš- Češena si. Čast bodi i. t. d. IX. Štacion. Jezus tretjikrat pade. Molimo te i. t. d. Še enkrat je padel ljubeznjivi Jezus 185 pri Kalvarski gori. Ves zdelan se ko¬ maj zamore malo spočiti. Njegovi so¬ vražniki z noviga ž njim po nečloveško ravnajo. Daritev še ni pernesena, in svet ne odrešen. Svoje poslednje moči on zbere, in hoče dokončati križevi pot, ker njegov nebeški Oče tako hoče. O kristjan! vzemi si dobro k sercu, kolikokrat je padel Jezus zavoljo tebe. Ne počivaj, ampak vojskuj se pogumno, dokler ne skončaš, kar Bog hoče. Molitev. Strašne so tvoje sodbe, o Bog, ne¬ izvedljiva je tvoja modrost in neskonč¬ na tvoja ljubezen! — Kaži jih vedno mojim očem, de po moči bežim greli, in padši ne obupam, ampak zanese se na tvojo neskončno usmiljenost, spet v stanem in vedno mislim, de si ti, o Bog! moj usmiljeni Oče, de je tvoj Preljubi §>in moj Odrešenik, in de sim ‘voj otrok, ki hoče do konca svojiga živ¬ ljenja spolnovati tvojo voljo. Amen. 186 v Križani v Jezus! i. t. d. Oče naš. Češena si. Čast bodi i. t. d. X. Štacion. Jezusa slečejo in mu dajo žolca piti. Molimo te i. t. d. Komej je prišel Jezus na Kal- varsko goro, mu vzamejo križ, poter- pežljivimu Zveličarju potegnejo oblačila iz života, in nar Sveteji ogleduje svojo mertvaško posteljo in strašno perpravo terpljenja. Nazadnje mu podajo vina i žolčem zmešaniga. Tukaj pokori on, o kristjan! tvojo nečimernost, tvojo lakomnost in tvojo sl a dno st. Molitev. Daj mi, o Gospod! spoznati n i č 1 o b o vsili dobrot in časti tega sveta, de bom v duhu zares ubog postal, spomni me večkrat moje mertvaške po¬ stelje in svoje strašne sodbe, de mi ves svet nič ne pomaga, če na svoji duši škodo terpim. Obvaruj me poželenja 18 7 oči in sleherne sladnosti, de bom tukaj in tamkaj s svojim Zveličarjem živel. Amen. Križani Jezus! i. t. d. Oče naš. vešena si. Čast bodi i. t. d. XI. Štacion. Jezusa na križ perbijejo. Molimo te i. t. d. Poglej z Marijo, svojo materjo in z Magdaleno svojiga Zveličarja, kako na sirovim križi visi. Njegove roke so razpete in z žeblji prederte; njegove poge silama na križ perbite. On ne toži in ne žaljuje, temuč moli za svoje so¬ vražnike, ki ne vejo, kaj delajo. Pre¬ kisli, o človek! njegovo bolečino, kedar pi bolan in v terpljenji, premisli, kaj J n kako je terpel Jezus! Molitev. Križani Jezus, usmili se me, in vtisni svojo bolečino globoko v moje Se rce, de ne bom ob uri terpljenja in 188 smerti nikdar godernjal in tožil, am¬ pak de bom vselej gledal na tvoje svete rane in razpete roke, veselo klicaje: Posvečeno bodi, Oče, samo tvoje ime in tvoja volja naj se sgodi kakor v ne¬ besih, tako tudi na meni, ubozim greš¬ niku. Amen. Križani Jezus! i. t. d. Oče naš. Češena si. Čast bodi i. t. d. XII. Stazion. Jezus na križi umerje. Molimo te i. t. d. Potem ko je bil Jezus na križ perbit, so ga dvignili. Njegove raz¬ pete roke so pripravljene, vsoljni svet objeti in žegnati. On kliče na ves glas: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil? Dopolnjeno je! in na¬ gne svojo umerajočo glavo ter sroci svojiga duha svojimu nebeškimu Očetu. O kristjan! poglej resno na kriz, spominik svojiga dolga, spominih Božje pravice in spominik ljubezni 189 edinorojeniga Sina! Njegova smert je naše življenje! — Molitev. Utisni, o Oče! svojiga Sina smert- no težavo v moje serze, de brez ne¬ hanja prevdarim dobro, kolike vred¬ nosti je moja duša, ki je za njo tvoj dragi Sin umeri, in de se prihodnjič v ničemur družim ne hvalim, ko v Je¬ zusu, in sicer v Jezusu križanim, in de ob uri smerti svojo dušo sročim v tvoje očetovske roke. Amen. Križani Jezus! i. t. d. Oče naš. Oešena si. Čast bodi i. t. d. XIII. Štacion. Jezusovo telo z križa snamejo. Molimo te i. t. d. Po Jezusovi smerti snamejo nje¬ govi učenci in perjatli njegovo telo s križa in ga polože v naročje žalostne katere. Njen §in je postaFnaša * a stnina. Njegov Oče je po nje- l 9 0 govi smerti naš oče, njegova mati naša mati, njegovo zasluženje naše zasluženje. Njegovo veličastvo naše veličastvo. Marija vidi vse rane fvoji- ga Ijubeznjiviga Sina. Tako neha vsako zBogam prestane terpljenje. Bodi moč¬ no , moje serce — terpi in prestani, dokler te srečen konec k Jezusu in Marii ne pripelje! Molitev. Jezus! Sin živiga Boga, usmili se me; uterdi me po svojih svetih po* terih ranah, razsvitli me, de te z no¬ vimi grehi ne križam več. Žalostna Mati Jezusova! podpiraj mojo molita pri svojim križanim Jezusu, de bi, sled- njiga greha prost, večno življenje do¬ segel. Amen. Križani Jezus! i. t. d. Oče nas, Cešena si. Čast bodi i. t. d. XIV. Štacion. Jezusovo telo v grob polože. Molimo te j. t. d. T 9* Sprimi še h koncu učence Jezu¬ sove in pri jatle, viditi, s kako skerblji- vostjo perpravljajo Jezusu nov grob; prevdari sveto častitljivost, s ktero zavi¬ jejo predragi zaklad v perte in ga v grob položijo. Čas, denarje in posvetno čast so pripravljeni dati, debi svojimu ljublje¬ nima učeniku skazali zadnjo službo. To zamore le goreča ljubezen. Perpravi svoje serce, de bo čisto, neoskrunjeno in vse¬ lej vredno, sprejeti svojiga Zveličarja. Molitev. O ljubeznjivi Odrešenik človeštva! usmili se me, uboziga grešnika, ki se vsih svojih grehov iz serza kesam, in padomesti s svojim svetim terpljenjem ui zasluženjem, česar mi manjka, in daj mi svoje življenje tako peljati, de bom enkrat hrepenel po smertni uri, ktera me za večno s teboj sklene, kjer bom potlej počival v miru, in tebe hvalil ui slavil. Amen. v Križani v Jezus! i. t. d. Oče naš. košena si. Čast bodi i. t. d. 1 9 2 5 Oče našev. Čast bodi i. t. d. (jkterih zadnji očenaš se moli na mi¬ sel cerkve). Sklep. Sadaj si se zopet vdala svojim« Zveličarju, o keršanska duša! Reci z ljubezni polnim, zvestim sercam: Go¬ spod! vsa sim tvoja, in ti si ves moj! Ne pusti se več od reči sveta vjeti. Tvoj Zveličar je zate umeri, živi torej hvaležno zanj. Ne loči se nikdar od svojiga Odrešenika. Je ni daritve na- siga odrešenja, memo daritve Jeszuove. Ohrani skerbno ta zaklad, on bodi tvoja pomoč v življenji, tvoja tolažba v smerti in unstran groba tvoje plačilo. Molitev s križem v rokah« V čast svetih peterih ran Jezusovih. Tukaj vidim les križa, na kteriffl je moj Odrešenik visel: tukaj vidim veliciga duhovna, ki nas spravi z raZ' *9 5 serdenim Očetam. S kakšnim zaupa¬ njem se smem, o Jezus! k sedežu tvoje gnade bližati! Naj bojo moji grehi kakorsibodi velici, ti mi jih odpustiš, ako te tega skesan prosim. Ti si Jag¬ nje Božje, ki odjemlje grehe sveta. Spodobno kušnem tvoje roke, ki so me stvarile, branile in žegnale. -— Kuš¬ nem tvoje roke, s kterimi si me zmo- teniga tako dolgo iskal. — Jest kušnem tvojo sveto stran, ki si jo pustil pre¬ bosti, de zamorem v tvoje ljubezni polno serce pogledati. Molim te, o Je¬ zus! in te slavim, zakaj s svojim sve¬ tim križem si odrešil svet. Moj Bog! moj Odrešenik! bodi mi, ubozimu greš¬ niku, milostiv. V tvoje na križi raz¬ pete roke zročim svojo dušo. Amen. Litanije oc? terpljenja in smerti Jezusa Kristusa. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! 13 ig4 Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, . Sin vsiga sveta rešni Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sami Bog, Jezus, kteri si ponižno v Jeruza¬ lem šel, Jezus, kteri si svojim učencam no¬ ge umival, Jezus, kteri nam kakor živi kruh' moč daješ, Jezus, kteri nas s svojo sveto kervjo razsvitljuješ, ( Jezus, za trideset srebernikov prodan, Jezus, na svoji duši do smerti ža¬ losten , Jezus, kteri si v v er tu Getzemanu kervav pot potil, Jezus, na oljski gori od angeljev poterjen, Jezus, od Judeža Skarjota zdan, Jezus, zvermi in verigami zvezan, Jezus, od svojih učencov zapušen, usmili se nas »9 5 Jezus, pred Anaza in Kajfeža po-1 stavljen, Jezus, za uho udarjen, Jezus, od krivih prič tožen, Jezus, trikrat od Petra zatajen, Jezus, kakor hudodelnik Pilatu zdan, Jezus, pri Pilatu krivično tožen, Jezus, v belim oblačilu zaničevan, Jezus, menj kakor razbojnik Ba¬ raba čislan, Jezus, neusmiljeno bičan Jezus, v škerlatast pla oblečen, Jezus, s ternjem kronan, Jezus, v sveti obraz zapljevan, Jezus, s terstam po glavi tolčen, Jezus, nedolžno k smerti obsojen, Jezus, hudobnim Judam v oblast dan, Jezus, s teškim križem obložen, Jezus, kakor nedolžno Jagnje k smerti peljan, Jezus, na gori Kalvarii do naziga slečen, Jezus, za noge in roke na križ J pribit, j 15 * in raztepen,) jš saničljivo usmili se nas! 196 Jezus, kteri si na križi sa sovraž-' nike prosil, Jezus, na križi od Judov zani¬ čevan , Jezus, od leviga hudodelnika na križi preklinjan, Jezus, kteri si desnimu hudodelniku, ki se je spreobernil, sveti raj ob¬ ljubi 1 , Jezus, kteri si na križi svojo žalost¬ no mater učencu Janezu zročil, Jezus, na križi z jesiham in žol¬ čem napojen, / Jezus, kteri si vse dopolnil, kar je bilo od tebe prerokovano, Jezus, svojimu nebeškimu Očetu do smerti pokoren, Jezus, kteri si na križi svojo dušo v roke svojiga nebeškiga Očeta zročil, Jezus, kteri si na križi z nagnje¬ no glavo umeri, Jezus, na križi s sulico v serce preboden, Jezus, s častjo s križa snet, / usmili se nas J 97 Jezus, v tančico zavit, usmili se nas! Jezus, v nov grob položen, usmili se nas! Jezus, kteri si očake iz tamnic rešil, usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, zanesi nam o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Molitev o velikim petku. Poglej, o moj Bog! na to svojo družino, za ktero se je naš Gospod, Jezus Kristus, brez pomislika v roke grešnikov voljno dal, in je terpljenje križa prestal; ki s teboj živi in kra¬ ljuje v edinosti svetigaDuha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. i 9 8 Premišljevanje ob četertkih, kedar v spominj Kristusove smertne brhkosti zvoni. Gospod Jezus se je začel na Oljski gori tresti, žalosten rekoč v : „Moja duša je žalostna do smerti! — Cujte in molite, de v skušnjavo ne padete.“ In je padel na svoj obraz trikrat rekoč: „Moj Oče! če je mogoče, vzemi ta kelih terpljenja od mene, ali ne kakor jest čem, temuč kakor ti češ!“ In njegov kervav pot je dir¬ kama na zemljo padal, in angelj iz ne¬ bes se mu je prikazal in ga tolažil. Molitev. O Jezus! ki si za nas kervav pot potil, pomagaj nam čuti in moliti, de nikoli ne pademo v skušnjavo, ampak bomo slednjiga zlega rešeni. Amen. Premišljevanje ob petkih, kedar v spominj Kristusove smerti zvoni. Ko je bil Gospod Jezus križan, je stopila od šeste do devete ure ve- *99 lika tema po vsi zemlji. Ob deveti uri je z velikim glasam klical: „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? — Oče, v tvoje roke zročim svojo dušo. w In je glavo nagnil in svojo dušo izdihnil. Molitev. • Zahvalimo te, o Gospod Jezus, de si za nas na križi umeri, in te pro¬ simo, vtisni svojo bolečino globoko v iiaše serca, de ne bo tvoje terpljenje in smert na nami zgubljena, ampak bo tolažba v naši smerti. v Amen. Pet Oče našev. Cešena si i. t. d. in molitev za odpustek. Častenje Marije, presvete Device. Kdor časti §ina, časti tudi ma¬ ter. Kdor Jezusa resnično časti, ča¬ sti tudi Marijo, mater Božjo ko to, ki je polna gnad, s ktero je Gospod, ktera je bila češena med ženami. Od 200 tega pove s. Alfonzi od Ligvori toliko lepiga, de ti ga ne morem zamolčati in sicer: Kar vtiče obiskanje presvete Device, je znan in sploh poterjen nauk s. Bernarda: Bog ne deli gnad, kak«r po rokah Marije. Zatorej pričuje P. Svareč: Misel katoljške cerkve je, dokler me v nebesih ne vidiš srečniga, kjer bom vstani, zraven Boga tebe po¬ viševati in ti večno hvalo peti. — Tab upam, tako naj se zgodi! Marijni rožnikranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani Marii venec ali krancelj spletajo, s ° večkrat po versti ponovljena „CešenaS) Marija 44 v kteri se po besedi „Jezus razni izreki postavljajo , kteri življenja terpljenje in poveličanje Kristusa in Ma¬ rije zadevajo. Ti postavljeni vmesni iz¬ reki se imenujejo skrivnosti. Zač« 6 se rožnikranc z: Verujem v Boga Očeta, potem se moli en Očenaš in Češe« 3 s v i Marija petdesetkrat. Po vsaki deseti Češena si Marii se moli Očenaš, s ktu- rim se rožnikranc v pet razstavkov ra«' deli5 skrivnosti, ki se v razne ra z ' 2o5 stavke za besedo: Jezus — devajo, so tele: Skrivnosti 1. v veselim delu. Ob pondelkih in četertkih. (Od adventa do pepelnice vsak dan.) !• Kteriga si devica spočela. 2. Kteriga si devica v obiskanji Eli¬ zabete nosila. 3. Kteriga si devica rodila. 4. Kteriga si devica v tempeljnu da¬ rovala. Kteriga si devica v tempeljnu našla, 2. v žalostnim delu. Ob torkih in petkih. (V postu vsak dan.) k Kteri je za nas kervav pot potil. £ Kteri je za nas gajžlan bil. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. 4- Kteri je za nas težki križ nesel. 5- Kteri je za nas križan bil. 2o6 3. v častitim delu. Ob sredah, sabotah in nedeljah. £0 velikonočnim času vsak dan.) 1. Kteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 3. Kteri je svetiga Duha poslal. 4. Kteri te je v nebesa vzel. 5. Kteri te je v nebesih kronal. Molitev. O Bog ! ki si naše perbežališe in pomoč, sprejmi milostno bogaboječo prošnjo in klicanje svoje cerkve; ki si ji to častenje opravljati rekel, dodeli nam po svoji usmiljenosti, de gotovo dosežemo, česar te z živo vero pi'O' simo, po Gospodu našim, Jezusu Ki*' stusu, tvojim Sinu, kteri s teboj živ* in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Arne* 1 ' v Vsi trije rožnikranci imajo 15® Češena si Marij, kteri se zato Mariju* psaltar imenujejo, ker ima Davidov psaltar 150 psalmov alj duhovnih pe* ‘loj sem. Ne sramuj se, rožniga kratica ali Paternostra v roko vzeti in nanj moliti, zakaj veliko visokoučenih ga moli. Ne domišljaj se odveč prebrisaniga, temuč bodi ponižen otrok, in pleti ljubi Devici saj ob nje praznikih ta lepi venec, de te bo enkrat tudi ona po priprošnji svojiga ►Sina obdala z vencam nebeške slave. Zahvaljenje po ročnim krancu, ki se ga zjutraj moli. Zahvalimo te, vsigamogočni Bog! z a vse tvoje dobrote, ki si jih nam skazal, kteri živiš in kraljuješ od ve¬ komaj do vekomaj. O. Amen. O Devica Marija, nar vredneji mati Božja, sprejmi ta rožni kranc, ki smo ga Bogu in tebi v čast molili. Per- oesi to molitev pred sedež Narvišiga v blagor katoljške cerkve; za mir in edinost keršanskih oblastnikov; za žive jo mertve; za bolne in zdrave; za vjete jo žalostne in za nas, svoje služabnike ’o služabnice. Prosi za nas, o nebeška 2o8 kraljica! de bi enkrat po terpljenji tega sveta mi vsi s teboj in z vsimi zvolje- nimi v nebeški domovini srečno živeli in se brez konca veselili. Marija, presveta Devica, s svo¬ jim božjim Sinam brani in blagoslovi ali žegnaj nas vse! Nagle in nepre- videne smerti obvaruj nas Bog Oče Bog Sin-j-in Bog sveti Duh. Hva¬ ljeno bodi ime Gospoda našiga, Je¬ zusa Kristusa, in v ime presvete Device Marije. — Sveti Stefan in vsi svetniki Božji naj bojo zmiram in večno hvaljeni. O. Amen. Zahvaljenje po rožnim krancu, ki se ga zvečer moli. Zahvalimo te, vsigamogočni Bog! za vse tvoje dobrote, ki si jih nam skazal, kteri živiš in kraljuješ od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. Vsigamogočni, večni Bog, ki si ljudem pripomočik zveličanja in gnado večniga življenja dodelil, prosimo te, 209 daj nam, svojim služabnikam in slu¬ žabnicam, gnado, uterdi duše, ktere si stvaril, de bojo ob smertni uri brez madeža greha vredne postale, pred svojiga stvarnika pripeljane biti. Gospod Jezus Kristus! prosim te per britkosti tvojiga terpljenja, ki si ga na lesu križa iz ljubezni do nas prestal, zlasti ko se je tvoja presveta duša iz tvojiga češeniga telesa ločila, usmili se moje duše in vsili danas umerajo- cih, in pelji jih v večno življenje. O Marija, ki si pod križem Je¬ zusa, svojiga umerajočiga Sina, naša in vsih umerajočih mati postala, pro¬ simo te pri tvoji materni ljubezni in skerbi, pri tvojih prelitih solzah, skaži se nam in vsini danes pojemajočim milostivo mater in ljubezni polno sred- nico pri Bogu, de bi enkrat po tem minljivim življenji s teboj in z vsimi svetniki večni mir vživali. O. Amen. Marija, presveta Devica, i. t. d. (kakor zgorej.j 14 2 10 Molite v. O Bog! usliši molitev svojih slu¬ žabnikov in služabnic, de bomo po pri¬ prošnji presvete Device Marije obva¬ rovani perhodnjili skušnjav, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. O. Amen. Molimo torej pobožno rožnikrancv spomin in čast svete matere Božje, in združimo svojo molitev z molitvijo svete cerkve, de bo vsigamogočni Bog po pri¬ prošnji Marije ohranil riinsko-katoliško cerkev, keršanskim oblastnikam dodelil mir in edinost, ter branil duhovno in posvetno gosposko. Sosebno pa hoče¬ mo častivcov, dobrotnikov in branivcov te pobožnosti, bodisi živih ali mertvih, spomniti v svoji molitvi. Verujem v Boga Očeta i. t. d. Častenje svetih angeljev. Angelji so čisti duhovi, t. j. bitja, ki imajo bolj popolnama um in voljo 211 memo človeka, telesa pa ne. S. Pavl imenuje te nebeške duhove Kerubine, Serafine, Trone, Gosposke, Moči, Oblasti, Vojvodstva, Arhangelje in Angelje. Devet korov angeljev je tadaj, po redu njih posebnih lastnost in služb. Bog jih je stvaril, de ga časte, ljubijo, molijo, mu služijo in sosebno pa, de ljudje varijejo. Vsi angelji niso bili Bogu po¬ korni; nepokorne angelje je Bog v pe¬ kel zavergel; in imenujejo se hudi du¬ hovi ali hudiči. Vsak kristjan ima svojiga angelja varha, ki ga opominja, podučuje, svari, tolaži, in na duši in na telesu varje. — Ne pozabi noben dan klicati syojig a svetiga angelja varha, zlasti z jutraj in zvečer; slušaj ga, kar ti v serce daje, ker njegov glas je Božji glas. Časti tudi svetiga angelja Mi¬ haela (29. Kimovca); zakaj on je varh vse cerkve, kteri nam posebno v smertni Ur i pomaga, zoper svojiga hudiga so¬ vražnika se vojskovati in ga prema¬ gati. * 14 212 Molite v k svetimu arkangel ju Mihaelu. (39. Kimovca.) Slavni knez, s. arhangelj Mihael! spomni se nas tukaj in povsod, in prosi vedno za nas pri Sinu Božjim. Ker ho¬ čem brez konca pred obličjem angeljev poviševati svojiga Gospoda, njega mo¬ liti v njegovim svetim tempeljnu, in slaviti njegovo ime; bodi moj varh v življenji, moj spremljevavec v smerti in enkrat veselje mojiga serca, če bom tako srečin, hvaliti in slaviti s teboj Očeta, Sina in svetiga Duha, po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Molitev v čast svetih angeljev- O Bog! kteri po svoji neizreklijvi modrosti in previdnosti pošiljaš svete angelje, de nas varjejo, prosimo te, dodeli nam gnado, de bi se zdaj na zemlji njih brambe, in enkrat v nebe¬ sih njih družbe veselili vekomaj. Amen. 2 13 Molitev k svetimu angelju varhu. Sveti angelj, moj zvesti prijatel in tovarš na potu tega življenja, od nebeškiga Očeta meni za varha poslan! zahvalim se ti za vso ljubezen in skerb- nost, z ktero nad mojo dušo čuješ. Kličem in prosim te, prosi za mene pred sedežem Božjim. Obvaruj me vsih duš¬ nih in telesnih nevarnost; brani me su¬ per sovražnike mojiga življenja; sprosi mi gnado, de vedno v strahu in v pri— čijočnosti Božji hodim; stori me paz- ijiviga in previdniga, de v nikakoršin greh ne dovolim. Pomagaj mi vse skuš¬ njave premagati, daj mi moč v vsih križih in težavah, posebno v zadnjim vojsko¬ vanji ssmertjo in pelji mojo dušo k Bogu; njenimu začetku in koncu. Amen. Castenje svetnikov Božjih. Poglej, o kristjan! v nebesa in Premišljuj nešteto množico svetnikov od Vsih narodov in časov in rodov, s krono 2 14 svetosti na glavi in z vencam premage v roki, ker so na zemlji veliko žalosti prestali, v nedolžnosti živeli in se Oj¬ stro pokorili. Zdaj vživajo plačilo svo- jiga terpljenja — večno sveličanje! Po¬ vej sam: Ali niso vredne nebesa, zanje kaj prestati? Vzemi si tedaj svetnike v zgled j slabi človeki so bili, kakor ti. Ravnaj z Božjo gnado, kakor svetniki, in tako čast zamoreš doseči: Zvoli si posebno nektere zmed svetnikov vzgled, kteri se tvojima stanu podajo, in po¬ snemaj jih. Beri večkrat življenje svet¬ nikov, de spoznaš, koliko so si priza¬ deli in kako malo si ti prizadeneš. —' Prosi svetnike tudi, de zate per Bogu prosijo, zakaj oni zamorejo veliko v nebesih. Zvoli si svoje patrone, to je, varhe. Tudi njih podobe časti in njih svete telesa ali druge ostanjke od njih- Zakaj od tacih zveličanih duš, ki jih sam Bog tolikanj časti, imamo tudi mi vse spominje ravno tako častiti, kakor je naša sveta cerkev vsak čas zapo¬ vedala, in so to storili naši predniki- 2 15 Molitev v dan svetiga Vincencja mučenca. (22. Prosenca.) Pogumno in slavno si ti, o sveti Vincenci, premagal svet in z veseljem si dal svoje življenje za Jezusa. Ne pozabi mojih slabost, in prosi za mene, de se tudi jest po tvojim zgledu voj¬ skujem, svojo vero do konca zvesto ohranim, in se enkrat, s častitim ime- nam zmagavca venčan, med zvoljenimi veselim vekoma. Amen. Molitev v dan svetiga aposteljna Matija. (24. Svečana.) Prosi za mene, o sveti Matija! de mi Bog gnado da, svoj sveti poklic zmiram bolj spoznati, po svojim spo¬ znanji zrniraj pridnejši delati, de bom enkrat v število teh vzet, ki pred Božjim sedežem večno hvale Očeta, Sina in svetiga Duha. Amen. 2 16 Castenje svetiga Jožefa. (19. Sušza.) Sveti Jožef je bil ženin Marije in rednik Jezusa Kristusa. On je vidil svojiga Zveličarja, kteriga so preroki veliko pred prerokovali, ležati v hlev- čiku; on je bežal z Marijo in detetam, Jezusam, po povelji Božjim v Egipt; on je iskal z Marijo tri dni Jezusa. Je¬ zus , kralj vsili kraljev, mu je bil pod- ložin in pokorin. Kolika čast, kolika gnada za človeka! Časti ga torej 2 otročjim zaupanjem. Misli na njegovo čast — njegovo veselo pokoršino — na njegovo vdajenje v voljo Božjo v vsih njegovih revšinah in težavah. Na¬ pravi sklepe za vse življenje in prosi ga njegove priprošnje tim več, ker jena® Gospod, kakor s. Terezija terdi, dal p” skušnjah zvediti, de on v nebesih sled¬ njo prošnjo s. Jožefa usliši. — Nobeni- ga teh, kteri spoštujejo tega svetnika, ne poznam, ki bi ga ne bila vidila vedno bolj in bolj napredovati v čed- 217 N ja S P M. O GO o* s< nostih. Po ljubezni Božji vošim, de bi slehern, kteri tega ne verjame, na sebi poskusil. Litanije k svetimu Jožefu. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas ! Kriste, usliši nas! Bog Oče v nebesih, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! Sveta Trojica en sami Bog, usmili se nas! Sveta Marija, nevesta svetiga Jožefa, prosi za nas! Sveti Jožef, ženin Device Marije, j Bi oskerbnik in rednik Jezusa, r r* .v .v . v ‘*po pričevanji s. Duha pravični moz, .*'* zvesti in skerbni gospodar, B* varh Device Marije, * zvesti spremljevavec Device Ma- posebni pomočnik umerajočih, ‘i zgled deviške čistosti, 2 18 Ti zgled keršanske pohlevnosti, ’ Ti zgled ljubezni Boga in bližnjiga, Ti v Božjih skrivnostih od s. Duha, razsvitljeni mož, Ki si včlovečenje večne Besede pol Božjim razodenji zasližal, Ki si z Marijo Devico iz pokoršinel potoval v Betlehem, Ti pobožni častivec v hlevu rojeni- ga Odrešenika, Ki si kri novorojeniga božjiga deteta pri njegovim obrezovanji tak bo¬ gaboječe častil, ) Ki si s Marijo božje dete v tein-' peljnu daroval, Ki si po svarjenji angelja z detetain in njega materjo v Egipt bežal, Ki si po smerti Heroda božje detel in njegovo deviško mater Marijo spet v Izraelsko deželo pripeljal, Ki si z Marijo zgubljeniga Jezusal tri dni žalosten iskal, Ki si ga v Jeruzalemu v tempeljnul sred učenikov z veseljem zopet našel, prosi za nas, o sveti Jožef'. 