GLAS NAR
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
OTATEUE OPOZARJAMO
d* pravočasno obnove aaru6& no. S tem nam boste mnogo prihranili pri .opominih. — Ako fte niste naročnik, pošljite en do Lar za dvomesečno po skušnjo
TELEPHONE: CHelsea 3- U42
—	Ctmm Mut«r September ti*, 1M3 X tht PmI Offi« « New \rnrk. N. V. under Act mt i t^rrm mt Mmrrk 3rd. 187t
No. 81 — Stev. 81.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 8, 1939- SOBOTA, 8. APRILA, 1939
ADDRESS: 21f W 18th ST , NEW YORK Volume XLVII. - Letnik XLVU
ITALIJANSKO VOJAŠTVO JE VDRLO V ALBANIJO
JUNAŠKI MUSSOLINI JE POSLAL PROTI MAJHNI DRŽAVICI 400 LETAL IN 40 TISOČ VOJAKOV
Mussolini napada, istočasno pa zatrjuje albanskemu narodu« svoje prijateljstvo. — Pravi, da hoče u-stanoviti v Albaniji red, mir in pravičnost. — Albanska kraljca pobegnila na Grško.
Veliko vznemirjenje v J
i
Z ALBANCI BO TEŽJE KOT JE
RIM, Italija, 7. aprila. — Italijanske čete so danes zasedle albanska pristanišča zlomile obupen | odpor albanskih brambovcev ter prodrle v notranj-nost dežele. V teku nekaj ur bo ta državica pod i-taljanskim protektoratom.
Nad albanska pristaniška mesta je biLo poslanih štiristo italijanskih vojnih letal.
Oficijelno poročilo se glasi: — Naše vojaštvo se je davi izkrcalo v albanskih pristaniščih. Pristanišča Santi Quaranta, Valona, Drač in San Giovanni de Medua so v naših rokah.
—	Naši niso naleteli na noben poseben odpor, iz-vzemši v Oraču, kjer se jim je zoperstavilo nekaj oboroženih civilistov, ki so bili pa hitro premagani.
—	Albansko prebivalstvo je mirno. Naši letalci so vrgli na albanska mesta in vasi več stotisoč letakov s sledečo vsebino:
—	Albanci! Danes so se izkrcali v vaši deželi va-1 či prijatelji. Stoletja in stoletja je vladalo prijateljstvo med Italijo in Albanijo. To prijateljstvo so Italijani večkrat z dejanji potrdili.
—	Ne upirajte se, kajti vsak odpor bo zadušen. Ne poslušajte mož, ki so na vladi. Ti ljudje so vas izkoriščali, in če jih poslušate, bo tekla kri. Prišli <>mo, da ustanovimo v vaši deželi red, pravičnost
ITALIJANI NE PRIHAJAJO VEČ
BILO S ČEHI NA ŠPANSKO
m mir.
Italijanska armada se je zbrala v laških pristaniščih Bari in Brindisi. Bilo je vsega skupaj nad 50 fisoč mož. Mussolini je dal povelja, naj bodo do popoldneva zavzeta vsa pristanišča, proti večeru naj1 pade glavno mesto Tirana, v teku oseminštirideset ur pa mora biti vsa Albanija v italijanskih rokah.
Mussolini bo imel v Albaniji tako besedo kot jo «vna Hitler na Češkem. Italija bo vodila albansko vnanjo politiko. Kaj bo s kraljem Zogom, ni znano. Najbrž bo še ostal na prestolu, pa bo le slepo orodje v Mussolinijevih rokah.
] IRANA, Albanija, 7. aprila. — Današnja ofi-cijelna albanska poročila pravijo, da so bili Italijani na albanskem ozemlju štirikrat odbiti in sicer s težkimi izgubami. Neko oficijelno poročilo prav,, da je bila Valona bombardirana z morja in iz zraka, navzlic temu se pa Italijanom ni posrečilo izkrcati se v tem pristanišču
Priznavajo pa. da so Italijani zavzeli Santi Qua-ranto ter San Giovanni di Medua.
TIRANA, Albnija, 7. aprila. — Vroča borba je davi izbruhnila med Albanci in Italijani, ki so se izkrcali z laških bojnih ladij. Izkrcanje se je za vršilo pod zaščito italijanskih letal. Albanci so se junaško borili, toda italijanski premoči niso bili kos. Opoldne je odšla v Drač albanska delegacija, ki se je začela pogajati z Italijani, da bi se sovražnosti čimprej končale.
Albanski ministri so se zbrali v krajjevi palači, in kot pravijo zadnja poročila, je Albanija zavrnila italijanski ultimatum.
V italijanhkih pristaniščih, kjer so se izkrcali Italijani, so se vršili vroči boji. Italijani so bili večkrat pognani nazaj, toda peščica Albancev se slednjič ni mogla ustavljati veliki italijanski premoči.
ATENE, Grško, 7. aprila. — Nepotrjena poročila pravijo, da je albanska kraljica Geraldina, žena kralja Zoga pobegnila na Grško. S seboj ima svojega dva dni starega sina.
PARIZ. Francija, 7. aprila. — Havasova agentu*
Kralj Zog lahko izgubi prestol. — Zog je posvaril Mussolinija, da se bo Albanija branila.
