Vsakdo vilvn vse sadove fvolega dela In mar.|lvo«t(l Rokopitl m m »r> 4a]o. - Plač* is toii M * LJubljani. -niltvo In uprava le ». Ljubljani v Kaloje vršilo preteklo nedeljo v Ljubljani, pam je pokazalo* da se kmetska mladina v polni meri zaveda svoje dolžnosti, ki jo ima napram svojemu stanu in celokupneiau slovenj Bkemu narodu in (njegovi kulturi. Slovenski kmet, ki je ječa! stoletja v telesnem in duševnem tlačanfctvu, katerega spone so se te-Jcom stoletij v različnih oblikah pojavljale, se probuja. On vstaja in se osvoboja duševnih jn telesnih verig. Duševno sVobodo pridobiva z izobrazbo in stanovsko zavednostjo, gospodarsko Svobodo pa si gradi z zadružno organizacijo in tehničnim napredkom v kmetijski proizvodnji. četa izvidnica v tem zgodovinskem gibanju je tudi pri slovenskem kmetu njegova .zdrava in krepka mladina. Organizirala se je v prosvetnih društvih kmetskih fantov in deklet ter ista povezala v Zvezo slovenske kmetske mladine. Prišli so preteklo nedeljo zastopniki vseli teh društfev, da se med seboj spoznajo, tam iz Prlekije do Bele Krajine in Bohinja. Najčast-nejše je bila zastopana Savinjska dolina, kjer je tudi zibelka kmetskega pokreta med Slovenci. Prišli so, da pogledajo za eno leto nazaj, kaj in koliko so napredovali, a še mnogo važnejše, kaj, le je in kako morajo delati naprej v bodočem letu. Vsa poročila so bila zelo razveseljiva, ker so pokazala, da kmetska prosveta izpod- slovenske kmet-mladine. riva temo že po zadnjih slovenskih gričih in da prihaja v poslednjo slovensko kočo., Zborovanje je pretresalo prav vsa vprašanja, kj zadevajo kulturno delo po kmetih. Tudi o snujoči se katoliški akciji je bilo govora. Globoko zasnovano poročilo o tem predmetu je podal tov. dr. Igor Rosjna, p6dpredsednik Zveze slovenske kmetske mladine...Stališči*, ki ga zavzemajo napram katoliški akciji dru- ' štva kmetskih fantov in deklet, je bilo utrjeno v posebni soglasno sprejeti resoluciji. 0 delu in nalogah kmetske mladine v zadružništvu je predaval zadružni ravnatelj g. Franjo Tr-ček, čigar poučen govor prinašamo spodaj dobesedno in prosimo vse, da ga pazljivo prečrtajo, ker je ttodi za starejše kmetske ihože zelo pomemben. mladine v zadružništvu. (Poročilo Fr. Trčka na mladinskem kongresu.) Vodstvu Zveze društev kmetskih fantov in deklet se zahvaljujem za priliko, ki mi jo, je ponudilo, da na današnji skupščini spregovorim par besedi o nalogah kmetske mladine v kmetijskem zadružništvu. Mladina se mora pripraviti in usposobiti, zakaj ona bo prevzela za nami gmotno in idejno dedščino. Njena dolžnost ne bo samo, da bo dalje upravljala Vse to, kar so ustvarile dosedanje generacije, temveč bo morala to tudi dalje izpopolnjevati ter prilagodevati razmeram in potrebam časa. Kakor vsaka generacija, tako bo morala tudi bodoča ustvarjati nove kulttfrne in gospodarske dobrine, če bo hotela vzdržati v cedaljef tršem boju za obstanek posameznika, stanu in naroda. Posebno težke naloge bo imela bodoča generacija, ker bo morala na-eni strani dokončno likvidirati vse zle posledice velike vojske, na drugi strani pa istotako dokončno prilagoditi vse slovensko gospodarsko in ostalo življenje razmeram, ki so nam dane z novo državo. Končno ne smemo prezreti zelo važnega dejstva, namreč, da bo kmetska mladina prevzela dedščino revnega in malega naroda ter nalogo, da pribori politično dozorevajočemu kmet-skemu stanu vodilno vlogo pri upravljanju skupnih zadev. Da bo mogla današnja kmetska mladina vse težke in obsežne naloge kolikortoliko uspešno vršiti, se mora za to,.temeljito usposobiti. Ni dovolj samo, dobra volja, trdoživost* in inicijativnost., Te lastnosti so samo predpogoj, ki jih daje že narava sama- Treba bo temeljitega in vsestranskega teoretičnega in praktičnega znanja. Ako hočeipo karkoli delati, moramo dotično stvar dobro poznati, in to ne samo njo kot tako, temveč tudi njene dobre in slabe strani, predvsem pa njen namen. Ako hočemo uspešno upravljati razne ustanove, kakor občine, oblasti, državo in razna kulturna in gospodarska društva (zadruge), moramo imeti tudi razvit čut za skupnost in za odgovornost ali tanko vest, zakaj človek je vsled dolgotrajnega boja za obstanek tak, da ljubi bolj sebe kakor svojega bližnjega, da mu je lastno bolj sveto kakor tuje. Kakor ni ustvarila države, občine, društva in zadruge priroda, temveč je vse to človeško delo, tako tudi ni dala priroda človeku potrebnega znanja za upravljanje vseh teh ustanov. Zato se moramo vsega tega naučiti. In sicer naučiti v mladosti, ko smo bolj sveži in dostopni za vse novo. Prva in najsvetejša naloga kmetske mladine je torej, da si pridobi Čim popolnejšo izobrazbo. Ona mora pridno citati leposlovne in strolectore knjige in liste; posečati mora kulturne prireditve, poučna predavanja ter absolvirati vsaj eno njej namenjeno strokovno-šolo, kakor kmetijsko, zadružno, po možnosti pa tudi meščansko. Samo teoretično znanje pa še n6 zadostuje. Treba je tudi prakse. Šele pri praktičnem delu se človek nauči pravilno uporabljati teoretično znanje. Prakso se pridobi z delom samim ali vsaj z opazovanjem istega. Zato se mora mladina zanimati za VSe javne in pri-; vatne ustanove. Prav tako kakor starega gospodarja, mora mladega fanta zanimati gospodarstvo in delovanje vseh javnih ustanov in društev ter zadrug. Preiskovati mora zakaj to, zakaj ono, čemu tako in ne drugače. Samo s p6močjo čim višje teoretične izobrazbe in čim popolnejšega praktičnega znanja moremo priti do kulturnega napredka in gmotnega blagostanja, do enakopravnosti in spoštovanja človeškega ter stanovskega dOsto- ^^l^l^fmlfap olfiV Tla se z a čfr už n iš t v o. ^-_■_-: Po kratkem očrtan ju splošnih smernic prehajam na predmet sam. Kar se -posebej zadružništva lici, Včlja za mladino v splošnem isto, kar sem rekel preje. Kaj velja posebej, bomo najlažje spoznalij če si na kratko pred-očimO, kaj je zadružništvo in v kakem stanju se nahaja danes pri nas. Zadružna misel je toliko stara, kakor človeštvo. Moderno ali sodobno zadružništvo pa se je pojavilo sredi pretečenega stoletja kot protiutež izkorišBevalskemu kapitalizmu. Zadružništvo se bori za poštena poslovna načela. Pobijati mora oderuštvo in izkoriščanja v vseh oblikah. To stori najlažje na ta način, da organizira konsumente in produ-cente, da stopijo v direktni medsebojni stik in izključi tako izkoriščevalske posredovalce. Zadruga nudi članom enake ugodnosti kakor veleobrat, ker zbira šibke gospodarske sile in jih usposablja, da morejo izkoristiti vse pridobitve tehnike in provesti skrajno racijo-nalizacijo. Zadruge So pa tudi velikega etičnega pomena, saj je socijalna pravičnost njih vodilna ideja. One vzgajajo ljudi k skupnosti in slogi, razvijajo v njih medsebojno zaupanje in ljubezen, poštenost in delavnost, varčnost in pravicoljubnost. Pogoj za uspešno delovanje Zadrug so ravno te lastnosti zadružnikov. Zadruge so osnovane na temelju samouprave in lastne odgovornosti, kar vzbuja pri članih gospodarsko inicijativnost in čut odgovornosti, lastnosti, ki sta v ljudstvu vse premalo razviti. Končno vzbuja zadružno delo v ljudeh smisel za naprednejše in modernejše gospodarstvo ter za upravljanje javnih zadev. Da ustrezajo navedenim zahtevam, so osnovane zadruge na sledečih načelih: 1. Zadruga je združenje dela, ki se vrši na podlagi vzajemne samopomoči. Človek je vse, kapital le sredstvo za dosego cilja, t. j. za pospeševanje in povzdigo gospodarskega blagostanja zadružnikov. it- • ; 2. Članstvo je prostovoljno, število članov neomejeno, pravice in dolžnosti članov pa enake. Samo v tem je jamstvo, da zadruga ne postane dobičkarsko podjetje v službi nekaterih ljudi. Vsakdo ima pravico biti član zadruge in se posluževati vseh njenih ugodnosti. 