219 Ki si očetovsko oblast imel čez\ o Gospoda vsih gospodov, f i. Ki si v evangelji s častjo imeno-i N van mož Marije, od ktere je ro-/ 95 jen Kristus, 1 2. “ 0 ti naš srednik , / V vsih naših potrebah, \ "g V vsih naših zadevah, I 5 Ob uri smerti, r Po svoji zvesti priprošnji, \ Po svojim nar čistejim poročenji, / 2, g Po svoji očetovski skerbi in zve-4 stobi, 1 ° Po svojim prestanim trudu in djanji,/ Mi, tvoji revni zročenci, . Do nas svojimu rejencu Jezusu in 13 svoji nevesti Marii priporočiš, j =• De vsim devicam in zakonskim spo-B o dobno čistost sprosiš, ( £ De vsim duhovnim in posvetnim zbo-r r am pravo ljubezen in edinost od/ S. Boga zadobiš, lš: De vsim vladarjem gnado sprosiš, I- svoje otroke in podložne v strahu I božjim srediti in ohraniti, ! 220 De tem, kteri te serčno ljubijo in] častijo, posebno ljubezen in do¬ broto dodeliš, De pri vsih v svojini imenu zbranih rejencih z očetovsko pomočjo o- staneš, De vsim, ki te tvoje priprošnje! prosijo, zvesto pomagaš, [ De nam z Jesuzarn in Marijo v na-/ šib smertnih težavah na pomoč perhitiš, De umerših keršanskih duš ne za- •e O I ! B o rt s ££• >—• B pustis, O nar čistejši ženin Marije, O zvesti rednik Jezusa, O sveti Jožef, Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas, o Gospod! Jezu K riste, sliši nas! Jezu Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! 22 1 Kriste, usmili se nas! Gospod, v usmili se nas! Oče naš i. t. d. Cešena si Marija i. t. d. Molite v. O usmiljeni Bog! ki si uboziga tesarja, svetiga Jožefa, zvolil za že¬ nina presvete device in za rednika svo- jiga preljubiga Sina, dodeli mi po nje¬ govi priprošnji čistost duše, in obvaruj moje telo sledujiga madeža. Uči me po njegovim zgledu tebi vselej pokorniga biti, in v te zaupati. Samo tvoja volja, o Oče! naj se zgodi. Vse boš v moje dobro obernil, desi ne vidim izida. Po¬ magaj mi, de se v svojih terplje- n jih, svoji revšini in nadlogi zmiram obnašam s nogumam. Ohi a ni mešamo v svoji ljubezni in daj mi po terpljenji tega sveta nebeško veselje, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. God svete Fdeonore. (21. Svečana.) Dodeli mi, o Bog, po priprošnji 222 svoje zveste služabnice, s. Eleonore, gnado, svet z njega dobrotami tako spoznati, ne kakor se mi on vidi, am¬ pak kakor je v resnici. Daj mi ne¬ premagljivo moč, nikdar ne natore in njeniga vabljenja, temuč pot tvoje gnade slediti. Oberni moje misli večkrat na zgled svete Eleonore, ki je bila čista v mislih, previdna v sodbi, neomade- ževana v poželenji, ljubesnjiva v go¬ vorjenji, pasljiva na tvojo voljo, in nik¬ dar ne na nečimurno sodbo ljudi j de bom tudi jest enkrat gledal z njo tvoje očetovsko obličje, in se veselil s vsimi, kteri so tebi v tvojim Sinu s svetim Duham vselej zvesto služili. Amen. V dan svetiga Viktorina. (23. Sušca.j Prosi za me, o sveti zmagovavec, de v življenji vselej zmagam, in v smerti ne obnemorem. Kliči Boga, kedar sim skušan, vojskuj se s me¬ noj, kedar sim slab, podpiraj me, če 223 padem, bodi mi v pomoč, če me nevar¬ nost obhaja; sprosi mi sveto ljubezen, če Omerzujem, de nebomimelsvojigaimena v svojo sramoto, temuč v čast Boga in v tvoje veselje, ki se pri Bogu radu- ješ. Amen. Vastenje svetiga Vincencja Fe- rerja. (5. Maliga travna.) Čuden je Gospod v svojih svet¬ nikih. Od tega pričuje delavno življenje s - Vincencja Fererja, ki je bil rojen 20. Prosenca 1350 v Valencii. Po nje¬ govi prošnji je Bog neštete čudeže storil, slasti pri nespokornih in terdovratnih grešnikih. Umeri je 5. maliga travna 1419 v Venni. Njegove poglavitne čednosti so bile: globoka ponižnost, brezmadežna ne¬ dolžnost, živa vera in goreča ljubesen proti Jezusu, ki jih je po stanovitnim Premišljevanji terpljenja Jezusa Kri¬ stusa zadobil. Njegove zadnje besede so bile: „V pravi veri in pravi cerkvi hočem živeti in umreti. V tvoje roke, o v Gospod! sročim svojo dušo.“ — Časti tega čudajiolniga svetnika iz vsiga serca, in kmalose boš prepričal nje¬ gove mogozhne priprošnje. Molitev. O sveti Vincenci! delavni bram¬ bovec časti Božje, neustrašeni brani- vec prave vere, sprosi mi pri Bogu sveto ljubezen, terdno upanje, resno studenje vsiga greha in posebno gnado svete vnetosti za Božjo reč. Tvoja sveta vnetost naj vžge vsak čas moje merzlo serce, tvoje čisto življenje bodi moj zgled, de svoje življenje tako vre- dim, de bom enkrat vreden spoznan, s teboj Boga vekomaj hvaliti in sla¬ viti. Amen. V praznik s v e lig a Julja. (13. Malotravna.) Radost navdaja moje serce, o s. Juli! če nate mislim, ki si svet pre- 2 2 5 magal in si nebesa pridobil. Tvoje živ¬ ljenje bodi moj zgled, tvoje terpljenje moja tolažba in tvoja ljubezen do Boga naj me k delu primakne. Pomagaj mi s svojo prošnjo premagati slednjo sku¬ šnjavo, in ostani pri meni, de ravno tako serčno končam, kot ti, in de mi ne bo enkrat tvoje s. ime v moje pogubljenje, temuč v moje veselje. Amen. Molitev o godu svetiga Jurja. (24. Malotravna.) Pomagaj mi, o sveti Juri, kedar se mi je s svetam, s seboj in s hudi¬ čem vojskovati, podpiraj me, kedar mi serce vpadati jame, in sprosi mi gnado, de bom tvojiga keršanskiga viteštva v edno pominljiv, in po tvojim sgledu svojiga duha h tistimu povsdignem, kteri odreši slabe in zapušene, kakor si bil ti moder v življenji, pravičen v djanji, smeren v vživanji, pogumen v ljubesni, 1,1 de si po tem takim tisto krono pri- vojskujem, ki zdaj tvojo glavo zaljša, ki frojediniga Boga večno hvališ. Amen. 226 Ob godu s. Katarine od Siene. (30. Malotravna.) Med svetnike, kterih priprošnje so še posebno mogočne, se šteje s. Ka¬ tarina od Siene. Rojena je bila v Sieni 1346 in umerla je leta 1400. Služila in ljubila je ona Jezusa iz vse duše. Molitev. Sveta mati Katarina! terdno za- upaje v tvojo ljubezen, kličem h tebi, de bi moje slabo serze zračila svojimi! nebeškima ženinu, naj ga on, kakor enkrat tvoje deviško serce, milostljivo sprejme, in jest s teboj v resnici veko¬ maj klicati samorem: Moj Bog in moje vse! Amen. Molitev v dan svete Zofije. (15. Velkotravna.} Kako srečin je človek, ki ga t>) o Bog, podučiš! kdor tebe spozna in kteriga si poslal, Jezusa Kristusa. G>' 227 njen od tega hrepenenja, kličem h tebi, o sveta Zofija ! sprosi mi od Boga tisto modrost, ktera te je učila Bogu perjetno živeti in potolasheno umreti. Ne zaverzi mojiga skesaniga vpit¬ ja, in ne pozabi, de sim od svetiga kersta sem tvoji prošnji in brambi zro- eena, ki sim po tvojim imenu imeno¬ vana; de bom tim gotovši rešena grešnih nagibov, in vneta od ognja Božje ljubezni, bom samo Boga ljubila in tisto kraljestvo dosegla, v kterim gledaš trojediniga Boga od obličja do obličja. Amen. Praznik s. Janeza Nepomučana. (16. Velkotravna.) Dodeli mi o Bog! v življenji in sinerti svojiga s. Janeza moč prave vere in svetost s. spovedi prav spo¬ znati. Daj mi gnado, po zgledu tvoje kronane kervave priče, svojiga jezika se le v tvojo čast, v svoje zveličanje *n v korist bližnjiga prav posluževati, 15 * 228 de bomo enkrat tem prištet, ki niso po jeziku padli. Tega te prosim, po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. V praznik s. Aniona od Padne. (13. Rožnika.} Ozri se, danas, o Bog! na Iju- beznjivo priprošnjo in gorečo ljubezen svojiga zvestiga služabnika, Antona, in daj mi v njegovim življenji zaniče¬ vanje sveta in zvestost svoje besede razumeti, de ne bom po ničemur od tebe, o Bog! odstranjen, timveč se zaupljivo h tebi obernem, in po zgledu s. Antona na zemlji ubozimu Jezusu sledim, de se bom enkrat njegoviga neminljiviga veličastva zamogel vde- ležiti. Amen. V dan s. Adolfa, škofa. (18. Rožnika.) Močni vojšak vere, in krepki bram¬ bovec prave cerkve, ki si zdaj p' e “ Božjim sedežem, ozaljšan s krono pi’ a ' vičnosti, prosi zame, o sveti Adolf, 22 9 de tudi jest minljivosti ne ljubim, am¬ pak večni ga išem, nikdar ne poza¬ bim, de preidejo nebesa in zemlja, be¬ seda Božja pa večno ostane, in de bi jest po tem takim, kakor ti, po Božji gnadi do konca s pravo vero in ne- omajljivim upanjem previden, se enkrat v družbi svetnikov večno veselil po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Češenje svetiga Alojzja. (24. Rožnika.) Sveti Alojsi je iz knežke hiše Gon- cage, v Kastiljoni 1568 9. sušca ro- J e u, in umeri je z rožnimkrancam in britko martro v roči v letu 1591 rekoč: ^Gospod! v tvoje roke zročim svojo dušo.“ — Posnemaj njegovo grozno lju¬ bezen do čistosti, ktero je zadobil po stanovitni molitvi, pridnim obiskovanji s - r ešnjiga Telesa, in posebnim češenji Posvete Device Marije in svojiga svetiga ai) gelja varha. Vprašaj se večkrat s sve- (| ni Alojzjem: „Kaj mi pomaga to a 'i uno k večnimu življenju?’ 4 23o Litanije od angeljskiga mladenča Alojzja. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod,, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče v nebesih, Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sami Bog, Sveta Marija, Sveta Devica vsih devic, Sveti Alojzi, angeljski mladenč, pro sl za nas! O sveti Alojzi, zvesti spolnovavecH sveta Marije! Ti zerkalo nedolžnosti in čistosti, I s Ti zgled sramežljivosti in častitostiJ g Ti živa podoba prave pobožnosti? j; in bogaboječosti, 1 f Ti blagor vsih bolnih, L Ti svetovavec vsih dvomečih, Ti strah pekla, .- Bog Bos: 23t Ti veliki dobrotnik, 'j -a Ti lepota mladosti, Z | ° Ti skriti svetnik, \«> s Ti nedolžni spokornik, ( S i Ti svetu neznani mučenec, Ti dragi biser družbe Jezusove,' j De tvoj zgled pridno posnemamo, De vsim zapeljivostim pekla krepko I zopervamo, in jih serčno pre-| magamo, De vse nečimurnosti, veselja in časti sveta stanovitno zaničujemo, De se vsaciga razžaljenja Boga po- polnama ogibamo, De vse svoje grehe s pravo pokoro! objokujemo in zbrišemo, / De udpušenje svojih grehov s pri- zanesenjem zaslužene kazni od Boga zadobimo, De v veri, upanji in ljubezni vedno rastemo, De zveličanja svojih duš s pravo vnetostjo išemo, De gnade prave pobožnosti in bo- gaboječosti zadobimo, / "2 d a? S P S p «2 © «2 CV 252 De bomo vsili nadlog telesa in duše refheni, De po vrednim vživanji svetih za-l kramentov v gnadi Božji hre¬ penimo, I De po tem življenji v veselje več-f o niga življenja pojdemo, 1 ? De po svoji smerti s tabo in z| > vsimi zvoljenimi večno živimo iiii<3. se v Bogu veselimo, / 7- Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Jješ, zanesi nam, o gospod! Jagnje Božje ki grehe sveta odjem- Iješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božhje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste sliši nas! Kriste usliši nas! Gospod v usmili se nas! Oče naš. — Češena si. M. P rosi za nas, o sveti Alojzi! Lj. De vredni postanemo obljub Kri' stusovih. prosi za nas 235 Molitev. O ti ljubček čistih, nedolžnih duš, ki si angeljskiga mladenča Alojzja od njegove nježne mladosti sem s posebno čistostjo serca oblagodaril; dodeli tudi nam gnado, lepo obleko nedolžnosti brez madeža ohraniti , čistost serca više ceniti memo vsili minljivih zakladov tega sveta, in se z vso močjo v zaupanji v močno priprošnjo s. Alojzja truditi, tvoji deviški materi Marii zmiraj po- dobniši postati, de te bomo po tem s kraljico devic vekomaj slaviti zamogli; tega te prosimo po ženinu deviških duš, Gospodu našim, Jezusu Kristusu. Amen. Praznik s. Petra, ki so ga v Rimu križali, in s. Pavla, ki so ga v Rimu ob glavo deli. (29. Rožnika.} Daj nam, o Bog! današnji dan, ki je bil po voljni smerti tvojih svetih a posteljnov, Petra in Pavla, posvečen, terdni sklep storiti, se nikoli in ni- 234 kjer ne sramovati, pravo rimsko-ka- toljšo vero, za ktero je njuna kri tekla, svobodno in očitno spoznati, de enkrat od tvojiga Sina tam tisto plačilo pri¬ memo, ki si ga tem obljubil, kteri apostoljsko umerjejo, kjer on, vedna glava svoje cerkve, s teboj živi in kraljuje. Amen. God svete spokornice Marije Magdalene. (22. Maloserpana.} Ta svetnica je bila velika grešnica, pa tudi velika spokornica. 30 let je objokovala svoje grešno življenje, nar pravičnišimu Bogu popolnama zadostiti- V grehih jih mnogo nji sledi — malo pa v pokori! — Zakaj? ker jih malo Boga tako pozna in ljubi, kakor ga je ona poznala in ljubila! Molitev. O usmiljeni Bog! daj mi pravo spoznanje vsih mojih grehov, in g°' 235 rečo ljubezen do tebe. Uči me strašni stan grešnika prav umeti. Pomagaj mi še začasama grehe objokovati in tvoji spokorni služabnici Magdaleni enako poti pokore nikdar ne zapustiti, de bom enkrat delež plačila imeti zamogel, ki si ga tem obljubil, ki ostanejo do konca v tvoji ljubezni, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. Molitev v praznik svete Ane. (26. Maloserpana.) O sveta mati Ana! tvoja ljubezen me žene, se danas h tebi oberniti, de v tvojo mogočno priprošnjo kličem. Ti si mati nebeške kraljice, sprosi mi o- tročje serce, in očitno ljubezen do Je¬ zusa. Zroči danas moje slabo serce svoji ljubljeni hčeri, de ga ona vselej čistiga phrani; bodi mi v pomoč v vsaki sku¬ šnjavi, okrepi me v življenji, ne zapusti me v smerti, de bom po tein s teboj •n tvojo hčerjo Jezusa hvalil od veko¬ maj do vekomaj. Amen. a36 Molitev v dan svetiga Ignacja. (31. Maloserpana.) Sprosi mi, o sveti oče Ignaci! pravo ljubezen do Jezusa, de iz vsiga serca druziga ne išem, kot Jezusa, in sizer Jezusa križaniga, de se bom z njim, od Boga Očeta in svetiga Duha čislan, večno veseliti zamogel- Amen. J 7 praznik svetiga Dominika. (4. Velkoserpana.) Visok je bil tvoj poklic, o sveti Dominik! k Bogu si imel zmotene pri¬ peljati in nevednim pravo luč pokazati- Marija je bila tvoja mati in vodnica po tvojih apostoljskih potih. O pelji tudi mene k nebeški kraljici, de tudi jest po njeni mogočni prošnji resnico spo- snam, boguperjetno dopernašam, in z otročjo priproščino svoje časti ne išem in nič druziga ne želim, ko de bi bilo ime Boga vekomaj češeno. Amen. God svete Klare. (12. Velkoserpana.J Zgodaj si spoznala, o sveta Klara, ničlobo sveta in njegoviga poveseljenja,. z neutrudeno marljivostjo, brez miru in pokoja si iskala Jezusa in njegove več¬ ne ljubezni, ker si vedita, de zamore samo on in njegova ljubezen zadovo¬ lji tvoje serce. O sveta Klara, prosi za me Boga, ki sim tvoje imenitno ime Pri s. kerstu prijela, de bi vedno imela ‘voj častiti zgled pred očmi, in de bi tvoj nebeški ženin, Jezus Kristus, tudi meni bil veselje v življenji, moja tolažba v smerti, in enkrat moje plačilo, kjer ga bom večno ljubiti primogla. Amen. F dan svetiga Ludvika. (25. Velkoserpana.) Ljubeznjivo se mi zdi, o s. Ludvik! tvoje življenje na zemlji; resna je bila tvoja skerb za tvoj dušni blagor. Po¬ žgaj mi danas, moje serce h tebi po- 238 vzdigniti, o veliki kralj! de bom pot, ki si ga hodil, prav umel, svet v veri premagal, se greha bolj bal memo smerti, in de vselej pogumno dostanem, dokler me sveti angelj po povelji Božjim s teboj za večno ne združi, de se tvojiga veličanstva vdeležim. Amen. V praznik svete Ide. (14. Kimovca.} Dodeli mi, o Bog! po priprošnji svoje zveste služabnize, svete Ide, tisto gnado, ki je potrebujem, svoje nagnenja popolnama spoznati in berzda- ti, in tako, nebeške želje vžgan, nič vec si ne vošiti, kot biti pri tebi, de bom zamogel tvoje usmiljenje vekomaj p°* viševati. Amen. Molitev ob podu s. Frančiška od Asisi. (4. Kozoperska.j O sveti Frančišk! pomagaj mi duhu resnično ubozimu biti, de bom kmalo zamogel iz vsiga serca, s teboj klicati: 259 Moj Bog in moje vse, in enkrat po tvojim zgledu zapustiti to dolino solz. Pomagaj mi, iz ljubezni do Boga, s po¬ svečenim sercam in iz prostiga nagiba storiti veliko dobriga, enkrat iti v ne¬ beško kraljestvo, in s teboj gospostvo posesti, kteriga so nebesa in zemlja polne. Amen. Litanije v praznik svete Terezije. (15. Kozoperska.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Sveta Marija, \ Sveta kraljica devic, 1 5 Sveta Terezija, I -• Mnogoobdarjena devica, | » p Zvoljena nevesta Jezusa Kri-! ’ g stusa, ? S s" ljubljena hči nebeške kraljice, i org veselje posvetljenilt devic, I Milostna lepota svojiga reda, i Učenica praviga duha, ® 24o Zarkapolna luč sveta, \ Blagi zgled nedolžnosti, 1 3 Zeraf plameče ljubezni božje, I “ Prečudna zmagovavka nature, I p Močna gospodovavka duha časa,! $2 3 Zaupna rešenica nedolžnosti, (S? Pogumna oznanovavka časti božj e, s or Resna premišljevavka sveta, ( Sveta ljubica samote, ? g Slava svoje domovine, Mučenka svetiga hrenenja, sprosi na 111 bogaljubno serce! Skaži se nam, o sveta Terezija, ljU' beznjivo mater. De ne grešimo, prosimo te, o sveta mati Terezija, prosi za nas! De svojiga poklica ne pozabimo, j g De ne bomo od hudiča zape-jg^ Ijani, . I De ne bomo leni v notranjim! življenji, >2 g De naše serca ne oterpnd, 1 g* Mi slabi grešniki, prosimo te,!^^ usliši nas, 1 De sveti cerkvi mir in pokoj spro- ' F 241 siš, prosimo te, prosi za nas, o sveta mati Terezija! De Boga čez vse ljubimo in do konca dostanemo, prosimo te, prosi za nas, o sveta mati Terezija! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- ]ješ, usmili se nas, o Gospod! i. t. d. i. t. d. Kriste usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Oče naš. — Češena si. Molitev. Usliši nas, o Jezus! ki v praznik tvoje deviške neveste, svete Terezije, h tebi kličemo, in dodeli nam ravno tisto otročjo ljubezen, z ktero si njo obla- godaril; daj nam po njenim zgledu tvojo sveto voljo resnično spoznati, natanjko spolniti in s teboj sklenjenim, od tvoje Neskončne ljubezni neprestrašeno pri¬ čevati v življenji in v smerti, ki z Oče- ta m in s svetim Duham večno živiš. Amen. 16 242 Godovanje vsih svetnikov. (1. Listopada.) Ta praznik se obhaja, Boga za tiste gnade zahvaliti, ki jih je tem svet- nikam dodelil, kterih spomin se posebej v letu ne praznuje, in kterih imena se še ne poznajo. Prosi svetnike njih pri¬ prošnje, in skleni terdno, njih zgled po¬ snemati. Moli litanije v čast vsih svet¬ nikov. Litanije vsih sv etnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Sin, vsiga sveta resni Bog, Sveti Duh resnični Bog, Sveta Trojica, en sami Bog, usmili seuas'. 243 preroki, za nas 16 * S. S. S. s. s. s. s. s. s. s. za nas Boga prosi ! S. Marija, mati Božja, $■ devic devica, $. Mihael, Gabriel, Rafael, Vsi sveti angelji in arhangelji, za nas Boga prosite! Vse verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! S. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi! S. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti Očaki in Boga prosite! S. Peter, " Pavl, Andrej, Jakob, Janez, Tomaž, Jakob, Filip, Jernej, Matevž, Simon, za nas Boga prosi 244 S. Tadej, \ S. Matija, / S. Barnaba, > za nas Boga prosi! S. Lukež, i S. Marka, ' Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Bo¬ ga prosite! S. Stefan, } S. Lavrenc, \ za nas Boga prosi! S. Vincenc, ) S. Fabian in Sebastjan,) S. Janez in Pavl, f za nas Boga S. Kozma in Damian, Z prosita! S. Gervazi in Protazi, y Vsi sveti mučenci, za nas Boga prosite! S. Silvester, j p S. Gregor, l-o g S. Ambrož , / a S. Avguštin , 1 o S. Hieronim, ’ ‘p 245 za nas Boga prosi! S. Martin, ) n •» ». Miklavž, j za nas l! "S-'‘ l’ rnsl! Vsi sveti škofi in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! S. Anton, S. Benedikt, S. Bernard, S- Dominik, S- Frančišk, z V si sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas ( Boga prosite! S. Marija Magdalena,\ S. Agata, i S* !' uc '-i a ’ \ za nas Boga INeza, z -i = S. Cecilia, i P r0Sl! S. Katarina, 1 S- Anastazia, / se svete device in vdove, za nas Boga prosite! si svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! 246 Bodi nam milosti?, zanesi nam o Gospod! Bodi nam milosti?, usliši nas, o Gospod' Od ?siga hudiga, Od ?siga greha, Od s?oje jeze, Od šibe potresa, Od nagle in nepre?idne smerti, Od skušnja? hudiče?ih, Od jeze, so?raštva in ?se hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudiga ?remena, Od ?ečne smerti, Po skri?nosti s?ojiga s?etiga ?člo-2 ?ečenja, Po s?ojim prihodu, Po s?ojim rojst?u, Po s?ojim kerstu in s?etim postu, Po s?ojim križi in s?ojim terpljenji, Po s?oji smerti in s?ojim pokopu, Po s?ojim s?etim ?stajenji, Po s?ojim čudnim ?nebohodu, Po prihodu tolažnika s?etiga Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, De nam saneseš ■ prosimo te, sliši nas! 247 De nam odpustiš, j De nas k pravi pokori pripelješ, De svojo cerkev vižaš in ohraniš, De pastirja apostoljskiga in vse cer¬ kvene stanove v svoji sveti veri ohraniš, De sovražnike svete cerkve ponižaš, De keršanskim kraljem in oblastni- kam mir in pravo enodušnost dariš, De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in edinost daš, De nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš, \ De naše misli k nebeškim željan/ povzdigneš, De vsim našim dobrotnikam večne dari dodeliš, De duše naše, in naših bratov, bliž¬ njih in dobrotnikov od večniga po¬ gubljenja rešiš, De sad zemlje daš in ohraniš, De vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš, De nas uslišiš, Sin Božji, i prosimo te, sliši nas! 248 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš. Češena si Marija. 69. Psalm. O Bog! hiti me otet; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bojo, kteri mi strežejo po življenji. Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravi¬ jo: Haha! haha! Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in radujejo. Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje. 249 Jez pa sim revež in sromak, o Bog, hiti k meni. Moj pomočnik in moj odrešenik! Bog! nikar v se ne mudi. Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu in svetimu Duhu. Kakor je bila v začetku, zdaj in vselej, in vekomaj. Amen. V. Pomagaj svojim služabnikam, 0. Ki v te zaupajo, moj Bog! Bodi nam, Gospod, močan turn, 0- Pred sovražnikam; M. Nič naj ne opravi sovražnik per nas. 0- In otrok krivice naj se ne loti nam ško¬ dovati. M. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih, 0. In ne povračuj nam po naših hudobijah. M. Molimo za svojiga papeža I. 0- Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo nje¬ govih sovražnikov. Molimo za svoje dobrotnike. Poverni, Gospod! inilostivo zavoljo svojiga imena večno življenje vsim, kteri nam kaj dobriga store. V - Molimo za verne mertve. 0' Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj sveti. V- Naj v miru počivajo, 0- Amen. a5o V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj. O. Pomagaj svojim služabnikam, ki v te zaupajo, moj Bog! V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz evojiga svetiša. O. In varuj jih iz Siona. V. Gospod! usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj do tebe pride. Molitve 1. Za odpušenje grehov. O Bog! ki ti je lastno, usmiliti se vselej, in perzanesti, usliši naše po* hlevne prošnje, de nas in vse svoje služabnike, ktere grehov veriga veze, milost tvoje dobrote odveže. Usliši, te prosimo, o Bog! nas® pohlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, de nam dobrot' Jjivo s svojim odpušeniem vred n 111 dodeliš. Te in sledeče molitve samo mašnik L ‘‘ glas moli. 251 Skazi nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, de nas od vsih grehov odvežeš, in od kazinj, ktere za-nje zaslužimo. O Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostivo na prošnjo k tebi kli— čejočiga ljudstva, in šibe svoje jeze, jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. 2. Za papeža. Vsigamogočni večni Bog! usmili se svojiga služabnika I., našiga papeža, m vodi ga po potu večniga sveličanja, de bo s tvojo pomočjo, kar je tebi do¬ padljivo, želel in z vso močjo storil. 