RIM, Italija, (i. aprila. — Ker so podaniki kralja Zoga zagrozili, da bo izgubil prestol, ako ] »opusti Mussoliniju, j^ Zog posvaril Mussolinija, d.t so I »odo Albanci postavili v !»ran, ako bi hotel uničiti neodvisnost Albanijo.
Č etudi je kralj Zog marsikaj popustil in je že izgledalo, da bo prišlo do kakega kompromisa, je bil v sled ostrega svarila kralja Zoga Mussolini nekoliko i>opustil.
Italijanske zahteve, ki pa u ra*lno niso bile objavljene, med drugim vsebujejo prosto upo-raU) treh albanskih pristanišč za italijanske bojno ladje ir za italijansko ganiizije ob albanski meji.
Zog je Mussoliniju sporočil, da bo moral odstopiti, ako b\ Mu-solini hotel iz>iliti svoje; zahteve, ker bi drugače v deželi prišlo do vstaje.
Tri italijanske bojne ladje so zasidrane pri Oraču.
Svarilo kralja Zoga je Mu>-solniju prinesel novi albanski )>oslanik v Rimu Jef Sereggi, ki ji* prvi svetovale«- kralja Zojja.
Serreggi, ki je osebni pri boenik kralja, se je v sredo z aeroplanom pripeljal iz Tira ne v Rim.
TIRANA, Albanija, U. aprila. — Albanija, ki je bila skozi tisoč let pozor Išče bojev Srbov, (lotov, Bolgarov, T uric o v in domačinov, se je dvignila kot en mož, da brani svojo neodvisnost. Kralj Zog se je doi-go posvetoval s svojimi ministri, ker je treba cm 1 ločiti, a'i se naj albanska armada postavi .proti Italijanom, ali pa bodo Albanci dvignili vstajo.
Diplomatski krogi so mm -nja, da se bo Mussolini zaxln voljil, da so saj deloma rzpol njene njegove zahteve, Albanija l«i >bo saj na papirju c-stala neodvisna država.
Ves albanski narod je na nogah. Po vseh krajih so v te ku demonstracije in ljudstvo zahteva, da se Albanija pod nobenim pogojem ue vkloni Italiji.
Španska vlada je zagotovila, da niso biii izkrca ni italijanski vojaki v Cadizu. — Tudi Rim zanikuje.
PARIZ, Francija, 7. aprila Španska »vlada je zagotovila Franciji, da zadnje čase v Cadizu na Španskem ni bilo
POLJSKA JE PODPISALA POGODBO
Chamberlain je pridobil Poljsko za vojaško zvezo. — Po sklenjeni pogodbi je takoj odšel Beck na ribolov,
LONDON, Anglija, 7. apri la. — Ministrski predsednik Neville ('hamberlain je pridobil Poljsko v angk-ško-franco-
SPOPADI MED SLOVENCI IN
NEMCI SEVERNO OD MARIBOR A
izkrcano italijansko vojaštvo. | sko zvezo proti razmahu Nem-To zagotovilo je dal španski1 < ijc. Takoj nato pa so pričele
poslanik Jose Felix Lequeri ca vnanjemii ministru Bonnc-tu na angleško in francosko prošnjo, da jkj jasni, kaj je resnico na govoricah, da so na Špansko prišle nove italijanske čete.
Bonnet je poslanika Leque-rico tafkoj poklical v svoj u-rad, ko so se razširile govorice, da so je v Cadizu izkrcalo ] .'1,000 italijanskih vojakov, ki so iavežbani za boje v gorah. Že |»rej pa je Francija od špan-ke vlade prejela za got o-jvilo, da bodo italijanski "prostovoljci" nastavljeni v precejšnji razdalji od Pirenejev, ki tvorijo mejo med Špansko in Francijo.
Bonnet pa je t itd i s špan-
oblasti zasledovali nemške vohune. < *haml>erla>n ni niti čakal, da (»oljski vnanji ministet Josip Beck odpotuje i/. Londona, temveč se je odpeljal na Škotsko, kjer se namerava čez velikonočne praznike odpočili in loviti ribe.
Prodno je Chamberlain z-\ velikonočne praznike razpustil poslansko zbornico do 18. a-prila, je naznanil, da ste se Anglija in Poljska pogodili, da gresta ena drugi na pomoč s svojo vojaško silo, ako bi kateri državi pretila posredna ali neposredna nevarnost z:t njen obstoj.
Rekel je tudi, t;a so v teku razgovori in podajanja z drugimi državami, da pristopijo k
skim poslanikom razpravlja!, tej zvezi.
ka/Tio hi bilo mogoče kam dru-j Notranji minister sir Sainu gam prepeljati 4000 španskih ol Hoare je naznanil, da obla-beguneov, ki se nahajajo v sti v Angliji zasledujejo an nevtralni zoni v Alicante. Ta gleško vohune in da so bili tri-novtralna zona je bila po-ta-v- je vohuni zadnje dni že izgna Ijena po padcu M idrida v s|»o- ni iz dežele.