3. Kakor smo že ugotovili je zadruga gospodarska organizacija, zato se sme baviti predvsem z gospodarstvom. Z dobrodelnostjo in vzgojo, oziroma poukom pa le toliko, kolikor je to v zvezi z gospodarstvom, odnosno je to za gospodarstvo potrebno. Predpise o ustanavljanju in upravljanju zadrug vsebuje zakon o gospodarskih in pridobitnih zadrugah in pravila. Država pospešuje zadružništvo in tako in-direktno pobija profitarstvo s tem, da je oprostila zadruge davkov in nekaterih taks in da daje produktivnim zadrugam tufli podpore za nabavo investicij. ' Vrste zadrug. Pri nas imamo najrazličnejše vrste zadrug. Glavne so: Kreditne ali denarne zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge 'in tako pospešujejo varčevanje ter dajejo članom posojila po najnižji obrestni meri. Pri nas plačujejo za vloge 5 do 6%, za posojila pa računajo 7 do 8%. Nekatere računajo tudi več, to zaradi neugodnih okolščin ali vsled malomarnosti članov. V Sloveniji je 465 kreditnih zadrug z 1300 milijoni vlog, dočim imajo regulativne (mestne) hra-nilnice le 750 milj., banke pa direktnih le par sto milijonov. Banke računajo za posojila do 18 odstotkov- Denarja je torej največ v zadrugah, kar je pravi blagoslov za Slovence^'posebno za slovenskega kmeta. Nabavne in prodajne ter konsumne za- druge nabavljajo članom potrebščine in vnov-čujejo izdelke in pridelke po naugodnejših cenah, izključujoč prekupce. Teh zadrug je okrog 100. Te zadruge delajo pod neugodnimi pogoji, rkof nimajo dovolj lastnega kapitala, trgovsko izobraženih vodstev ter discipliniranih člaijov. Zato se niso tako dobro obnesle kot kreditne. Mlekarske zadruge vnovčujejo mleko in ga predelujejo v sir in maslo. Imamo jih 56, ki vnovčijo okrog 5 milijonov litrov mleka. Kjer so zadrtige dobro vodene, dobe kmetje 2 do 2-50 Din za liter mleka, kjer-jih »i, pa-precej manj. živinorejske fn pašne zadrugeskrbe za selekcijo in deloma tudi za vnovčenje živine. Uspehi so nezadostni, ker kmet še ni dovolj vzgojen za umno živinorejo. Strojne zadruge vrše delo cenejše in hitrejše. Po podatkih nekaterih zadrug opravijo Stroji na električni pogon gotova dela dva-do trikrat ceneje kakOr človek. Elektrarniške zadruge dobavljajo cenejše in boljše sile za razsvetljavo in pogon obratov. Te se zadnje čase živahno ustanavljajo. Vseh zadrug je v Sloveniji 950 z 200.000 člani in 6 milijardami dinarjev prometa na leto. Imajo velikansko zaslugo na gospodarskem razvoju in ohranitvi šibkejših slojev. To je posebno važno za nas Slovence, ki smo majhen in reven narod brez izgleda na lastno državnost in gospodarski procvit po ameri-kanskem vzorcu. Zadruge so združene v zvezah, ki zadruge ustanavljajo, jim vpeljavajo knjigovodstvo in drugo poslovanje, kontrolirajo njih delo; jih poučujejo ter posredujejo med njimi denarno izravnavo. Naša Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, ki ima lastno hišo v Praža-kovi ulici št. 11, ima šedaj 162 zadrug, katere imajo že nad 300 milijonov hranilnih vlog. Zveza dobro dela, saj je samo oil leta 1922 porastla za 123 novih zadrug. Ona brezplačno nudi zadrugam pri ustanovitvi pravila in druge tiskovine ter jim dš istotako brezplačno na razpolago strokovnjaka, da jim vpelje poslovanje. Naloge mladine v zadružništvu. Dasi je slovensko zadružništvo lepo razvito, vendar to še ni vse. To je šele dober začetek, ki ga je ustvarila generacija, ki sedaj odmira. Cilj bo dosežen šele, ko bo vse denar-stvo, trgovina in industrija zadružno organizirano. Prihodnjo generacijo čaka še veliko delo, zato se mora temeljito pripraviti teore- ■> tično in praktično, kakor sem v uvodu očrtal. Naša kmetska mladina mora pridno čitati spise o zadružništvu, posečati zadružna predavanja in tečaje ter po možnosti tudi pet zimskih mesecev trajajočo zadružno šolo v Ljubljani. Zanimati se mora tudi za delo v zadrugah in pri delu pomagati, da si bo pridobila potrebno prakso. Končno mora inicijativno posegati v zadružno življenje s propagando za pomnožite v članstva in poglobitev poslovanja pri obstoječih zadrugah, pa tudi za ustanavljanje novih zadrug, koder jih še ni. v j Slovenska kmetska mladina, na delo v zadružništvu za dobrobit slovenskega kmetijstva! , >r i- /• > 'ii Zborovanje zelene inter-nacijonale v Pragi. Že v zadnji številki našega lista smo obširneje poročali o zborovanju Mednarodnega agrarnega biroja V Pragi (skrajšano pišemo M. A. B.). Da to poročilo dovršimo, priobčiitjemo danes najprej otvoritveni govor dr. Viškovskega, ki se glasi: ' , Otvarjam zborovanje Mednarodnega agrarnega biroja in pozdravljam najprisrčnejše gospode delegate, ki se ga udeležujejo kot zastopniki svojih organizacij: Pozdravljam jih kar najprisrčnejše v imenu češkoslovaškega kmetskega ljudstva, ki je ponosno, da se v njegovi domovini vrši prvo redno zborovanje MAB-ja, ki si je postavil za cilj, tako krasen kakor Velik: mednarodno zbližan je vseh vej najstarejše in največje rodbine na svetil, rodbine kmetov. Pozdravljam vas dalje v imenu predsednika in duhovttega stvoHtelja MAB-ja, Moje stanovanje pravi mlada gospa predsednika stranke Antona išvehla, katerega na tem zborovanju zastopam. Prepričan sem, da bi ga vi vsi radi navdušeno pozdravili in da mu želite izraziti svojo hvaležnost za njegovo življensko delo, posvečeno agra-rizmu in posebno še misli mednarodne kmetske vzajemnosti. Pri tej priliki spominjam se najprej g. predsednika republike, katerega bodo gg. delegati imeli čast osebno pozdraviti. Gotovo soglašate vsi z menoj, da odpošljemo njemu, kakor našemu predsedniku Š vehi i in njegovemu prvemu zastopniku, v MAB-ju, ministru dr. Milanu Hodži brzojavni pozdrav. Nato je govornik naštel stranke, ki so do tedaj pristopile k MAB-ju, kar smo posedali! že v zadnji številki našega lista, ter nadaljeval: • s Občnega zbora Mednarodnega agrarnega biroja so se udeležile vse včlanjene stranke bodisi z delegati bodisi vsaj s poslovnimi'poročili razen bolgarske kmetske stranke, jugoslovanskih kmetskih strank in poljske kmetske stranke »Piast-^ katerim so izredne okol-nosti zabranile udeležbo na našem zbo- ■ rovanju. Odkritosrčno obžalujemo njihovo ne-navzočnost. Dovolite mi, da jim izrazim naše iskrene simpatije in upanje, da jim bo čimprej zopet mogoče z nami sodelovati. Z današnjim zborovanjem napravimo zopet odločujoč korak naprej k zgraditvi mednarodne kmetske organizacije, kakor si jo zamišlja Mednarodni agrarni biro. Vsi smo si svesti najožjih vezi, ki spajajo vsak narod k njegovi zemlji. Kakor zemlja, tako so tudi kmetje nerazločljivo združeni s svojo državo in tvorijo njen najvarnejši temelj. Skrb za dobro kmetstva je zato ena najvažnejših narodnih nalog in mora tudi biti rešena v okvirju vsake države posebej, Nikdo ne namerava posegatj v to razmerje med kmetstvom in narodom, kajti baš v zdravem razmerju obeh vidimo njihov skupen uspeh. Zato bomo vedno najvišje spoštovali narodno kmetsko stranko in njeno poslanstvo v življenju in ciljih naroda. Ni dvoma, da se bližamo stadiju, da smo se celo čisto že v njem znašli, ko zahtevajo kmetski problemi neobhodno mednarodni sporazum. Vojna in povojne razmere so to potrebo in zavest o njej občutno pojačale. Pokazale so tudi onim, ki so se dosedaj trdovratno upirali temu spoznanju, dosedaj ne-sluteni pomen kmetijstva ne samo kot hrani-telja naroda v vojni, temveč kot glavno oporo v delu mira in izhodišče obnove gospodarskega življenja, ki je bilo z vojno uničeno. Oni, ki je dal kruh narodu, vračajočemu se v mirno življenje, je bil prvi pobornik ne samo novega gospodarskega življenja, temveč tudi darovalec socijalnega miru in notranjega reda. Ta zavest, vznikla vsled vojne in povojnih razmer v narodu in tudi v nas, dvignila je ne samo našo samozavest, temveč tudi zavest o našem poslanstvu narodnem in svetovnem. Mi smo glasniki ustvarjajočega dela, bra-nitelji zemlje in družinskega ter narodnega imetja, smo opora miru in reda, smo nosi-telji in čuvarji etičnih vrednot v narodu, toda v prvi vrsti zvesta opora države, zakonitosti ter dobri izvrševalci zakonov. To vse prinašamo mi kot zdrave in ozdravljajoče elemente v življenje naroda in naša želja je, da bi našli v narodu in v vzajemnem stiku med narodi možnost uveljavljenja teh svojih živ-Ijenskih principov (na^el), v katerih vidimo ne samo garancijo svojega uspevanja, temveč tudi dobro naroda, garancijo notranjega miru in reda, toda tudi garancijo dobrih stikov med narodi. Kot nositelji ideje miru imamo interes ne samo na tem, da bi se ti principi sprejeli in uveljavili doma, temveč da bi dosegli uve-ljavljenje tudi v drugih narodih in takq pr|- Tedenski koledar. 