3. Za mir. „ O Bog! od kteriga pridejo svete ze lje, dobre misli in pravične dela, daj svojim služabnikam tak mir, ki ga svet oe more dati, de bodo naše serca tvo¬ jo« zapovedim vdane, in po zatertim str ahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. 252 4. Za čisto serce. O Bog! vžgi naše serca z ognjem svojiga svetiga Duha, de ti bomo s čistim telesam služili, in z očišenim sercam dopadli. 5. Za mertve. O Bog! stvarnik in odrešenik vsili vernih! dodeli dušam svojih služabni¬ kov in služabnic odpušenje vsih grehov, de milostivo odpušenje, kteriga so vse¬ lej želeli, po bogaboječih prošnjah do¬ sežejo. 6. Pred delam. Sačni, prosimo, Gospod! s svo¬ jim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno in iz tebe začete tudi v tebi končajo. 7. Sa žive in mertve. Vsigamogočni večni Bog! ki g°' spoduješ čez žive in mertve, in se usmi- 255 liš vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, prosimo te pohlev¬ no, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz tega sveta ločili, po proš¬ njah vsih tvojih svetnikov od tvoje do¬ brote odpušenje vsih svojih grehov do¬ sežejo; po Gospodu našim, Jezusu Kri¬ stusu, Sinu tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev za cesarja. O Bog! varh vsih kraljestev, do¬ deli svojima služabniku, našimu ce- Sar ju L, de tvojo zmagavno moč spo¬ zna in časti, de bo pod tvojim varstvam '’selej mogočen; kakor je po tvoji volji oesar postal. Po Jezusu Kristusu, §»inu tvojim, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od veko¬ maj do vekomaj. Amen. Molitev sa cesarico. Usmili se, o nar usmiljeniši Bog, a54 naše cesarice, in obderži jo vselej v svoji gnadi! Dodeli ji živo vero in vselej de¬ lavno ljubezen. Obvaruj jo vsih nevar¬ nost telesa in duše, de bo njena časna in minljiva krona spremenjena v krono večne zmage, ki jo je Bog tem oblju¬ bil, ki so dobro vojsko vere do konca pogumno vojskovali, in na zemlji samo tebi čast skazali, ki si od angeljevin svetnikov vekomaj slavljen in hvaljen. Amen. Molitev za splošne zadeve vsiga keršanstva. Vsigamogočni, večni Bog! Go¬ spod, nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vsih vernih kristja¬ nov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar, Jezus &'*' stus, v roke grešnikam voljno dal, i fl svojo drago kri na križi prelil. Po tem Gospodu Jezusu odverni od nas, milo - stivi Oče! zaslužene šibe pričijoče in prihodnje nevarnosti, škodljive punte, vojske, dragino, bolezni in žalost« 6 255 in revne čase. Razsvetli in poterdi v '■sim dobrini duhovne in posvetne go¬ sposke, de vse store, kar je k tvoji božji časti, k našimu sveličanju, in kar sploh v mir in blagor keršanstva služi. Daj nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vse razdertve in ločitve. — Vodi naše serca k pravi pokori in pravimu poboljšanju življenja; vžgi v nas oginj svoje ljubezni. Napolni nas z gorečimi željami po vsem, kar je prav, de bomo ko pokorni otroci v življenji in smerti tebi prijetni in dopadljivi. — Prosimo tudi, kakor hočeš, de nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, sa vse žalostne in revne kristjane, sa z ' v e in mertve. — Tebi bodi vedno per- poročeno, o Gospod! vse naše djanje in nehanje, naše delo, naše opravilo, na¬ se življenje in naša smert. Daj nam svojo milost tukaj vživati, in tamkaj z vsimi goljenimi doseči, de te bomo v več¬ nim življenji in sveličanji hvalili in mo- nlk To nam dodeli, o Gospod nebeški Uče! po Jezusu Kristusu, svojim Sinu, 256 Gospodu našim in Odrešeniku, kteris teboj in s svetim Duham enaki Bog živi in kraljuje vekomaj. Amen. Za v splošne potrebe pet Oče nasev in pel Čečena si Marij. (Potem se da sveti blagoslov.} Molitev. Tresem se, o Gospod! če na svojo slabost in revnost pogledam, in verb tega še na mnoge sovražnike mislim, ki mi jih je premagati, de nebeško kraljestvo k sebi potegnem. Skoraj ne¬ mogoča bi se mi zmaga zdela, ako bi veliciga števila teh pred sabo n® vidil, kteri ravno tako slabi človek) ko jaz, so ta svet srečno premagal* in se zdaj svoje polne zmage pred tvo¬ jim sedežem vekomaj vesele. Ne pi* stl me ob času obupanja svojih razsvet¬ ljenih bratov pozabiti, temuč spomni me ob času hude skušnjave besedi svojig 3 zvestiga služabnika : če so ti pa ti sa- mogli, zakaj bi ne bil tudi jest vstani- De se bom, zaupaje v njih mogočno 267 prošnje, s pogumam vojskoval, dokler po dokončanim teku pri njih veselji de¬ leža nimam in večno ne živim; tega te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Prevdarki vsih duš dan. (2. Listopada.) Strašin dan bo dan plačila, zemlja se bo v prah zdrobila, priča David in Šibila—- Grozin strah bo svet obdajal, kadar bo sodnik prihajal, k ojstri sodbi človek vstajal. — Jela bo trobenta peti, mertvim po grobeh grometi, k sodbi priti j>m veleti. — Smert natura bo stermela, kadar bode stvar ož’vela, k božjimu sodniku h’tela. — Bukve bodo pernese- dela bode bral storjene, dobre vse ln nepoštene. — Bo sodnik tedaj se v sedil, vse, karkolj je kdo naredil, celi Sv et bo takrat svedil. — Revež, kam čem podati? Kje prijatla tam iskati? Komaj dobrim bo obstati. — Kralj ne¬ zmerne visokosti! rešiš svoje brez vred- V 2 58 nosti, reši v moji me slabosti. — Spomni se, o Jezus mili! de so zame te vrno- rili, prosim, tisti dan se usmili! — Tru- din hotel si hoditi, zame svojo kri pre¬ liti; daj k zveličanju to biti. — Daj se imeti pomočnika, naših duš odrešenika, predenj vidmo te sodnika. — De sim kriv, to sam spričujem, sam pred sabo se sramujem, pa zanesi, Bog! zdihu¬ jem. Rane grešnice zacelil, tolovaja si zveselil; meni upanje dodelil. — Ni' sim vredin odpušenja, vendar, Bog, pomilovanja! varuj ognja me jokanja. — Med ovce me den' ovčico, reši zmed kozlov srotizo, in pokliči na desnizo. - Ko zaveržene preklete pahnil v ogenj boš ujete, deni me takrat med svete.-j Sliši prošnjo, Bog! pohlevno, dušo glej pobito, revno; skerbi zame stvar ne- vkrevno.— Dan jokanja, polin straha, ko bo človek vstal iz praha! — Naj mn njega hudobije milost tvoja, Bog, omije, daj jim Jezus, naš pastir, večni pokoj, večni mir. Amen. Resne besede, ki so nekiga cer- 25g kveniga glavarja pripravile k pravim« spoznanju resnosti življenja in k jasnim« umenj« njegoviga previsociga poklica. Kdor jih s pazljivostjo in premislikam bere, in glas« svoje vesti pri tem ne sa- nemari, bo gotovo njih neizrečeno moč poskusil. F čast sv. Karola Boromeja. (4. Listopada.) O sveti Karol Boromej! resnični služabnik Boga, sprosi mi pri Bog« pravo gorečost duše, sveto modrost in sosebno gnado, do konca stanovitno delati, de bom zamogel Boga s teboj večno hvaliti. Amen. Praznik svetiga, Leopolda. (15. Listopada.) Ta svetnik je v našim cesarstvu pa- kon tako imenovane Leopoldinske bra- tovšine, ktere bratje ubogim oznano- T avcam prave vere v Ameriki poma- S a jo 3 in vsak mesec popolnama odpustek 17 * 26o zadobiti zamorejo, če razun majlmiga daru en mesec vsak dan en Očenaš in eno češena si Marijo s pristavkam: „Sveti Leopold! prosi za naf!“ molijo in če sveto spoved in obhajilo opravijo; — ravno tako v dan svetiga Leopolda in čistiga spočetja Marije. Molitev. Sveti Leopold! kterisi nekdaj svojo ljubo domačijo v modrosti in v Božjim strahu vladal, in jo zdaj v nebesih s svojimi prošnjami varješ: požegnaj na- šiga cesarja rodovino in varuj jo pred vsimi sovražniki; požegnaj tudi vse cesarske dežele in ohrani sveto vero njih j kakor tudi terdno zvestost do ce¬ sarja , de se bodo prave sreče veselilo zdaj in vekomaj. Amen. Keršansko praznovanje nedelj. Nedelja je od časov Aposteljno'" v spomin vstajenja Jezusa Kristusa na- 261 mesti sabote za praznik postavljena. Po¬ misli ta dan, kako si pretekli teden do- pernesel; ne opravljaj brez potrebe in postavniga privoljenja nobeniga hlapce v- skiga dela’ ne daj se od do- in po- poldanje Božje službe prideržati; po¬ slušaj pridigo in prebiraj evangeli ali kake druge duhovne bukve; obudi tri Božje čednosti: vero, upanje in ljubezen, in ne pozabi besed: „Kaj pomaga človeku, če tudi ves svet dobi, na svoji duši pa škodo terpi?“ Obiskuj rad bolnike, podučuj nevedne in dopernašaj druge dobre dela, in misli v ečpotov, de čas, ki ga Bogu in svojimu bližnjima posvetiš, nikakor zgubljen ni. Molitev v soboto. Razsvitli me, o Gospod! de konec tedna natanjko spoznam, koliko sim za- v °ljo ljudi, in kako malo iz ljubezni do tebe storil. Daj mi gnado, de se umeti navadim, kako hitro čas mine, in kako malo mi pomaga, če me tudi *si ljudje hvalijo, če pa tebi ne do- 262 padem. Odpusti mi vse, kar sim ta te¬ den iz lenobe zamudil v svojim opra¬ vilu, pomagaj mi dobro, ki sim ga opu¬ stil, zopet nadomestiti, de bom enkrat vreden spoznan, s tvojimi svetimi služab¬ niki iti v večno življenje. Amen. Molitev v nedeljo. Požegnaj, o Jezus! danas mojo dobro voljo, de v prihodnjim tednu zboljšam, kar sim zamudil; ostani pri meni, de nikdar ne posabim, de v svo¬ jih predstojnikih tebi služim, in de te oni namestujejo; pomozi mi, de bo moje serce, med tem ko moje roke delajo, samo tebe poviševalo in jest tako svoje predstojnike vedno podpiram, in de se tvoj (tvoja) služabnik (služabnica) s teboj, tvojim Sinam in svetim Duham vdeležim veličastva, ktero si tem pripra¬ vil, ki te odkritoserčno ljubijo. Amen- Advent. Beseda Advent pomeni prihod J e ' 2 65 zusa Kristusa, »terji adventni tedni nas opomnijo 4000 let, ktere so ljudje rojst- vaZveličarja čakali. — S kakošnim hre¬ penenjem so sveti Očaki in preroki ob- Ijubljeniga odrešenika pričakovali in so rekli: „Ve, nebesa, ga rosite, ti ga nam dežuj oblak— Obudi tudi ti željo po Jezusu, de se ti v sercu rodi in v tebi sačne živeti. Posti se v sapove- danih postnih dneh; zakaj advent je čas pokore. Uči se premagovati sebe in pertergovati si, de boš o Božiči no- yorojenimu Zveličarju tudi kaj darovati m v rojstni dar pernesti samogel. Varuj se bolj skerbno grehov; zakaj Jezus pusti samo čistiga k svojim jaslam. — Moli več, posebno v čast presvete De- v ice, kakor nji v čast tudi cerkev v adventu zornje maše bere. Kolikor bolj Se perpraviš k prazniku Kristusoviga jojstva, toliko veči bodo tudi gnade, htere boš prejel. Molitev. Razsvitli, o Gospod! mojiga duha, 26/i de dobro spoznam, kako zlo si svet ljubil, ker si svojiga edinorojeniga Sina nanj poslal,—uterdi mojo slabo voljo, de se storjenih grehov resno kesam, sadanje resnično studim, se prihodnjih I skerbno varjem, de bom za rojstni dm tvojiga Sina vredno pripravljen, vsih tistih gnad deležen postati, ki si jih obljubil tem, kteri so dobre volje; tegr te prosim po zasluženji tvojiga prelju- biga Sina, svojiga odrešenika. Amer. Kvaterni dnevi. Ti dnevi se imenujejo tako, ker se slednje leto šterikrat vernejo. Te dni je cerkev zato postavila, de bi se ob njih, v kterih so bili duhovni posveče¬ ni, prosilo dobrih, pobožnih mašnikov- Prosi tudi ti ob teh dneh, de bi Beg prave duhovne poklical v svojo službo in pridruži svoji molitvi post, zakaj » a pobožnih, vnetih duhovnih je veliko veliko ležeže. 265 Molitev za bogaboječe mašnike. O Bog! kteri si, ohraniti in raz¬ širiti svojo cerkev, mašništvo postavil, te prosimo, daj nam vredne duhovne. Gospod žetve, ti veš, kolika je žetev, in kako malo je delavcov. Pošlji k nji delavcov. Ne daj nobenimu njih nepo- klicanimu doseči duhovstva. Uri in per- pravljaj jih sam s svojo gnado, ki jih zvoliš v tako imenitno službo cerkve. Gči jih že sdaj z veseljem premišlje¬ vati tvojo sveto besedo, se vedno bolj in bolj navzeti duha tvoje svete sapo- ve di. Daj jim enkrat samo tvoj uk oznanovati; daj jim čednost z vednostjo zediniti; navdaj jih z ljubeznijo do tvoje °erkve 5 stori, de .nevtrudeno delajo v tvojim nogradu; napolni jih z modro in stanovitno gorečostjo; daj jim pohlevnost, ^ilodušnoft in milost do zmotenih in sla¬ botnih 5 daj, de bojo z besedo, djanjem in Molitvijo svoji čedi koristili. Tega te pro¬ simo po nar višim pastirji tvojih duš, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. 266 Red molitev ob kvaterni moli¬ lni uri. 1) Tri Božje čednosti: Vera, upanje in ljubezen. 2) Molitev pred rožnim • krancam presvete Trojice, z rožnim kran- cam s. Trojice, in molitvijo po rožnim krancu. 3} Litanije vsili svetnikov. 4) Molitev za dobre mašnike. 5) Molitev za deželne poglavarje. 6) Molitev za splošne zadeve keršanstva. 7) Litanije presvete Devize Marije. 8) Pod tvojo pomoč (izvzemši obe zadnje molitvi) 9} Češena si kraljica s pridetimi mo¬ litvami. 10) Če utegneš, 5 Ozhe našev Verujem. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. Božič. Božični praznik je nar veselši praš¬ nik. Ta praznik je postavljen, de se spomnimo, de se je druga oseba Božja v čl o ve čila, nas s svojo smertjo na križi odrešiti in vec - no zveličati. Reci o tem dnevu: 267 „Beseda je meso postala in je med nami prebivala, 44 kleče s po¬ sebno pobožnostjo. Moli tudi s nekoliko premišljevanjem angeljsko češenje, po¬ tem božične pesmi: „Kar je že dolgo želel svet, 44 i. t. d.; in „Poglejte čudo se godi! 44 i. t. d. Beri tri evangelii, ki se današnji dan pri sveti maši bero. Praznuj praznik ko katoljški kristjan. ~~ Vprašaj se: Kaj bi bili ljudje brez Jezusa, kaj so z Jezusam? Daj rad vbogajme iz ljubezni do novorojeniga Zveličarja, zakaj Kristus je zavoljo nas ubog postal. — Napravi dobre sklepe. Molitev. Solze veselja posilijo moje serce, o Bog! če danas pazljivo premišljujem, kar je tvoja ljubezen, nas odrešiti, gorila. S sveto radostjo kličem danas: Past bodi tebi na višavah, zakaj ti sam s * nar vikši, sam svet, sam ljubezni V1 ‘eden. Z otročjo priprošino hočem svoji- ga novorojeniga Zveličarja, tvojiga pre- liubiga Sina, moliti, pri jaslicah hočem 2 68 tvojo ljubezen premišljevati, svoje serce s sveto ljubeznijo vžgati in z odkrito- serčnim sklepam zapustiti ubogi hlevček, slediti tvojimu Sinu z živo vero, terdnim upanjem in z delavno ljubeznijo, in vse¬ lej po njegovim svetim zgledu se ob¬ našati; de bom enkrat v stani z njim večno ljubiti, kjer on z tabo in s sve¬ tim Duham kraljuje vekomaj. Amen. Poslednji dan leta. Misli na preteklo leto, poklekni v cerkvi ali doma pred križ, ter vprašaj se resno: Kakšno terpljenje — kakšno veselje sim v preteklim letu prejel od Boga? — kako sim ga sprejel? Kaj sim v tem času storil za večnost? - Kako bom novo leto začel? Moj krist- jan, kako kratko je leto, če ga P 1 ' 1 koncu premisliš! kako kratko je vse na¬ še življenje v permeri z večnostjo! Kaj je 100 let proti večnosti? —Moli za¬ hvalno pesem: „Hvala bod 1 Gospod Bogu!“ — kakor tudi zahvalne molitve 269 ne opušaj. Če imaš Filotejo od sv. Frančiška Salesija, znaš brati peti del in sicer pervih osim poglavij in premi¬ šljevanje na pokopališi. Molitev. Sposnam, o Bog! pozebno konec pretekliga leta, de si obilno razodel svojo dobroto nad menoj, nevrednim grešnikam. Odpusti mi, o usmiljeni Bog! zavoljo svojiga Sina vse moje pregre¬ he, s kterimi sim te to leto razžalil, in dodeli mi gnado, de nedomestljivo ceno časniga življenja, ki tako hitro mine, m tvojo ljubezen do mene prav spo¬ znam , tvoje dobrote v resnici čislam, sebi zročeno premoženje obračam tako, de bom enkrat pred tabo in Sinam z veseljem odgovor dajati samogel, in se tudi v tebi večno veseliti. Novoletni dan. Ta dan je bil Kristus po postavi obrezan in Jezus imenovan. Novo leto 2yo sačni v imenu Jezusovim. Skleni, celo leto tako živeti, de bo tvoje živ¬ ljenje Jezusa hvalilo. Molitev. S teboj in v tvojim imenu, o Je¬ zus! začnem to leto. Daj, de mi bo leto zveličanja. Bodi mi, o Jezus! kar tvoje ime pravi, pomočnik, odrešenik in Zveličar. Bodi moja terdnost, kedar me slabost nahaja, moj pomočnik, ke¬ dar terpim, in moj zveličar, kedar u- merjem — moja nar veči dobrota, moje eno in vse. Zato v novim letu ponovim sveto zavezo: Ako živim, tebi živim; ako umerjeni, tebi umerjem; tvoj, 0 Jezus! sim zdaj in večno. Amen. Razglašenje Gospodovo, ali praznik svetih treh kraljev, Kasparja, Melhiorja in Baltazarja- Ta dan nam v spomin kliče, de je bilo rojstvo Jezusa Kristusa razna* 271 njeno trem modrim iz jutrove dežele, in de so trije modri v Betlehem pri¬ šli, Jezusa Kristusa, ko Boga in člo¬ veka, svojiga Gospoda in kralja, molili, in mu kadila, mire in zlata v dar per- nesli. Pomisli čudni poklic nevernikov k pravi veri! Kolikrat te je že Bog raz¬ svetlil in poklical, in ga nisi slušal? Kaj prineseš Jezusu v dar? kadila molitve, mire poterpežljivost, — zlata ljubezni. Molitev. O Bog' kisi svojiga edinorojeni- ga Sina, Jezusa Kristusa, danas razo¬ del nevernikam po svitli zvezdi, dodeli nam gnado, de bomo tistiga Jezusa Kristusa, kteriga v veri spoznamo in Molimo, enkrat od obličja do obličja gledali in brez konca vživali. Tega te prosimo po ravno tistim Jezusu Kri- stusu, kteri s teboj in svetim Duham in kraljuje, od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. V praznik presvetiga imena Jezusoviga. Litanije od imena Jezusoviga. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sami Bog, Jezus, Sin živiga Boga, Jezus, nar mogočniši, Jezus, nar močnejši, Jezus, nar popolnamši, Jezus, nar častitljivši, Jezus, nar čudniši, Jezus, nar veseliši, Jezus, nar ljubeznjivši, Jezus, čisteji kakor solnce, Jezus, lepši kakor luna, usmili se nas’. Jezus, svitlejši kakor zvezde, A Jezus, vse časti vreden, Jezus, nar ponižnejši, Jezus, nar ubožnejši, Jezus, nar krotkejši, Jezus, nar poterpežljivši, Jezus, nar pokorniši, Jezus, nar čistejši, Jezus, prijatel čistosti, Jezus, prijatel miru, Jezus, naša ljubezen, Jezus, ogledalo življenja, Jezus, zgled čednosti, Jezus, lepota pobožniga saderžanja, Jezus, gorečnost duš, Jezus, naše perbežališe, Jezus, oče ubozih, Jezus, tolažba žalostnih, Jezus, žlahtni kamen, Jezus, hramba popolnomasti, Jezus, dober pastir ovčic, Jezus, morska zvezda, Jezus, prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, 18 usmili se nas! Jezus, veselje angeljev, j Jezus, kralj patriarhov, Is Jezus, razsvetlovavec prerokov, Jezus, vižar aposteljnov, I 5 Jezus, učenik evangelistov, Jezus, moč mučencov, 1 - Jezus, svetloba spoznovavcov, p Jezus, ženin devic, Jezus, krona svetnikov, ' Bodi nam milostiv, zanesi nam, o Jezus. Bodi nam milostiv, usliši nas, o Jezus. Od vsiga hudiga, I Od vsiga greha, Od svoje jeze, I Od skušnjav hudičevih, lg< Od kuge, lakote in vojske, Od prelomljenja svojih zapoved, I g Od nevarnosti vsiga hudiga, Po skrivnosti svojiga svetiga velo-/ ® večenja, Po svojim prihodu, § Po svojim rojstvu, ® Po svojim obrezovanji, Po svojih bolečinah, ' Po svojim bičanji, / 27& Po svoji smerti in svojim pokopu,} S Po svojim svetim vstajenji, I Po svojim čudnim vnebohodu, I S g> Po svoji nebeški časti, č — Po svoji nar ljubeznjivši materi,! Po prošnji vsili svojih svetnikov,} 7 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se nas, o Jezus! Jezus sliši nas! Jezus usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! „ Gospod, usmili se nas! Oče naš i. t. d. Molitev. Kako ljubeznjivo je, o Bog! in ^adko ime tvojiga preljubiga Sina, pred Merim se pekel s svojim derhalam trese, 10 kteriga se serca svetnikov brez konca Ve sele! Očisti tudi moje ubogo serce, 18 * 276 de bo vendar enkrat okusilo in spoznalo, kako sladko je ime Jezus, kakšin oginj ono večkrat v nedolžnih sercih vžge, kako močno orožje je ono vselej bilo in je zoper sleherniga sovražnika zve¬ ličanja, in slednjo skušnjavo 5 de bo tudi meni v delež, kar vsi dosežejo, kteri to ime na zemlji pobožno časte, kteri so sladkosti svetih tolažb v tem življenji prejeli in zdaj zadobe neskončno in bla¬ go poveseljenje v nebesih, po tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen. Sveti postni čas. Postni čas je sveti čas, in katoljški kristjani so ga že v pervih dobah ker- šanstva praznovali z deli ljubezni. Postni čas terpi 40 dni. V tem času se ima® vsaciga šumečiga veseljenja zderžati in vsake razmišljenosti ogibati j resno pomisli čez sam sebe in pokaj si n® svetu. Odgovarjaj si, o kristjan, v postu na naslednje vprašanja: Cim 1 * sim na svetu? Kaj sim dosihmal 2 77 stori] za dolgo — brezkončno večnost? Kako mi je, ko krist¬ janu, živeti? Kaj čem prihodje delati? Beri sleherni dan nekaj iz ' terpljenja Jezusoviga in dnevne evan¬ gelij; moli večkrat sveti križevi pot in žalostni del rožniga kranca; pertergaj si marsikako veselje in jed, ter perprav- Ijaj se s posebno pobožnostjo k vredni perjetvi velikonočne spovedi in obhajila. Molitev. Dodeli mi, o Bog! gnado, de v tem svetim postnim času dobro pre¬ udarim, pokaj me je, uboziga grešnika, tvoja ljubezen stvarila in de se resno sprašujem, kako sim doslej živel. Daj rn .‘. svo j e grehe prav spoznati, se jih res¬ nično kesati ter popolnama spovedati. » tisni terpljenje in smert svojiga pre- Ijubiga Sina globoko v moje serce, de resno začnem, tebe ljubiti, in potlej, dobro pripravljen, pravo meso in pravo kri tvojiga Sina po vrednim primem, s tvojo gnado do konca dostanem in 278 enkrat umerjem v upanji, tebe od obličja do obličja gledati in večno vživati. Amen. Cvetna nedelja. Ob tem dnevu se oijkne vejice bla¬ goslove ali žegnajo, in praznični obhod po cerkvi obhaja, spomniti nas sloves- niga vhoda Jezusoviga v Jeruzalem’ Bodi s ponižnostjo in pobožnostjo per tej slovesnosti. Molitev. Vsgamogočni, večni Bog! ki si na- šiga Zveličarja po njegovim včlovečenji in terpljenji dal človeštvu v sgled po¬ nižnosti in poterpežljivosti; daj nam gnado, de njegovo ponižnost in poter- pežljivost resnično posnemamo. Amen- Premišljevanje v velikim tednu, sosebno pa ob velikim petku pred križem- Moj otrok, kaj ti je neki tvoj Z ye ' 2 79 ličar hudiga storil? Povej, s čim te je kdaj razžalil? Koliko muko mu na¬ praviš s svojimi grehi? Kolikrat ga per- biješ na križ, kteri te tako milo ljubi? — S svojo smertjo te je od vsih gre¬ hov odrešil; on te je spremljeval po vsih tvojih potih. Redil te je s svojim mešam in svojo kervjo, in ti mu toliko dobroto povračuješ z nehvaležnostjo. Kaj ti je verh vsiga tega še storiti zamogel ? Zate je skerbel in te s svojo gnado obiskal; hotel je, de bi ti en¬ krat počival na njegovi strani, alj ti si ga s žolčem in vriskam napojil. Po¬ karal jih je, ki so tebe stiskali. Varo¬ val te je s tvojimi prijatli vred; in ti ter gaš njegovo oblačilo, ga bičaš ali gajžlaš, in predaš ali zročiš lahkomi¬ selno njegovim sovražnikam. On te je poklical k večnimu zveličanju, blagruje dela tvojih rok, ti pa ga venčaš ali kronaš s ternjem in obkladaš s pre¬ grehami, in hočeš, de z noviga konča s voje življenje na križi. Moj otrok! kaj ti je neki tvoj Je- a8o zus hudiga storil? — Spoznaj svoje gre¬ he, svojo nehvaležnost, njegovo lju¬ bezen, in spreoberni se zares k Go¬ spodu, svojimu Bogu. Objokuj tukaj pred križem svoje življenje, svojo sle¬ poto, kliči, če utegneš, kliči usmilje¬ nje— Še je čas — satorej ne odlašaj. Prošnje pred križem. Pred križem spoznam: Svojo ničlobo in tvoje gospostvo — Jest nisim nič in ti si vse, Jest sim reven, in ti si usmiljen, Jest sim grešnik, in ti si milostiv, Jest sim ubog, in ti si milodušen, Jest sim slab, in ti si močen. Čudne so tvoje dela, Strašno je tvoje žuganje, Resnične so tvoje besede, Zveste so tvoje obljube. Ozaljšaj me, o Jezus! z vsim, kar tebi dopade. Stori me stanovitniga v veri, Radostniga v upanji, Voljniga v ponižnosti, Pridniga v molitvi, Vnetiga v ljubezni, 281 Marljiviga v pokoršini, Otročjiga v strahu, Daj, de vedno išem, kar je zgorej. Molitev ob velikonočni nedelji. O Bog! ki si ta dan po vstajenji svojiga edinorojeniga Sina odklenil vra¬ ta v nebeško življenje, daj nam pobož¬ ne sklepe in obljube, ki jih je tvoja mi¬ lostljiva gnada v nas obudila, po svoji stanovitni pomoči speljevati. