66 SVETOVNI POTRESI V SEPTEMBRU 2015 World earthquakes in September 2015 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmoč nejši svetovni potresi, september 2015 Table 1. The world strongest earthquakes, September 2015 Datum Č as (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območ je ura min širina dolžina Mw (km) 13. 9. 8:14 25,15 N 109,44 W 6,7 10 Topolobampo, Mehika 16. 9. 22:54 31,57 S 71,67 W 8,3 21 14 Illapel, Č ile 16. 9. 23:18 31,56 S 71,43 W 7,0 28 Illapel, Č ile 17. 9. 3:55 31,08 S 71,30 W 6,5 35 Ovalle, Č ile 17. 9. 4:10 31,53 S 71,72 W 6,7 30 Illapel, Č ile 21. 9. 17:40 31,75 S 71,63 W 6,6 34 Illapel, Č ile 24. 9. 15:53 0,63 S 131,24 E 6,6 18 Sorong, Indonezija V preglednici so podatki o najmoč nejših potresih v septembru 2015. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območ je), in tisti, ki so povzroč ili več jo gmotno škodo ali zahtevali več č loveških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmoč nejši svetovni potresi, september 2015 Figure 1. The world strongest earthquakes, September 2015 67 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger 1 , Tanja Cegnar septembru 2015 poroč amo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru; poleg tega sta delovali še dve merilni mesti, in sicer v Č atežu in Novem mestu. Septembra je bilo največ cvetnega prahu izmerjenega v Č atežu, in sicer 3.847 zrn, v Mariboru smo našteli 1313 zrn, v Novem mestu 1.941, v Ljubljani 886 in v Izoli 1.467 zrn. Zabeležili smo cvetni prah triindvajsetih različ nih vrst rastlin. Z izjemo Izole je bilo na vseh merilnih mestih največ cvetnega prahu ambrozije, in sicer med 41 in 69 %, ter koprivovk med 17 in 29 %. V Izoli je bilo cvetnega prahu koprivovk 29 %, kar je več kot ambrozije, ki je bila zastopana s 15 %. Nekoliko več je bilo tudi metlikovk, in sicer 22 %. Poleg omenjenih je bil v zraku v manjših količ inah še cvetni prah trav. Za Maribor zaradi tehnič nih težav manjkajo podatki v obdobju od 25. do 27. septembra. 0 50 100 150 200 250 300 Število zrn/m3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Izola Ljubljana Maribor Slika 1. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu, september 2015 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, September 2015 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v %, september 2015 Table 1. Components of airborne pollen in the air in %, September 2015 Ambrozija Pelin Bršljan Golšec Metlikovke Šč irovke Trpotec Trave Koprivovke Izola 14,7 3,1 4,0 3,1 22,0 3,3 12,9 29,0 Ljubljana 40,9 0,9 0,8 0,2 6,9 4,9 8,0 26,1 Maribor 47,5 0,5 2,5 0,5 5,1 5,9 6,9 19,1 Č atež 68,7 0,5 0,6 0,1 2,0 1,8 3,8 16,7 Novo mesto 60,5 0,9 1,0 0,2 3,8 3,7 5,2 17,0 September se je zač el s toplim in sonč nim vremenom. Več ina rastlin je zaključ evala sezono cvetenja, 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 68 ambrozija in žužkocvetni bršljan pa sta bila v polnem razcvetu. Še vedno se je v zraku pojavljal cvetni prah koprivovk, trav, metlikovk in trpotca, vendar ga je bilo v zraku premalo, da bi vplival na zdravje. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom se je opazno zmanjšala 4. septembra, ko so padavine sprale cvetni prah iz zraka. Visoka obremenjenost z ambrozijo se je obč utno zmanjšala in tako visokih vrednosti do konca meseca ni več dosegla. Vendar so obremenitve z ambrozijo, ki so lahko še vplivale na zdravje, trajale do prvih dni druge tretjine meseca. Izjema je bil Č atež, kjer je koncentracija nad 20 zrn trajala do obilnejših padavin med 23. in 25. septembrom. Takrat se je zaključ ila tudi sezona pojavljanja cvetnega prahu za leto 2015. Preglednica 2. Letni indeks cvetnega prahu v Ljubljani v letu 2015, desetletno povpreč je 2003–2012 in letos doseženi delež povpreč ja Table 2. Annual index in Ljubljana, mean 2003–2012 and percentage Jelša Leska Breza Gaber Pravi kost. Bukev Jesen Hrast Trave Ambr. Pelin Kopri- vovke Trpotec 10-letno povpreč je 2.070 1.375 4.022 6.217 2.663 1.155 1.481 2.013 3.161 791 243 3.284 483 2015 1.124 1.077 3.998 2.027 1.214 123 4.745 3.437 4.982 515 127 3.340 730 % povpreč ja 54 78 99 33 46 11 320 171 158 65 52 102 151 Zač etek sezone pojavljanja cvetnega prahu in nadležnih simptomov senenega nahoda se vsako leto prič ne s cvetnim prahom leske in jelše. Letošnja obremenitev zraka s cvetnim prahom v septembru (meseč ni indeks) je bila v Ljubljani in Izoli za 10 % višja od lanske. Več je razlike v primerjavi z lanskim letom smo zabeležili v Mariboru, Č atežu in Novem mestu, znašale so od 60 do 200 %. Poveč anje obremenitve gre predvsem na rač un ambrozije v zač etku meseca. 