9. junija, nedelja: Primož in Fort. 10. junija, pondeljek: Marjeta. ;11. junija, torek: -oq Barnaba, vor. 112. junija, sreda: Janez F. 13. junija, četrtek: Anton Pad. 14. junija, petek: Bazilij. 15. junija, sobota: Vid. Sejmi. 9. junija: Tirna, Žužemberk, Sv. Primož, Breg pri Ptuju, Pilštanj. 10. junija: Lož. 11. junija: Ljutomer, Kamnik. 13. junija: Stari trg pri Poljanah, Polhov Gradec, Bo-rovnik, Zdenska vas, Hotomože, Trebnje, Kozje, Žiri, Brežice, Sv. Duh, Loče, Rogatec, Žigarski vrh, Žalec. 15. junija: Hoteder-ščica. 15. junija: Kočevje, Dob, Št. Vid pri Stični, Jagnenca, Semič, Sv. Barbara, Kostrivnica, Mozirje, Planina na Štaj., Sv. Roza-lija, Sv. Vid pri Ptuju, Oplotnica. Valute. Dati moramo za: Din 1 nem. marko 1 švic. frank 1 avstr. šiling 1 angl. funt amer. dolar franc. frank čsl. krono ital. liro se kar Mesci od snage9 Mica. „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro." Varuje perilo l spevali k uresničenju svetovnega mirovnega poslanstva, k miru, ki je najvišji cilj in največja vrednota narodnega in mednarodnega agrarizma. Zato se združujemo, zato se sestajamo in sporazumevamo, da bi ga z združenimi močmi uveljavili v življenju narodov in v mednarodnem življenju. Ne bomo namreč kot kmetje sami močni, ako bodo kmetje drugod šibki in teptani, ne zadostuje nam naše ujedinjenje, dokler bodo kmetski življi drugod razpršeni ali neorganizirani. Zato je naša naloga, organizirati kmetsko ljudstvo od naroda k narodu in uje-dinjevati ga v skupnih ciljih. Dolgo smo se poznali bolj iz vzajemne, cesto uničujoče konkurence, kakor pa iz vzajemnega dela in podpore, iz vzajemne konkurence zato, ker nas vanjo žene težka narodna in mednarodna situacija kmetijstva. Povsod na svetu se borimo tudi z nazi-ranjem, da je poslanstvo kmetijstva preživljati druge za najnižjo ceno, a ne živeti tudi primerno z ostalimi sloji naroda, to je imeti 3 njimi primerni delea; na narodnem dohodku in njegovem kulturnem bogastvu. Borimo^se proti temu naziranju, ki tudi v moderni državi ponižuje kmetstvo v razred, ki drugim hlapčuje; borimo se proti naziranju, ki ne ceni kmetovo delovanje po njegovem resničnem delu in ki s tem na škodo narodnih celot zmanjšuje obenem z nivojem življenske mere tudi kulturni in socijalni nivo in tudi zdravje in moči najštevilnejšega stanu naroda. Je to bol in problem, lasten kmetom vseh narodov in njegova rešitev mora biti njihova skupna skrb. Hvala Bogu, da nas je mnogo, da imamo moč, toda manjkala nam je in manjka nam dosedaj enotnost in organizacija v narodih samih in v mednarodnih akcijah. Graditi moramo od začetka in organizirati se v okvirju narodov, da bomo močni tudi mednarodno. Nismo sovražniki nikogar, pripravljeni smo živeti v miru in sodelovati z vsemi in za vse, ki imajo timevanje za naše upravičene zahteve. Nočemo več kakor drugi, nočemo nadvlade nad drugimi, toda nočemo tudi niarij Kot drugi In ne prenesemo nadvlade drugih. Stojimo na zemlji svojega narodnega kmetštva, kateremu hočemo v prvi vrsti služiti s svojim ujedinjenjem in delom mednarodne kmetske organizacije. Potrebujemo vše kmetske moči za svojo borbo, iščemo zato svoje prijatelje in jim nudimo svoje prijateljstvo in lojalnost. V tem duhu otvarjam zborovanje občnega zbora in želim vam vsem, da bi naše skupno delo pripomoglo k novi orijentaoiji in da bi postalo izhodišče k boljši usodi velike kmetske rodbine, h kateri se s ponosom prištevamo, v katere imenu pozdravljamo vse one, ki z nami čutijo in imajo voljo z nami sodelovati za velike cilje, ki smo si jih postavili.«; — J^o poročilih, ki so jih podali delegati vseh v MAB-ju včlanjenih kmetskih strank in v katerih so podali sliko raznih vprašanj, ki se tičejo kmeta v ;posameznih državah, so delegati razmotrivali celokupen položaj kmetskega ljudstva vseh narodov. Rezultat tega razmotrivanja je bil na kratko označen v izdani resoluciji, ki smo jo zadnjič priobčili. Dosedanje delovanje MAB-ja, kakor tudi posameznih njegovih članov nam nudi popolno poroštvo, da se bodo na zborovanju sklenjeni koraki v obrambo in dosego kmetskih pravic v resnici tudi izvršili in da bo končno vendar enkrat tudi kmet postal enakopraven član človeške družbe;, kar po svojem delu zasluži. Ne smemo pa misliti, da se bo to doseglo brez truda, brez borbe. Treba bo požrtvovalnega dela vseh kmetov (ce-lega sveta! To si ohranimo v spomihu in se j po tem tudi ravnajmo! 7T Volitve na Angleškem. Dne 30. maja so imeli na (Angleškem volitve v državni zbor. Za izid teh volitev se niso zanimali samo Angleži, ampak ves svet, kajti Anglija je še dandanes največja državna organizacija sveta in angleško bogastvo je še vedno zelo odločilen činitelj v veliki mednarodni politiki. Za državno moč na Angleškem sb se to pot potegovale tri stranke: konservativci, liberalci in Delavska stranka. Konservativci so zastopniki »desničarjev«, ki nič ne marajo j slišati o kakšnih izpremembah sedanjega socialnega' reda. Njihova glavna opora so veleposestniški lordi in tisti del industrije, ki vidi vso svojo srečo le v kolikor mogoče nizkih delavskih plačah. Za kakšne »novotarije« konservativci ne marajo, ampak jih z vso odločnostjo odklanjajo. V mednarodni politiki zastopajo ravno tako starinsko smer. Druga »meščanska« (gosposka) stranka so liberalci. Angleški liberalci so pa čisto nekaj drugega kakor so naši stari kranjski tiči istega imena. Angleški liberalci so mnogo prepametni, da bi se brigali za kakšno »farško gonjo«, ampak so liberalci ali svobodnjaki v gospodarskem oziru. Oni nočejo visokih zaščitnih carin, kakor konservativni fabrikanti, ampak hočejo svobodno trgovino in zato se zbirajo v njihovih vrstah predvsem bogati trgovci. Tudi napram delavstvu so človekoljubnejši, ker dobro vedo. da je samo dobro plačan delavec tudi dober kupec. Ravno tako so za razdelitev lordskih veleposestev. Naivažneiša pa je dandanes na Angleškem Delavska stranka. Ta stranka je še zelo mlada, je oa zlasti po vojni silno napredovala. Ime »Delavska stranka« pa ne sme nikogar zavesti v zmoto, da so v tej stranki organizirani le delavci. To ne drži. V Delavski stranki se zbira dandanes v Angliji skoro vse, kar živi od svojega dela, kmetje in duševni delavci in ravno tako kakor fabriški delavci in rudarji. To je stranka vseh, ki delajo. in vseh tistih, ki delo cenijo, ne pa samo kapital in lenobo. Zato je v tej stranki organiziranih tudi lepo število »plemenitih« ljudi, ki imajo kljub svoji »modri krvi« še nekaj pameti v glavi. Izid zadnjih volitev je pokazal, da se bije na Angleškem dandanes velika borba med starim in novim svetom, t. j. med konservativci in med delovnimi ljudmi. Zmagala je Delavska stranka, ki je dobila 289 mandatov, nad konservativci, ki so dobili 253 mandatov. Liberalna stranka je prišla med dva mlinska kamna in je dobila le 52 mandatov. Zmaga Delavske stranke pa ni popolna, ker je dobila le relativno večino. Angleški parlament šteje 615 poslancev in zato manjka Delavski stranki še nekaj mandatov do absolutne večine. Toda že dejstvo, da je postala Delavska stranka vsaj relativno najmočnejša angleška stranka, je za razvoj velike med- narodne politike velikanskega pomena in zato je važno to dejstvo tudi za nas, ker tudi mi živimo v valovju mednarodne politike. . /f i i« ' • ■ : Danes še ne vemo, kdo bo sestavil prihodnjo angleško vlado, ali vodja Delavske stranke Ramsay Macdonald (reci: Remzi Mak-donald) ali pa bodo vodili vlado še nadalje starokopitni konservativci pod vodstvom Baldwina. Toda tudi če ostanejo začasno na vladi še konservativci, bodo morali z ozirom na sodbo angleških volilcev biti mnogo bolj umerjeni. Najvažnejša posledica