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. F dan svetiga Marka. Ta dan je cerkveni obhod ali pro¬ cesija , odvernjenja raznih nesreč in deželnih nadlog od Boga prositi. V letu 580 je reka Tibera veliko povodinj na¬ cedila, po kteri so hude bolezni prišle. Zato so papež Gregor, Veliki z ime- nan >, ta dan molitve in pokore posta¬ vili. Moli ta dan litanije vsih svetni- ’ fOv , obudi kes čez svoje grehe in prosi °dvernjenjavsih časnih in večnih zlegov. 282 Molitev. Nebeški Oče! oči tvojih otrok gle¬ dajo na tebe, de jim daš živeža o pra¬ vim času. Dobrotljivi Bog! v tebi je vse naše upanje. Ti nam daš vsakda¬ nji kruh; svojo milo roko stegneš in vse je polno tvojiga blagoslova. Kar noben človek ne more dati, ti samoreš, Vsi- gamogočni! Daj nam tedaj, prosimo te, vlažne rose, rodovitniga dežja, topli- ga solnca o pravim času. Od verni p® svoji milostni modrosti vsako nevarnost od našiga polja in od naših vinogradov, de nam dajo obilno sadu. Kar nam bos dal, hočemo zadovoljni in zmirni vži-1 vati, svojim bratam milostivo podeliti in se s ponižnim življenjem tebi hvaležne skazati. Amen. Molitev za dež. Ozri se, o Bog! na svoje koper' neče otroke, ki v te kličejo za vsak' danjski kruh. Pošlji rodovitniga dežja, stegni svojo milo roko, de bojo nase 285 polja blagoslovljene ali žegnane in obil¬ no sadu dajo o pravim času. Odpusti pa nam tudi naše krivice, de bomo s toliko večjim zaupanjem klicali tvojo do¬ brotljivost in usmiljenost. Radi hočemo po tvoji zapovedi od svojiga blagodara podeliti svojim sobratam in potem na¬ hranjeni in združeni slaviti tvoje ime, hi si svoje otroke uslišal, kterimu gre hvala in slava in češenje od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev za suho vreme. V tvojih rokah, o Vsigamogočni, Gospod nebes in zemlje, sta dež in solnce. Ti ukažeš in se zgodi; ti ho¬ češ, in je; zatorej se mi, ubogi greš¬ niki, h tebi obernemo, naj bi ti od nas odvernil deževno vreme, in nas raz¬ veselil z milim solnzam. Ne glej na oaše mnoge grehe, s kterimi smo to hazin, pod ktero zdihujemo, zaslužili, te- •nuč na rane preljubeznjiviga Sina, in Usliši našo ponižno molitev, de od tvoje 284 dobrotljivosti primemo obilno , česar za dušo in telo potrebujemo, de bomo vstani tebi pokojniga serca služiti, in te v duhu in resnici brez posvetnih nadlog večno moliti. Amen. Križev teden. Križev teden je ravno zato po¬ stavljen, kotprošni obhod v dan svetiga Marka. Se pred več sto leti so bili trije dnevi pred Kristusovim vnebohodara k molitvi posebno odločeni. Moli slednji dan litanije vsih svetnikov in prosi za rodovitnost polj in obudi čez svoje grehe resničen kes ali grevengo. V zadnje moli molitev 7 v dan s. Marka. Kristusov vnebohod. Kristus je šel v nebesa. Glej, ka¬ kor aposteljni, z očmi ljubezni in hre¬ penenja za njim. Nebesa so tvoj dom, nebesa so tvoja prava domačija. Kri¬ stus je šel pred teboj, ti tam mesto pri¬ pravit. O kako lepe so nebesa! Glej, 285 si jih zaslužiš. Nebesa silo terpe, in kteri si silo delajo, jih na-se potegnejo. Odtergaj svoje serce od posvetnih reči, in iši, kar je gori, kjer Kristus sedi na desnici Očeta. Molitev. Slavni premagovavec greha, smerti in pekla! vidim te danes s častjo v ne¬ besa iti, ktere si z zasluženjem svojiga trpljenja in svoje smerti grešnim lju¬ dem zopet odperl. S oljske gore se v prebivališe večniga veselja vzdigneš 5 s tiste gore, na kteri si smertne brh¬ kosti terpel in kervav pot potil. Kako lepo z svojim zgledam učiš, de samo trpljenje in križa pot v nebesa pelje. Pred menoj si šel, za teboj hočem ho¬ diti in se nobeniga truda, nobene zo- pernosti ne bati, de nebeško veselje dosežem. Zdaj že hočem v duhu po nebesih hoditi in to želeti, kar je gori, kjer ti, Gospod Jezus Kristus, na des¬ nici Očeta sediš, živiš in kraljuješ ve¬ komaj. Amen. 286 Binkoštni praznik. Binkuštni praznik je posebno za to postavljen, opomniti nas, de je ta dan sveti duh vidno čez aposteljne prišel, in svoje gnade jim podelil. Misli o tem dnevu, de je sveti Duh tretja Božja oseba, in de nam Jezus Kristus vse gnade po svetim Duhu dari. Ge si že birman, moli slednje leto tudi drugo molitev k svetimu Duhu. Molitev. O Bog! ki si današnji dan serca vernikov po razsvitljenji svetiga Duha podučil, dodeli tudi nam gnado, de v tistim Duhu, kar je prav, umemo, spol' nujemo in se njegove tolažbe nadjanio, po Jezusu Kristusu, Gospodu našiffl' Amen. Vsigamogočni, večni Bog! ti si nas, svoje služabnike, v svetim kerstu prerodil} ti si nam vse naše grehe od¬ pustil! o obudi sedaj v nas svojigasve- 287 tiga Duha, tolažnika, z njegovimi sed¬ merimi gnadami! Duha modrosti in razumnosti; duha praviga sveta in moči; duha vednosti in pobožnosti. Navdaj nas z duham bogaboječ¬ nosti in zaznamovaj nas, usmiljeni Bog, z znamnjem križa Jezusa Kristusa za večno življenje. Amen. ... 0 B °g> vterdi nas z masilam sve- ličanja — v imenu Očeta, Sinu in sveti- ga Duha. Amen. Prošnja do svetiga Duha. Pridi, sveti Duh, razširit svojo svitlobo čez temno serce človeka; o Božji Duh! preženi našo noč. — Pridi, 0 ljubezni polni oče ubozih! pridi, o delivec nar dražjih dobrot! pridi, o luč, razsvetlit naše serca! — Močna to- tolažba stiskanih, čistih duš, v kterih Prebivaš, o sladki in mili gost! — Ti Umiruješ nas pri težkim delu; ti pošiljaš "lad v hudi vročini; otiraš solze v te- 288 žavnim terpljenji. — O luč! o preblagi studenec vsiga razveseljenja! pridi in razsvetli vernih serca, napolni in pre¬ šini jih vun in vun. — Brez pomoči gnade Božje ni nobene vrednosti v človeku, ni | druziga ko slabost. V hudobije ga nag¬ njenje vleče. — Operi naše duše od ma¬ dežev greha; namoči našo suhoto s roso svoje gnade, ozdravi rane, kijih je greh storil. — Vkloni terde serca pod jarm postave; ogri mlačne serca s ognjem j pobožnosti, pripelji zgubljene nasaj na pot v nebesa. — Daj svojimu lujdstvu, ki v te veruje, tvojo dobroto spozna in terdno v te zaupa, daj mu zaklade svojih sedmerih gnad. —Daj, de si s čednostjo zasluženja pridobivamo, , svojiga življenja po sreči dokončamo, in se večno s teboj v nebesih veselimo- Amen. Praznik presveliga rešnjiga Telesa. Ta praznik se v vsi katoliški co r ' kvi od leta 1264 ta dan slovesno praz- 289 nuje. Ta dan pokaže cerkev pred celim svetam svobodno in očitno, de terdno in nedvomljivo veruje, de je Jezus Kristus v presvetim rešnjim Telesu, ko Bog in človek, z dušo in s telesam, s kervjo in mešam živ, tudi v eni podobi pričijoč. Praznuj ta praznik po¬ božno, in obudi svojo vero v resnično bistev no vpričnost Jezusa Kristusa y presvetim zakramentu altarja. Vpra¬ šaj se večkrat: za koga voljo se ta praznik tako slovesno praznuje? — Beri ta dan s pazljivostjo pesem: „Pridimo- bt, o kristjan ! w — „Živo verjem, terdno upam/ — in „Hvala bod’Gospod Bo¬ gu!« — j n litanije presvetiga zakramenta. Molitev pred cerkvenim obhodam. Danes, o Gospod! je veliki dan, ue se nebesa in zemlja združe, hva- in poviševati tvojiga Sina pod po¬ dobo kruha. Vterdi tudi mojo vero v pravo, resnično in bistevno vpričnost pzusa, mojiga Odrešenika, v podobi bfUha, de nič druziga ne spoznam ko *9 29° pravo Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlje; de z živim upam na svoje slabo serce terkam in kličem: O Go¬ spod! o Jezus! sin Davidov, usmili se me: reci le z besedo, in ozdravljena bo moja uboga duša; in de z gore¬ čo ljubeznijo s Kerubini in Zerafini in z vsimi zveličanimi Duhovi brez ne¬ hanja kličem: Česen bodi Jezus Kri¬ stus v presvetim zakramentu. Amen. Litanije od presvetiga rešnjiga Telesa. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče v nebesih, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, L Sveta Trojica, en sami Bog, / ° Sveta Marija, mati božjiga usmi-15 Ijenja, /.- 291 02 CD S P «2 «2 B s? »2« S a §< J © * J 9 Kruh angeljev, Živi kruh, ki je iz nebes doli prišel, Kruh, ki človeško serce h do¬ brima spodbode, Sad drevesa življenja, Studenec gnad, Čisti, brezmadežni, stanovitni dar, Skriti Bog in Zveličar , Bog z nami, Zaklad vernikov, Hrana bogoljubnih duš, Sprava grešnikov, Tolažba žalostnih, Jed pravice lačnih, Popotnica v Gospodu umerajočih, Zastava prihodnjiga zveličanja, Krona zvoljenih, Bodi nam milostiv, zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostiv, usliši nas, o Gospod! Nevredne prejeme svoje presvetel S- kervi in svojiga mesa, l Slednjiga oskrunjenja te presvete^ skrivnosti, ednjiga poželenja mesa, Poželenja oči, 2 9 2 Nepuha življenja, obvaruj nas, o Go¬ spod! Slednjiga vabljenja k grehu, obvaruj nas, o Gospod! Po želji, s ktero si hotel s svojimi učenci veliko noč praznovati, Po globoki ponižnosti, s ktero si z pred postavljenjem tega presve- n tiga zakramenta svojim učencam] s noge umil, \ g Po preserčni ljubezni, s ktero si ta zakrament v večer pred svo-j . jim terpljenjem postavil, p Po svojim svetim mešam in svojil-g sveti kervj, ki si jo nam v temjp; svetim zakramentu v hrano dal, Mi, ubozi grešniki, De vero in češenje do tega pre-IS- svetiga zakramenta v nas poter-l | diš in obderžiš , «♦ 7 l (p De nas s pravo pobožnostjo do teX presvete skrivnosti napolniš, 1 De močne želje po večkratnim oži-l vanji tega presvetiga zakramenta! j v nas obudiš, 2 9 5 De tega presvetiga zakramenta brez\ poprejšnjiga skerbniga spraševa¬ nja vesti in pripravljenja nikdar! ne v ži varno , I De po zavžitji tega presvetiga za-l kramenta ti, o Jezus! v nas in * mi v tebe ostanemo, ■■ De po moči tega presvetiga za¬ kramenta ne živimo več svetu,! temuč samo tebi, i De s tem kruliam pokrepčani tal svet zapustimo, 1 De po vživanji tega presvetiga’ rešiijiga Telesa večno živimo. / Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, sanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- iješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se nas, o Gospod! Jezu Kriste, sliši nas! Jezu Kriste, usliši nas! Molitev. 0 Bog, ki si nam v tem prečud- prosimo te, usliši nas! 2 9 4 nim zakramentu spominj svojiga terplje- nja zapustil; daj, de sad tvojiga od¬ rešenja nad sabo občutimo, ki živiš in kraljuješ z Bogam Očetam, v edi¬ nosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Cerkveno blagoslovljenje ali iegnanje. (Tretja nedelja Kozopereka.j Cerkveno blagoslovljenje ali že- gnanje se je že v starim zakonu praz¬ novalo. V novim zavetu se že od nekdaj cerkve kaj slovesno blagoslo¬ vijo , in sleherno leto se spomne te slo¬ vesnosti. Misli ta dan na ljubezen Boga? s ktero si je med nami stanovanje zvo- lil, kjer hoče našo molitev uslišati i’ 1 nam svoje gnade deliti. — Spomni se veliko gnad, ki si jih v hiši Božji prijel in jih še prijemaš. Tukaj zaslišiš besedo Božjo; tukaj si vpričen daritve s. maše; tukaj zadobiš odpušenje grehov; tukaj vživaš Jezusovo kri in meso. — Kesaj 2 9 5 se iz vsiga serca, de nisi teh neštetih gnad prav potreboval. — Stopi s po¬ nižnostjo v cerkev, kjer je živi Bog, Jezus Kristus, pričijoč, ne samo ko Bog, temuč tudi ko človek. — Spomni se, de je tudi tvoje telo tempelj Boga, in vari se, s kakim greham ga oskruniti. — Kako si prijete gnade obračal? — Kaj boš prihodnje počel? — Molitev. V tvojo hišo, o Bog, se prika¬ žem danas, zahvalit se tebi za vse gnade in dobrote, s kterimi me je tvoja ljubezen tukaj osrečila. Tukaj, o Iju- beznjivi Oče! si večkrat mojima sercu govoril; tukaj si mojimu slabimu duhu dodelil večkrat novo moč in tolažbo; to sim zaslišal večkrat tvojo sveto be¬ sedo ; tukaj si mi tolikrat dovolil svo- j'ga preljubiga Sina počastiti; tukaj si po svojim namestniku moje mnoge m velike grehe odpušal. Tukaj smem, vevna stvar, tebi, svojimu vsigamo- gočnimu Stvarniku, darovati tvojiga 2 9 6 Sina v podobah kruha in vina, z nje¬ govimi na križi pridobljenimi zaslužen) vred, in tu sem sim večkrat po nev¬ rednim pristopil: ali ti me nisi zaver- gel, še mi ponujaš svoje usmiljenosti! Oče, spoznam tvojo ljubezen ! in svojo nehvaležnost; daj mi potrebno moč, vse spolniti, kar spoznam , in za terdno skleniti, se gnad tvoje ljubezni zmiram vrednejšiga delati, de bom enkrat spre¬ jet v kraljestvo , kjer te tvoji zvesti služabniki gledajo od obličja do obličja in brez konca vživajo; tega te prosim p° Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Marijni prazniki. Praznik čistiga spočetja Marije- (8. Grudna.) Premišljuj večkrat visoko čistost, po kteri je Marija nad vse človeške otroke povzdvignjena, in je že od svoji- ga spočetja sem predmet posebne lj u ' 2 97 bežni presvete Trojice postala. Skazi ji svoje veselje nad njenimi zadobljenimi prednostmi, ter zahvali zato priserčno svojiga Boga. Posti se poprejšnji dan, kakor je zapovedano. Ako si storil ob¬ ljubo čistosti, ponovi jo ta praznik5 kliči osim dni po tem večkrat Marijo v angeljskim češenji; moli v čast pre¬ svete Device, alj vsaj v čast njeniga uistiga spočetja, in opomni tudi druge h temu, govoreč s njimi od tega praz¬ nika. Prosi Marijo priprošnje, de bi ti po nedolžnim, spokornim življenji po¬ stal vreden, češeni sad njeniga sve- tiga telesa v nebesih vekomaj gledati. Molitev. H tebi, o neomadeževana Devica! perbežališe grešnikov, se danas ober- ne m; usliši, o kraljica devic! svojiga služabnika klicanje. Sprejmi milostno yse zapušene, sprosi grešnikam odpu- senje grehov, pridi nesrečnim na pomoč, potolaži malodušne, uterdi slabotne, prosi za ljudstvo, pomagaj mašnikam, 2 9 8 ne pozabi, svojiga spola, ohrani me na lepim potu nedolžnosti, daj vsiffl svojo pomoč občutiti, kteri praznik tvo- jiga čistiga spočetja z dobro voljo in s čistim sercam obhajajo. Amen. Svečnica. (2. Svečana.) Spomin očišenja Marije je bil sve¬ tim očetam in vsim kristjanam že od nekdaj svet. Ta praznik je Sergi p°' višal s cerkvenim obhodam ali proce¬ sijo, ki se .ta dan s posvečenimi sve¬ čami obhaja. Cerkev nas spomne ta praznik očišenja Marije in darovanja deteta Jezusa. Prosi danes Boga gnade, vse njegove zapovedi natanjko spolno- vati ter daruj mu sam sebe in svoje; skleni za terdno posebno v tem času, se va¬ rovati vsaciga greha zoper zmernost v jedi in pijači ter ne oskruniti čistosti; ker drugači bi serce Jezusovo inMarijno ko z mečem prebodel. Oberni nekolik 0 od svojiga denarja v čast Boga m /fa/77/7/Vv fa// /JrtW7 2 99 Marije ali pa v podporo ubozih; stori tudi marsikaj dobriga, česar nisi ravno posebno dolžan. Ne zamudi nobeniga dela iz strahu pred ljudem. Pusti po uku Jezusovim svojo luč sve¬ titi ljudem, de bojo tvoje do¬ bre dela vidili in nebes ki ga Očeta slavili. Molitev. Vsigamogočni, večni Bog! ponižno prosimo tvoje veličastvo, de bi, kakor d je bil danas tvoj edinorojeni Sin, ko pravi človek, v tempeljnu darovan, tudi naše čiste serca milostivo sprejel, PO ravno tistim Kristusu, Gospodu na¬ šim. Amen. Oznanjenja Devici Marii god. (35. Sušca.) To je tisti srečni dan, po kterim 80 očaki hrepeneli, po kterim je ves 8v ot tako dolgo zdihoval. Danes je Oeseda meso postala, Sin Božji Se je včlovečil. —Ob tem dnevu so 3oo se že pred veliko stoletji spomnjevali oznanjenja Marii kakor tudi s tem tako osko zedinjeniga včlovečenja Jezusa Kristusa. Ta praznik ti zapove pomi¬ sliti: Kaj je en sam greh pred Bogani, in kolike vrednosti je neumerjoča duša pred Božjim obličjem. Molitev. O Bog! ki si hotel, de tvoj Sin po oznanjenji angeljskim sprejme meso iz telesa presvete Device, usliši na¬ še ponižne prošnje, de bo nam, kij« resnično spoznamo porodnico Božjo, p® njeni prošnji pomagano; po ravno ti¬ stim Jezusu Kristusu, Gospodu našim, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Velika Gospodnica ali god vnebovzetja Marije device. (15. Velikoserpana.) Ta dan ima nas opomniti, de J e 3oi Jezus svojo mater v nebesa vzel. — Misli s pobožnostjo na veselje Marije in vsih svetnikov. Prosi Marijo, naj bi ona za nas prosila, de se bojo v nas obudile nebeške želje. Moli častiti del rožniga kranca. Premisli besede: Za veliko reči skerbiš, ali le eno je po- trebnoj Marija si je nar boljši del zvolila, ki ji ne bo odvset. Molitev. O Bog! ki si presveto Devico za mater svojiga Sina zvolil, in jo danes s posebno častjo obdal, dodeli nam gnado, de se njeniga svetiga življe¬ nja pervadimo; po tistim Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. Mala Gospodnica ali god rojstva Marije device. (8. Kimovca.) Ta dan se spomni za vse ljudi kaj 5 e se]iga trenutja, ko je bila Marija ro- j e,| a. Zahvali Boga za mnoge dobrote, 3o2 ki jih je po Marii vsimu človeštvu dal. Perporoči se Marii, de bi zate pri Bogu prosila posebne pomoči, de svojo kerstno obljubo natanjko spolnujefh. Molitev. O Bog! ki si hotel iz ljubezni svet seboj spraviti, daj, de bi ini, ki s sve¬ tim veseljem praznujemo rojstvo Marije, presvete device in matere Jezusa Kri¬ stusa, po njeni prošnji zveličanje do¬ segli, ki ga je nam njen Božji Sin s svojo kervjo zaslužil; po ravno tistim Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen- Praznik imena presvete Devitt Marije. Ob tem dnevu in naslednjih osmih dneh se, kakor v praznik imena Jez 11 ' soviga, po vsih avstrijanskih pokrajnah popolen odpustek podeli tem, ki se svo¬ jih grehov skesani in popolnama spo¬ vejo, vredno obhajajo, k peti masi 3o5 pridejo in svojo molitev po vodilih cer¬ kve pobožno opravijo. Molitev. Prosimo te, vsigamogočni Bog, pomagaj, de bi tvoji verniki, ki pod imenam in brambo presvete Device Marije žive, po njeni prošnji bili vsi- ga zlega rešeni, in bi v nebeško ve¬ selje prišli; po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našim. Amen. Litanije presvetiga serca Jezusoviga. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliži nas! Kriste, usliši nas ! "°g Oče v nebesih, usmili se nas! “°g Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! ®°g sveti Duh, usmili se nas! 5o4 Sveta Trojica, en sami Bog, Serce Jezusa, Sina večniga Boga, Serce Jezusa, tempelj večniga Boga, Serce Jezusa, ki objameš vse bo¬ gastvo modrosti in vednosti Božje, Serce Jezusa, nad kterim nebeški Oče dopadajenje ima, Serce Jezusa, neusahljivi studenec dobrotljivosti, Serce Jezusa, shramba božjih gnad, Serce Jezusa, po kterim smo z Bogam spravljeni, Serce Jezusa, vir obilnih milost j božjih, Serce Jezusa, v kterim božja lju¬ bezen živo tli, Serce Jezusa, radost večniga Očeta, Serce Jezusa, slavni tempelj sve- tiga Duha, Serce Jezusa, sedež njegovih pre¬ blagih občutkov, Serce Jezusa, polno večne usmi¬ ljenosti, Serce Jezusa, polno milodušnosti, j usmili se nas 5o5 Serce Jezusa, želja devic, Serce Jezusa, polno ponižnosti, Serce Jezusa, ogledalo zvestosti, Serce Jezusa, od bolečin prešinjeno, Serce Jezusa, globoko ranjeno, Serce Jezusa, z grehi sveta oblo¬ ženo, Serce Jezusa, naš up in naša to¬ lažba , Serce Jezusa, sedež vsili čednosti, Serce Jezusa, prebivališč čistosti, Serce Jezusa, sladkost častivcov ~ B °ga, •Serce Jezusa, stanovanje prave po- , božnosti, Serce Jezusa, perbežališe grešnikov, Serce Jezusa, tolažba revnih, Serce Jezusa, hrana stiskanih, Serce Jezusa, zdravilo bolnih, Serce Jezusa, tolažba umerajočih, ® e <'ce Jezusa, večno poveseljenje ^voljenih, ‘Serce Jezusa, veselje angeljev, Serce Jezusa, moč aposteljnov, j Serce Jezusa, pomozh mučencev, / 20 usmili se nas! 3o6 Serce Jezusa, luč spovednikov,! | Serce Jezusa, spolnitev želj vsili! g p svetnikov, /*"' O Božje serce, y “ Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš i. t. d. Molitev. Vsigamogočni, usmiljeni Bog! pro* simo te, poglej ljubezni polno sere« svojiga Sina, nad kterim imaš dopa- denje in zavoljo tega ljubezni pohiig* serca odpusti nam naše grehe, zb r *®! kazni, ktere smo z njimi zaslužili, v *!l svojo ljubezen v naše merzle zerca, ohrani in ozdravi jih in stori jih sede 2 svoje ljubezni. Amen. 3oj Molitev k svetimu sercu Marije. Po blagimi prednostmi svojiga slad- kiga serca pridobi mi, o mila mati Božja in moja mati Marija, pravo in stanovitno pobožnost dopresvetiga serca Jezusoviga, svojiga Sina, de bojo moje misli in nagnjenja v njega obernjene, de vse svoje dolžnosti natanjko spol¬ nim in veseliga serca vselej, posebno pa danes, Jezusa slušam in služim, Jer tebe, o ljubeznjiva mati! razvese¬ lim. 0 presladko serce Jezusa, daj de te vedno bolj in bolj ljubim! Amen. Lavretanske litanije v čast presvete device Marije. praznikih matere Božje in ob sabotah.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste usliši nas! * 2 O 3o8 Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin,vsiga sveta rešnji Bog, 1 Sveti Duh, resnični I Sveta Trojica, en sami Bog, , Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, s p p 0) (R P usmili nas 3og Začetek našiga veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, 11 Tolažnica žalostnih , Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica mučencov, Kraljica sposnovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Jagnje Božje, ki grehe sveta ,odjem- Iješ, zanesi nam, o Gospod. za nas Boga prosi! 310 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste sliši nas! Kriste usliši nas! Oče naš i. t. d. Oešena si Marija i. t. d- K sveti devici, materi Marii Pod tvojo pomoč perbežimo, 0 sveta Božja porodnica! ne zaverzi nasil' prošinj v naših potrebah, temuč reši nas od vsili nevarnost. O častitljiva in ?- e ' gnana devica; naša gospa; naša sred¬ inca; naša besednica. S svojim Sina” 1 nas spravi, svojimu Sinu nas perporod? svojimu Sinu nas zroči. , V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica O. De bomo vredni obljub Kristusovi* 1 ' Molitev. Svojo milost, prosimo, Gospod v naše serca vlij, de, ki smo po a11 ' geljevim oznanjenji včlovečenje Kristo 53 ’ 3i i tvojiga Sina, sposnali, po njega terplje— nji in križi častitljivo vstajenje do¬ sežemo. Po tistim Kristusu, Gospodu našim. 0. Amen. V. Prosi za nas, o sveti Jožef! 0* De bomo deležni obljub Kristusovih. Molite v. Prosimo te, o Gospod! naj nam zasluženje ženina tvoje presvete porod¬ nice na pomoč pride, de bo nam po njegovi prošnji dodeljeno, česar naše moči ne morejo doseči, ki živiš in kra¬ ljuješ z Bogam Očetam v edinosti sveti- Sa Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. 