razumu s Francovo vlado. —j Koliko časa bo Cliamber-Francoske oblasti žele dobiti lain o>tal tla počitnicah, je od-od generala Franca dovolje-j visno (»d evropskega položaja, nje, da sinejo francosko ladje ki je sedaj najnevarnejši na priti v pristanišče, da odpel je- j Jadra nu, kjer so prišlo tri i-jo begunec.	|tali'jaiiske bojne ladje v Dra"
RIM, Italija, 7. aprila.	in je bila albanska armada ino-
Vladni krogi zanikujejo ,M,ro. i bilizirana, da se po>tavi pro čila, da bi bili zadnje čase v.tl italijanskemu vpadu. Cadizu na Španskem izkrcani Prwliio pa je Chamberlain italijanski vojaki. Italijanska' od|»otoval iz Londona, je pri-vlada pravi, da sedaj, ko jc i Prjlvil VS<N ,ia ^ poslanska državljanska vojna končana.t žarnica takoj sklicana, ako In
BEOGRAD, Jugoslavija, 6. aprila. — Zaradi demonstracij italijanskih bojnih ladij ob albanskem obrežju je po celi Jugoslaviji zavladal velik nemir. Jugoslovani mislijo, da je nevarnost za okupacijo nekcliko zmanjšana, toda izključena ni. Prihajajo pa verjetna poročila, da se bo albanski narod odločno postavil proti italijanski okupaciji, ne glede nato, za kaj se bo kralj Zog odločil. — Srbi, ki poznajo Albanijo, pravijo, da bo vsak vpadnik zakadi divje, gorate pokrajine zadel na velike težko-ce.
PARIZ, Francija, 7. aprila — Francoska vlada je v stalni telefonski zvozi z Beogra dom in je v <led razgovorov prepričana, da se bo Jugoslavija zoperstavila v-akomu i-talijanskemu pritisku skoz: Albanijo.
Po nekem poročilu je italijanska fašistična vlada zagotovila Jutro*li*viji. da italijan ska vojaška akcija v Albaniji ni obrnjena proti njej, toda u-radni Beograd tega zagotovila no vzame prav resno.
Francoska vlada ima od Ju proslavijo zagotovilo, da bodo Srbi. Slovenci, 1 ft vat i in Bošnjaki združeni, ako bi skuša la Italija vpasti v deželo skozi Albanijo, ali pa Nemčija s severa.
:!
ni treba več pošil jati .vojaštv i na Špansko.
Ako Vas zanima le-^^ po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939.
ra poroča, da je albanski kabinet danes soglasno zavrnil italijanski ultimatum, dočim so italijanska letala bombardirala Valono in Drač.
Tukajšnje albansko poslaništvo naznanja, da sc Italijanom ni posrečilo ostati na albanskem ozemlju. Kolikorkrat so se izkrcali, tolikokrat so bili pognsni nazaj. Italijanska letala obstreljujejo pristanišča in neutrjena mesta. Med žrtvami je dosti žensk in otrok.
Poslaništvo poziva vse "civilizirane narode" naj pomagajo Albancem v njihovi borbi proti barbarskim napadalcem.
bilo potrebno.
Poljski vnanji minister Jo sip Beck je svoj obi>k v An gliji končal s tem, da si je o gledal angleško vojno brodov-jo, ki bo jk» sedanji pogodbi branilo neodvisnost Poljs'ko.
Francija, ki je že prej imela s Poljsko vojaško zvezo, bo tudi kot zaveznica Anglije ob vezana Poljski pomagati, ako bi bila ogrožena njena neodvisnost.
Navzlic pogodbi z Anglijo pa ima Poljska proste roke psi pogajanjih s sovjetsko Rusi jo in nacijsko Nemčijo.
BE( KrRAD, Jugoslavija, G. aprila. — Uradni kroiri zatrju jejo, da popolnoma mirno gle dajo na italijansko - albanski spor. Isti krogi pravijo, da Italija že dalje časa pritiska na Albanijo, da sprejme slič-n«» trgovsko pogodbo, kakoršno je sklenila Nemčija z Romunsko in da ima sedanji odločni italijanski nastop namen kralja Zoira preplašiti in pripraviti do tega, da pogodbo na-ijlo .-klene.
TRILETNA VOJAŠKA SLU ŽBA V FRANCIJI
Uredniški članek v vplivnem listu "Politika" pravi:
"Ju^o-lavija pazi dogodke z velikim zanimanjem, toda tudi popolnoma mirno, ker je v prijateljskih o (noša jih z I-talijo in ker je prepričana. * hi bo na Jadrana ohranjen mir, ker je to ministrski prednik Benito Mussolini pred ne kaj dnevi izrecno potrdil v tvojem govoril ob priliki dvajseto obletnice vstauovite fašizma. **
*
LMARIBOR, Jugoslavija, 7. aprila — Desetim osebam je bilo v bolnišnici treba zašiti in obvezati rane, ki so jih dobile v nemških demonstracijah po I vaseh ob avstrijski meji. Med - . ranjenimi je bilo tudi nekaj po-
Na podlagi pooblastil, ki so bila izglasovana francoski vladi, bo Daladier v najkrajšem času uvedel triletni vojaški rok. Stvar je sklenjena in so jo oznanili že po angleškem ra diu.
ran j« lieistov.
Oblasti pravijo, da so se demonstracije 'ponavljale ponoči po obmejnih vaseh, ki imajo večino nemškega prebivalstva Demonstranti so raznašali vesti, <la prihajajo nemški vojaki.
V nekaterih občinah so razobesili svastika zastave. Poli-
cija pa toliko časa ni posegla vmes, dokler so se demonstranti dostojno vetlli.