zmage Delavske stranke bo ta, da bodo izgubili »desničarji« po celi Evropi svojo najmočnejšo zaslombo. Angleški desničarji so bili strupeni sovražniki Rusije in še bolj strupeni sovražniki vsakega socialnega in političnega napredka in kjerkoli se je pojavil v Evropi kakšen desničarski ali fašistični pokrei, so ga ti ljudje z vso svojo moralno in denarno silo podpirali, češ da je treba »zatreti boljševizem«, tudi tam, kjer ga sploh niti bilo ni. Te moralne in in denarne podpore utegne biti sedaj počasi konec. Ne smemo pa misliti, da bodo na ta račun živeli sedaj revolucionarji boljševiške-ga tipa. Delavska vlada tudi teh ne bo podpirala, pač pa bo pridobila na veljavi poštena demokracija. Ta okolnost je za politični in socialni razvoj Evrope silno važna. V velikanskem boju, ki se bije med delom in kapitalom dandanes po vsem svetu, se giblje nihalo včasih na desno, potem zopet udari na levo in zopet na desno. Dokler so bili na Angleškem na vladi konservativci, se je pomikalo politično nihalo vedno bolj na desno. Kapitalistični pritisk nenasitnih industrijalcev in izdelovalcev topov pa je izzival vedno hujši odpor na nasprotni strani, ki je prišel do vidnega izraza pri zadnjih volitvah na Angleškem. Ta zmaga je dokaz, da tudi kapita-listično-desničarska drevesa ne bodo zrastla do nebes. Važna pa je zmaga angleške Delavske stranke tudi zaradi ohranitve miru. Mi vemo, da tvorijo jedro vseh »desničarjev« , po vsem svetu takozvani »težki« industrijalci, kamor spadajo pred vsem izdelovalci orožja. Ti ljudje vlečejo iz državnih blagajn vsako leto silne milijone in s tem denarjem seveda lahko podpirajo in vzdržujejo tisto časopisje, ki pod vsemi mogočimi pretvezami vedno hujska na vojsko in ki proglaša vsakogar za protidržavni element, kdor dela za ohranitev miru. Sedaj se utegnejo razmere tudi v tem oziru izpremeniti. Če se bo mogočna Anglija z Delavsko stranko na čelu izrekla za mir in za razorožitev, bodo morali utihniti tudi razni »kralji topov«, kar bo vsemu svetu le v korist. Zato se tudi mi iskreno veselimo zmage onih, ki delajo, Razprava proti Puniši Račiču. Razprava proti Puniši Račiču, ki je obtožen uboja Stjepana Radica in tovarišev, se je pretekli teden nadaljevala. Po prečitanju obtožnice, iz katere smo objavili kratek izvleček že v prejšnji številki našega lista, so prišli na vrsto zagovorniki. Prvi zagovornik obtoženega Puniše Račiča je bil dr. Vinko Zore. »Dr. Vinko Zore, rodom Slovenec, je izvajal v svojem obrambnem govoru sledeče: .Slavno sodišče! Celo življenje obtoženega PuniŠe Račiča Se je razvijalo v dveh smereh: svoboda in čast naroda. To sta dve struni, ki sta se oglasili na najmanjši gib. Ljudje, ki ga niso poznali, So ga že zdavnaj obsodili. Tako se je na svetu že dostikrat zgodilo, da so ljudje tega ali onega že obsodili, še predno je odprl usta v svojo obrambo. Moram Ugotoviti, da se je tem ljudem pridružil tudi državni pravdnik. Mi pa moramo kreniti na pot, ki vodi tlo svetlobe in pravice. S polnim zaupanjem do sodišča, ki mi daje jamstvo, da mora zmagati pravica, se hočem potruditi, da po-morein pravici do zmage. Jaz; verujem v Puniševo čast in spoštujem njegov čut za čast;* s tem pozivam tudi vše druge, da tudi oni spoštujejo ta njegov čut, čeprav sedi danes na zatožni klopi: Mi vsi imamo enega neusmiljenega, ali pravičnega sodnika in to je naša Vest. Če nam ta najvišji sodnik opravičuje naše delo, potem ni sramotno zaradi takega čina sedeti na zatožni klopi. Zaradi takega čina sedi Puniša na zatožni klopi mirno in nič ^a vest ne peče. Ali si je mogoče misliti še večje zadoščenje? če pregledujemo zgodovino skrbskega dela našega naroda, vidimo na vsakem listu, da je vedno branil svojo čast in svojo svobodo. Pleme Vasojevičev, iz katerega izhaja rodbina Račiceva, je bilo eno od onih plemen srbskega dela našega naroda, katerim je živelo vedno pred očmi geslo: Sve za krst časni i slobodu zlatnu«. To geslo so oni vsesavali že z materinim mlekom in vsa njihova vzgoja se je gibala v tem pravcu. Punišini predniki so bili vzor junakov. Račičevo selo ni nikdar poznalo turške oblasti in ni nikdar plačevalo turškega'davka. Tako je bil vzgojen Puniša Račič. Že njegova mladost je bila nemirna. V vseh usodnih časih je bil vedno med prvimi, da žrtvuje svoje življenje za domovino. Že v bojih s Turki je nepobitno dokazal, da bije v njem junaško srce. Prvo puško na sovražnika v pretekli vojni je sprožil on. S tem hočem povedati, da ima mož, za katerega zahtevam pravico, velike zasluge. Vsled življenjskih udarcev so njegovi živci morali popustiti. V takem stanju je on prišel v Narodno skupščino z namenom, da mirno dela v korist svojega kraja in za korist celokupnosti. On je svojo nalogo vzel za jako resno in mi smo videli, da je bil v skupščini vedno miren, tako da predsednik nikdar ni imel povoda ga grajati.« Nato opisuje dr. Zore razmere v bivši Narodni skupščini, v kateri je bila čast posameznikov vedno v nevarnosti. »Izgubiti čast,« je nadaljeval dr. Zore, »je jako lahko, ali težko jo je zopet pridobiti. Kako je moralo biti srce patriotu v trenotku, ko je videl vse opljuvano in oskrunjeno, kar mu je bilo svetega na tem svetu! Čutilo se je, da je ozračje takšno, da mora prej ali pozneje priti do izbruha. Ako presojamo čin Puniše Račiča s tega stališča, potem izgleda drugače kakor pa s stališča kazenskega zakonika. Jaz globoko spoštujem žrtev Puniše Račiča, toda raje žalim živega Punišo, kakor pa da navajam resnice, s katerimi bi žalil mrtve. Že dne 19. junija popoldne so se bile razmere silno poostrile, a dopoldne dne 20; junija je nastala čela zmešnjava. Žalitve, ki so padle že prej, so obtoženca razburile do skrajnosti. Ko ga je dr. Pernar zmerjal z lo- 1 ' povom in pljačkašem, je njegova volja' toliko omagala, da se. ni mogel več brzdati. ^ Nad njim je zagospodovala strast, tisto clivje Čudo, ki spi V,.vsakem izmed nas, dokler ne nastopijo trenotki, v kakršnih se je nenadoma znašel Puniša Raeic. Predsednik skupščine je zapustil svoje mesto bas v trenotku, ko ga je Puniša prosil, naj mu preskrbi zadoščenje za: užaljeno Čast. Njegova strast se je se bolj razplamtela, ker je dr. Pernar gledal Punišo v oči in se mu smejal. Ko niti tretja prošnja ni nič zalegla, .se je jež porušil. Kakšno^ ponižanje je bila ta prošnja za Punišin značaji Če bi se on s tako žalitvijo nad seboj vrnil domov, bi ga bili vsi prezirali, ker bi bil vanj užgan žig sramote. Prosim Vas, kaj bi pa napravil Vsak izmed naSi, ee bi bil v podobnem položaju. V takih slučajih je človek žrtev svoje strasti in nobena pamet nič ne pomaga. Na posledice nihče ne misli. . Zato pa je nemogoče misliti, da bi bil Puniša izvršil svoj čin premišljeno. Kje pa je iskati glavni vzrok nesreče? Zadnji povod za celo dramo je treba iskati v tem, da se dr. Pernar kljub pozivu ni hotel opravičiti, ampak se je Penisi celo smejal. Že najmanjša besedica od strani dr. Pernarja pa bi bila mogla nesrečo preprečiti. Tako pa je bil junak na milost in nemilost prepuščen svoji strasti, ki je sprožila revolver. Oba strela nista bila sprožena s treznim preudarkom. Tedaj je nastala panika in ena skupina je hitela proti Puniši. Ko je Puniša to skupino zagledal pred seboj, je mislil, da ga napadajo in tako je prišel do mnenja, da se mora braniti tudi proti njim. On je bil prepričan, da imajo opozicijonalni poslanci tudi revolverje in da jih mora zato prehiteti. Tudi če bi bil miren, bi se bil moral braniti, ker ni mogel več pobegniti. Prvi je naletel Pavle Radič. Nekatere priče pravijo, da je Puniša takrat zaklical: »Ha, ravno Tebe iščem!