0. Amen. Cešena si Kraljica. Cešena si Kraljica! Mati milosti, seljenja sladkost in upanje naše, bodi nesena! H tebi vpijemo zapušeni otroci h tebi zdihujemo žalostni in ob¬ jokani v tej dolini solz. Oh, oberni ta- da j, naša pomočnica! svoje milostive 312 oči v nas, in pokaži nam po tem rev¬ nim življenji Jezusa, žegnanisad svo- jiga telesa: o milostiva, o dobrotljiva, o sladka devica Marija! V. Prosi sa nas, sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. Molitev. Vsigamogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite device matere Ma¬ rije, de bi vredno prebivališe tvojiga Sina biti zaslužila, s pripomočjo svetig® Duha pripravil, daj, de bomo, ki njeniga spominja veselimo, po njenih milostivih prošnjah od prihodnjih zle- gov in od večne smerti rešeni. Po tisti® Kristusu, Gospodu našim. Amen. (Potem se moli molitev za deželnima P 0 ' glavarja, sa splošne zadeve keršanstva> potlej pet Oče našev in pet Češena s 1 Marij za vsoljne potrebe; nazadnje se P a žegen da.) Od deviškiga stanu. Zveličar povzdiguje visoko de- 515 viški stan, in sklene svoj hvalni govor od brezzakonskiga stanu z naslednjimi besedami: Ali vsi ne umejo te besede, namreč ne v zakon stopiti, zunaj kte- rim je dano. Kdor more umeti, naj ume! Deviški stan je posvečen po zgledu Zveličarja, po nedolžnosti Kra¬ ljice devic, po vojskovanji čistih ženi¬ nov Jezusa Kristusa, po veliko obla- godarjenih mladenčih in devicah, ki so >ajše strašno smert prestali, ko de bi angeljsko čistost le količkanj oskrunili. Ne pozabi nikdar, de zamoreš ta te¬ žavni stan samo v — po — in z Bo- gam dostojno spolniti! Zatorej stori sklep pred deviškim Zveličarjem v pre¬ svetim rešnjim Telesu. Molitev. Vžgi v meni, o Jezus! močno že— 'j°, čistost svoje duše in svojiga serca vselej brez madeža ohraniti, pomagaj de se vsake perložnosti, nedolž- P°stle količkaj oskruniti, skerbno var- J en >, de deviško lepoto iz ljubezni do 3i4 tebe više cenim, memo vsih dobrot tega življenja, de bi enkrat perštet bil ti¬ stim modrim devicam, kterih življenje je bil Kristus, in kterih smert je bila dobiček, ker jih je ona z Jezusam, milim ženinam deviških duš nerazdružljivo ze¬ dinila, ki z Očetam in svetim duham enaki Bog živi in kraljuje. Amen. Od zakonskiga stanu. Ako se ne čutiš k samskimu stanu poklicaniga in meniš po svoji natori v zakonu ložej in gotovši zveličan po- stati, oberni se z volečim Eliacarjem k Bogu, naj bi on tvojo volitev vodil. Ne zvoli si denarjev in premoženja, ne napihnjene učenosti in zapeljivih le¬ pot , temuč zvoli Bogu vdano serce, ki druziga ne želi ko zveličanje, zakaj vse se ložej nadomesti, ali nikdar n® serce, ki Boga ljubi in časti. Ako zvo- liš z Bogam po tem napeljevanji, S N .Bog, naš nar boljši prijateli — g ’ n oskerbnik, J 1 2 1 322 C c* \ o s \ V) 4 F 0 / N \ < (R 1 © 0 J? & P O S <1 «• N » S P S O O Bog, naš pomočnik in tolažnik,' Ti vkažeš vse z neskončno mo¬ drostjo in ljubeznijo, । Ti rediš ptice v zraku, Ti oblačiš cvetlice na polji, Ti skerbiš za vse, kar si stvaril, Ti veš, kaj je tvojim otrokam do¬ bro in koristno, Ti vodiš osodo človeka posamez- niga ravno tako modro, ko vo¬ diš vsoljni svet, Od obupnosti v zopernosti, \ Od nepoterpežljivosti v terpljenjiJ Od pritožb in godernjanja zoper! gjg tvoje svete zapovedi, \J ' Od nepotrebnih skerbi za časne/ 5 reči, i - Od preveliciga zaupanja v boga- J stvo in veljanje pri ljudeh, / V vsili rečeh in dogodkih, V vsih okoljšinah in naklučbah, A V mojim stanu in moji službi, v V mojih opravkih in delih, / L V mojim djanji in nehanji, VjjjJ, Pri mojim premoženji, 325 Pri moji časti in mojim veljanji, Pri mojim zdravji in mojih močeh, Pri mojim telesu in moji duši, Pri mojim življenji in moji smerti, Pri meni in mojih, Pri vsili ljudeh in angeljih, Pri vsili stvareh sveta, Na vsih krajih sveta, Nsak čas, , Vso večnost, Ve tudi moja natura temu nasprotje, k’e je ravno moji samoljubnosti in poželjnosti težko, Samo zavoljo tebe in tvojiga dopa- denja, Z vsimi pravičnimi in angelji kličem: Zgodi se tvoja volja, o Bog! Z deviško materjo Marijo kličem: Zgodi se tvoja volja, o Bog! Z Jezusam na Oljski gori kličem: Zgodi se tvoja volja, o Bog! Jagnje Božje, ki i. t. d. Gospod, usmili se nas i. t. d. * 2 1 zgodi se tvoja volja, o Bog! 324 Blage misli za podložne. Ti, vsih bitij Gospod in učenik, telesa stvarnik, duh duhov 7 , moj stvar¬ nik, oče, ves sim tvoj! Ti, vsigamo- gočnost, si mene stvaril, postavil si mene, svojiga otroka, na zemljo, in tebe se ima moje serce veseliti. Ukasal si mi ljudem služiti. Ker ti češ, jih slušam, in tebi sledim, moj Gospod in moj Bog! Torej pomagaj mi voljo go- spodarjev vestno in svesto spolnovati, ko tvojo voljo in zapoved. Obvari me britkih pritožb, uči me, moj jarm voljno nositi, in vedno le nate gledati. Go¬ spod, uči me govoriti, uči me molčati, se stanovitno zvestiga skazovati, in samo po ravnih potih hoditi. Mojih gospodar¬ jev sreča naj me veseli; daj mi se sled- njiga greha skesati in zmiram pobož- nejšimu postajati mojimu sercu. Obva¬ ruj me ošabnosti, nevošljivosti in ne- poterpežljivosti, o Gospod! bodi moja pomoč v mojih terpljenjih in bolečinah- O daj mi modrost, voljno se vdati; po- 325 koršina, Gospod, bodi moja radost, in veselje moje bodi sleherna dolžnost. Ce sedim, ležim ali stojim, govorim ali molčim, delam ali hodim, vse naj se zgodi pred tvojim obličjem. Ti si pravič¬ ni, zvesti gospod gospodov in hlapcov, ubozih in bogatih gotovo zveličanje. Nar nižji na semlji zna postati nar veči v tvo¬ jim kraljestvu; knez in berač imati enaki delež pri tebi. Večno me boš oblagro- 'al, v tvojih nebesih bom prebival, tamkej večno zveličan pri tebi. Ah Go¬ spod, daj mi vedno to premišljevati in te be in tvojiga kraljestva nikdar ne Pozabiti. Molitev predstojnikov za podložne. Svojiga namestnika si me storil P r i mojih podložnih. Razsvetli me, de Pfav spoznam vse svoje dolžnosti do n J'h; daj, de se vselej po očetovsko (materno) do njih obnašam, jih sva- r *m, kasnujem, podučim in tvoje lju- 326 bežni spomnujem. Stori me poterpežlji- viga z njih slabostmi, vodi me, de vedno tako govorim in delam in jim vselej tvoji¬ ma Sinu enako kličem: Pridite, glejte in učite se od mene v Boga verovati, vanj saupati in ga iz vsiga serca ljubiti, de bi enkrat jest ne bil od njih tožen pred tvojim sodnjim štolam, temuč de bi šel ž njimi in zavoljo njim skazane ljubezni v večno življenje, ki si ga tem namenil, kteri so ti v ubozih in sirotah ponižno služili, ki s Sinam in svetim Duham živiš od vekomaj do vekomaj. Amen. Popotna molitev. V imenu Jezusovim hočem to poj nastopiti. Njega vsigamogočnost naj me varje, — njega modrost naj m® vodi, — njega usmiljenost naj mi p°' maga, — njega ljubezen naj me vterdij — in njega dobrotljivost naj me sprem¬ ljaje, de bom to potovanje v njegovo čast, v svoje dušno zveličanje, v to¬ lažbo in omiko bližnjiga nadaljeval m dokončal. Amen. 32 7 Moliten učenca. Vsigamogočni, večni Bog! od kteriga pride vsaka dobrota, in vsak popolni dar, dodeli tudi meni pravo spoznanje svojiga bistva in svoje besede, vpelji me zmiram globokejši v razume- nje svoje svete volje. Ostani pri meni slednjo uro, in ne pripusti, de bi bil zapeljan od napčne učenosti, ki raz- cvetuje, in bi se jest v čim družim hvalil, ko v Jezusu Kristusu — križanim. Ob¬ varuj me slednje lahkomišeljnosti in za¬ peljivosti, vlij v me pravo ljubezen do svoje svete cerkve in daj mi vselej ho¬ diti po potu prave modrosti ter deležni- ga biti obljub, ki si jih tem dodelil, ki so s sebi poverjenim blagam zvesto de¬ lali do konca, tega te prosim po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Ob rojstnim dnevu. PonovJjenje kerstne obljube. Rojstni dan naj ti bo posebno praz¬ ničen. Misli ta dan na sveti zakrament 328 kersta, ki si ga prejel. — Po njem ti je bil izvirni greh odpušen; postal si otrok Božji in dedič večniga zveličanja, po njem si šel v pravo cerkev. Kako serč- no imaš sa te gnade Boga zahvaliti! Ako ti okoljšine pripuste, pojdi ta dan ali naslednjo nedeljo k sveti spovedi in k svetimu obhajilu in ne pozabi kerstne obljube ponoviti. Kerstna obljuba. Presveta Trojica! En Bog v treh osebah, na čigar ime sim keršen! Kako se ti čem zadosti zahvaliti, ker si me zmed toliko milijonov, kteri v tamoti ajdovstva ali krivoverstva tapajo, k pravi, edino zveličavni veri poklical, od madeža perviga greha očistil, me za svojiga otroka vzel in sveti rimski katoljški cerkvi perdružil! O, de bi ni¬ koli ne bil beliga oblačila nedolžnosti po kerstu s smertnim greham omade¬ ževal! — O Bog! iz serca mi je žal, de sim te tolikrat po svetim kerstu raz¬ žalil, in de sim tako nevredno nosil ime 32 9 kristjana. Terdno tadaj ponovim za¬ vezo, ktero sim takrat naredi]. Pričo svojiga svetiga angelja varha in sveti¬ ga patrona, kakor tudi v obličji ka¬ toliške cerkve terdno obljubim: Odpovedati se. hudiču in njegovima napuhu, in vsim njegovim delam. — Odpovedati se svetu, njegovi nečimer- nosti in njegovim zapeljivim naukam. — Odpovedati se mesu in njegovi pože- Ijivosti in vsim greham. — Bogu sami- mu hočem služiti in prav keršansko živeti, kakor sveti evangeli uči. Bog, uterdi moj sklep s svojo gnado! — Ve¬ rjem v trojediniga Boga Očeta, §ina *n svetiga Duha. Verujem v Jezusa Kristusa, edinorojeniga od Očeta, kteri je Bog in človek, ki je s svojo smertjo na križi človeški rod odrešil. Verujem v ze, kar je Bog razodel, kar je Je¬ zus Kristus učil, kar so aposteljni pri— “'govali in kar sveta rimska katoljška c erkev verovati zapove. V tej sveti Ve *i hočem živeti in umreti. Požegnaj me, Bog Oče, Bog Sin 33o in Bog sveti Duh, de ti kerstni za¬ vezi zvest ostanem do konca svojiga življenja in večno zveličanje zadobim. Amen. Prošnja svetiga Bernharda k pre¬ sveti Marii Devici za njeno pripo¬ moči kerstno obljubo spolnovati Premila Devica! pomisli, de je neslišano, de bi ti koga zapustila bila, ki je pred tvojo brambo pribežal, te pomoči prosil ali tvojo priprošnjo klical. Tega saupanja nadušen perbeshini h tebi, o devic Devica, Marija, Mati Jezusa Kristusa! h tebi pridem, h tebi hitim, pred tabo stojim zdihujoči in proseči grešnik. O ti Gospa sveta in Mati večne Besede! ne zaverzi mejil 1 besedi, temuč poslušaj me milostivo in usliši me ubožica, ki iz te doline solz h tebi kličem; pomagaj mi v vsih mo¬ jih potrebah, zdaj in vselej in posebno ob uri moje smerti, o dobrotljiva, o mila, o nar sladkejši Devica Marija- Amen. 331 Molitev v čast svetiga patrona. Ti, o zvoljeni prijatel Boga, sveti I., čigar ime mi je pri svetim kerstu dano bilo, si vero ohranil, svet prema¬ gal, hudiča vžugal, in zdaj posedeš nezvenljivi venec večniga življenja. Po¬ znaš nevarnosti tega sveta in sovra¬ žnike zveličanja, dobro veš, kolike sile je treba, potegniti nase nebeško kra¬ ljestvo. S toliko večim zaupanjem se torej h tebi obernem, sprositi tvojo močno priprošnjo. Ostani pri meni, de ne ho¬ dim po širokim potu pogubljenja, am¬ pak se oske steze zveličanja deržim v se dni svojiga življenja. Moje ime naj jne vsako uro opomne kerstne obljube in zgleda Jezusoviga, kterimu si živel in umeri. Če me bo težko stalo, ta svet premagati, si hočem reči: tudi svetnik, čigar ime nosiš, je bil slab, k hudimu nagnjen človek, tudi on je napotke imel, in jih je srečno prema¬ gal. In kar je on zamogel, zakaj bi te ga neki tudi ti ne zamogel? Nadjaje 332 se tvoje mogočne priprošnje, upam enkrat se s teboj in s svetim Duham večno veseliti. Amen. Molitev v čast svetnikov mescov. O Bog! čigar previdnost mi je slednji mesec posebniga patrona dala, dodeli mi gnado, de bom s svojimi pri- jatli in sovražniki vred po prošnji svoji- ga svetiga patrona deležen postal vedne pomoči tvoje ljubezni in po zgledu ravno tega svetnika se v posebno priporoče¬ nih čednostih neprenehama vadil. Tega te prosim po Jezusu Kristusu, Sinu tvojim. Amen. Molitev za srečno smert. O veliki Bog! vsak dan mi ozna- nuje, de ne bom ostal na tem svetu, temuč de se bližam grobu in tvojim« sodnjimu stolu. Kmalo, prav kmalo bom zaslišal tvojo besedo, ktera čez vso mojo večnost razsodi. Tresem se grozno, ko na to mislim. O Oče! ne pusti 535 me brez perpravljenja umreti. Ne daj mi v življenji nikoli pozabiti, de mu je treba po keršansko živeti, kdor hoče zveličan postati. Tolaži me v moji smerti, kakor si tolažil svojo ljubo ma¬ ter in svojiga draziga učenca Janeza; uterdime, kakor si uterdil svojiga apo- steljna Petra in svojo služabnico Bar¬ baro ; pridi k meni na mojo smertno posteljo in obvaruj me tolike nesreče, umreti brez prijeme svetih zakramentov. Daj, de bojo moje poslednje besede: Jezus, Marija in Jožef in de potem z yeseljem zročim svojo dušo v tvoje roke 111 v tebi večno počivam. Amen. Molitev, kedar umerajočimu •zvoni. Že spet se eden mojih bratov s smertjo vojskuje. Daj mu, o usmiljeni Dče! umreti v veri v te, v vpanji v *e in v ljubezni do tebe. — Tudi jest t ,o m kmalo na versti. Daj mi, o Bog, tako živeti, kakor si bom enkrat vo- 334 šil, de bi bil živel. — Gospod Jesus! po svoji smertni britkosti in svoji pre¬ stani smerti dodeli tudi meni srečno smertno uro. Amen. Djanja milosti bolnike umerajoče in merttf- Če kdo vas zboli, naj se cerkve- niga duhovna pokliče. — Tako uči sveti apostelj Jakob. Če je tedaj kdo ne¬ varno bolan, se mora to dušnimu pastirju zglasiti. Če se bolnik tega ustraši in s® noče k smerti perpravljati, je to toli- kanj več potrebno, ker ima slednji člo¬ vek vsak dan k smerti perpravljen biti- Za dušne pastirje in znance je ne more biti večji tolažbe, kot kedar bolnik so- pet ozdravljen zamorereči, „V tej bo¬ lezni sim bil k smerti pripravljen. 44 Ak° je pa že to veliko veselje, če zopet ozdravljen tako govoriti more; kolikanj več pa potolaži še to, če bolnik, k smerti dobro perpravljen, svojo dušo izdihne- — Saj je to nar važniši trenutek! 335 Nasledki prijeme svetih zakramen¬ tov mertvih so neizrečeno koristni glede duše in telesa. Ne obotavljaj se torej kar nič, bolnikam te gnade, to nebeško tolažbo preskerbeti, zakaj ta zamuda se vekomaj nikdar več popraviti ne da. Veliko se jih je že grozno kesalo, de so v tem prekesni bili. Pa ne nadjaj se koj čudežev, am¬ pak potrebuj pomoč zdravnikov, ker jih je v to Bog dal. Bog stori svoje, ali opravi tudi ti svoje. Moli z zanesljivim zaupanjem v Je¬ zusa, z vdajenjem v voljo Božjo, in hoj up te ne bo goljufal. Vsak dan ima bolnik mašne molitve sam v opraviti, alj Se jih glasno brati reči. Časne skerbi na j zginejo iz njegoviga serca. Ako bolezen raste, naj bolnik vedno Zveličarja misli. Če se že smert pri¬ bližuje in duhovna zraven ni, mu lahko, kakor sledi, kdo drugi počasi, ne kriče, P a tudi ne pretiho, na glas moli vero, ll panje in ljubezen — očitni kes ali gre- Ve ngo, litanije presvete Device i. t. d. 336 Molitev sa bolnika. Zaupaje v tvojim aposteljnam, o Jezus! dano obljubo: Vse, kar boste Očeta v mojim imenu prosili, bo vam dal; zdihujem danas h tebi za bolnika {bolnico} I., in te ponižno prosim, naj mu (ji) dodeliš poterpežljivost v terp- Ijenji, njegovo (njeno) vero pomnožiš, njegovo (njeno) upanje uterdiš in nje¬ govo (njeno) ljubezen do sebe vedno bolj in bolj vžgeš, de mu (ji) bo ta bolezen v dušno zveličanje, in se on (ona), ako je tebi všeč, zopet osdravi, storiti še več dobriga na tem svetu in zadostiti popolnama za svoje grehe, de bo enkrat, z dobrimi deli bogat (boga¬ ta) zamogel (zamogla) v kraljeftvo iti, ki si ga tem pripravil, kteri v tvoji službi do konca ostanejo. Amen. *) *) Če srečaš duhovna, ki greš svetimi za¬ kramenti h kakima bolniku, poklekni in terkaj se ponižno na svoje persi rekocj Usmili se, o Gospod! mene in bolnika, k' zdaj k njemu prideš, de bomo sdravi na duši in telesu. Amen. Molitev za bolniga brata ali bolno sestro. Danas, o moj Bog! pridem z ža¬ lostnim sercam h tebi, prosit te tvoje mogočne pripomoči. Ki ga (jo) ti, o Oče! ljubiš in ki ga (jo) jez sosebno ljubim, moj brat (moja sestra) je bolan (bolna). Usmili se ga (je), dodeli mu (ji) poterpežljivost v terpljenji in po- polnama vdajenje v svojo sveto voljo; podari mu (ji) kmalo kmalo poprejšnje zdravje. S pravim, serčnim veseljem te bomo potem združeni v tvoji hiši zahvalili, in se vse dni svojiga življe¬ nja opominjali, dragi čas po tvoji sveti Y°Iji obračati, de bi enkrat, z zaslu- zenjem bogati, veselo sledili tvojima blicu in deležni postali vezhniga pove- Seljenja s tvojim Sinam in svetim Du¬ ham. Amen. Molitev sa bolno mater ali bol¬ niga očeta. O preljubeznjivi Oče dobrih otrok! 22 338 z otročjim zaupanjem se približam danas k sedežu tvoje milosti, prosit za svojo bolno mater (svojiga bolniga očeta). Ozri se na nje (njega) tužno posteljo in polajšaj nje'(njega) bolečino, tolaži jo (ga) v njenim (njegovim) terpljenji, stori jo (ga) popolnama vdano (vda- niga) v fvojo fveto voljo in daj ji (mu) kmalo zaželeno zdravje. Ne pusti me sirote postati, marveč vsaj še toliko časa naj te moji stariši nadomestujejo pri meni, dokler tebe prav natanjkone poznam, in Jezusa Kristusa, ki si ga poslal 5 tega te prosim po ravno ti¬ stim Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Molitev bolnika. Moj Bog! ti si mi to bolezen p°' slal. Ti me vidiš in poznaš moje bo¬ le č in e; in tvoja ljubezen tudi zdaj nad menoj čuje. Iz ljubezni mi pošiljk te terpljenja, de bi minljivost vsig 3 posvetniga prav spoznal in svoje serce h tebi povzdignilJ 33g Kako se mi zdaj ves drugačin svet zdi, kot v zdravih dnovih! Kaj mi pomagajo vse časne veselice! Moj iga zdravja mi ne morejo dati. Mar- siktero željo in delo si moram zdaj oči¬ tati, ki sim ga v zdravih dneh lah- komiželjno doprinesel. Glasno mi vest govori, in moja nadloga me žene k molitvi. — Kaj dobro spoznam, de Me je tvoja ljubezen, o Bog! na bolno posteljo položila. Kaj bi bilo iz mene postalo, ko bi bil v stanovitnim rastre- senji živel! Umeri bi bil, pa morde ue enkrat bi ne bil prav 7 živo na sm e rt pomislil!—Po ti bolezni me učiš časne dobrote zaničevati in sa dušni prid skerbeti. Sahvalim te, ljubi Oče nebeški! za tvojo ljubezen, in nočem gudernjati čez tvoje naredbe, ampak se veseliti, de sim vstani iz ljubezni do tebe ! er peti. Saj sim že toliko zdravih dni dite mi na proti, sveti angelji! Keršanska duša, kmalo boš vi- uila svojiga Odrešenika, svojigaBoga! O Jezus! tebi živim — Jezus! tebi ttmerjem — Jezus! tvoj čem biti mer- ‘ev in živ. Oče, v tvoje roke zročim svojo dušo. (Te tolažljive besede znaš ponoviti.) Zapusti ta svet, keršanška duša! 23 354 v imenu Očeta, ki te je stvaril, — v ime¬ nu Sina, ki te je odrešil, — v imenu svetiga Duha, ki te je posvetil. — Po¬ daj se tje z Božjim žegnam, posedi ve¬ selje svojiga Gospoda, svojiga Boga. Jezus Kristus! tebi perporočimo dušo tega umerajočiga, odreši jo po svoji smerti od njenih grehov, in pusti jo večno pri sebi biti. O Jezus! usmili se uboge duše. V tvoje roke sročimo to dušo. Sveti angelji Božji! pridite in pe¬ ljite njegovo (njeno) dušo v stanovanje večniga miru, de bo tam v nebesih z vami Boga molila, hvalila in slavila v večnim zveličanji. Gospod! dodeli ti duši našiga brata (ali očeta, matere; sestre i. t. d.) večni mir pri sebi v ne¬ besih, v družbi vsih svetnikov. Amen. Molitev po smerti. Dopolnjeno je, sveti, vsigamO' gočni Bog, bodi milostiv tej duši, ki se je zdaj v zaupanji v tvojiga Sina od nas ločila. Ona že stoji pred tvojim veh- 355 častvam in sliši tvojo sodbo. Milostni Oče! ne ravnaj ž njo po ojstrosti svoje pravice, temuč po svoji dobrotljivosti, in daj ji po Jezusu v nebesa priti. Usmili se tudi nas, ki ginjeni mi¬ slimo na svojo smertno uro. Daj, de se resnično spreobernemo, nečimurni svet zaničujemo in po spokornim živ¬ ljenji zadobimo srečno smertno uro. — Oaj nam vsim, se tamkej zopet viditi, de bi te z vsimi svetniki v nebesih več¬ no molili. Amen. Molitev. O Bog! stvarnik in odrešenik vših ljudi, dodeli duši tega rajnciga (te rajnce) popolnama odpušenje vsili za¬ služenih kazinj, de bo rešena terplje- nja vic, tebe, svoj edini konec in namen, gledala in ljubila, hvalila in vshivala vekomaj. Amen. Gospod! daj mu (ji) večni mir in pokoj in večna luč naj mu (ji) sveti. Nje¬ gova (njena) in vsih mertvih duše naj po Božji milosti v miru počivajo. Amen. 23 * 356 Premišljevanje per spremljenji mer lica. 1. Kdo je bil ta, ki zdaj v mertvaški trugi Ježi ? Bogat človek (bogata žena). Imel je hišo, veliko zemlji¬ ce, lepe dohodke; vžival je vse zložnosti človeškiga življenja. Kaj mu (ji) pomaga če je tudi ves svet posedel ((posedela), na svoji duši pa škodo terpel (ter- pela ?) Koliko jih zdaj zanj (-njo) moli? 2. Bil je to ubog rokodelnik (revna žena), ki si je s potam v obrazu svoj košček kruha služiti mogel (mogla), ki je marsikterikrat od kakiga ter- doserčniga bogatina prav pičel mili- dar z gerdim očitanjem prijel (prijela). Kaj mu (jij škodje zdaj njego¬ va (njena) revšina? On (ona) v miru počiva. 3. Bil je to mnogočislan gospod (-čisla¬ na gospa), njegova (njena) prebri- 35y sana glava je bila v časti; po časo¬ pisih se je razglaševalo njega (nje) zasluženje in povišanje; svet mu (ji) je veliko hvalo skazoval, in ga (jo) ozaljševal z minljivimi, šumečimi na¬ slovi do groba. Kaj mu Qjij zdaj pomaga, ako je vsimu svetu dopadel (dopadlaj, Bogu pa ne ? Koliko jih bo v malo času še nanj (-njoj mislilo ? 4. To je bil človek, ki ga je svetsavoljo njegove bogaboječnosti zaničeval, — preganjal — in zasramoval. Njegova smert je draga v očeh Božjih. Bil je to mogočen mož (jnogočna žena); pred njegovimi (njenimi) be¬ sedami so se kraljestva tresle; nje¬ govo (njeno) maševanje jih zdaj ve¬ liko nesrečnih objokuje in obžaljuje; njegova (njena) volja je bila tavžent ljudem ojstra postava. Kaj mu (jij pomaga zdaj njega 358 (nje) mogočnost? nar revniši berač bo kmalo kmalo stopal čez njegov (njen) grob. 6. To je bil mož, skušen po dolsim, strašnim terpljenji! kteri, zapušen od ljudi, je hrepenel po smertni uri. Od svojiga terpljenja se bo zdaj odpočil. 7. To je bil človek, ki je ves čas svojimu telesnimi! poželenju služil, se smerti bolj bal, kot nar ostudnižiga greha, ki se je s svojo telesno le¬ poto mladim in starim prikupovalj ki je derzno zaničeval sodbo in pekel, in jih neumne štel, ki niso ljudem, temne Božjim besedam verjeli j ki je za vse čas imel, samo za svoji¬ ga stvarnika in njegovo sveto voljo nikdar, ki mu je večnost bila bazen- Kam je zdaj njega veličastvo M gospostvo? — Zdaj gotovo kdo je njegov sodnik, — kaj njegova sodba, kako res j e večnost! — 35 9 8. Bil je to pobožen katoljšk kristjan, ki je v Boga zaupal, z Božjo pri— pomočjo dobro delal, kolikor je nai¬ vec mogel; ki je Bogu služil is vsili moči, Jezusa Kristusa s besedo in djanjem hvalil in je v Gospodu umeri. Blagor njemu, zakaj njegove dela mu slede. Blagor njim, ki v Gospodu umer- jejo; ker oni, pravi Duh, se od svojiga terpljenja odpočije¬ jo, in njih dela jim slede. Premišljevanje, kedar se mertvim poslednjo čast skaže. 1. Hvaljen bodi Jezus Kristus ve¬ komaj! Tudi nad našimi pokopališi čuje °n; Gospod je v grobeh kot v naših hišah. 2. Trohnenju so le telesa podverže- ne j duša ne strohni! ona večno živi. 3. Telo ne bo večno mertvo; naš odrešenik živi, on bo naš zopet obudil. 4. Kakor stoji zdaj pogrebec z 56o lopato tukaj, tako bo angelj enkrat s trombento tamkaj stal. 5. Blagor mu, kdor v Gospodu zaspi; jedel je z nami telo Gospodovo in pil njegovo kri. Njega je pokrep¬ čal angeljski kruh na poti v večnost 6. Kakor križ na tružnim sagri- njalu, tako je upanje vstajenja na obrazu merliča. 7. Perjatel! saj se ne ločimo — saj se ne ločimo. Kmalo, kmalo in prav kmalo bomo tudi mi per njem. Molitev ozdravljenima bolnika- Zahvalim se ti, o Bog! de si Mj spet zdravje dal. Ne dovoli, de bi kedaj veliko dobrih sklepov pozabil, ki sim jjl’ storil na kraji groba pred tvojim oblič¬ jem. Spominjuj me, de bo enkrat go¬ tovo tisti čas prišel, ko se bom pr e “ tvoj sodnji stol pokazati mogel, de nikoli več ne pričnem sveta in njegoviga po- veseljenja ljubiti, in verh tega tebe n® pozabim, ki s Sinam in svetim Duliaffl večno živiš in kraljuješ. Amen. 361 M o l i e v, če se je ta zopet ozdravil, za kteriga si molil. Uslišal si me, o Oče! in mi nisi odvzel očeta (brata, prijatla, moje ma¬ tere, sestre). Zahvalim te zato iz vsiga serca v imenu Jezusa Kristusa, Sinu tvojiga. Dodeli mu (ji) gnado, ktere potrebuje, zvesto dopolniti v pervili tre¬ nutkih storjene sklepe, de bo enkratza- mogel (zamogla) srečno v tebi umreti. Tega te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Napeljevanje k pobožnima živ¬ ljenju. Samo ena vera je, ktera zveliča; sakaj kakor je en Bog, tako je tudi ena vera. (Efes. 4.), brez ktere ne more nihče zveličan biti. Ta vera je le v od Jezusa Kristusa postavljeni katoljški zerkvi. Tej cerkvi je Jezus obljubil, Pri nji ostati do konca sveta; in nji je 362 svetiga Duha obljubil, de jo vso res¬ nico uči, in jo vsiga spomni, kar je on rekel. V tej cerkvi uči Jezus po svetim Duhu resnico; ona je steber in terdnjava vse resnice: „Poprej bo ogenj sobica vgasnil, kakor bo rimska ka- toljška cerkev od prave vere odstopila,“ pravi sveti Krizostom. — Tega se je sveta Terezija tolikanj veselila, de je večkrat z nepopisljivo velikim veseljem rekla: „Jest sim otrok katoljške cerkve! In ktera čast utegne biti večij in ktero veselje popolniši, zunaj tega, ud biti cerkve, ki je med svojimi otroci sledflje stoletje svetnike imela!