BEOGRAD, Jugoslavija, 7. aprila. — Sinoči so prišla iz Tirane v Beogra«! poročila, da so italijanske bojne ladje vpri-zorile ob albanskem obrežji, velike demonstracije.
Poročila pravija. da so italijanski rušilci križarili o b pristanišču v San Giovanni d> Medua in na jugu okoli Valono.
RIM, Italija, 7. aprila. — Včeraj popoldne je vnanji mi-ni>ter grof Galeazzo Cian<» sprejel jugoslovanskega poslanika Boškota Hrističa, kateremu je bilo iz Beograda brzojavno naročeno, da naj vpraša grofa Oiana, kaj nameravajo italijanske bojne ladje v bližini Drača in ee je resnica, da bodo kmalu prišle druge bojne ladje v Valono in Skader.
Jugoslovanski krogi so zadovoljni z izidom razgovorov med grofom Ciaiiom in Hristi-čem in pravijo, da je grof Cia-no izagotovil, da italijanska vojaška akcija v Albaniji ne pomeni nikake grožnje Jugoslaviji.
V krogih, ki dobro poznajo politični )>oložaj, prevladuje mnenje, da Italija ne bo okupirala Albanije in da jo poslala tri bojne ladje čez Jadrar, samo zaradi tega, da prisili kralja Zoga, da vstreže italijanskim zahtevam. (Opomba uredništva. — lz današnjih ročil iz Evrope, je pa videti kako hitro se razvijajo dogodki v tivropi. Ne eni strani totalitarne vlade p lica j o, da ni se treba nobenemii razburjati, drugi dan pa že tako hitro inlarijo, da jih ni mogoče ust-i-viti.)
(Kot razvidite iz poročila na levi strani, so laške čete že vdrle v Albanijo. Italija je davila Albaniji g.itove zahteve, ki bi docela vstavile že tako omejene svoboščine te male svobodoljubne dežele. Kralj Zog je zagotovo vedel, da ako privoli Italijanom, da se bodo vprli Albanci proti njemu Italija, ni čakala, da bi «e Albanci pomirili, pae ip kar vdrla v deželo. Fašisti s svojo modernizirano armado bodo dko-rogotovo zajeli Albanijo, četudi se bodo Albanci obupno in do sadnjega borili. — Op.
niQ0F-R« Tort
Saturday, April 8, 1939
I
SLOVENE (YTJOOSLAVT DAILY
"GLAS NARODA"
(TOUX or TBI PEOPLE)
Owiid ud Publlahed toy ILOTINIC PUBLISHING COMPANY (A Corpora doa)
J. Lapeha, Se«, of atoora officers:
the corporatloc and addrt—ca
NEW YORK, N.
46th	Year
ISaUBD ITBII DAT EXCEPT SUNDAYS AND flOUDAIS	
AdfWtlifWt	OB AflMlMBt
Sft 4»fto teto Hat m Aaerlko "tjA [Mil Id! •••••• ••■«•■•>•« |S.'lO Sfttetet tote...............HJC	Zm New York mm celo ieto . . f7 00 Z« pol *.Ka ................S3.ro Za loose-mat t o aa celo leto .. f7.;w Zh pol leta ................$3.50
-MBB-i|iiBi>iBB ht»«rt>lim Ywrto	
•OIA8 N4&ODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZEllSl NEDELJ tN . PRAZNIKOV	
LAS N ABODE", ti« WEST IS*
TELEPHONE: CBdaa 1—124*
NEW lObK, N. I.
DOPISI brca podpiae la oeetonoetl ee ae priobtujeio. Denar se naročnina
aaj aa Magovoll poBQaO po Money Order. Pri st.remembl kraja nero*-
•UoT-	d* •• aaa. tudl prejšnje bWalttfe oazaaal da hltrela najde-
mo aaalaeallra.
FRANCUI SO BILE ZNANE LASKE ZAHTEVE
i* pisanja italijanskih listov o italijanskih zahtevali napram Franciji idlia ja. da sta liila obse«: teli zahtev in njih u tetueljitev podrobno razložena it v italijanski noti francoski vla<ii z dne 17. decembra lanskega leta, in t<» v treh |M>gl&v. jih: Tunis, Džibuti in Su«*z.
Ako so te domnev«' toiie, po te m je izven dvoma da nota italijanske vlade z dne 17. deeembra lanskega leta ni bila objavljena v v-em besedilu.
To *o franeo-kemu zunanjemu ministru Boiuietu že takrat očitali njegovi nasprotniki tudi v francoskem parla men tu.
t
Znano je naiunv, da se je vsMiina italijanske note pri kazovnla (daj samo kot od|>taved rimskega -|»4trazuma iz leta lftlj in da se je iz tcjfu izvajal zaključek, da -«» italijanske zahteve izza časa pred tem sporazumom |Metale -fx't v celoti aktualne.
\ eč |>a o t« h zahtevah ni bilo znanega.
Po sotlbi rimskih poučenih krofov je |>oložaj |»o Musso liuijeve m govoru tak, da Italija ne lio postavljala na evropskem kontinentu nolx nih teritorialnih zahtev, dj pa Imj zat-i s tem večjim |>oudarkoui za lie vala od Francije poiaK nanje starih računov, v kolikor nanašajo na kolonialne kompenza-cije.