« Teh besed pa on ni mogel reči. To je plod fantazije in plod tedanjega razpoloženja. Ko je padel Pavle Radič, je Puniša videl, kako se mu bliža dr. Basa-riček. Vsak premislek je takrat vtihnil in v samoobrambi je zadel tudi tega iz neposredne bližine. Nato je pogledal, če mu grozi še kaka nevarnost in opazil je poslanca Grandžo, ki je segel v žep. Misleč, da sega po revolver, je ustrelil tudi na njega. Njegova cev se je instinktivno obrnila na Grandžo, ki ga je pogodil šele z drugim strelom. Ta strel je zadel tudi Stjepana Radiča. Vsi, ki so naskočili proti Puniši, so bili zadeti iz neposredne bližine, izvzemši Stjepana Radica. Račič takrat ni mogel razločiti, na koga strelja in on bi bil streljal tudi na svojega očeta, če bi se mu bil takrat približal. Zakaj bi bil Puniša sicer streljal? Nikakor pa se ne da niti misliti na to, da bi bil čin Puniše Račiča kaj političnega. Zgodil se je čin sicer na političnih tleh, a zgodil bi se bil lahko tudi kje drugod. Če bi bil hotel Puniša pobiti svoje politične nasprotnike, tega gotovo ne bi bil storil v skupščini, ampak kje drugod. Iz vsega pa je razvidno, da se je Puniša nahajal takrat v stanju neodgovornosti in izključeno je, da bi bil delal hote in nepremišljeno. Svobodne volje takrat ni imel. Kar pa se tiče dr. Basarička, Pavla Radiča in Grandže, je napravil vse v položaju silobrana. Za to pa ne more biti kaznovan. Hrvaški listi zaključujejo z opazko: »To je, u glavnome, govorio kao branitelj izvršioca strahovitega krvoproliča od 20. lip-nja dr. Vinko Zore, odvjetnik iz Slovenije.« izvedbo agrarne Glede pomoči agrarnim interesentom z inventarjem, ki preostane s postopno likvidacijo veleposestev, je predvideno s posebno uredbo o državnem nadzorstvu in državni upravi na veleposestvih. S to uredbo je predvideno, da se bo s postopno likvidacijo veleposestev prevzel oni del inventarja, kateri postane radi izvedbe agrarne reforme odveč in sicer proti odškodnini, ki jo bo precenila posebna komisija. Tak inventar se mora v prvi vrsti uporabiti za sVrhe agrarne reforme in kolonizacije, a kar bi še preostalo, za obnovo zemlje in splošne kmetijske svrhe. Predpisi te, naredbe, katera je bila kasneje tudi uzakonjena, so se izvajali pred vsem v Vojvodini. V Sloveniji se je levmalo veleposestev popolnoma likvidiralo, ker obstoje večinoma iz gozdnih kultur in obratov ter ista niso bila skoro nič prizadeta v praksi od agrarne reforme. S posebnim zakonom iz leta 1922 je določeno, kako se imajo osnovati agrarne zajedni-ce kot zadruge, to je gospodarska društva agrarnih interesentov. Te agrarne zajednice dobivajo brezobrestna posojila iz državnih sredstev. Vsled pomanjkanja teh sredstev so dobile zajednice le pičla posojila ali pa sploh nič. Vsega skupaj je bilo podeljeno samo 28 milijonov dinarjev ter stavbnega materijala za zgraditev 4000 hiš v vrednosti 12,500.000 Din. Slovenske agrarne zajednice pri tem niso prišle v poštev. Tudi sicer je ta vsota mnogo premajhna, da bi mogla kriti vse potrebe novo ustvarjajočih malih kmetij na razdeljenem veleposestvu. Sestanek agrarnih interesentov za občino Prečno in Šmihel pri Novem mestu se je vršil v petek 31. maja v Kandiji. Na sestanku se je razpravljalo o odloku okrožnega agrarnega urada glede utrditve objektov (zemljišč) na veleposestvu Pavla, Josipa in Josipine Langer. Od Zveze slovenskih agrarnih interesentov je bil navzoč tudi geometer Milan Mravlje, ki je pojasnjeval razne določbe v odloku in vprašanja interesentov. Sestavila se je proti odloku pritožba na Agrarno direkcijo. V Črnem potoku se je vršil ožji sestanek agrarnih interesentov v nedeljo dne 2. junija, katerega se je udeležil od Zveze geometer Milan Mravlje. Sklenilo se je sklicati sestanek agrarnih interesentov za cel litijski okraj za 16. junij. Civilni geometer JOSIP SIRK je olvoril - zemljemersko pisarno v Ljubljani -Tavčarjeva ulica št. 4 I DOPISI. Iz Blok. Dne 24. t. m. se je vršil v Novi-vasi na Blokah redni letni živinjski semenj, na katerega je bilo prignanih 320 glav živine in to skoro izključno sami voli. Kupčija je bila izredno živahna, kajti bilo je kakih 15 kupcev, ki so kupili čez 150 glav živine. Ta dan se je vršilo tudi redno letno licencovanje živine, vendar pa je število bikov za tako veliko občino kot so Bloke premajhno in bi bilo želeti, da bi si posestniki nabavili vsaj še enega ali dva bika. Tudi polje kaže sedaj prav ugodno, le dežja pogrešamo, kajti rose, ki padejo, ne zadostujejo za razvoj rastlin, posebno trave, ki kaže slab pridelek, kar bi bilo za naše živinorejske razmere hud udarec. Upajmo, da nam dež prinese svoj blagoslov. Kmetska hranilnica in posojilnica je kupila v Novivasi sedaj eno staro hišo z vrtom, kjer namerava v doglednem času postaviti svoj zadružni dom. NOVICE. Imenovanje šefov katastrskih uprav. Te dni so bili imenovani za šefe katastrskih uprav: v Kranju g. H. Hrovatin in v Celju g. Rudolf Didek. Proslava 10-letnice ljubljanske univerze. V dneh od 9. do 16. junija se bo vršila proslava desetletnice obstoja ljubljanske univerze. Dne 9. junija bo otvoritev razstave na tehniki vseh kulturnih in strokovnih društev ljubljanskih akademikov, nato pa bo vsak dan izpolnjen s posebno akademsko prireditvijo do 16. junija. Od 16. do 23. junija bo ljubljanski radio prinašal pa eno univerzitetno predavanje. ;i Dobiček državne razredne loterije. Finančni in kmetijski minister sta podpisala odlok o razdelitvi čistega dobička razredne loterije 16. kola iz 1. 1928, ki je znašal 2-9 milijona dinarjev. Od tega gre 50 odstotkov Direkciji za poljedelski kredit, 25 v rezervni fond razredne loterije, 3 pa v invalidski fond. Ostanek Din 650.971 se razdeli takole: 40 odstotkov za podpiranje poljedelstva in živinoreje, 28 odstotkov za podpore zemljoradni-škim zvezam in zadrugam, 6 odstotkov za posojila kmetovalcem in njihovim zadrugam, 4 odstotke za posojila obrtnikom in njihovim organizacijam. Proslava desetletnice osvobojenja Mežiške doline se vrši v nedeljo dne 9. junija v Guštanju s celodnevnim sporedom. Proslavo priredi poseben odbor vseh narodnokultur-nih društev v Guštanju. Dopoldne bo poklo-nitev padlim vojakom za osvobojenje na Gu-štanjskem pokopališču in nato pohod k Mal-gajevemu spomeniku. Popoldne bo koncert vojaške godbe in pevskih zborov. Ob 4. uri veliko tombola. Polovična vožnja na vseh progah v Sloveniji dovoljena. Seton Watson v Sloveniji. Pretekli teden je prispel v Slovenijo veliki prijatelj našega naroda, ugledni angleški javni delavec Seton Watson. Ogledal si je Ljubljano in Bled, nakar je odpotoval v Dalmacijo. Seton Watson je bil še za časa Avstrije največji zagovornik pravic vseh slovanskih narodov in zahteval njihovo popolno enakopravnost z Nemci in Madžari. Med vojno se je postavil na stališče Jugoslovanskega odbora in češkoslovaške narodne vlade v Parizu ter z vsemi silami podpiral v angleški javnosti naše prizadevanje za popolno osvoboditev izpod avstrijsko-madžar-skega jarma. Češkoslovaško pevsko društvo »Hlahol« je na koncertnem potovanju po Jugoslaviji prispelo pretekli teden v Slovenijo. Dne i. junija so priredili v Ljubljani koncert, ki je zelo lepo uspel. »Hlahol Vinohradsky« je najstarejše in najslavnejše češko pevsko društvo. Toča v Beli Krajini. Na Telovo popoldne je pričela kar na suho padati toča od Rodo-vic proti Vidošičim, Repici in Pleščem vrhu. V vinogradih je napravila ogromne škode, ker je posekala krhke mladike, ki so bile še v mnogih krajih neprivezane. Kar ni vzela huda zima, to je pobrala sedaj toča. Ubogi vinogradniki so strahovito prizadeti. Med nevihto je udarila tudi strela v hišo Obrmana iz Metlike na Pleščem vrhu. Isti dan je potolkla toča tudi v Vel. Gabru pri Stični na Dolenjskem. Škoda je velika na rži, ki je bila ravno v cvetju, in na sadnem drevju. Od straže ustreljen. Delavec Josip Zaje iz Zagreba se je vračal proti mestu mimo vojaškega skladišča. Vojaška straža, ki je stala pred skladiščem, je trikrat pozvala Zajca, naj se ustavi. Ker tega ni storil, je oddala strel in delavec se je zgrudil mrtev na zemljo. Med prijateljicami: »Svetujem Vam, draga gospa, da vzamete za pranje perila Schichtov »Radion«. — Poglejte današnji oglasi« Novi vagoni* Naša -država bo dobila v kratkem 1000 novib vagonov na račun vojne odškodnine iz Nemčije. Upniki Slavenske banke dobe izplačano na račun 15 odstotkov. Stečajni upravitelj je te dni stavil sodišču