“ — Uči se tedaj, nauk katoljške cerkve zmiram bolj spoznovati, veruj terdno in nedvomno, kar Jezus Kristus v katolški cerkvi po svetim Duhu verovati zapove, naj je v svetim pismu zapisano ali ne. Ne veruj nikdar sami pameti, ki se tako lahko zmoti, ampak veruj cerkvi; ker cerkev ni ne papež, ne kak škof, ne kak fajmošter, temuč vsi katoljčanje po vsi® svetu s svojo nevidno glavo, Jezusa® 365 Kristusam, z vidno glavo, rimskim pa¬ pežem in z škofi; v nji govori Bog, ki ne more ne goljufati ne goljufan biti. V nedeljo moli trojediniga Boga, in počasti vse svetnike. V pondeljik moli za uboge duše. V torik časti fvojiga svetiga an- gelja varha, ali pa časti svetiga Jo- ahima in sveto Ano. V sredo časti svetiga Jožefa ali svetiga Janeza in Frančiška. V četertik moli presveto rešnje Telo, ali počasti sveto Barbaro. V petik premišljuj terpljenje Je¬ zusovo ali žalostno mater. V saboto časti presveto devico Marijo ali svetiga Jožefa. Z neverniki, s posvetnimi modri¬ jani, z zaničevavci vere ali s takimi, ki so druge vere, se preveč ne pečaj. Ne pričkaj se nikdar z ljudmi družili misel, če nisi kaj dobro podučen v veri. Hodi rajši k dobrim k a- toljškim duhovnam, in daj se jim podučiti. Uči se pridno svojiga 364 katekizma, in ponavljaj ga tudi potem, ko si že odrasen. —■ Ne prebiraj nikoli slabih bukev, zlasti tako zvanih romanov ne; ker te store človeka neverniga, brezbožjiga, nezadovoljniga, zaniker- niga v njegovim opravilu, nezvestiga v dolžnostih in nepripravniga k boljimu berilu; mu pristudijo življenje. Beri rajši vsako nedeljo in praznik s. evangeli, do¬ bre verske in molitne bukve, ki ti jih bo tvoj spovednik nasvetoval. Gorje mu, kdor iz zanikernosti v naukih s. vere neveden ostane; trikrat gorje pa predstojnika«! in sosebno stari- šem, ki, sami nevedni, svoje podložne in otroke v nevednosti puste rasti, in njem po tem takim edini zaklad tega življenja prikrate (ki je zares zaklad imenovati), kteri nas nikoli ne zapusti, namreč sveto vero z njenim* zveličavnimi skrivnostmi. Ne misli, de je že vse opravljeno, še si kat oljsko k er šen, katolj; ško zrejen, v katoljški veri podučen in če v edino zveličav- 365 ni cerkvi ostaneš: volje božje pa ne spolnuješ. Tebi je po svoji veri živeti in jo zvunanje spoznati, si¬ cer nimaš upanja ob dnevu sodbe. Sa¬ mo ime ne zveliča. {Jak. 2, 26.) Prosi večkrat, naj bi Gospod tvojo vero pomnožil, in obujaj pridno čednost vere. Posebno je v začetku bogaboječi- ga življenja priporočiti vsoljna spoved. Taka vsoljna spoved je tudi tem koristna,, kteri nov stan nastopijo. V drugim bo pa slelierniga njegov spovednik podučil. Od nar potrebnejših res¬ nic vere. Vsak človek, kedar se pameti save, mora vediti in verovati, de bo zveličan: l)De je en Bog. 2) De je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje in luido kaznuje. 3) De so tri Božje osebe f, niga bitja in ene nature: Oče, Sin in ^' eti Duh. 4) De je druga Božja oseba ' !<>yek postala, nas s svojo smertjo na Krizi odrešiti, in večno zveličati. 366 Zraven teh resnic keršanske ka- toljške vere ima vsak katoljški kristjan še vediti in verovati: 1) De je človeška duša neumer- joča. 2J De je gnada Božja k zveli¬ čanju potrebna, in de brez gnade Bož- žje človek nič za večno življenje za- služljiviga ne more storiti. Dalje je zapovedano te reči ve¬ diti, in velik greh bi bil, če bi jih kdo iz zanikernosti ne vedil: 1) Apostoljsko vero. 2) Gospo¬ dovo molitev. 3) Deset Božjih zapo¬ ved in pet cerkvenih zapoved. 4) $ e ' dem svetih zakramentov. v (jVerujem v Boga Očeta i. t. «• in Cešena si Marija i. t. d. Poglej zgo- rej per jutranji molitvi st. 12). Sedem svetih zakramentov. 1) Sveti kerst. 2) Sveta bir® a ' 3) Sveto rešuje telo. 4) Sveta poko' ra. 5) Sveto poslednje olje. 6) S vel ° mašnikovo posvečenje. 7) Sveti zakon- 367 Sedem poglavitnih grehov. 1. Napuh. Napuhnjen zaničuje bližnjiga— cerkev — Boga — ljubi samo sebe in svoje {sarnopridnost, sebičnost), iše le lastne hvale, govori prav rad od svojih prednost in djanj — večkrat obrekuje, se rad pre¬ pira — hlini, je nepokoren, zabavlja, in neredko celo od vere odpade. {Nasprotna zhednost je ponižnost.) Daj mi, o Gospod! prav jasno spo¬ znati, de sim vse od tebe prejel, in de prav nič ne posedem, česar bi se bahati zamogel, de bi ne bil od tebe prejel. Kdo si bo od ptujih, posojenih reči kaj domišljeval! 2. Lakomnost. Lakomin misli posebno le na denar in premoženje — ne želi druži¬ ca zunaj posvetnih reči, je krivičen in neusmiljen, in se neredko zapeljati da, krive prisege delati, de bi bogateji po¬ stal in pridobljeniga blaga ne zgubil. {Na¬ sprotna čednost je blagodarnost. o Bog! kaj mi pomaga, če ves svet dobim, na svoji duši pa škodo lerpim! Kako dolgo bom še neki te reči posedel! 368 3. Nečistost. Nečistnik pozabi večnosti, sodbe in Boga — ne ume', kar je du- hovniga — njegovo serce je oterpnjeno, ljubi preveč minljivo življenje in njega razveseljenje, govori rad nesramnosti in vzadnje celo obupa nad večnim življenjem. (Nasprotna čednost je čistost.) O moj Bog! uči me, kako lep je čist rod, in kako srečno je neo¬ skrunjeno serce! 4. Ne vošljivost. Nevošljivec sodi krivo čez druge, jih sovraži, se veseli, kedarse jim slabo godi, je žalosten, kedar jim po sreči gre — je zavidljiv in obrekovaven, — ravna hudobno z druzimi in neredko postane ubijavec. (Nasprotna čednost je 1 j ub e s e n.) Ojstri sodnik, koliko terjaš od tega, ki si mu veliko dal! 5. Požrešnost. Kdor je ti hudobii vdan, lahko celo neumen in nečist postane, je v govorjenji in vedenji nesramen; se rad prepira, potrati čas in premoženje, j n pohabi svoje telesne in dušne moči- (Nasprotna čednost je zmernost.) Kaj mi pomaga veliko jedi — ve- 36 9 liko drazih pijač — one le moje živ¬ ljenje krajšajo. 6. Jeza. Jezin misli zmešano, sovraži, za¬ ničuje, preklinja druge, se mašuje, pre¬ tepa , preganja in večkrat celo druge umori. (Nasprotna čednost je pohlev¬ nost.) Gospod! odpusti mu, ker ne ve, kaj govori ali dela. Lenoba. Len zaničuje in zasramuje prid- niga, postane kmalo malodušen, je za- nikern v službi Božji, opusa lahkomi- šeljno sredstva zveličanja, in nazadnje celo obupa. (Nasprotna čednost je prid¬ nost.) Kako kratko, kako minljivo je vendar človeško življenje! Kako ne¬ gotova je tudi moja zadnja ura! — Morde že jutri J O Bog! in potem se Ile da nič več popraviti! Gospod, jest verujem, — Gospod, Jest upam, — Gospod, jest te iz serca ljubim! Mar nisi ti, o Bog! moj stvar- “ik, moj odrešenik, moj Oče, in jest ‘voj otrok! 24 3?o Devet ptujih grehov. 1) V greli svetovati. 2) Grešiti velevati. 3} V drugih greh pervoliti. 4) Druge v greh napeljevati. 5) Dru- zih greh hvaliti. 6) H grehu molčati. 7J Greh pregledati. 8) Greha se vde- ležiti. 9) Greh zagovarjati. Šest grehov zoper svetiga Duha. 1) Prederzno v Božjo milost gre¬ šiti. 2) Nad Božjo milostjo obupati. 3) Spoznani keršanski resnici se u- stavljati. 4) Svojima bližnjima zavolj gnade Božje nevošljiv biti. 5) Do le- piga opominjevanja oterpnjeno serce imeti. 6) V nespokornosti terdovratno ostati. Telesne dela usmiljenja. 1) Lačne nasititi. 2) Žejne na¬ pojiti. 3) Popotnike sprejemati. 3) N a ' ge obleči. 5) Bolnike obiskati. 6) Jetnike rešiti. 7) Merliče pokopavati- 5 7 i Duhovne dela usmiljenja. 1) Grešnike svariti. 2) Nevedne učiti. 3) Jim prav svetovati, kteri dvomijo. 4) Žalostne tolažiti. 5) Kri¬ vico voljno terpeti. 6) Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo. 7) Za žive in mertve Boga prositi. Ako je stariše in predstojnike za¬ ves skerb, svoje otroke in podložne, kakor je Gospod Bog v četerti zapo¬ vedi zaukazal, s sveto vero soznaniti, na j merka jo, de ti vsako jutro razun vere, očenaša in češena si Marije, tudi deset Božjih in pet cerkvenih zapoved in sedem svetih zakramentov glasno molijo. Edino potrebno. Preimenitne opominjevanja. Samo enoje treba, namreč: nase duše zveličati! Kaj pomagajo nam vsi zakladi sveta? — C'imu krone in žesla? če pa na svojidušiškodoter- pimo! — To veliko resnico za¬ mer eš nar ložej pri postelji ume¬ vaj očiga bogatina umeti. Nič ne vzamemo seboj v večnost! — Noben pri- jatel nas dalj nesprime, ko do groba, in že v pervi polovici leta so nas vsi po¬ zabili. V dvajsetih letih že komej kaj od našiga imena vejo, ali pa od kraja, kamor je bilo naše truplo položeno. Taka se je godila z nar slavnišimi umetniki in knezi sveta. V’endar česa se še nadjaš ? — Premisli to resniso resno, hodi pred Bogam! Le eno dušo imaš, in če si to zgubil, si — vse zgubil- Pa ni ravno težko, to dušo zgubiti. Povsod te obdavajo sovražniki, hudič, hudobni ljudje, tvoje lastno meso. Cuj in moli, de v skušnjavo ne padeš. Kako skerbi bogatin, de svojih zakladov ne zgubi! kako želi bolnik, svoje zdravje zopet zadobiti! in nam bi li nič mar ne bilo, če gnado Božjo zapravimo? Ali bi mi zamogli lahkomišeljno v grehih živeti in večni — premisli dobro — veC “ ni smerti nasproti iti? Bi mar smeh dušo zaničevati, ki je s kervjo Kri¬ stusovo odkupljena? Sa nečimurno, kratko veselje bi mi večno veselje dali? Ali bi utegnili više ceniti telo, memo duše? — više čas, memo več¬ nosti? Če pobožno živiš, si v nar veči revšini bogateji od nar bogatejiga ha— dobnika. — Če pobožno živiš, si sreč— nejši, ko knez v svojim slatovdelanim poslopji s vso svojo družino. Delaj te- dej, kolikor moreš, in napenjaj vse svoje moči, svojo dušo rešiti in srečno več¬ nost si perpraviti, ker nebesa so vsi- ga vredne. Koliko potratijo pozemelj- ski otroci, priskerbeti si nečimurno pove- seljenje, ktero jih kmalo kmalo neizre¬ čeno peče! Ko bi mi to le na pol za “oga storili, bi bili veliki spokorniki, 1,1 enkrat veliki svetniki. Kristjani, ^-daj so dnevi zveličanja. Delajte, do- *'jorje dan; zakaj noč pride, de ne bo nihče več delati mogel. Kdor v sol¬ zah seja, bo v veselji žel. Ni¬ kar ne ljubimo sveta, ker prijaznost * e ga sveta je sovražnost Boga. Vse, ^74 kar je na svetu, je sladnost mesa, sladnost oči in napuh življenja, in ko¬ nec tega je— pogubljenje in več¬ na smert. Kdor pa spolne voljo Go¬ spodovo, ostane v večnosti. Od posta. Že pervima človekama v raji je Bog postno zapoved dal, ker jima je zapovedal, sadja eniga drevesa ne jesti. Po storjenim grehu je bil post navadna pokora. Judje so imeli svoje postne dni; Jezus in aposteljni so se postili. Pervi kristjani so se sosebno ojstro postili, zlasti pa tisti, ki so se pokorili. Zdaj je cerkev postno zapoved zlo olajšala, pa vendar je ljudje ne spolnujejo. V veliko keršanskih hišah se še o petkih mesa ne zderže. Oh, ali so taki celo pozabili, de mora vse življenje krist¬ jana pokora biti? Ali mar menj gre¬ šimo, kakor so pervi kristjani grešili? Ali smo morebiti preslabi, de bi nar manjšiga posta prestati ne mogli? P a 3 7 5 skušnja uči, de ne post, ampak ne¬ zmernost toliko ljudi pomori. Jezus je mogel na križi tolikšno žejo terpeti, ti pa bi si ne hotel nič pertergati, kar se tvojimu gerlu perleže? O mehkužni človek! zakaj si tako močan v grehih, in tako slab v postu? Nihče ne sme reči: „To je le cerkvena zapoved; 44 zakaj cerkev ima od K ristusa oblast, vernikam več reči prepovedati; kar tadaj ona zapove, stori v Božjim imenu. „Kdor vas po¬ sluša/ 4 je rekel Jezus aposteljnam, „me- oe posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. 44 In na drugim kraji govori Kristus: „Kdor cerkve ne posluša, ga štej ajda in čolnarja. 44 Gorje tistim staršem, gorje tistim gospodarjem in gospodinjam, ki iz nemarljivosti po aj¬ dovsko gospodarijo! Ne pogubljujejo samo sebe, temuč tudi duše svojih otrok, sorodnikov in podložnih. Gorje vsim, kteri s prelomljenjem postne zapovedi pelo družim očitno pohujšanje dajajo, In cerkev zaničujejo ! Kdor ne more cele 5y6 postne zapovedi spolniti, kakor je po¬ stavljena, mora saj toliko storiti, kolikor zamore, in druge pobožne dela mora opravljati (jmolitve, djanja ljubezni, mi- lodari ali almožine), ktere mu spo¬ vednik naloži. Tudi se kristjanu spo¬ dobi, slednji postni dan si kaj perter- gati, in usta, ki jih le po dobrih in zvoljenih jedeh mika, s tem premago¬ vati, de je s prosto in menj dišečo jedjo zadovoljen. S tem telesnim po¬ štam se mora tudi dušni post sdružiti, namreč, hude nagnjenja in strasti se morajo zaterati; jeza, jesičnost, oči se morajo berzdati; z eno besedo, greha se je varovati. Sosebno se ne smejo kvaterni postni dnevi prelomiti, kteri so zato postav¬ ljeni, ker kvaterni čas mašnike bla¬ goslove ali žegnajo. Koliko mora biti vernim na tem ležeče, de dobre duhovne imajo! Mašniki so nar veči blagor, pa tudi nar huji kazen za ljudstvo. Prosite tedaj Gospoda, de pošlje do¬ bre delavce v svoj nograd. 3 77 Duhovne orožja. 1) Sprašaj slednji dan svojo vest, in obudi popolnoma kes ali grevengo. 2) Spovej se skorej vsak mesec svo¬ jih grehov rednima spovedniku. (Pa vselej se imaš dobro perpraviti, in pojdi k svetimu obhajilu). 3) Varuj se postopanja in hudih drušin. 4) Poslušaj pazljivo pridige in pre¬ biraj duhovne bukve. 5) Moli pridno in kliči tudi podnevn večkrat Boga. 6) Spominjuj se vedno pričijočnosti Božje in svetiga angelja varha. <7) Premišljuj večkrat terpljenje Kri¬ stusovo, in ogleduj pobožno britko martro. 8) Posti in premaguj se tudi prosto¬ voljno. 9) Opravljaj pridno dela ljubezni. 10) Zoperstoj skušnjavam koj v za¬ četku; zatri hudobne misli; ker „Nic nečistiga ne more v nebesa priti. <£ 11) Ne pripevaj dvoumnih pesem. 3 7 8 12J Bodi pošteniga zaderžanja. Ve¬ ruj se vsake perložnosti k grehu. Bodi sramežljiv sam seboj; z ose¬ bami druziga spola se ne pečaj v samoti; počasti sveto Marijo in svetiga Alojzja. Premišljuj več¬ krat imenitnost nedolžnosti, ki je pri ljudeh in pri Bogu spoznana. 13) Zmisii se večkrat na šteri po¬ slednje reči: smert, sodbo, pekel in nebesa. Blagor jim, ki so či- stiga serca, ker bojo Boga gledali. Kaj važno je pa posebno spraševanje vesti. —Ali kako se mora vest posebno spraševati ? — Zju- trej, kedar vstaneš, skleni, tisti greh, v kteriga večkrat padeš, posebno bežati, in se v čednosti vaditi, ki mu je na¬ sproti. Prosi Boga gnade in pomoči v to. Ponovi tudi podnevi ta svoj sklep, in opoldne se sprašuj ob kratkim. Po¬ misli, kolikrat nisi svojima sklepu zvest bil, in perzadeni si, de se število tvo¬ jih grehov od dne do dne manjša, čednost pa se naraša. Perliči ali per- 3 79 glihaj današnji dan s včeranjim, ta te¬ den s pretečenim, v in glej, če si se kaj poboljšal ali niš. Če si se kaj poboljšal, zahvali Boga, in njegovi gnadi to per- piši; če se nisi, obžaljuj svojo mlačnost, in terdno skleni, se poboljšati. Naloži si kako pokoro, ako bi ne bil svojiga sklepa spolnil. Poslednjiš se šez vse s svojim spovednikam pogovori. Premišljuj večkrat per grobu svo¬ jima prijatla ali svoje prijatlice na¬ slednje besede: 1) Tukaj, o človek! kukaj se uči, kaj si! Uči se tukaj, kaj je naše živ¬ ljenje J Ena truga in eno mertvaško oblačilo nam ostane od vsiga veli¬ častva. Na zemlji so eni revni, eni bogati; v grobu pa smo vsi enaki. Studi ošabnost in nevošljivost, bodi vi¬ sok ali nizek. Kdo ve, kako kmalo zna Gospod življenja in smerti tudi tebe sem 38o poklicati? — Zatorej bodi vedno perpravljen k smerti in za večnost. 4) Gospod! bodi milostiv, kedar pri¬ deš svet sodit! Tvoj hočem biti, tvoj večno v življenji in v smerti. 5) Pravični Bog' pred tvojo sodbo mora ves svet priti; vpričo vsili boš tudi mene sodil. Iz svojiga visokiga se¬ deža gledaš doli na človeške otroke, ter odločiš slednjima svoje, pra¬ vičnima in krivičnima. 6) Uči me, o Gospod! visoko umet¬ nost, pri grobeh moder postati. Kaj je šloveško življenje? Nečimurnost čez nečimurnost. Veliko je ležeče na dobri smerti, ali veliko več na dobrim, pobožnim čivljenji; to naj povzdigne pri tem grobu moje serce h tebi, o Bog! „Kdor do konca obstoji, bo zveličan." Mat. 10,22. ,,Oko ni vidilo, uho ne slišalo in človeško serce ni občutilo, kar je Bog tem perpravil, ki ga ljubijo. 4 1. Kor. 2, 9. 381 Sedem nar večih britkost Marije. 1. Prerokba Simeona. 2. Beg v Egipt. 3. Zguba Jezusa v tempeljnu. 4. Bičanje Jezusa. 5. Križanje Jezusa. 6. Snetje Jezusoviga telesa s kriča^ 7. Položenje v grob. Tako imenovanih sedem priporno č. 1. Presveta Trojica. 2. Presveto režnje Telo. 3. Križani Jezus. 4. Mati Božja. 5. Sveti angelji. 6. Svetniki Božji. 7. Terpeče duše v vicab. 382 Cerkvene pesmi Mašna pesem I. K začetku. 1. Pred tabo na kole'nih 0 Bog, te molimo; In polni želj ognjenih K tebi zdihujemo. Daritev svete maše Si daj, o Bog dopast’, In zdihovanje naše Povikšaj tvojo čast I 2. Ko Jezus se je ločil, Je per večerji tam Prelomil in izročil Ta kruh prijatelam , Posvetil je to vino Ter ga učencam dal, To k mojimu spominju Storite! je pridjal. 3. Telo je to, vzemite, Telo in moja kri; 385 Nikdar ne pozabite, Kaj Jezus vam stori. Za vas on hoče umreti (O človek pomni tč!) De da ljudem živeti, De jim odpre nebo. 4. To naše darovanje Uzem’, o Bog, od nas, Usliši zdihovanje, In naše prošnje glas. Teleta so očaki Dajali nekadaj, Zdaj dari niso taki, Naš dar je Kristus zdaj. H glorii ali slavi. 1. Čast, hvala in hvaležnost Je tvoja bla in bo; Nepokoj in betežnost, O Bog ! odverni jo. Daj nam mirti, in tebe, Bog! vedno deržat’ se; U teb’ iskati tebe, Vesel’ častiti te. 584 3. Za naše hudobije, Za nas se pokoriš, Smert ta nam greh odinije, Tud greha mik pobriš, Hod’ hvala svetim Duhu, Tud’ njemu čast gre se, Zbuduje serce gluho, Svoj oginj v njem vžge. Pred evangeljem. 1. Z ust Božjih se iz-haja Svet evangelium , V serce se nam usaja, Nam razsvetljuje um. Bog govori, Bog večen, Per Bogu ni laži, O srečen, trikrat srečen, Kteri se ga derži. 3. Besede Božje vera Nam kaže pravo pot, Gotovo stezo, ktera Gre v nebesa od tod’. Ohrani to povelje In nauk svoj per nas, 385 Daj nam potem veselje Seboj na večni čas. H Kredo ali veri. 1. Bog Oče, mi spoznamo, De vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo, Dobrote tvoje dar. Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride Od Duha svetiga. 3. Marija je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred’, tud’ potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok’ Očeta Je v svetim raji zdaj, Se pride, to obeta, Samo ne vemo, kdaj. 25 386 Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al’ cerkev verjemo, Tud občestvo svetnikov, Zedinstvo v en telo. Tud grehov odpušenje, Na temu svetu zdaj, Života res vstajenje , Po tem pa sveti raj- K darovanju. 1. Naj Bog, dopade tebi, Kar ti darujemo, Scer kruh je sam na sebi In vino zgolj samo; Pa s kruha in iz vina Bo kmalo , kar zdaj ni, Edin’ga tvoj’ga Sina Telo in prava kri. 2. To naše darovanje, O Bog! ne zverzi ga; 38 7 Vse misli in vse djanje, Vse serca v dar jih na! O daj, de bomo zvesti Ti, Oče, v vsih rečeh, Odvzem’ z’ nad naše vesti Težilo vsih pregreh. 3. Vse naše premoženje , Ves živeš in telo, Blago in tud življenje , Vse to naj tvoje bo. Daj nam po svoji volji Zdaj dež, zdaj eolnčni sej, Pokaže se na polji Dobrota tvoja nej. K Sanktusu. 1. Povzdignimo, kristjani, Vsi svojo pesem zdaj, Zapojmo skupej zbrani: Svet, svet na vekomaj! V nebesih in na zemlji Se vidi njega moč; Nevercam, Bog! pojemlji, Ovzem’ jim uma moč! 25* 388 2. De sveto luč, katere Dozdaj ne vidijo, Spoznajo, udje vere Z nam’ tvoje bodejo : De čast mu skup pojemo, K’ nebo ga da med nas r Hrup mu vesel ženemo, Z angeljci vsi v en glasb O povzdigovanji. 1. Molimo klečijoči Boga zakritiga, Oko ga ne razloči, Pa vera znat’ ga da. Zdaj tukaj brez pogleda O Bog! te vidimo. Zadosti je beseda, De tebe vidimo. 2. Na lesu nekdaj križa Je Bog razgernjen bil, Zdaj vera nas previža , De človek tud’ s’ je skril. Ta dar dobrote tvoje, Kruh tvojih angeljev, 38g Opomni misli moje, De Bog, si zame umeri. 3. Naj spere dušo mojo, O Jezus ! tvoja kri, Dodeli milost svojo, Ti morje milosti! Kar zdaj te nam zagerne, Naj zgine, o Bog! spred nas, Naj enkrat se odgerne, Nam gledat’ tvoj obraz! K zavživanju. 1. Vel’k čudež se odkriva, Vel’k čudež se godi, Gospod se zdaj uživa, Tud’ vera ’ma oči. Podoba je scer vina, Podoba kruha vsa, Ne vid’ se nič spremina; Telo in kri je pa. 2. O srečen, kdor verjame, De tukaj jagnje je, 3go Katero nam odvzame Tol’k’ grehov butare. Le to je jed, to vera Kristjane poduči, (Ljubezni neizmera!) Od ktere duša ž’vi. 3. Ce ga na konc’ življenja Po vrednim vžijemo, Se smertniga strašenja Več bal’ ne bodemo. Težave in brhkosti Se tist’ ne bode bal, Katermu bo v slabosti Ta kruh pomoč res dal. 4. O Jezus! čast in hvala f Naj ti povsotna bo: Ljubezin nam je dala , Ljubezin tvoja to, Ta vžitek, Bog! telesa r In tvoje te kervi; Življenje in nebesa, Veselje v večnosti. 5. Daj tega nam želeti, Goreti vsim v njega! 3 9 i Daj prav nam ga prejeti, Ko pride ločitba, De bodemo s taistim Na pot se vzdignili, In pa iz sercam tistim V nebesa enkrat šli. K ite Missa est. 1. Ker smo zdaj mašo sveto Spodobno slišali, Povz’mimo čast odpeto In hvalo z angeljci. Dopade naj mu djanje Odpravljen’ga daru, Zvirk gnade bod’ to darovanje, Nam dolžna čast Bogu. a. Deržimo pomoč’ božje Se ven in ven terdno, Le ta naj nam orožje Pred vso hudobo bo. Brez greha da naj stati Pred sodbo zadnji dan; Po angeljih nas zbrati, Na njega desno stran. 3 9 2 Mašna pesem II Kirje. 1. Pred štolam tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči: In tebe, Bog-, v ponižnosti Svojiga serca časti. Štor’ milost tim, kater’ žele V solzah oprat lastne dolge. Odpusti oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam Dobrot — Ijiv — nam Dobrotljiv skaži se nam. O Ob dari tvoje smo prišli, Kakor zgubljeni sin: In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. Al Oče vsiga usmiljenja Na serca polne skesanja Z dopadajenjem dol poglej In svojo gnado zopet dej, In gna — do — dej, In gnado zopet dej. 3 9 5 3. Smo delo sej vsi tvojih rok In tvoja lastna stvar, Opri slabosti svojih otrok, Ti velki Gospodar! Za spravo zdej darujemo, Tvojiga sinu zročujemo, O Bog, po ti sveti kervi Vse naše grehe nam odmi, Vfe nam — od — mi, Vse grehe nam odmi. Glorija. Čast bodi na visokosti Bogu na vekomej, In mir po širosti Na zemlji bod’ vselej. V ponižnosti pojemo Teb’ hvalo, trojni Bog! Od tebe zgol prejmemo Rešenje iz nadlog, (dvakrat.) Evangeli. Iz tvojih ust izide Svet evangelium, Na dno leto se snide Vsih kristjanov um, 3g4 Modrost nas sama viža, Resnica nas uči: Kdor se pod njo poniža, Ta srečen prav živi, (dvakrat.) Kredo. 1. Gospod , pred tabo s terpetanjem Te tvoja verna stvar spozna, In verje z živim spoštovanjem Na tebe, praviga Boga, Tud’ verje v tvoj’ga ljub’ga Sina, Spočefga od svefga Duha, Ko Jesova ga korenina V deviškim cvetji je scvedla. (dvakrat.) 