I'nwtto utemeljujejo te zahteve v Kiinu s tem, da AIh-sinija ki j«» j«- osvojila Italija sama in celo ob «ia>protovan ju Franeije ne more veljati za franeo-ko kompenzacijo v Italiji \ smislu tajnega Lava loveča pisma, priključenega k rimskemu -porazumii z dne 7. januarja 1933, ki daje Italiji svobodno roko v A besi ni ji.
Dokler
ti«1 Im*Io italijanske zahteve izpolnj«-ne vsaj v mi nimalnem obsedli, se Italija tie Imj udeležila uotieiie akcije iu ne bo sotlelovalu v nobenem -istemu za diramlio svetovnega miru, «la*i j*- bilo tudi v M n-sol i ni je vi h izjalvah izreeno |m»u-darjeno, da si Italija Ž4»li miru.
Dokler Francija italijanskih zahtev ne bo upoštevala, se bo Italija še naprej oboroievala.
Premagan je predsodkov
PLINSKE MASKE ZA DOJENČKE.
Po dolgih [Mj^kuhih so zuče-I i na Aii^loškem končno izdelovati plinske maske za majhne otroke. Se v aprilu bo«lo jjo vaej deželi razdelili brez-iplačuo več nego milijon takšnih ina>k. To ma.-lco imenujejo "plinsko čelado'* ker je zelo [KMKlbna potapljaški čela«li.
lana "okno** iz aljude in 4)b stran! pihalnemu mehu ptnlob-no pripravo, s katero mati o-tniku lahko dovaja zrak. Via <ta daje ta čar« jmj deželi pred vajati film, ki kaže, kako s«1 maska uporablja. Maske iztle-lujejo v različnih velikostih,, tako da morejo / njimi opremi" ti tudi najmanjše otroke.
Itlllllli!! •||lllll||||) ............ i|||llll||||
POZOR ROJAKI!
1SCEM ROJAKA
Prosim, <v,e kdo ve, kje se nahaja JOHN JEZERNIK. Ce bo nam to cital, naj mi sporo-či. Leta 1926 je .živel pod naslovom: John Jezeruik, 225 £Ferry Street, Box 45, Newark New Jersey.—FRANK PER 14 Sylvia Ave., Cleve-2x
V ZALOGI I'M A MO NO\F. PREGLEDNE ZEMLJEVIDE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) btano $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane
Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
trtane
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest 9 številom prebivalcev. Stane 50$
SL0VENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street N»w Tort
Ni čuda. da se v Ameriki t liko piše o predsodkih. V tie želi, katere prebivalstvo je sestavljeno oil vsakega plemena in narodnosti na svetu, pred-hodki vsake vrste .so vzrastli ni padli: proti Indijaneem in Črncem, pioti posameznim priseljenim skupinam. in tudi proti nekaterim veroiz|K)vedaiijeiii — kvakerjVm, katoličanom, zidom, /hu<meontt)iii in uuitari-jancein. Vtulilni ameriški fllo-Z4)fi, socijolo*;i in vzgoje vatel ji so proučili vjprašanje predsod kov: njihov izvir, mehaniztmi in razširjanje, pa tudi sre«l-tvo kako naj se premagajo, ker tvorijo nevarnost za napredek naroda.
Dušeslovci, ki -«» u|M>gledali v ta problem, -o našli, da ni (govora 4» | liro jenih ali 44 in stiklivnih predsodkih.** Teh
ni, 4>ti4H-i i nihaja jo na -vet pnj-ti vsakih plemenskih, verskih ali druge vr-te antipatij. Kakor pa vzraščajo. pridobivajo prevladujoče nazore svojih staršev, ovojih (prijateljev, svojega okoliša.
\ vsej čitiveški zginlovini -4» bili Ijihlje nagnjeni, da >«» združi j4> z Ijutbni njim enakimi, ki govorijo isti jezik, ki imajo ist4« nava-le. i.<te še^e in i^to vero. Močan	nagon ne
vzljubiti onili, ki so drugačni. Dostikrat celo ljudje i^leiia ozadja -o ustvarili zaprlo ^ku pilit) in skušali so 4»vekočiti S4-lw, tlržeč -tran vsi- one izv«Mi >\*4»j«'ga k	Da t«» doseže
jo, rsvzvijali -o -kupen čut |M> ii< .sa v >voje pok4)Ij«*nje. j-voje v 4'ioizp<»\«Mlanje, evojc vrst«-morale, istočasno pa privzgo jeva I i n cziinpa 11.(1' in boja/en pred vsemi tuj«'i. To je 4tbi eajni 44iiiebaniz»*m** nestipno >ti in je bil vp4»ral»ljen zo|M>t in Z4»pet v v-eh »lelili ^veta. \'
Ameriki >4) prvotne Pnritanske kolorvijc 'ptinicr takih zapi-tih -kupin. Proglašali -e 4<iz-V4)ljenirn Ijini-tvom" in pro-slavljali .svoje lastne vef*»ke Zii|hAedi, pa imeli so le zaniče-vanje za \-e drum- vevoiz|>o-v*4ili ter držali -tran vse tuje. češ, da bi ut4>£rnili 4)ina<l4'žev ati eistost njili4>V4> vere in vsak-datijega -življenja. Dolgotrajno zanikanje ver-ke svobmle katoličanom je druir primer anti pat i j4- in bojazni napram tujcem.