v Zagrebu tozadeven predlog. Gasilno društvo v Dobrepoljah priredi v nedeljo, dne 9. junija t. 1. veliko proslavo blagoslovitve društvenega »Praporja« ob pol 10. uri dopoldne, z sv. mašo ob 10. uri Ker se bode vršilo popoldne zabijanje žebljev in vrtna veselica, pri kateri bo sodelovala godba iz Viča, in ker je čisti dobiček namenjen v prid nabavi motorne brizgalne, se prijate-i lji gasilstva kakor domačini in okoličani na obilen poset te velike prireditve vljudno vabijo. Koncert »Cankarja« v Beogradu. »Cankar«, kulturno in prosvetno društvo slovenskih delavcev v Beogradu, je priredilo v soboto 1. junija t. 1. koncert, ki je zelo lepo vspel. Zbor je vodil pevovodja g. Stanko Re-nedik. Prva pomoč. Važno je, da si vsakdo more pomagati pri nezgodah v prvi sili, dokler ne pride zdravnik, ker z napačnim ravnanjem poškodbe lahko stavi življenje v nevarnost.' Kako enostavna in važna je velikokrat ravno pomoč ob nezgodah, vidimo na Stalni higijen-ski razstavi na Velesejmu v Ljubljani. Tamkaj se lahko kupi pri vratarju razstave za 3 Din priročna knjižica o prvi pomoči, ki bo lahko še dobro služila lastniku ali bližnjemu. Na letošnjem mednarodnem vzročnem velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 9. junija t. 1. razstavlja več kot 600 razstavljalcev najrazličnejše blago. Specijalne razstave so: Razstava pohištva, avtomobilska razstava, francoska, belgijska, italijanska, braziljska razstava, razstava poljedelskih strojev, higijen-ska razstava. Vsakdo lahko združi svoj dopust z obiskom velesejma in si ogleda prirod-ne lepote Slovenije. Legitimacija daje pravico do popusta na železnicah in parobrodih in se dobi za 30 Din v vseh večjih denarnih zavodih, uradih »Putnika«, pri trgovskih zbornicah in društvih ali naravnost od Velesejma. Posetnikom so stanovanja preskrbljena v hotelih in privatno. Razbito letalo. Te dni je preizkušal novo letalo nad mostarskim letališčem pilot Bolje-vič. Ko se je hotel spustiti, je motor nenadoma odpovedal. Letalo je padlo na zeml jo in se popolnoma razbilo. Pilot je ostal k sreči nepoškodovan. Stok obsojen na 10 let. Pred zagrebškim sodiščem se je pretekli teden vršila razprava proti Alojziju Štoku radi obtožbe umora slovenskega branjevca v Zagrebu Alojzija Škr-ianca. Štok je bil sicer krivde umora oproščen, obsojen pa je bil na 10 let težke ječe radi raznih tatvin. Ponočni napad. Trije bratje Blažič iz Stare vasi pri Škocijanu so se -vračali proti domu pozno zvečer. Med potjo se jim je pridružil še Josip Blatnik iz iste vasi. Ko so prišli do vasi Zalog, jih je nenadoma napadla skupina nepoznanih fantov. Vse tri brate so do nezavesti pretepli s koli in osuvali z noži. Še isto noč so vse tri brate odpeljali v Kan-dijsko bolnico. Orožništvo marljivo zasleduje divjaške napadalce. Celo mesto pogorelo. Te dni je do tal pogorelo vzhodno poljsko mestece Nižnijov. Porušenih je 200 poslopij. Požar je nastal vsled eksplozije granate v skladišču orožja. Obsodba častnika. Pred vojnim sodiščem za oficirje v Beogradu je bil obsojen poručnik KnežeVič na 32 let in 8 mesecev ječe radi poneverbe 600.000 dinarjev. Ker zakon ne dopušča višje kazni kakor 20 let, mu je bila kazen odmerjena na to višino. Istočasno je bil obsojen na povračilo poneverjene vsote s 6% obresti. Žrtve steklega psa, V Požegi je nevarno ogrizel stekel pes 10 ljudi, ki so mirno hodili po cesti. Policiji se je posrečilo psa ubiti, ogrizene ljudi so pa takoj odposlali v Pastfeur-jev zavod v Zagrebu. Aretirani blagajnik. V Beogradu je bil ajretiran blagajnik timoške divizije, ker je poneveril 400.000 dinarjev in potem pobegnil. V Beogradu ga je spoznala neka ženska ter ga ovadila orožništvu. Sofija, glavno mesto Bolgarije, šteje 240.000 prebivalcev. Lakota v Ukrajini. Rumunski listi poročajo, da je v Ukrajini zavladala strašna lakota. Nad 50.000 otrok so spravili v. notranjost Rusije. Vsled lakote so nastali pq mnogih krajih nemiri, katere je, pa rdeča armada z vso strogostjo zatrla. ..,. Pšenična kava VIDROVE KAVE, ki Jo je pred vojsko razpošiljala tudi v Slovenijo češka tvrdka Vidra iz Prago, se še marsikdo spominja. Vidra je tudi izdajal znani časopis »DOMAČI PRIJATELJ«. Vidrova kava je pšenična kava in Še sedaj zelo priljubljena na Češkem, a v Jugoslavijo se radi visoke poštnine in earine ne pošilja več. V Beogradu se izdeluje po isti metodi kot Vidra na Češkem pšenična kava »JAVA«. Bivši naročniki Vidrove kave v Jugoslaviji bodo brez dvo-, ma radi naročevali »JAVA« pienično kavo, ker vedo, kako izvrstna je pšenična kava. Pšenica Je najžlahtnelše žito, ]e bolja nogo Ječmen ali rž. ' Iz pšenice se dela najboljša moka, najboljši kruh in tudi najboljša kava. — Kava iz pšenice Je boljša nego iz ječmena alt rži. »Java« pšenična kava Je žgana iz lepe. banaške pšonice po preizkušeni moderni metodi. »Java« pšenična kava Je izvrstna, zelo redilna, izdatna in zelo okusna. »Java« pšenična kava ne razburja živcev in srca, temveč krepi telo in duha, Je primerna hrana za otroke in odrasle, za slabotne in čvrste, za duševno in telesne delavce. »Java« pšenična kava je zelo okusna ter Jo z užitkom pije vsak, tudi tisti, ki sicer ne mara kave. »Java« pšenična kava Je zelo izdatna, se Je ne sme preveč zakuhati In Je torej zelo po ceni. Razumna, štedljiva gospodinja uporablja torej le »Java« pšenično kavo. »Java« pšenična kava ima okus kakor prava kava. Za otroke se kuha sama, z odrasle tudi sama ali pa kot pridatek k pravi kavi. »Java« pšenično kavo razpošiljamo po pošti v zavojih po 5 kg za Din 70.—, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za Din 75.—. Povzetje Je Din 5.-- dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave Je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. Če hočete piti res dobro kavo in poceni, naročite »Java« pšenično kavo. Kdor poskusi, Je zadovoljen in naš stalen odjemalec. Prepričajte se in naročite »Java« pšenično kavo. Priporočajte »Java« pšenično kavo svojim znancem! Kdor pridobi deset naročnikov, dobi 5 kg paket »Java« pšenične kave brezplačno in poštnine prosto. PRŽIONA KAFE »JAVA" K. D. BEOGRAD, Lomi na ulica 11/i. Sporazum med Vatikanom in Mehiko. Med papežem in predsednikom mehiške države Portez Gillom se vodijo že več mesecev pogajanja za sklenitev miru. Pogajanja so končala z uspehom. Prelat katoliške cerkve, nadškof Ruiz bo v kratkem odpotoval v Mehiko, da podpiše mirovno pogodbo. Ford in Rusija. Sovjetska vlada je sklenila s Fordovimi tovarnami sporazum, po katerem bo Rusija nabavila tekom prihodnjih štirih let za 30 milijonov dolarjev strojev od njih. Ford bo odposlal v Rusijo svoje strokovnjake, ki bodo v Nižjem Novgorodu zgradili tvornico, katera bo mogla proizvajati letno do 100.000 avtomobilov in traktorjev. Gorki se vrača v Rusijo. Maksim Gorki, ki je postal od pocestnega vagabunda najslavnejši pisatelj sodobne Rusije, je bil na zadnjem kongresu vseruskih sovjetov izvoljen za člana centralnega izvršnega odbora sovjeta (vlade) ter se je te dni vrnil iz Italije v Moskvo. V Italiji se Gorki že več let zdravi. Južno podnebje je ugodno vplivalo na njegovo zdravje in je popolnoma okreval. V Moskvi so Gorkija sprejeli z velikanskim navdušenjem, Angleški kralj je ponovno zbolel na isti bolezni, od katere je ravnokar okreval. Njegov Osebni zdravnik se je takoj vrnil z aero-planom iz Pariza, kjer se je nahajal po svojih opravkih. Lažni car Nikolaj II. Ruski kmet Nikita Cmurčuk je bil v obraz silno podoben zadnjemu ruskemu carju Nikolaju II. To svojo »ličnost je mužik znal dobro izkoristiti. Potoval je po raznih gubernijah in šepetal ljudem, da je on ubegli car. Kmetje so mu lahkoverno verjeli, zlasti še, ker je med njim vse obče razširjeno mnertje, da batjuška car ni bil ubit, ampak da živi in bogvedi kje se skriva pred bolševiki. Kmetje, so lažnemu carju nosili vsakovrstne darove in mnogo zlata, iz katerega si je dal napraviti imenitno carsko krono. S krcno na glavi je prihajal na kmetska zborovanja in ljudje so padali pred njim na