2. De je prišel iz gol ljubezni, Ljudi, nas spravit, Bog! s tabo De na-se vzel je vsih bolezni, Prelil na križi kri svojo, De spet je vstal, pekel premagal, Na desnim tebi zdaj sedi; De nas bo enkrat vse prevagal Sodnik pravični vsih stvari, (dvakrat.) 3. De sveti Duh nam cerkev viža , De bo do konca vedno z njo: 5 9 5 De kdor se k njim’ v solzah perbliža Od grehov spet očišen bo: Zopet de enkrat bomo vstali, Vsih svetih družba sprosi nam, Debomo skupej uživali Življenje večno z Jezusam. (dvakrat.) Darovanje. 1. Tvoj mašnik zdaj daruje, Gospod , lete dari, Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje, v In a sercam kvišk puhti. Cist kruh je ino vino Za grehe naše dar, K’ tvojiga Sina spomnimo, Je obložen altar. (dvakrat.) 2. Vzem’ Bog, leto darvanje, Dobrotljiv Oče naš, Omeči te zdihvanje, De nam spet gnado daš. Le smert in kri presveta Tvojiga ljub’ga Sina Nam da up, de bo vzeta Ta prošnja gor v nebu, (dvakrat.) 3g6 Sanktus. 1. Poj: Sveti, Sveti, Sveti, Je Bog in naš Gospod, Z angelci pojte: Sveti Si ti Bog, Sabaot, V nebesih, in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, in na vekomaj, (dvakrat.) 2. Veseli vkup pojemo Iz serca celiga, Živo ga vsi sprejmemo, Njega, svojiga Boga, Ko nam v imenu pride Gospoda našiga, Ves spet se h časti snide Sinu njegoviga. (dvakrat.) Po povzdigovanji. 1. Poglej o Oče, z visokosti Ves milostljiv na ta altar! Ti nanj postavmo po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar: 3 97 Ta dar je sam tvoj sin edini, Iz zgol ljubezni darovan, Za nas, persojen umornini, Strašno na križi bil zaklan, (dvakrat.) 2. Slabosti on vse naše nosi, De nas perpravi v sveti raj, On per Očetu za nas prosi, De b’ z njim živeli vekomaj. Naj te ljubezen ta ognjena Po prošnjah, Jezus, omeči, De se ta tvoje smerti cena Nad nami nikdar ne zgubi, (dvakrat.) Agnus Dei. Poglejte božje jagnje, Kak’ toči svojo kri, Kako zdaj glavo nagne, Kako za nas medli. On grehe nam odjemlje, On nosi vse dolge, Pokrajne cele zemlje Po njemu mir dobe, (dvakrat.) K obhajilu. Gospod, jest nisim vreden, (dvakrat.) De b’ tebe dans savžil, 3 9 8 Al reci de bom vreden (dvakrat.) Ter bodem zopet živ. V duhu tebe prejeti Iz serca jez želim, Daj z enim, naš prezveti, De gnado zadobim. (dvakrat.) Per koncu svete maše. Ta dar smo dokončali, Ta dar je, Bog, tvoj Sin, Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin. Po njemu smo prejeli Rešenje s svojih vez; Zdaj zadnjič nam dodeli Svoj žegen iz nebes, (dvakrat.) Mašna pesem IIE Kirje. 1. Bog! pred tvojim veličastvam Molimo iz praha te; S svoje milosti bogastvam Se ozri v nas grešnike, Dar ta naš naj ti dopade, Jagnje je brez madeža : Jezus, vir nebeške gnade, Ki odjemlje greh sveta. 2. Jezusovo zasluženje Nam je grešnim upanje, In po njemu odpušenje Tvoja milost nam daje. Res, veliko smo grešili, Te žalili slehern čas; Ti, o Kristus, se usmili! O Gospod, usmil’ se nas! Glorija. Čast Bogu na visokosti! Sveto je njegovo ime; Po stvarjenja širokosti Naj ga vse stvari časte'. Bodi hvaljen! bodi moljen! Večni, trojedini Bog! V tvojo večno čast odvoljen, Naj ti služi zemlje krog. Evangelium. Evangeli je resnica, Varuje nas grešnih zmot; 5 99 4oo Nam je luč, nam je vodnica Po življenja temni pot’. Nauk večniga življenja Ti, o Jezus! sam imaš; Luč modrosti, rasvetljenja, Učenik, nam vernim daš. Kredo. Verujem v Boga Očeta, Neba, zemlje stvarnika; V Sina, odrešnika sveta, Ino v Duha svetiga. Verjem tudi vse resnice, Ktere Jezus je učil; Če se prav deržim pravice, Bom v nebesih ga častil. Offertorium. 1. Večni Oče vse dobrote! Mil poglej na ta altar, Za brezkončne grehov zmote Ti damo prijetin dar: Svet’ga kruha ino vina Dar, ponižno darovan, To je dar res tvoj’ga Sina, Za žive in mertve dan. 4oi 2. Tudi naše premoženje Naj ti posvečeno bo , Darimo ti vse življenje, Svojo dušo in telo. Dar ta za dolge človeške Prinesem s ponižanjam, Bodi gnade vir nebeške Nam nevrednim grešnikam. Sanktus. S angelci na glas pojemo, Sveto pesem, o Gospod! Vse češenje ti dajemo: Svet, svet, svet, Bog Sabaot! De b’ za tvojo čast se vneli, Nam, o Bog dobrotljiv, daj! Bomo tvojo hvalo peli Tu in tam na vekomaj. Benediktus. Bodi moljeno, češeno! Rešnje Jezusa Telo! Nam v zveličanje rojeno, In na križ' umorjeno Bodi moljena častita Jezusova rešnja Kri! 26 402 Ki si za naš greh prelita, In za grehe vsih ljudi. A gnu s Del. Mili Jezus! božje Jagnje! Nosiš grešnikov dolge, Naj se tvoja milost nagne, Svoj svet mir mi daj v serce'; De se sklenem z vernim duham V Zakramentu zdaj s teboj; Poživljen z nebeškim kruham Bodem živ in mertev tvoj. Ite missa est. Žegnaj Bog, nas trojedini, Z močno, milostno roko, V greha in skušnjav dolini, Varuj nas nesreče z njo. S svojo milostjo ostani Vselej, o Gospod, pri nas, Konc življenja nas ohrani, Nam odkri svoj svet. Pesem pred pridigo, i. O Jezus, duša moja Je žejna slišat’ te, 4o5 Ker le beseda tvoja Resnica večna je; Oznani nam povelje Življenja večniga , Besedo, k’ nam veselje, Neskončno srečo da. 3. Tvoj nauk nam tamoto , Duš naših razsvetli, In pameti slepoto Z resnizo razjasni. Step človek sam od sebe Ne ve, kaj je hudo, In dobriga brez tebe Poznal nikol’ ne bo. 3. Beseda tvoja kaže V nebesa pravo pot; Če naša pamet laže, Nas ona varje zmot. Le ona da spoznanje, De vidimo svetost, Odverne grešno djanje, Podpira nam slabost. 4. Oh, ojstra je, boleča, In dušo v živo skli, 26* 4o4 Ognjena je, goreča; Pa vender tud’ hladi; Poterdi vero našo, Oživljaj jo povsod; Daj vselej nam to pašo, Te prosimo, Gospod! 3. Je grešnik marskateri V nesrečo sam goljfan, Miru ne iše v veri, Tiči v pregreh’ zaspan, Ti k duši greš zaspani, Ter grešnika zbudiš, Mu praviš: grešnik vstani, De večno ne zaspiš! 6. O de b’ beseda tvoja Ne vtihnila nikdar. O daj, de duša moja Prejema ta tvoj dar; Daj v križih , daj v skušnjavah,. V skerbehnam, Bog, ga daj, Nas veseli v težavah Nas pelji v sveti raj. 4o5 Pesem pred svetim rešnjim Telesam. 1. Tukaj duša, se ponižaj Molit svoj’ga Jezusa, S terdno vero se približaj In sprejmi v ljubezni ga. Sej v ljubezni svoji sveti Se ti samiga dari, S svojo milostjo objeti V Zakramentu te želi. 2. Dal za tebe je življenje, Je na križi kri prelil, De bi tebi odrešenje In zveličanje dobil. Tukaj pa želi skleniti, O nevesta, se s teboj, Tebi vir življenja biti, Biti večno ženin tvoj. 3. Toraj, duša, se ponižaj Tukaj pred Zveličarjem, S spoštovanjem se približaj In serčnim zaupanjem , 4o6 De zaceli tvoje rane , De podpera ti slabost, Vekomaj s teboj ostane Vse veselje, vsa sladkost. Adventna pesem 1. Vi, oblaki, ga rosite! Ali zemlja naj ga da! Ve, nebesa, ga pošljite Skor Zveličarja sveta! Milo so ljudje zdihvali, V grehih in v tami ječali; Bog je bil zemljo preklel, Greh nebo človeku vzel. 2. Oče se nebeški vsmili, Vidi tolko bolečin. De bi se ljudje rešili, Se ponudi Božji Sin; Dvico Gabriel pozdravi, In Marija čista pravi: Lej, pokorno je serce Kar Gospod mi zapove. 4oy 3. Zgodba sveta in vesela Nam odklene vsim nebo: Lej, Devica je spočela, In Beseda je meso! Pred Gospoda pokleknimo, Njega milost zahvalimo. Blagor tebi, grešni svet! Jezus pride greh odvzet. 4. Bratje! dosti že je spanja, Glas nebeški kliče nas, Dan se bliža, noč odganja, Zdaj prihaja srečni čas. Odverzimo vso hudobo, Oblecimo pa svetlobo. De preide grehov noč, In nas vodi božja moč. 5. Ne živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči, Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj se vsak pred njim poniža, Kterga prihod se nam bliža, De bo s čistim serca m vsak Le Zveličarju enak. 4o8 6. O Zveličar! pridi skorej, De se spolni, kar želim, O prinesi moč od zgorej , De se čisto spokorim, Ti prinesi mir nebeški, De ga vživa duh človeški; Daj, de pridem sodnji dan Med ovce, na desno stran. Oznanjenje Marije Device i. Bod’, Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan, Z milostjo si obdarjena Danes, ta svoj velki dan! Milost božja je zvolila Tebe izmed vsili stvari; Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. a. Kaj se boš, Marija, bala ? Bog sa tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala , Jezus bo njegov’ ime'. 409 Velik bo po celim svetu, Božji sin se bo imen val; In po Davidu, očetu, Vekomaj bo kraljeval. 3. Kak se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al pri Bog’ je vse mogoče, Tud če dvica bit’ želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni bla vslišana, Le poglej Elizabeto, S sinam je požegnana. 4. Slišala je to povelje, Ostermelo je serce; Pa storit’ ji je veselje. Kar Gospod ji zapove. Lej, Gospodova sim dekla, Kar želi, zgodi se naj! Je Divica čista rekla; Angelj se poverne v raj. 5. Lej, Divica je spočela, Ohranila dviski cvet; Mater’ božje čast prejela, In osrečila ves svet. 4io Božje čuda zdaj molimo, Božjo skrivno premodrost, Njega milost zahvalimo, Predobroto in svetost. Sveti večer. I. 1. Kar je že dolgo želel svet, Nocoj se dopolnuje, Odrešenik, Marije cvet, Do nas se ponižuje; Pastirjem angelci pojo, Veselje prinesejo; Prišel Zveličar na zemljo, Zato mu čast dajejo. 2. On, Bog, ima čez vse oblast, Pa vender lej ljubezni 1 Zakril je z mešam svojo čast, Ozdravit’ nas v bolezni. Nebesa vse so njega dom, Pa hoče v jasli priti: De jest prevzeten več ne bom, Me mora to učiti. 4ii 3. Le greh Adamov ino moj Ga je na zemljo spravil; Odrešit’ svet se je nocoj Med grešnike postavil. Iz serca z angelci bom pel: Bogu čast po višavah ! De nas je grešnike sprejel; Zveselil v vsih težavah. 4. O Jezus, moj Odrešenik! Serce ti hvalo poje, In preden si serdit sodnik, Poslušaj prošnje moje : S pastirji pred teboj klečim, De me ne boš pogubil; Le tebe jest ljubit’ želim-, Ker si me ti pred ljubil. 5. Za me si se nocoj rodil, In hočeš same vmreti; O daj, de več ne bom grešil, O daj sveto živeti! Scer zdaj zastonj zame terpiš, Zastonj boš zame križan, Ce me v slabosti zapustiš, Sim vekomaj ponižan. 412 6. O Jezus, milost le mi daj, Ne bom Boga pozabil, Prišel bom k tebi v sveti raj, Ki si me v vanj povabil. Ljubezen te je na zemljo Nevrednimu mi dala • Ljubezen, upam, bo v nebo Me k tebi pripeljala. Sveti večer, II, i. Poglejte čudo se godi! Kaj more nek’ to biti ? Nebeški dan o polnoči! To mora kaj pom’niti; Lej angelja pred nami stat’! Luč svetla ga obsega; Od groze moram trepetat’, Povejte kaj bo s tega ? 3. Tako pastirji govore', Pa angelj se oglasi: Veselje oznanujem le, O srečni, srečni časi! 413 Zveličar se nocoj rodi, Ni treba se nič bati; Je vbožin, v jaslicah leži, Lahko ga je poznati. 3. Zaslišijo nebeških trum Častit’ Boga na nebi, Vesele mu ženejo šum , De svet otme v potrebi. Njih petja glas razlega se Veselo po širjavah: Mir vam, ki dobre volje ste, Bogu čast po višavah! 4. Pastirji se razvesele, Ko slišjo to novico, Do Betlehema hrepene, •* Spoznat’ žele resnico. Pogledat pojdmo, pravijo, Kar angelji so rekli; Teko, in se ne vstavijo, De k jaslam so pritekli. o. Tam dete vgledajo lepo, De ni se moč nagledat’, Tak ljubo in tako sveto ! Žele mu dopovedat’, 4i4 De ljubijo ga iz serca, De vse bi radi dali ; Nauke vse, katere da, De bodo spolnovali. 6. Tud’ mi zdaj k jaslicam pojdmo, In bodmo ga veseli, Zahvalo, čast Bogu dajmo, De smo pomoč prejeli. Pozdravljen bod’, Zveličar moj! Vsak reci sam pri sebi, De si prišel do nas nocoj, De b’ večno bli pri tebi. Razglašenje Gospodovo. i. O kdo bi dans vesel ne bil, K’ mu pride tolka sreča! Boga hvaležno ne častil, Ker jenja tanina ječa! Ljudstvo, k’ je v trni hodilo, Svetlobo je dobilo; V deželi smertne sence Se sveti luč. 415 2. Pastirjem angelj is neba Mesija oznanuje; Poslana zvezda od Boga Neverne razsvetljuje. K’ so Modri jo spoznali, Za njo so se podali, Želeli so častiti Zveličarja. 3. O vstani zdaj, Jeruzalem! Bod’ mesto razsveljeno! Ozri se v srečen Betlehem, Kaj ti je tam rojeno! Lej, ptujci iz iz-hoda Še išejo Gospoda: Povejte, kje je rojen Častljivi kralj! 4. Na tanjko se spolnuje zdaj Nebeško prerokvanje, Prerokov božjih vekomaj Resnično oznanvanje: De pridejo kamele Iz jutrove dežele Neso zlata, kadila Gospodu v dar. 416 5. Povzdigni, mesto, zdaj oči, Lej, ljudstva so se zbrale, Od poldne in od polnoči, De b’ k tebi se podale; Kraljestvo ti bo dano, Bo vse človeštvo zbrano, Mesija, kralj nebeški, Bo kraljeval. 6. Ker se je dans nebeška luč Tud nam vsim prikazala, Prinesla nam nebeški ključ, Častimo nov’ga Krala; Serce mu prinesimo, Ponižno ga prosimo, De v sercih nam kraljuje, Naj vekomaj. Terpljenje Jezusovo, t. Daj mi, Jezus, de žaljujem, Smert, terpljenje objokujem, K’ si jagnje, ti prestal, Grehe zbrisal, milost dal. 417 Jezus, daj de tvoje rane Nas presunejo Kristjane, To terpljenje prebritko Nam pomoč naj v smerti bo. 2. Nas odrešit’, smert si zvolil, Pred Očetam trikrat molil, Si kervavi pot potil, Kelh terpljenja čisto spil. Jezus, daj i. t. d. 3. Tolovaj’ te so obdali, Te zvezali in peljali, Uklenili ti roke, Ktere celi svet derže, Jezus, daj i. t. d. 4. Trinogi so te sodili, Križaj ga, hudobni vpili, Tepli, bili, de se kri Iz bolečih ran cedi. Jezus, daj i. t. d. 5. Ternje bode čelo tvoje, Za velike grehe moje, 2 7 418 Tebi, Jezus, kralj sveta! Žeslo, teist se v roke da! Jezus, daj i. t. d. 6. Oh! na križ so te razpeli, In na križi te še kleli, Oh, za nas si tolk’ terpel! In za naše grehe vmerl. Jezus, daj i. t. d. 7. Naši grehi so te zdali, Tebe, Jezus, zasrainvali, Za naš greh tepen si bil, In na križi kri prelil. Jezus, daj i. t. d. 8. Daj nam tebe le iskati, Svoje grehe objokvati, De se tvoja rešnja kri Kdaj nad nami ne zgubi. Jezus, daj i. t. d. 419 Žalostna Mati božja. i. Žalostna je mati stala, Se pod križem mil’ jokala; Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse pobito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. a. O kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere sin je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj njen sin terpi razpet. 3. Kdo bi solz ne jel točiti, Če Marijo vgleda biti IT brikosti, kdo je ta? Kdo preserčno ne žaljuje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tolk’ ima ? * 37 420 4. Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi, Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno. Gleda svojca Sina milo, Ki je vse ga zapustilo, Kadar je nagnil glavo. 5. Mati! zgled ljubezni prave I Daj mi čutit’ te težave , Daj mi solz pregrenkih dar. Stori mi serce se vneti, In za Jezusa goreti, De mu bom prijetna stvar. 6. Sveta Mati! to te prosim, Rane Kristusa naj nosim, Vtisni mi jih v serce. Naj te rane tvoj’ga Sina, Naših grehov bolečina, Tudi mene v živo skle. 7. Daj, de s tabo rad žaljujem, Svoje grehe objokujem, Dokler tukej še živim, 42 E Poleg križa de prebivam, In s teboj solze prelivam Z cel’ga serca jest želim. 8. O devic usih devica, V žalosti nam tovaršica, Da j, de jokam se s teboj; Smert de Jezusa ostane Meni v sercu, naj tud rane Bodo vedno pred menoj. 9. Naj se svetih ran navzamem, In od križa ves unamem, Kristusu de bom udan. Dušo vneto in gorečo Varuj, Mati, u nesrečo, Kadar pride sodnji dan. 10. Tvoj’ga Sina križ me hrani, Ino smert njegova brani, Mi pomoč in milost daj. Ko bo smert telo zadela, Daj, de bo takrat prejela Duša moja sveti raj. 422 Velikonočna pesem. 1. Zveličar gre iz groba Ob moč je smert, trohnoba! Velikonočno jagnje bil Je zame drago kri prelil. Alleluja! 2. Otet je človek, rešen! In v brezdno satan trešen! Smert nima svoj’ga žela več, Odpert je grob in kamen preč! Alleluja! 3. Odrešil je očete Veliko časa vjete ; Častito jih pelja sebo V zaperto z greham pred nebo! Alleluja! 4. O, kak se svet’jo rane Nevsmiljeno mu dane! Veselje angeljsko versi. De smert je mertva, nas uči! Alleluja! 4ž5 5. Je terdna naša vera, Resnica jo podpera: Zveličar je od smerti vstal; Tud’ nas ne bode grob končal. Alleluja! 6. Le kratka noč bo v grobi, Ker angelj kmal’ satrobi; Telo tud’ potlej popelja Zveličar v raj, in smert neha. Alleluja! 7. Dopolnit naše želje, Pripravit nam veselje, Greš ti, Zveličar, pred menoj, Prišel bom, upam, tud’ za t’boj. Alleluja! 8. Življenje ponoviti, Tako v nebo daj priti, Kjer pri Očetu ti sediš, Pravičnima plačil’ deliš, Alleluja! 9. Pred sodbo bom postavljen, Po svatovsko napravljen, 424 S kervjo bom jagnjeta opran, Med tvoje svate svat odbran. AUeluja! 10. AUeluja! AUeluja! AUeluja! AUeluja! Po svoje, Jezus, bratam brat, Daj tudi nam od smerti vstat’. AUeluja! Križev teden. i. Bog, k’ter grešnike kasnuješ, In pravične zveseljuješ , V nebu ti nad nam’ živiš, Žugaš, tepeš in krotiš. Sliši nas, stvari uboge, Odverni nam vse nadloge, Zdrave, v miru nas ohran’, Daj nam kruha vsaki dan! 3 ' Slednji dan nas iz dobrote Preskerbiš lahko sirote; Si mogočin gospodar, In skerbiš sa vsako stvar. Sliši nas, i. t. d. 3. 4z5 Ti daješ stvarem živeti, De gre dež, in solnce sveti, De polje lepo cvete, Žito upanje daje. Sliši nas, i. t. d. 4. Če živali nam škodljive Pridejo na vert, na njive, Tvoja volja je tako, Služimo si z greham to. Sliši nas, i. t. d. 5. Če od neba le dežuje, De nam živež potonjuje, Pride to iz tvojih rok, Zavolj spačenih otrok. Sliši nas, i. t. d. 6. Če poleti za vročino Vzame toča nam poljnino, De zelen'ga vidit’ ni, Smo pregrešili sami. Sliši nas, i. t. d. 426 7. Če gromi, se križem bliska De se vsak ostrašen stiska, Grešnik tvojo moč spozna V svojih grehih trepeta. Sliši nas, i. t. d. 8. Svojo moč prav pokazati, Hotel si Egiptu dati Rodovitnost sedem let Ino sedem lakot spet. Sliši nas, i. t. d. 9. Izraelce si posvaril, Z dolgo sušo jih udaril, Ko je Ahab kralj njih bil Dež tri leta ni rosil. Sliši nas, i. t. d. 10. Je nebo zaperto bilo, Polje ni dežja dobilo, Izrael je malikval, Ti pa Bog ga obiskval. Sliši nas, i. t. d. 11. 427 Pa Elija si ohranil, Čudno lakoti ubranil, Ki je zatirala strašno Celo Judovsko zemljo. Sliši nas, i. t. d. 12. Ker se ljudstvo spreoberne, Šibe tvoje si od verne, Ko Elija pros’ za nje, Kmalo dost dežja dobe. Sliši nas, i. t. d. 13. O Bog, tud’ nas se vsmili! Ki smo te močno žalili, Kader bodeš tepel nas, Vsliši prošnjo tisti čas. Sliši nas, i. t. d. 14. Tebi v voljo se črno zdati, Svoje polje obdelvati, Ti odpri roko, Gospod, In napolni nas dobrot. §liši nas, stvari uboge Odverni nam vse nadloge, 428 Zdrave, v miru nas ohran’, Daj nam kruha vsaki dan. Binkošti. 1. Prid’ sveti Duh, aposteljnam dan, Ker si bil dansi vanje poslan, De čuda božje pravijo, Sovražnikam se vstavijo. Prid’ sveti Duh! te prosi kristjan. 2. Prid’, sveti Duh! daj svoje dari, In jih med svoje verne razli; Resnico de poslušajo , In nje sladkost okušajo. Prid’, sveti Duh! razsvetli nas. 3. Prid’, sveti Duh! omeči serce, Zažgi nam v sercih svete želje; Ljubit’, kar je pravičniga, Se varvati krivičniga. Prid’, sveti Duh! ljubezni svete. 4. 429 Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost, Poterdi v sercih pravo svetost; Daj, de se ne spotaknemo, V ljubezni ne premaknemo. Prid’, sveti Duh! ti naša krepost. 5. Prid’, sveti Duh, ti zvesti vodnik! Veselje naše, naš pomočnik! O vodi nas do večnosti, Pripelji nas do srečnosti. Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik ! Sveto rešnje telo. 1. Pridi molit, o kristjan, Od ljubezni svete vžgan, Kjer je Jezus v Zakramentu Iz ljubezni dan. 2. Tukaj so svete reči: Jezusa telo in kri; Duša, ktera njega vživa, Se ne pogubi. 43o 3 Bod’ česen Odrešenik! U nadlogah pomočnik, Svojim vernim, tebi zvestim Varh in učenik. 4. Posvečuj nas ti zares, Cudapolni kruh z nebes! Ti otmi nas vsih nevarnost Duš ino teles. 5. Spokorjenja daj solze, Grehov zbriši nam dolge; Vera, upanje, ljubezen Naj u nas gore. 6. Kader umerje telo, Vzemi dušo ti v nebo, De se bomo veselili Vekomaj s teboj. Pri svetim obhajilu, i. Ljuba duša , zbudi se 1 Lej, kaj boš prejela! 431 Jezus sam se ti daje! Bodi ga vesela. Naj se zdaj odpre serce , Kralj časti de v njega gre, In ponižaj se do tal, Stvarnik se t’ bo vživat’ dal. O, zares presrečni dan! Stvar Boga sme vziti! Zdaj premisli prav, kristjan! Kakšin moraš biti. 3. Skrinja božja je bila Prav lepo storjena Iz nar dražiga lesa, Z zlatarn obložena; Ker leviti jo neso Z glasnim petjem vsi pojo; David, kak je bil vesel! Poskakoval pred njo in pel: Alj serce je dansi več, Ko je skrinja bila; Sreče tvoje ni izreč’, K’ se ti bo zgodila. 3. Jezus, ljub’ Zveličar moj! Če premislim grehe, Mislim, oh, kaj bo z menoj Vrednim večne kehe? 432 Ti pa k sebi me želiš, Ljubeznjivo govoriš : Pridi k meni, jej in pi Mene sam’ga, mojo kri. O jest slaba, revna stvar! Tebe kdaj prejeti Ne prederznil b’ se nikdar; Pa češ sam imeti. 4. Tukej pred teboj klečim, In se ponižujem, Tebe vredin bit’ želim, Milo v te zdihujem; Milost svojo mi daruj, Mene slab’ga poterduj, Dušo mojo pokrepčaj , Večno umreti ji ne daj. Revin človek in ubog, Brez pomoči tvoje Sam ne morem iz nadlog Rešit’ duše svoje. 5. Daj mi terdno stati moč’, Varuj me v skušnjavah, De premagam greha noč, Reši me v težavah. Daj se vredno vziti spet, Kadar bom sapušal svet; 435 Priti k sebi v nebo, Ljubi Jezus, daj mi to. Ker te tukaj vživat’ smem, Daj mi vmreti srečno, De v veselje tvoje grem, In te vživam večno. Pri svetim obhajilu. II. 1. Moj Zveličar! tebe vziti Moja duša zdaj želi, Terdno se s teboj skleniti Od ljubezni hrepeni; O de b’ vredin in pripravljen, Te pod svojo streho vzel! De b’ očišen in ozdravljen, Dansi, Jezus, te prejel! 2. Ue svetost premislim tvojo, Trepetam in se bojim, Ker spoznam nevrednost svojo, Ves ostrašen ostermim; Ti si pod podobo kruha, Stvarnik, moj Odrešenik! 28 434 Verjem z lučjo svet’ga Duha, De boš tudi moj Sodnik. 3. Ljubi Jezus, nisim vredin, De pod mojo streho greš, Ti, moj Bog, si vsigavedin, Vse slabosti moje veš; Daj mi, Jezus, to zdihujem, Predin k tvoji mizi grem, De jih serčno obžaljujein, De očišen te prejmem. Čast Marije. 1. Glas iz serca poženimo, Mater božjo prav hvalit’; Vsi ponižno zapojimo, Jo spodobno počastit’; Ona je nebes kraljica, Ino naša pomočnica. Naj jo hvaFjo vse stvari: Bod’ češena, D vica ti! 2. Je prišla, za nas rojena, Lepšat in osrečit svet, Kakor limbar zasajena; Lepšal jo je dviški cvet. Je živela le v samoti, Le v ponižnosti, tihoti. Naj jo hval’jo i. t. d. 3. Z božjo milostjo navdana Polna od Boga dobrot, Mati božja bila zbrana, In veselje nas, sirot. Jezusa nam je rodila, Nam Zveličarja zredila. Naj jo hval’jo i. t. d. 4. Zdaj je ona naša Mati, Ino Jezus sin je nje ; Nam zamore pomagati, Če pred sedeš Sina gre. Naše prošnje predinj nosi, In za nas nadložne prosi. Naj jo hval’jo i. t. d. o. Kakor je svetla danica, V nji gori tako svetost; Je ostala vselej D vica, V nji se božja vid’ modrost. 28* 436 Kristijani jo hvalimo, Svojo Mater počastimo. Naj jo hvaljo i. t. d. 6. O poslušaj zdaj, Marija! Mile prošnje nas , otrok , Nas zatira hudobija, O, poslušaj ti naš jok: Daj Boga za nas prositi; Vselej te žel’mo častiti. Naj te hvaFjo i. t. d. Sveta Ana* 1. Počešena! sveta Ana! Z božjo milostjo obdana! Mati božje Matere! Lepo zar’jo si rodila, Zemljo z lučjo razsvetlila , Zveselila grešnike. 2. Dala svetu pomočnico In nebesam si Kraljico, Mater Sinu božjimu, Bodi serčno počešena , O presrečna, sveta žena! Ljuba svoj’mu Stvarniku! 3. On, k’ se je za nas včlovečil, Te je, mati, res osrečil, Zročil ti je lep zaklad: Sebi vselej dopadljivo Mater milo, ljubeznjivo, K’ je zravnala Eve pad. 4. Slast nebeško si vživala, Ko v naročji si zibala Lepo hčerko, tak sveto; Tvoja duša je vesela Čast Zveličarjevo pela K’ se je bližal na zemljo. 