Predso4lek in ii4*>trf)n«xst. ki pijtmirji prine>li .-cm kot del svoje in* sta rok rajskega 4>Zii4lja. si' je v veliki meri razblinil. kt» -ti ameriški pijo-nirji 1mj|jš4* spoznali drug dru-vreira v vsak<lanjem življenju. Protestant*, baptisti, kvakerji hiigiieii<»lje in ninog4)številne druge <4»kt4' ter katoličani, ki so prišli v Ameriko za voljo verske svolxxh*. m> \>i stali pred istim problemom, da se prerživljajo od zemlje: sekali so veliko ameriško pragozdovje. gradili si koče od logov, pre-•-uševali močvirja, pripravljali letliut) za obdelovanje, in siste-matičnt) silili proti zapa4lii. iz-čiščajoč pust i nt> pntl .sel)4)j. Mnogo j<» bilo razlog)v za sku-pno xxlelovanje v tej nalogi, ni kakega razloga pa. da bi nadaljevali .svoje M are prepire. Pta'asi so se navadili najprej
v zadevah svoje naselbine. |m» tem v reševanju kolonijaluih pioblemov in končno velikih -.inrotliiih problemov, kt) >4» ko Ioni je po>tale ne4>dvisne in p4>--tale Združene <lržiive. 0>nt) ven vir stalneirn nes|H)razuin-lj"iija in ra-zburj« nja je bil odstranjen, kn ji * bila cerkev pti polnonia ločena od države in 1-0 v.sa veroiz]H>vedanja dobila |m;jm)Iuo svobodo in enakopravnost pre 1 zakonom.
Kjer se antipatija proti tuj-4-eio ^4»ji za dolgo časa. navta nejo >4M*ijalni pretlsudki. ka priseljeniška skupina \ Združenih državah je neki krat poslala predmet pvctlsotlka i" diskriminacije. V koloiiijalni Ameriki >t» bili Nemci. Švedi. H4)landei, Skoti in Irci za|M»re-donui t»lhlolŽ4'iii >4»paratizma, m* h )ja I nosi i in bogvtnli č<v.a. Piival emigracije tekom prve dobe repuHdike je j)ovzroči' prvo -ribanje proti Vsem tujeeui, ■tako da je kiMiirre> vz;tkonil zatirajoče zakone, znane pod imenom Alii-n and Setlition l«»\vs. (iibanje takozvanih *\kii4»w nothing** in 44 K u Klu\ Klan** iM)iiL4»tijata p»»z«iejšo re akeijo proti večjemu prišelje vanju iz Ir>ke in zapadne Kv ro|M». l\o »o zaeeli prihajati pri-eljeiH'i iz južne in vzh«Hlni» Kvn pe - svojimi, za stare A nierikuiice čudnimi jeziki inl čudnimi navadami, je zaniče vanje proli njim zadobiio iz raz v takih i^ovkah, kot '4l».i .g»H»s,** "llunkie>*\ 44 Pol;«k- **. '4K! 1 ee!li«»- * * ill ** liohunk.s.*' Po depresiji je V>h*d lco>|mk1;ir-ske krize z«^|m-i začel oživljati predso«l4'k proti tujcem in ino-zeincem. Zastonj je ob ja-ni t i. da tujei delajo najtežja tlela 4>b najnižjih plačah, da njihova kriminabi>>-t ji- manjša o.| one tur«>dnih Anierikaneev. Prtnl--odek n«' i-če dejstev 111 .<«■ redi od domišljije in 'klevete.
Vzgojevatelji zato pripovt* 41 ti je jo, da treba učjjj -trpnost in boriti -e proti pred-otlkom /«■ v šoUkili letih. Borba proti predsodkom je borba za a-meriško kulturo.
PODZEMSKA POSTAJA V BERLINU
\* Berlinu bo začela ta me .sec obratovati največja pod zemeljska železniška postaja na svetu, postaja na Potsdaluškem trgu. Z nadaljnjimi dograditvami prog Do ta posta ja še letos dobilu zveze z va žnimi izletnimi kraji v berlinski okolici.
D110 te postaje je J."i m po«! p<»vrsiiio zemlje in že pri s:» mili pripravah za gradnjo ;Je bilo treba rešiti i>int»ic«> težav nili tehničnih problemov. 11. pi. utrditi in |M)globiti temelje ve likih sosetlnih poslopij, prelo žiti velik«) omrežje električnih Votlo v, dvigniti velikanske množim' zemlje iu odbijati podtalno vod«).
iVroni nove iposiaje -o 120 m «lt)ljri in 12 m široki, sten«-st> obite s steklenimi ploščami, veliko število spretno namr ščenih -v«'tilk skrbi za t«>, tla j«-na postaji svetlo kakor na l
Pozor rojaki!
lioc
J5c|KADAR nameravate potovati v stari kraj; j KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
3e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna
skušnja Vam to jamči.
»
Visite po brezplačna navodila in pojasnila na
SL0VEN1C PUBLISHING G6"
: IPOTNISKI ODDELEK "GLASA NARODA
«16 West 18th Street
Za $ _'.4r. $ 4.73 $ 7 «N» fll.'H)
J4 _' 50
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
1 »in. • UM) l>iu. -•*» I »iu. .XI)
Din. ,'u K) Din. l<»iO Din. LIKU)
NEMŠKA LETALA JAPONSKO.