kolena. Sovjetske oblasti so ga skrbno zasledovale, toda udani kmetje so ga še skrbnejše skrivali. V vasi Mihajlovskije Hutori so mu v hiši nekega kovača pripravili udobno in razkošno stanovanje. Kar tekmovali so, kdo bo »carju« prinesel več in boljše hrane. V hiši so skrili tudi mnogo orožja. Tako je živel »car« v družbi svoje mlade ljubice, katero je kmetom predstavil kot svojo hčer, veliko kneginjo Olgo, v največjem zadovoljstvu in sreči na račun velike lahkovernosti in neumnosti kmetov. Končno so ga pa sovjetske oblasti le zasledile. Z močno četo so obkolile njegov dvorec. ter ga po hudi borbi prisilile, da se je udal. Te dni so lažnega carja obsodili na smrt in ustrelili. Zastopniki ruske industrije v Ameriki. Te dni so odpotovali najodličnejši zastopniki ruske industrije v Ameriko, kjer bodo ostali več mesecev z namenom, da prouče predvsem ameriško petrolejsko industrijo in njen sedanji razvoj. V Ameriki se vsestransko dela na tem, da se vzpostavijo čim ožji gospodarski sfiki s sovjetsko Rusijo. Mnogo ameriških industrijalcev in trgovcev je obiskalo Rusijo ter proučilo tamošnje gospodarske razmere. Posledica teh proučevanj je bila težnja za čira tesnejše gospodarske zveze. V višini 12.500 m nad zemljo. Nedavno se je dvignil letalec Willy Neuhofer s svojim letalom 12.500 m visoko nad zemljo, kar znači, da je dosegel rekordno višino. Dosedaj je bila največja višina, ki jo je dosegel neki ameri-kanski letalec, 11.700 m. Da je mogel Neuhofer doseči to višino, je moral vzeti seboj poseben aparat za kisik, katerega je vdihaval v višini. Ko je prispel v višino 12.500 m je začutil silen pritisk krvi v glavo in je zgubil popolnoma zavest. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker se je cev za kisik pokvarila. Slučaj je hotel, da se je višinsko krmilo obrnilo in da je začelo letalo drseti navzdol. V višini 4000 m se je zopet zavedel in nato lepo pristal na zemljo. Požar na petrolejskili poljih. V petrolej-skem ozemlju Moreni v Rumuniji je pretekli teden izbruhnil ogromen požar. Vneli so se podzemski plini, ki bruhajo s tako silo na dan, da je videti plamen šele v višini 5 metrov. Goreči plameni sikajo do 150 m visoko. Vročina je dosegla do 1600 stopinj. Pojavljajo se tudi močni potresni sunki. Uprava petro-lejskih vrelcev bo skušala ogenj pogasiti na ta način, da bodo 30 m pod zemljo skopali tunel in pline, ki bruhajo iz zemlje, odtegnili ognjenim plamenom. Egiptovski kralj je odpotoval na parniku Ausonia na potovanje po Evropi, kjer se bo zadržal okrog pol leta. Atentat na afganistanskega kralja. Na afganistanskem vojaškem vežbališču se je vršila 30. maja t. 1. velika vojaška parda. Ravno v trenotku, ko vso čete korakale mimo dostojanstvenikov, je eksplodirala bomba v neposredni bližini kralja Habibullaha. Več vojakov je bilo razmesarjenih in ubitih, kralj je ostal nepoškodovan. Sodba proti upornim častnikom. Proti španskemu diktatorju Primo de Riveri so se uprli pred par meseci častniki artilerijskega polka. Upor je vlada zadušila in te dni so bili uporni častniki od' vojnega sodišča obsojeni: trije na smrt, štirje na dosmrtno ječo, ostali so bili oproščeni. Vojaška špijonaža na Češkoslovaškem. Češkoslovaške oblasti so prišle na sled veliki vojaški špijonaži, ki so jo vodili nekateri oficirji generalnega štaba T korist Nemčije. Neki generšlštabni kapetan je^že pet let dobavljal nemški vojaški komandi načrte in spise za slučaj 'mobilizacije v češkoslovaški in spopada (z Nemčijo. Ža to svoje. izdajalsko delo je dobival mesečne plače 100.000 dinarjev, katere je pa nalagal v neki tuji banki, da ne bi vzbujal suma pri domačih ljudeh. Živel je zelo skromno in ni nihče slutil kaj podobnega o njem. Pfeiska-vo vodijo češkoslovaške oblasti z vso strogostjo naprej. Več oseb je bilo že aretiranih. IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju limeljskih nasadov. Ž a -lec v Savinjski dolini, dne 31. marca 1929. Vremenske razmere so bile od našega zadnjega poročila o r^pvoju hmeljske rastline ugodne, ker smo imeli primerno dnevno temperaturo in tudi zadosti padavin. V zgodaj obrezanih nasadih je rastlina tuin-tain. že dosegla polovico drogove visokosti, v pozneje obrezovanih je pa zrastla 1 do 2 m visoko. Vobče je stanje ugodno. Zemlja v hmeljiščih se je že ponovno zrahljala in očistila plevela, v krepkih vrhovih so se vrste že lahko obsipavale: in zalistnikov otrebile. Bol-haču, o katerem smo že poročali, se je spora-dično pridružila še stenica in aphis muha. V nekaterih delih okoliša je tudi nevihta s točo povzrdčevala nekaj škode. Minuli teden se je večja množina lanskega hmelja prodala po 10 do 12 Din za 1 kg. — Društveno vodstvo. Dr. St. Bevk: Zdravilne rastline v besedi in podobi z navodilom, kako se nabirajo in suše. Str. 80, cena 6 Din. Oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani je izdal drugi zvezek svoje knjižnice, ki obsega zgornje delce odličnega našega botanika. Ker je Slovenija jako bogata zdravilnih zelišč in bi njih nabiranje lahko tvorilo znaten vir dohodkov zlasti revnih slojev, smo tako delce že dolgo nujno potrebovali. .Sedaj ga imamo. Obsega popis in slike 44 najvažnejših zdravilnih rastlin, ki rastejo pri nas v večjih množinah, dalje strokovnjaška navodila glede njih nabiranja, sušenja in prodajanja ter končno jako priporočen koledarček za nabiranje. Ker je knjižica pisana v izredno prijetni, domači besedi in cena jako nizka, smo prepričani, da bo prišla v slednjo slovensko vas, zlasti pa v roke mladini. Dobi se po vseh knjigarnah in na vseh pri P. R. K. organiziranih šolah. _ * * » Knjiga »Državoznanstvo« od dr. Ogrina Frana (Kamnik) je izšla (tisk tiskarne M. Hro-vatin) in sie dobi v knjigarnah (izjemoma pri pisatflju). Obsega 156 strani velikega formata (z vsebino in kazalom) in stane broširan izvod 50 Din, vezan (omejfefta naklada) 62 Din, pri odvzemu od JO komadov dalje primeren popust. Obsega splošne pojme o ureditvi države;: oris naše državne organizacije, pregled zakonov pred in po 6. januarju 1929 ter po-glavje^Misli o bodoči državni ureditvi«. Potrebna je vsakomur, zlasti pa kmetijcem, obrtnikom in trgovcem, županstvom, župnim uradom, knjižnicam, šolam pri predavanju iz predmeta »državoznanstvo«. Dosedanjim naročnikom se je knjiga pdslala po ceni 40 Din in sicer potom županstev ali pa naravnost iz tiskarne. Nihče je ne prejme dvakrat, pa tudi ne brez naročila. Kmetijstvo in kmetijsko zakonodajo obravnava poseben del. »KMETIJSKA MATICA.« V mesecu maju je zborovala v Pragi cela vrsta češkoslovaških kakor tudi mednarodnih kmetskih organizacij. Na vseh teh zborovanjih se je brez izjeme povdarjal velikanski pomen vzgoje in izobrazbe kmetskega ljudstva v duhu kmetske ideje. Vsaka druga vzgoja in izobrazba, ki kmeta odtujuje materi zemlji in ga napravlja za hlapca drugih, je za kmeta škodljiva. Ako hočejo naši kmetje doseči zboljšanje svojega položaja, ako hočejo doseči to, kar jim po božjih in človeških pravicah pripada, potem se morajo sprijazniti z mislijo, da bodo to dosegli šele tedaj, kadar bodo sledili drugim, naprednejšim kmetom v drugih državah, to je, kadar bodo poskrbeli, da bo naše kmetsko ljudstvo vzgojeno v pravem kmetskem duhu in vsestransko dovolj izobraženo. Najlepšo priložnost za tako izobrazbo nudijo knjige Kmetijske Matice. In vendar, kako veliko je število onih kmetov, ki niso naročniki Kmetijske Matice, ki Kmetijske Matice niti ne poznajo. Kakor je danes sramotno za človeka, če ni obiskoval ljudske šole in če, ne zna niti pisati, niti citati, ravno tako je sramotno za kmeta, če kakor ponižna žival hlapčuje drugim zato, ker je vsled pomanjkanja dobre kmetske vzgoje in izobrazbe nesposoben, da bi se osvobodil tega suženjstva. Zato ponovno pozivamo vse zavedne slovenske kmete: Naročite knjige Kmetijske Matice, či-tajte jih in priporočajte jih svojim sosedom! V zalogi Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, dobe naši kmetje krasne kmetijsko-strokovne in poučne knjige kakor n. pr. »Sadjarstvo«, uUmno kletarstvo«,'»Naša prašičja reja«, »Zelenja-darstvo«, »Planšarstvo«, »V boju za zemljo in državo« in druge. Kmetje, segajte po dobrem kmetskem čtivu! Dajte ga svojim otrokom! po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, fino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, t a p e t b i -ke, čevljarje in sedlarje nudi, JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vsde. Vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo še "je vršil 26. maja v Krškem, in sicer v prostorih hotela Gregorič. Kongres je pričel ob desetih; otvoril ga je predsednik društva g. Alojzij Zupanič in poročal t> Vinogradniških razmerah v Sloveniji. Kongres je bil izredno dobro obiskan. Nad 150 vinogradnikov se ga je udeležilo. Poslala se je uda-nostna brzojavkaNj. Veličanstvu kralju ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku in poljedelskemu mirtistru.