5. Ko življenje si sklenila, Ti je hči na strani bila, Te spremila v srečnih kraj! Kadar ura nam odbije, Spros’ tud’ nam pomoč Marije, De nas pelje v sveti raj. 438 Sveto serce Jezusovo 1. Tam v kruhu vse svetosti, Nebeškiga sladu, V zastavi iu skrivnosti Ljubezni in miru. Spoznamo, hvaljeno , Cešeno, ljubljeno Naj Jezusovo serce Od vsih nas vedno bo. 2. Ze pred nas je ljubilo Serce Zveličarja, Bo vse nam dodelilo, Kar tukaj prosbno ga. Spoznamo, i. t. d. 3. Stoji nam vsim odperto Usmiljeno serce; Spokorno in rasterto Tud’ milost upat sme. Spoznamo, i. t. d. 4. V serca presveti rani, Ki nam odperto je, 43g Se našim dušam hrani Svet mir, zveličanje. Spoznamo , i. t. d. 5. V to serce zakleniti Se hoč’mo zadnji čas, K’ bo hotel Jezus priti Se v Zakramentu v nas. Spoznamo, i. t. d. 6. O Jezus! naj omije Nas serca tvoj’ga kri, Naj grehe nam pokrije, In milost dodeli. Spoznamo, i. t. d. Vera, upanje in ljubezen, i. Živo verjem, terdno upam, Serčno ljubit’ te želim. Daj mi, Bog, tvoj glas sprejeti? Zmotam pa serce zapreti; Sej iz rok ljubezni tvoje Je prišlo življenje moje. 44o Vero , upanje povikšaj , De v ljubezni ves gorim. 3. Živo verjem i. t. d. Če tud’ cel svet v zmote zajde V tebi se resnica najde; Teb’ ni skrifga Bog presveti Brez skerbi ti smem verjeti. Vero, upanje i. t. d. 3. Živo verjem, i. t. d. Tri osebe so v skrivnosti; Le en Bog v svoj’ svetosti; V bistvu so moči enake, Čudne dela so od vsake. Vero, upanje i. t. d. 4. Živo verjem, i. t. d. V tebe, Oče na višavah, Bom zaupal v težavah; Tvoja roka me podpera, Če me svet, pekel zatera Vero, upanje i. t. d. 5. Živo verjem, i. t. d. Jezus, tvoje odrešenje 441 Naj me varje v pogubljenje; Je nebesa odklenilo, Upanje nam uterdilo Vero, upanje i. t. d. 6. Živo verjem, i. t. d. Ti me, sveti Duh, podperaj, Strah v sercu mi zateraj; De se vterjen, ne preganem, Živ ud Jezusov ostanem. Vero, upanje i. t. d. 7. Živo verjem, i. t. d. V tebi, Bog, se veseliti, Tebe vekomaj častiti, V dobrih delih hočem rasti, Tebi v vsih rečeh dopasti. Ljubi Oče, tebe ljubim, Te ljubit’ hrepenim. Ul 9. Živo verjem, i. t. d. Kader ura mi odbije In me temni grob zakrije, Ko trohljivost ž’vot razdere, Naj se v mojim sercu bere: Ljubi Oče, tebe ljubim, Tebe ljubit’ hrepenim. Zahvalna* 1. Hvala bod’ Gospod Bogu! Vse stvari ga zdaj molite! Stvarnika, dobrotnika In Očeta ga častite! Kerub, Seraf mu pojo , Hvali zemlja in nebo. 2. Sveti, sveti, svet’ Gospod! Vse je polno tvoje hvale; Trume z voljenih, o Bog! Večno čast ti bodo gnale, Vsi svetniki te časte, Vsi pravični te slave. 445 3. Česen bodi trojni Bog! Oče, Sin in ti Duh sveti! Cerkve tvoje nauk ves Moramo zvesto verjeti; Jezus Kristus, božji Sin Je zapustil ga v spomin. 4. O preljub’ Zveličar naš ! Kolka je ljubezen tvoja! V grehe sim bil zakopan, Revna je bla duša moja, Ti pa prideš k nam na svet, Smert, pekel in greh zatret. 5. Večni Bog, in kralj nebes Se poniža brat nam biti; Nam živi in nam vmerje, Nam nebesa zaslužiti; Njega sveta rešnja kri Nas očisti vse ljudi. 6. Na desnici božji zdaj Ga še imamo pomočnika, Sodnji dan ga grešnik bo Vidil ojstriga sodnika, 444 Milost, grešnik, le dobiš, Dokler še na svet’ živiš. 7. Jezus bod’ usmiljen nam, V službi svoji nas ohrani, Kri si svojo dal za nas, Greh končaj, pri nas ostani; Pelji naše duše v raj, Delež zvoljenih nam daj. 8. Svoje ljudstvo srečno štor’ Zdaj in vselej nasobvari; Obdaruj in povikšuj In zveličaj svoje stvari; Hvalo bomo peli ti Tukaj in u večnošti. 9. Milostljiv nam bodi dans, Pota v grehe nam zagradi; Sveti in preljubi Bog! Daj de stor’mo dobro radi. V tebe upamo vsak čas, De ne boš zavergel nas. Hvalimo Očeta, Sina s svetim Du¬ ham. Hvalimo in povikšujmo ga vsak čas. 445 Molitev. O Bog! čigar usmiljenja je brez števila, in čigar dobrotljivosti brez konca, sprejmi našo zahvalo za vse dobrote, ki jih je nam tvoje neskonč¬ no veličastvo dodelilo, ki tvojo milost ysak čas kličemo, de nam, prose¬ čim zaželeno podari, in nas nikdar ne zapusti, temuč blago podpera, de vse od tvoje milosti prejete dobrote tako obračamo, de bomo enkrat od tega pred tvojo pravično sodbo brez strahu z veseljem odgovor dati zamogli. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. 446 Razlaga okrajšanj v pratiki Svetnikov. Neprestopni prazniki leta. 29* 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Dan j Velkotraven. Filip in Jakob Ap. Atanazi Š. c. u. -J- 373. Znajdenje S. Križa. Florian M., Monika Vd. Pius V. P. f 1573. Jan. Ev. pred vrat, v Rimu. Stanislav Š. M. Mihaela perkazen. Gregor Nac. Š. c. u. Izidor kmetovavec. Mamert Š. f 478 Pankraci M. -j- 304. Servaci Š. -j- 384. Bonifaci M. f. 307. Viktorin M. v Rimu. Janez Nepom. M. Paskal Sp., Bruno S. Feliks Sp., Venanci M. Celestin P. f 1296. Bernardin Maš. -f- 1444. Valenz Š. in M. Julia M. -j- 450. Evsebi Š. Maria Pomaj , Joana. Urban P. M. f 230. Filip Neri Maš. Magdalena od Pači. German Š. f 576. Maksimu« Š. M. -j- 250. Ferdinand Kr. -J- 1252. Kancian M., Angelja D. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Dan I Rožnocvet. Juvenzi M. Erazem Ab. M. Klodilda Kr. f 534. Kvirin Š. M. , Optat Š. Bonifaci Š. M. -J* 755. Norbert Š. f 1134. Robert Ab. -j- 1159. Medard Š. -f. 545. Primaž in Felician Mm. Marjeta Kr. f 1093. Barnaba Ap. -j* 70. Janez od Fakunde. Anton Paduanski. Bazili Š. c. u. -j-. 379. Vit in tovarši Mm. Beno Š. 1106. Rajnar Sp., Avit. Ab. Marka in Marcelin Mm. Gervazi in Protazi Mm. Silveri P. M. f 539. Alojzi patron mladosti. Ahaci M., Pavlin S. Edeltruda Kr. -[• 679. Janez Kerstnik. Prosper Š. c. u. -j- 463. Janez in Pavl Mm. Ladislav Kr. -j- 1095. Irenej Š. c. u. 303. Peter in Pavl Ap. Spominj S. Pavla Ap. Dan ] Maloserpan. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Teobald Puš. -j- 1066. Obiskanje Marije D. Heliodor Š. f 400. Urh Š. f 973. Filomena D., Domici M. Izaia prerok. Vilibald Š. f 726. Elizabeta Kr. -j- 1336. Anatolia D. M. Amalia D., Felicitas in 7 sinov Mm. Pius I. P. -J- 155. Mahor in Fortunat Mm. Anaklet P. M. f 110. Bonaventura Š. c. u. Henrik Ces. -J- 1024. Maria Skapulir. Aleš Sp. -J- v V. stol. Friderik Š. M. f 83S. Vincenci od Paule. Marjeta D. M. -j* v. IH. stol. Daniel prerok. Maria Magdalena. Apolinar Š. M. -j- v I. stol. Kristina D. M. j- 300. Jakob Ap., Krištof M. Ana mati D. Marije. Pantaleon zdravnik M. Inocenci I. P. M. Marta D., učenka Kr. Abdon in Senen Mm. Ignaci Lojolan -J- 1556. 46o Nar snamenitiši deželni Pa- troni so: S. Ciril in Metod, deželna Patrona na Mo¬ ravskim £Š.) 9. Sušca. S. Jožef 19. Sušaa, deželni Pat. na Krajn¬ skim, Štajerskim in Tiroljskim. S. Rupreht, Škof 27. Sušca, dežel. Pat. na Salisburškim. S. Juri, 84. Malotravna, dežel Pat. na Krajnskim. S. Marka, 85. Malotravna, dežel. Pat. na Benežkim. Stanislav Škof, 7. Velkotravna, dežel. Pat. na Poljskim. S. Janez Nepom., 16. Velkotravna, dežel. Pat. na Češkim. S. Ladislav Kralj, 87. Rožnocveta, dežel. Pat. na Erdeljskim. S. Elija prerok, 80. Maloserpana, dežel. Pat. na Hrovaškim. S. Štefan Kralj, 80. Velkoserpana, dežel. Pat. na Vogerskim. S. Egidi, 1. Kimovca, dežel. Pat. na Ko¬ roškim. S. Venceslav kralj, 88. Kimovca, dežel. Pat. na Češkim. S. Mihael, 89. Kimovca, dežel. Pat. na Gališkim. 461 S. Leopold, 15. Listopada, dežel. Pat. na Avstrijanskim. S. Karol Boromej , 4. Listopada, dežel. Pat. na Lombardiškim. S. Spiridion Škof, 14. Grudna, dežel. Pat. na Dalmatiškim. Premakljivi prazniki. leL ' Ve,ika noč Binkošti S. rešnje Telo 18501 1851 1852 31. Sušca 20. Malotravna 11. Malotravna 1853 27. Sušca 1854 16. Malotravna 1855 8- Malotravna 10. Velkotravna 8. Rožnocveta 30. Velkotravna 15. Velkotravna 4. Rožnocveta 1 27. Velkotravna 30. Velkotrav. 19. Rožnoc. 10. Rožnoc. 26. Velkotrav. 15. Rožnoc. 7. Rožnoc. Svetnik — niča se isobrazi ali mala: Adelhajda, 1000, s cesarsko krono, žena Oto L Agata, 251, s posodico polno oglja na strani, s klešanii in škarjami. Alojzi, 1591, z britko martro v rokah in lilijo. Jezuit. 462 Ambroži, 397, z uljem (pomeni učenost), bukvami in bičem. Andrej Ap., s križem po strani. Ana, s presveto Devico, ko detetam, pred seboj; ali Devica z detetam Jezusam v naročji. Anton od Padue, 1231, dete Kristusa ne¬ soč, ali pred njim ko klečeč Frančiš- kanar; z lilijo v rokah; ali ribam pri¬ digajoč. Auguštin , 430, f postojno (ko Patron bo¬ goslovcev), ko škof, s gorečim s psico prebodenim sercam v rokah. Barbara, 230, s kelham, s. hostijo, sstol- pam ali s t urnam in mečem. Pomoč¬ nica umerajoeih. Benedikt, 543, s kozarcam in s kačjo; — s kozarcam vbitim, de iz njega te¬ če, ali z celim v roči; s krokarjem, ki derži kruh v klunu. Tudi ko škof z ognjeno kroglo. Bernhard , 1153, z uljem, spsam ko abat. Ko Cistercjenzar, orodja terpljenja Kri- stusoviga nesoč. Blaž, 250, s mašnim služabnikam, ki vo- šeno svečo derži, z mikavnikam, ko škof, — ali s svinsko glavo, z živalmi. (Ču¬ dež, ki se je po njegovi molitvi sgodil.) Bonaventura, s frančiškansko obleko, z bukvami. Angelj ga obhaja. 463 Boromej Karol, 1587, s kužnim, ga ob¬ hajajoč. Bruno, z zvezdo na persih, glavo s svitlobo in z zvezdami obdano. Z belim križ- cam ko Kartajzar. Cecilia, 220, z orglami, mečem; včasih tudi z angeljem varham. Svetnica godeov. Egidi, 980, s košuto in s serno, s psico prestreljeno, ko ji hrane prinese. Jernej Ap., svojo kožo v rokah in e no¬ žičem; alj pa de ga dero. Tudi s su¬ lico. On je bil križan. Katarina, z bukvami, s krono, zlomljenim roglatim kolesam, z mečem. Katarina od Siene, 1380, s perstanam v roči, alj pa de ga ji dete Jezus na perst natika, z britko raartro. Ternjevo krono na glavi, ko Dominikanarca. Kristian, 300, s klešami, mlinskim kara¬ njem, s psico, kočo. Klara, 1853, z monštranco ali s kelham; z opaško palico. Konrad, 976, s kelham, čez kteriga pajk prede, ali s kačo v kelhu. Ko škof. Ciril, 870 , spreobernjene Bulgarce per sebi. Ko škof. Daniel, med oroslani ali levi. Dominik, s psam , baklo, kroglo. Osnova- vec družbe Dominikanarjev. 464 Vorotea, cvetlično mladiko v rokah, z dečkam bosim in v nideče oblečenim, ki nese v jerbasčikn 3 jabelka in 3 cvet¬ lice zraven nje. Obglavljena. Elizabeta, 1231 , z jerbasčikam polnim kruha in rož, z verčem vina, obdana od beračev; s eno ali s tremi kronami. Fabian, 250, zmečem, golobam na strani, ko papež. Florian, 300, gorečo hišo z vodo gaseč. Rimski vojak. Patron ognja. Frančišk od Paule, 1508, z besedami Kristusa v svitlobi obdan, ko menih na morji na razširjenim plajši stoječ. Frančišk od Sales, 1622, z križem in s ternjevim vencam ali krono ovitim pre¬ bodenim sercam, s svitlobo nad seboj, ko škof. Frančišk Ksaver, s križem v roči ko Jezuit stoječ. Frančišk od Asisi, 1226, z britko mar- tro s perutnicama; is peterih ran Jezu- soviga telesa grejo žarki na ravno to- likere znamnja ran na telesu svetnika; s kroglo zemlje; pri nogah poderta hiša; ali v nebo gredoč na ognjenim vozu. Genofefa iz Pariza, s hudim pri nogah, lučjo v roči. Večkrat tudi s pihavnim meham, z vretenam in ovcami. Juri iz Kapadocie, 303, viši vojak se z 465 zmajem boreč, kteri zmagan zraven njega leži, z belim banderam in rude- čim križem. Zraven kleči devica, ktera moli. (Rešenje kraljeve hčere v Sileni od smerti.) Helena, s cesarskim vencam ali krono, cerk¬ vico in verč z žeblji nesoč. Hieronim, 290, 420, z oroslanam zraven sebe, kardinalsko kapo, mertvaško glavo, s kamnjem v roči. Jakob Ap., z romarskim orodjem, romarsko palico, mavho, z mušelni na klobuku in vencam na meči. Ignaci Lojolan, 1556, s IH S na persih (perkazen) ali v solncu. Jezuit. Ignaci, z oroslanam zraven sebe, škof. Janez Kerstnik, v kožo oblečen z Ag- nus Dei na traku ovitim okoli križa ali z oroslanam. Janez od križa, 1596, podobo Device v rokah. Karmelitar. Janez od Boga, s perberačenim kruham v vreči, 2 piskrama na vratu. Janez Nepomučan, 1383, na mostu, reko zraven sebe, britko martro v roči in z zvezdnim vencam okoli glave; tudi s si- javnim jezikam. Jožef, s tesarskim orodjem, dete Kristusa vodeli ali nesoč, in palico z lilijskim cvetjem, patron mizarjev. 466 Leonard, 520, jetnik, z zraven sebe le¬ žečim volani. Škof, patron jetnikov. Leopold, 1136, v knežki opravi s cerkvi¬ co v rokah. Lukež, z volam, podobarskim orodjem in Marijno podobo. Ludovik kralj, 1270, s krono, žeslam, knežkim plajščem, s palico, z vencam, in s križem na rokavu. Marka, z oroslanam. Marjeta, 275, z britko martro v rokah, z overiženim zmajem, vencam in mečem. Marija, na luni stoječ (^zmagovavka Tur¬ kov) , s kačo z jabelkam fzmagovavka hudiča). S plajščem , pod kteriga uboge sprejema. (1’riporočnica in srednica.) Marija Magdalena, z dolzimi lasmi, mert- vaško glavo in mazilno posodico. Matija Evang., s sulico ali mošnjo. Matej Ap., s sulico, angeljem, in včasih z mošnjo. Neža, 300, z bodalcam, jagnjetam v na¬ ročji. Verh kupa derv. Mikolavž is Mire, 209, z akam, barko, za seboj, z bukvami, ki so s 6 kroglami zaznamvane, s 3 ledjami in zlatimi kro¬ glami na roči, ali z denarno mošnjo, ki jo skoz okno v stanico deva, v kteri so tri deklice. Tudi s kerstnim kamnjem, s ^7 otroci in zerkvico. Škof. (Patron brod- narjev zavolj njih prečudniga rešenja.) Pavl, 302, z mečam. Peter Alkan, z golobam per ušesu, (znam- nje daru prerokovanja in jezikov) s kri¬ žem v rokah, in pred seboj orodja po¬ kore. (Frančiškanar.) Peter Ap., z enim, dvema in tremi ključi (nebes, zemlje in pekla) v roči, z nav¬ dali obernjenim križem in petelinam. Filip Ap., z latinskim križem ali romarsko palico, na kteri je majhen križ. Rafael, z romarsko steklenico in palico, ribo, spremljajoč "Pobijata. Rok, na svoje zgornje stegno kazaje, romar, s psam, ki nese kos kruha (Patron kuž¬ nih), večkrat tudi z angeljem. Sebastian, pervezan k drevesu, s psicami preboden; ali verzen v sterno. Tudi z majhnimi berkljami. (Rim. vojak, Pa¬ tron strelcov.) Stanislav Kostka, 1586, z lilijo in hostijo, v ki mu jo angelj da; Jezuit, 18 let star Štefan, diakon, ki ga kamnjajo, ali s kara¬ njem v roči ali na glavi; z oljko v roči. Tekla (učenka Pavla), od divjih žival ob¬ dana. Včasih tudi na germadi. Terezija, z britko martro s 4 žlahtnimi kamnji ali 4 ranami; s gorečo svečo v ro¬ kah, Karmelitarca. (Čudna pčrkazen.) 30* 468 Tomaž Ap., s sulico in kotnim merilam fWinkclmass). Uršula, 440, e vencam na glavi, psico v roči in barko zraven ali za sabo, od devic obdana, tudi z golobam pod nogah. Venanci, 250, z sidam zraven sebe, v oklepu z banderam. Vincenci Fereri, 1419, s plamenam nad glavo in solncam s I.H. S. v roči; spre- obernjene Saracenske bolnike zraven se¬ be. S svitlobo okrog glave, z žare¬ čim obličjem, tudi s 5 trobentami in 3 perutnicama; Dominikanar. Vit, z bukvami, na kterih ptica sedi. Tudi volka ali petelina zraven sebe, ko otrok, kotliček za olje nesoč, s knežko opravo. Venceslav, 908, v oklepu, ko kralj z ban¬ deram f postojno na škitu), z mečem. Gvilielem, 1153, z oklepam zraven sebe, mečem, ko Benediktinar, ali v vitežki napravi. 1. H. S. V latinskim jeziku, po naše po¬ meni: v tem znamnji boš zmagal, ali pa: Jezus Odrešenik ljudi fin hoc Signo vinces. Jesus hominum salvator.) P X pomeni Kristusa, in od časa Konstan¬ tina X. = Ch. P. = R. 469 Opomba. Vzadnje je opomniti, de se ni¬ koli vsi rasni pristavki eniga svetnika ne pri- denejo, ampak posamezni. Nar več tacih pristavkov pomeni posamezne dela svetnikov in čudne razodenja in perkazni, ki so se jim pergodile. ♦ Kazalo. Stran Od molitve ...... 3 Od jutranje molitve .... 6 Zjutraj ,.8 Tri Božje čednosti . . . .13 K angeljskimučešenju. Zjutraj, opol¬ dne in zvečer . . • .16 Od premišljevanja ali notranje mo¬ li t v e . . . . . .18 Zgled premišljevanja . . . .21 Od duhovniga branja . . . .26 Povzdigovanje serca podnevu . • 29 Molitev pri jedi . . ... 35 Od večerne molitve . • • .37 Vsakdanje spraševanje vesti . • 39 Večerna molitev . • • .39 Prošnja k Materi Božji . . .40 Od poslušanja pridige . • • .41 Molitev pred pridigo . • • .44 Molitev po pridigi . • • .45 Od svete maše . . • • .45 Molitve pri sv. maši. 1. Mašna molitev. Molitve, ka¬ kor jih mašnik moli • • .50 Stran Pomen altarske priprave in mašnih ob¬ lačil ...... 73 II. Mašna molitev s premišlje¬ vanjem terpljenja Jezusa Kri¬ stusa ...... 74 III. Kratka mašna molitev, k e dar želiš prijeti sveto obhajilo . 96 Občutljeji pred Jezusam v presvetim reš- njirn Telesu . . . . .108 Od svetiga zakramenta pokore . 109 Zgled spraševanja vesti . . .113 Spovedne molitve. Pred spraševanjem vesti . . . 126 Po spraševanji vesti . . . .128 Molitev po s. spovedi . . . .130 Obujenje kesa ali grevenge . . . 130 Sklep resničniga poboljšanja svojiga živ¬ ljenja pred križem Jezusovim . . 132 Kratke litanije k uterjenju dobrih sklepov . . . . . .134 Od svetiga obhajila .... 138 Zdihljeji pred s. obhajilam . . .141 Po svetim obhajilu .... 144 Prošnje po e. obhajilu ali tudi pred s. rešnjim Telesam . . . .145 Splošna molitev po s. obhajilu . .151 Od odpustka . . . . .154 Molitev sa odpustek . . . .157 Castenje presvete Trojice . . .159 Od angeljskiga rožniga kratica . .160 Stran Molitev pred rožnim krancam . . isi Molitev po rožnim krancu . . .162 Molitev k svetimu Duhu ... . 163 Od presvetiga rešnjiga Telesa . .164 Molitev od presvetiga rešnjiga Telesa . 168 Od duhovniga obhajila .... 169 Molitev pri duhovnim obhajilu . .170 Kristusovo terpljenje . . . .171 Sveti križevi pot . . .173 Molitev s križem v rokah. V čast svetih peterih ran Jezusovih . 192 Litanije od terpljenja in smerti Jezusa Kristusa . . . . . .193 Molitev o velikim petku . . .197 Premišljevanje ob četertkih, kedar v spominj Kristusove smertne brhkosti zvoni ...... 198 Premišljevanje ob petkih, kedar v spo- v minj Kristusove smerti zvoni . .198 Časten je Marije, presvete Device . 199 Marijni rožni kratic .... 204 Zahvaljenje po rožnim krancu, ki ga zjutraj moliš. 207 Zahvaljenje po rožnim krancu, ki ga v zvečer moliš . . • • • 208 Častenje svetih angeljev . . .210 Molitev k svetimu arhangelju Mihaelu . 212 Molitev v čast svetih angeljev . .212 Motitev k svetimu angelju varhu . .213 Častenje svetnikov Božjih . . .213 Stran Molitev v dan svetiga Vincencja mu¬ čenca .215 Molitev v dan svetiga aposteljna Matija 215 Castenje svetiga Jožefa . . .216 Litanije k svetimu Jožefu . .217 God svete Eleonore .... 221 V dan svetiga Viktorina . . . 222 Castenje svetiga Vincencja Fererja . 223 V praznik svetiga JuJja . . . 224 Molitev o godu svetiga Jurja . . 325 Ob godu s. Katarine od Siene . . 226 Molitev v dan svete Sofije . . . 226 Praznik e. Janeza Nepomučana . . 227 V praznik s. Antona od Padue . .22 3 V dan svetige Adolfa, škofa . . 228 Cešenje s. Aiojzja . . . .229 Litanije od angeljskiga mladenča Aiojzja.230 Molitev ...... 233 Praznik s. Petra, ki so ga v Rimu kri¬ žali, in s. Pavla, ki so ga v Rimu ob glavo deli ..... 233 God svete spokornice Marije Magdalene 234 Molitev v praznik svete Ane . . 235 Molitev v dan svetiga Ignacja . . 236 V praznik svetiga Dominika. . . 236 God svete Klare.237 V dan svetiga Ludvika . . . 237 V praznik svete Ide .... 238 Molitev ob godu s. Frančiška od Asisi. 238 Stran Stran Cvetna nedelja . . . . . 278 Molitev ...... 278 Premišljevanje v velikim tednu . .2 78 Prošnje pred križem . . . . 280 Molitev ob velikonočni nedelji . ,281 V dan svetila Marka . . . .281 Molitev za dež . . . . .3 82 Molitev za suho vreme . . . 283 Križev teden ..... 284 Kristusov vnebohod . . . .2 84 Molitev ...... 285 Binkoštni praznik . . . 286 Molitev . . . . . .286 Prošnja do svetiga Duha . . . 287 Praznik presvetiga rešnjiga Telesa . 288 Molitev pred cerkvenim obhodam . . 289 Litanije od presvetiga rešnjiga Telesa 290 Cerkveno blagoslovljenje ali žegnanje 294 Molitev ...... 295 Marij ni prazniki. Praznik čistiga spočetja Marije . . 296 Molitev ...... 297 Svečnica ...... 298 Molitev ...... 299 Oznanjenja Devici Marii god . . 299 Molitev.300 Velika Gospodnica, ali god vnebovsetja Marije device ..... 300 Molitev ...... 301 Stran Mala Gospodnica, ali god rojstva Ma¬ rije device ..... 301 Molitev . . . ... . 302 Praznik imena presvete Device Marije . 302 Molitev ...... 303 Litanije od presvetiga serca Jezusoviga 303 Molitev po litanijah .... 306 Molitev k svetimu sercu Marije . . 307 Lavretanske litanije v čast presvete device Marije .... K sveti devici, materi Marii Molitev ..... Cešena si kraljica Molitev . . . ; . Od deviškiga etanu Molitev ..... Od zakonskiga stanu . Molitev zakonskih . . Molitev staršev za otroke Molitev otrok za starše Molitev ubozih sirot . . . Molitev za škofa .... Molitev za spovednika . Molitev ubožica . Zaupanje v Boga . Litanije od vdajenja v voljo Božjo Blage misli za podložne . • • Molitev predstojnikov za podložne Popotna molitev . Molitev učenca . . . • . 310 . 310 . 311 . 312 . 312 . 313 . 314 . 315 . 316 . 316 . 317 . 317 . 318 . 320 . 320 . 821 . 324 . 325 . 326 . 327 Stran Ob rojstnim dnevu. Kerstna obljuba . 327 Prošnja s. Bernharda k presveti Marii Devici za njeno pripomoč, kerstno obljubo spolnovati .... 330 Molitev v čast svetiga patrona . . 331 Molitev v čast svetnikov mescov . . 332 Molitev za srečno smert . . . 332 Molitev, kedar umerajočimu zvoni . 333 Djanja milosti za bolnike, umerajoče in mertve . 334 Molitev za bolnika .... 336 Molitev za bolniga brata ali bolno sestro 337 Molitev za bolno mater ali bolniga očeta 337 Molitev bolnika.338 Molitev k svetim štirnajsterim pomoč- nikam v potrebah .... 340 Molitev za zdravje .... 341 Molitev za poterpežljivost . . . 342 Molitev za polajšanje bolečin . . 344 Duhovni testament .... 345 Darovanje ...... 347 Molitev bolnika k presveti devici Marii 349 Molitev, kedar se smert bliža . . 350 Tolažba za umerajoče . . .351 Molitev po smerti . . . .354 Molitev . . . . . .355 Premišljevanje per spremljanji merliča 356 Premišljevanje, kedar se mertvim po- zlednja čast skaže .... 359 Stran Molitev ozdravljeniga bolnika . . 360 Molitev, če se je ta zopet ozdravil, za kteriga si molil .361 Napeljevanje k pobožnimu življenju . 361 Od nar potrebnejših resnic vere . . 365 Sedem svetili zakramentov . . . 366 Sedem poglavitnih grehov . . . 367 Devet ptujih grehov .... 370 Šest grehov' zoper svetiga Duha . . 370 Telesne dela usmiljenja . . . 370 Duhovne dela usmiljenja . . .371 Edino potrebno. Preimenitne opomi- njevanja . . . . . .3 71 Od posta ...... 874 Duhovne orožja ..... 377 Premišljuj večkrat per grobu svojiga prijatla ali svoje prijatlice naslednje besede ...... 379 Sedem nar večih britkost Marije . 381 Tako imenovanih sedem pripomoč • 381 Cerkvene pesmi. Mašna pesem L . .... 382 Mašna pesem II. . . • • • 392 Mašna pesem III. . . . • 398 Pesem pred pridigo . . . • 402 Pesem pred svetim rešnjim Telesam . 405 Adventna pesem . 106 Oznanjenje Marije Device . • • 408 Sveti večer !...••• ii0 Stran Sveti večer II. . . . . . 412 Razg-lašenje Gospodovo . . .414 Terpljenje Jezsuovo . . . .416 Žalostna Mati božja . . . .419 Velikonočna pesem . . . . 422 Križev teden ..... 424 Binkošti ...... 428 Sveto resnje telo .... 429 Pri svetim obhajilu I. . . . . 430 Pri svetim obhajilu II. . . . . 433 Čast Marije ..... 434 Sveta Ana ...... 436 Sveto serce Jezusovo .... 438 Vera, upanje in ljubezen . . . 439 Zahvalna ...... 442 Molitev ...... 445 Razlaga »krajšanj v pratiki svetnikov 416 Neprestopni prazniki leta. Nar znamenitiši deželni Patroni . . 460 Premakljivi prazniki .... 461 Svetnik — niča se izobrazi ali mala . 461 Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000195769