2. septembra se je pas ploh pomikal prek Slovenije od zahoda proti vzhodu, tega dne je bila v Č atežu in Novem mestu visoka obremenitev zraka z ambrozijo v popoldanskih in noč nih urah. Predvidevamo, da je bil poleg lokalnega prisoten tudi cvetni prah z vetrom prinesen z oddaljenejših krajev. 0 200 400 600 800 1000 Število zrn/m3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Č atež Izola Ljubljana Maribor Novo mesto AMBROZIJA Slika 2. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, september 2015 Figure 2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 69 Septembrski povpreč ni indeks obremenjenosti zraka s cvetnim prahom ambrozije v Ljubljani za obdobje 1996–2012 znaša 319 zrn, najvišji je bil leta 2002, in sicer 702 zrn, najnižji pa sep- tembra 2001, ko smo našteli le 54 zrn. Letošnji septembrski in- deks nekoliko presega dolgoletno povpreč je in znaša 362 zrn in je primerljiv z lanskim letom. S cvetnim prahom ambrozije viso- ko obremenjeno področ je je Bre- žiška kotlina. Tu povpreč ni letni indeks v obdobju od 2012 do 2014 znaša 5.586 zrn, letošnje leto je bilo nekoliko nadpovpreč - no. Dni z višjo koncentracijo cvetnega prahu pa je bilo kar 40, povpreč je pa znaša 30 dni. Slika 3. Ambrozija (foto: Andreja Ko- fol Seliger) Figure 3. Ragweed (Photo: Andreja Kofol Seliger) Povpreč na dnevna obremenitev zraka 20 zrn/m 3 zraka s cvetnim prahom ambrozije že lahko povzroč i težave z zdravjem.V preteklih letih smo septembra imeli v Ljubljani največ 10 dni z znatno obremenitvijo zraka s cvetnim prahom ambrozije, septembra 1996 in 2001 ni bilo takega dneva, septembra 2000 in 2007 pa smo zabeležili po 1 tak dan. Predlani septembra je bilo 5 takih dni, prav tako tudi lani. Letos so bili trije taki dnevi. Letni indeks je vsota vseh izmerjenih dnevnih koncentracij cvetnega prahu za vsako rastlino posebej oziroma za ves izmerjeni cvetni prah. V letu 2013 smo izmerili rekordno količ ino cvetnega prahu v zraku, za Ljubljano je znašal je 50.303 zrn, letos je znašal 45.548 zrn, za 13 % več od desetletnega povpreč ja. V letu 2015 je bilo v zraku manj cvetnega prahu več ine dreves v primerjavi z desetletnim povpreč jem. Zelo slabo je cvetela bukev, v zraku je bilo samo 11 % povpreč ne obremenitve. Manj je bilo tudi leske le 22 %, gabra 33 %, pravega kostanja 46 % in breze 50 % desetletnega povpreč ja. Cvetnega prahu nekaterih dreves je bilo več od desetletnega povpreč ja: jesena je bilo v Ljubljani trikrat več od povpreč ja, hrasta 70 % več , trav skoraj 60 % več , trpotca za dobrih 50 % več . Cvetni prah leske je bil v zraku že januarja, glavna sezona se je zač ela zgodaj, in sicer 13. januarja, kar je tri dni kasneje kot lani. V tem obdobju smo zabeležili le posamezna zrna jelše, glavna sezona se je zač ela 16. februarja, mesec dni kasneje kot lani. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 0 10 20 30 40 50 60 Število zrn/m3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Izola Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE Slika 4. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, september 2015 Figure 4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2015 0 5 10 15 20 Število zrn/m3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Izola Ljubljana Maribor TRAVE Slika 5. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, september 2015 Figure 5. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, September 2015 Zač etek sezone pojavljanja cvetnega prahu in prvi simptomi senenega nahoda se vsako leto prič nejo v zimskih mesecih ob otoplitvah, ko zacvetita leska in jelša. Cvetni prah leske je bil v zraku že januarja, glavna sezona se je zač ela zgodaj, in sicer 13. januarja, kar je tri dni kasneje kot lani. V tem obdobju smo zabeležili le posamezna zrna jelše, glavna sezona se je zač ela 16. februarja, mesec dni kasneje kot lani. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 0 20 40 60 80 100 Število zrn/m3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Izola Ljubljana Maribor METLIKOVKE ŠČIROVKE Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk in ščirovk, september 2015 Figure 6. Average daily concentration of Amaranth/Goosefood pollen, September 2015 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 Letni indeks jelša leska breza gaber pravi kostanj bukev jesen hrast trave ambrozija pelin koprivovke trpotec 10-letno povprečje 2015 Slika 7. Letni indeks cvetnega prahu v Ljubljani in 10-letno povprečje Figure 7. Pollen index in Ljubljana and the 10-year mean SUMMARY The pollen measurement in the year 2015 has been performed on 3 sites in Slovenia: on the Coast in Izola, in the central part of the country in Ljubljana and in the Štajerska region in Maribor. In addition measuring sites for Ragweed pollen were established in Čatež and Novo mesto. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in September.