-Uvodoma je pozdravil predsednik zastopnike obeh velikih., županov in oblastnih samouprav, Kmetijskf družbe in drugih korporacij. Savez hrvatskih vinogradnikov sta zastopala gg. baron Tur-kovič in dr. Buč. Preden je prešel predsednik na dnevni red, se je spominjal pred kratkim umrlega g. Gregoriča iz Krškega, enega najzavednejših vinogradnikov pri obnovi vinogradov po nastopu trne'uši. Podal je nato sliko težkih razmer sedanjega slovenskega Vinogradništva, poudarjajoč predvsem izredne izdatke pri obnovi že iznošenih in starih vinogradov ter slabe trgovske konjunkture z inozemstvom, visoke trošarine itd. Sledil je ! izčrpen referat kletarskega nadozrnika gosp. . Gombača o trsnem sortimentu, ki ga je lan-j sko leto določila Kmetijska družba na "sestankih vinogradnikov v Krškem, Brežicah, Novem mestu-in Metliki. Predavatelj je mnenja, naj se pri predstoječi obnovi vinogradi skrčijo. Načelo naj bodo rajše manjši vinogradi, a ti skrbno oskrbovani. Zadeven referat je bil objavljen že v lanskem »Kmetovalcu«, ki določa, da se razmnožuje ..v krškem okraju trte predvsem za pridelovanje rdečega vina. Brežiški okraj naj bi bil pol rdeč, pol bel. V novomeškem okraju in v Beli Krajini naj se pa pridelujejo bolj bela vina. Pri imenovanju trsnih sort se je, upoštevalo predvsem za rdeča vina ali cviček, žamesla črnina, modra frankinja in portugalka. Za belo vino rdeča kraljevina, rdeče-beli velt-linec, laški rizling in rumeni plaveč. Na Bi-zeljskem pa traminec in beli burgundec. Samorodne ameriške trte se popolnoma odklanjajo. Istotako tudi nekatere domače, n. pr. belina, lipna, podbel, javor itd. Debatiralo se je tudi o velikosti pozebe in o vztrajnosti raznih vrst proti pozebi in konstatiralo, da so trpeli vinogradi zlasti v nizkih legah izredno močno, j Za tem je poročal g. ravnatelj Žmavc o trsnem sortimentu v mariborski oblasti..Podal je izčrpno temeljito poročilo o vinogradniških razmerah v tej oblasti. Izrekel se je S tudi on za zmanjšanje vinogradov. Sprejeta je bila cela vrsta predlogov, ki jih je g. referent prečital. Društvo naj določi primerno vsoto, da se sestavi in proučuje še nadalje trtni sortiment v obeh oblastih; vpelje naj se stroga kontrola trtnic; oblasti naj imenujejo po. enega strokovnjaka; za sestavo s sortimenta naj se ustanovi stalna komisija strokovnjakov;-urediti je vprašanje kreditov za obnovo potom zadružništva in samouprave; izda naj se čimprej vinski zakon, ki naj predvideva zlasti strogo kontrolo nad vinom; store naj se koraki za ukinjenje uvozne carine na galico in žveplo in "trošarine naj se omejijo ter vpeljejo po deželi vzorne kleti. Iz tajniškega poročila je posneti, da šteje društvo okoli 1500 članov. Društvo je napravilo razne intervencije pri vladi in uradih v raznih zadevah, ki se tičejo vinogradništva, n. pr. zaradi ukinitve uvozne carine na galico in žveplo, znižanja trošarine itflff Društvo šteje devet močnih podružnic, v katerih se je4 vršilo 11 .strokovnih predavanj, tečajev, 4 zleti in priredilo se je Vječ vinskih razstav (Ljutomer, Ormož, Ptuj, Metlika), za uredništvo in upravništvo strokovnega lisfa »Naših Goric«, ki se tiska v" 2000 izvodih, je podal poročilo g. urednik. Z listom so dru-štveniki izredno zadovoljni. Izrečena je bila uredniku pohvala. Blagajnik je poročal, da ima društvo izredne izdatke za glasilo, tin sicer letno okrog 80.000 Din. Društveno čisto premoženje znaša nekaj nad 45.000 Din. Sklenilo se je, -da se- vrši prihodnji občni .zbor društva v Ljutomeru. Izvolil se ie nov odbor, in /sicer za predsednika g. dr. Janko Rajer, vinogradnik in oblastni veter, refer. v Mariboru, za podpredsednika gg. Anton Bajuk iz Drašič in Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, za odbornike pa'gg. BonVier, Šerbinek, Dular, inž. Zupančič, Fric Zemljič, Srečko Robič, . Valter Mihelič, Josip Zabavnik, Josip Zupane, Lavoslav Bučar, Franc Gombač in* Franc Pečnik. Izpremfenilo se je ime društva, in sicer tako, da se sedaj glasi: Vinarsko društvo za Slovenijo v Mariboru. Za člane se smatrajo vsi oni, ki plačajo pri podružnici do 31. marca t. 1. članarino 30 Din. Kdor plača članarino naravnost pri uredništvu, nima aktivne volilne pravice. Po občnem zboru so si nekateri ogledali vinograde g. Lazarineja in dr. Rajarja na Trški gori. Prometna banka 2: > ■ f ' V s 10( »Jrfi '' ; ~ . Ljubljana-—— Telefon it. 2149, Poit. iek. rai. 13.853 Stritarjeva ulica št. 2 (vogal Pred Skodlo t, nasproti magistrata) Žiro-raCun pri Narodni banki Nakup In prodajo valut In devls. Sprejemanje vlog ne teko« raiun in hranilna knjilice, vnovSevanJe Čekov In menic. Isdaja uverenj, garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanja kreditov In IsvrBevenJe vseh banCnih poslov po naJkulantnaJIHi pogojih. l^crafnžjflfcCH STEP" Cylinder Znano je, tla so najprecizneje izdelani samo SlVAENI STROJI znamke Gfftzner in Adler za dom, obrt in industrijo j. Večletna garancija. Ugodni plačilni pogoji le pri Josip Peteline Ljubljana, laneno oije# lirnež^ I rt ostale lake^ olfnate barve in vse t stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri MEDl6ZAKKL, d. z o. z. tavam olja, firaeži, lik« in barv Uubllsits - Medvode. Lastnik Franjo Medt Kmetje! Podpirajte trgovce, k k oglašajo v našem listu! V vsakem kraju zastopnike za prodajo šivalnih, pletilnih in pi salnih strojev, koles itd. - Zelo dobri pogoji. - Ponudbe na „CENTRA" Ljubljana. Poštni predal 248, E. MIKU S LJUBLJANA, MESTNI TRO 15 PROMETNI ZAVOD ZA P&EMOG o. o. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo: Premog, domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst Koks, livarniški, plavžarski in plinski. ■■— Briketi. PROMETNI ZAV09 ZA PREMOG LJUBLJANA, Miklošičeva c. 15/1. Ia KRANJSKE OBLIKE turške, a la peklenske in »VULKAN" (z garancijo) ter prvovrstne brusne kamne ima v zalogi »EKONOM" Osrednja, gospodar, zadruga LJUBLJANA Kolodvorska ulica it. 7 EKONOM Nabirajte novih naročnikov za list „GRUD0"! 1 osrednja gospodarska zadruga ( v Ljubljani, Kolodvorska 7 ima »talno v zalogi: Umetna gnojila : Kalijevo sol, superfosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo), čilski soliter, apneni dušik i. dr Semena: lucerno, domačo deteljo, travna semena, semensko peso, češki semenski oves, grašico i. dr. Seno In pšenično slamo dobavlja po najnižji ceni |,0 iranko vsaka postaja. Ulliiniillllllillllirillllillilll Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Račun poštne hranilnih* štev. U.S57 REGISTROV AN A. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Brzojav: >KmeUki dom€ Telefvm tW MiHHMiiiiiiii v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 uiumotnira Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%, IPT- STANJE VLOG 25,000.000 DINARJEV -»c pri trimesečni odpovedi po 7%%, brez odbitka davka na rente JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8— 12% in od S —U %, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12%. Podružnica v Mariboru, Slomškov trg pritličje, poleg stolne cerkve. -'p;.• Ursdaik: MILA* MRAVLJE; — Z« komarmj »Kmetik*«« Mac IVA« — ia, tu»uu«« >M«r*ar