ZA
V Italijo:
$ «;.:to* $ lili -JU.—
t r»7. -»167.—
Ur I.hj Lir itn) Ub MM) Ur lut*t) Ur JIMM) Ur :umm>
K K11 Si: 4 "FN K SKD A J HlTltf MKNJAJt) SO NAVEDENE CK NE 1*«»D\RŽKNE STKEME&IB1 4;i)RI Al.I D« «1.1
Za izplurilo vitjih znakov kol *C*»raj naverfrno, bodisi t dinarjih ali lirah. dov«»ljuJn»« k boljš« pogoje.
NUNA NAKAZILA IZVRŠI-SJKMO H) (Alti.K l.ETTKR ZA PRISTOJBINO $1 —
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BI REAIT) 21« W. I SI h ST.. NEW YORh
Svt't >t- >t- živo -|Kiiiiiiija rt-k4)ithie^a It-la k;||)itana Ii»-ii-kea in njt'^t>\iL tovarišev iz J>4'i lina v Tokit*. Xjv^ov sve-«*aiii start j«« l.il lani Js. novem l;ra. Li-lalo •>«• j«* na |N>vratku /a«li/.al«) na t»tt»ku Manila. V Mi/i-iii ntoka -«• j«- pokvarilo Krmilo. l«-tal«) jt- |ki«lio v morje in >«• polopilo. To. la po t »-u nili m« ua i/ i no rja in p«)ptavili lakti hitro, da >«• j«- vrnil«) v «lo-itx'*eiiem ♦'•asii. in >i«-«»r T. ja •umirja. K«'k«>rtlni |M»l»-t ni liil ; važen -mno v -poi iiu ni jh»^|«-«Iii. teinve«'- tmii v imo\,-k«*m in njegove po>letJie4' -o -e kmalu : jH)ka/.a!e.
• lapoiit-i te «liti .-ki.-nili oo-ir< <ll>o ir!«-.l«- l«itiuv«- p«-tili pro-' nn*tnili letni Foker-Wult" lip«. . ( oiitlor. T«» j«' najmot]«'i-n«'.i-i-|.r«)inetn«) letal«) za velike «la-Ijave. k«)vina>t «-:i«)krovnik z «Iv«Miia kaWinama /a 21» polni-ko\. L«»talo ima 4 mol«.rji' po 7l.Ni HP. «lo>«'že hitro<t :?.!») km na uro in lalik«« »Ivii-n«- 4» I • M i m vi>oko. Do>!ej -«» .la|H)ii«'i ral)ili ve«"in«)ma ameriška prometna letala.
Peter
/.»-lilijo. |>olio<lo\ jo «U'\«-|. a \«-liki pro-ton y.;i pr<><ianjanj<-vo/mli li.~tko\, «»-cm pn-mika!-
mlt -1«.pni>«- in .Iriiyf«- n;tpr.-i\<> -krilijo za to. i In I »o mo^oiV \ ritlu zmagovati tu-li naj-iluej ši promet.
DOJENČEK ZADEL DOBITEK.
Xi-ol ir-a jna >r«-«"-;i jo na -1114'lmila <|«-iavtMi Man-.-ln Van irartln i/. Mar>« ill. -a. X.-koliko ur |M)t«'m. ko mu j«- /ona ro.lila z«irav«*jja «l«'i"ka. j.- *lol»ila -re«v-ka. ki jo j«' liil -trie ptnlari! za male^n i«e«"-aka. 7M ti-o»" Iran kov. Širit- ji- |Mitt*m r»it*er po skuhal, ta «Iar razveljaviti, pa m« mu ni obiM-slo.
KONDENZIRANO MLEKO DOJENČKE.
Xi'ka !on«ioii~ka poro.jni-ni ••n j«* na-lovila iii'«la\ n«i po ra-• liii riujiii) prošnjo na «loje«*e matere naj hi -«• kat«*ra prišla •ila m sprejela uovorojt'ii«'ka ki um je liila umrla mati in*-kaj ur po poroilu in ki jo 1 »iI pr«'\ «-r- -ial»4)t.-n. .In l»i ua mo^li liraniti um«-t-ii«». I'i ii;la.-il«' -o -o -tiri /«- n«•. izimsl katerih -o /iJravniki zhrali »Ive. Otrok
j«' hil ......n. Iiazni |M»žrtv«i
valnih mater -«' j«- pa o^la-il tmli milijonar -ir .hilien t 'aim ki jo .lal nartxiueiini ftiiiilu za za-.'-ito matoi in «.!|"ok na n>/i-polii.no tloitarna .-i-«-<l-tvji
»■i	« .'"iiuisliJ,
|Mitr«*hno ukre|M' v vseh poilon-nih primerih, ki hi s«- ).rtp«'iili v hot i«M*e.
V Oiieeii (liarlotlo Mal<-rni
t> Ho-pitniu ^t) ii>taiio\ili la ! htiratorij. kj«'r kon-«'rvirajt) mat«-rino mloko z zmrzovanjem tako. <la w.«lrži jm» ve«" tedntiv ali eelo mesee«'V.
ADVER1 I S E
"GLAS NARODA*
\k«) \\mki;\v v ri UBISK Ml SV KTOV'\fl
ICA/.STA\O. \ \ M j K PA
ZKMIJ^MII \ K41 n y_o-D \ tj JL» 1)11: K j; K \ _
OOtOMNOST SVITOV« RAZSTAVE V NEW YORK (J BO SLEHER NECA PRESENETILA
Izšel Je
Slovensko- Amerikanski
KOLEDAR
1939
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPOblNJSTVO
NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
H% zamudite te prilike!


7/e
X K KOL IK n | 'O. I A SXIL A
Dane- -k«»ro ah moj r«».| -tni tlau — — i * 111 »hi| vt»š«-il.», ki me ni |K).-ehuo razve-elih». Neka neznanka me Ijubi-znji \'o vpra-nj«':
—	Kaj j«- ven lar s Teboj. Ziraira ' Tvoja kolona j«- «>.1 iln. ilo «liie holj t|oli»o. a-na. Ali m-moreš niee-ar nu\ei;a pogrnil tati.' Ali Ti je v-,i zahira usahnila.' Vea.-i -i hil -e uekoliku originalen, naeiik 'at >i s«> pa kitr izžt-l.
F«» -»» ro-ni. n«- Ih'm-mo. na ka iere je treha t lati re>ni«"eti in pravi«"«'ii otipov or. Tukaj i»a i ma-. i-e nji-na neznanka:
—	Xekoe -em «-ital z^o.lhti
0	rn-kciiiii miižikn. ki -e je v«» zil na -atleh pt> neizmerni >te-pi Xokaj r-a-a jt hila vožnja na« I vse prijetna, kajti, k«) jo setlel na -ani, je -etlel v izt»1)i-Iji". Mkolu -eho j«, imel % re«ve v-akovr-tuili tlohrot. V. hieeu: j«- p«»kal in \«--«-'o požvzlž^a val. Trije iskri koiiji«"i -«» »\ liki i -ani. Ka«larko!i je «lo-|)el «lo i-loveške^a na>elja. je zae«»l z ohcina rokama razmetavat na lev«) in »le-no. Nate. tu kaj imate Ijinfje h«»žje, — j»-mrmral. Nate. vzemite! — Kazmotaval je. in v-i so inn lu li hvaležni.
\ -voji lahkoiiii-ljoiiosti pa ni p«»mi-lil. <ia jo proil njim <«' thil^a pot in «|;i -e mu ntt--ifiu'j«) vraitri ulnnliti, -«• pn-lino ho «I o eiTja «l«»-pel
l»an -«■ j«- naunil. -1eiunii«» .-«• j«-, to.la mnžik -«• ni hal tirno. Xaoiikr;«t	/.a«"-«-Io \r daljavo «»<;]a-ati •-iiilm* rj«»\«* nje, ki jo prihajal., hližj«- ii
Volkovi -o. — je popa se m prestrašil, ee-, jih h4)in že .Molažil. saj imam še ihi\ol j /.»iloi^e na sa neh. Volkovi -o -»• približali. Mnžik je vrvrel nn'tl nje \elik ko- -laniii«'. 1'lauili s«» nanjo in -«• pri«*eli ^«i-titi. — S^-.laj ho mir. — jo pomi-lil. — tnnln par t remit kt» v ka.-neje so hiii že za njwu. In vr**i ( jim je «lri ui kos in tretji ko- In tak«» j«' -!o \ temno n i »o. Konji /.iitVli omahovati, ihtlirot na .-a lieli jo zmanjkova o. volt"ji h* jož je l»il pa viilno hujši.
To z.ijinlho sem «"ital v mla-«1111 letih, pa zari*> ne vem po veilati. kak«» j«- koneala. T«*-• ia - ti-tim rn-kiiii nuižikom nelnite primerjam, ko me k'io kaj -lieiieija vpraša kot nn* j*» vpra-ala neznanka.
Razlika je le ta, *ta ui>eiu m. saneh, pat" pa v koloni, katero vozarim /.«• «lol^«>, ilolir«) l«'t.
Svojih Zit>ltvlo\ aloev -ove.l i n«' smatram za krvoločne vo1 kove. pae pa za svoje prijatelje, ki imajo etliim to sla ho lastmist, tla ho«"-ejo otl mene ve dno kaj novega in vetlno kaj boljšega.
Dam, kar imam iu kar morem. Večkrat — neštetokrat — -i kaj izposodim, »la ilniu. Za-ra-iio jih za t h> v o Tj i iu iu moir«» ee tudi razveselilo, to«la popol-noina jih nikdar ne morem zadovoljiti.
V kolono je vprežena liioja domišljija, in moja domišljija
s«- poljubilo iapreminja: veasi je staro kljuse, v«*a-i je isker konji«"*.
Primerilo m* je že. «la >em se zhal: — Vse sem ruzdal, kar sem imel. Kaj bt\ kaj ho.*
Skor«) v istem hipu pa otip
1	jem v svoji notranjosti neznan |H»krt»vee. iu ko otlkri-jem, naletom na novo vrelo.
Nekaj najboljših hranim za posebno sveoane prilike. In ko ht)tIt) te porabljene, se bodo tirale nabrale.
Človeku, ki piše kolono, mera biti vsakdanje življenje neusahljiv vir, ki pa seveda ni vedno enakega oku?a in vedno euako deroč.
"G L AS NABDD A"—N«w Yofi
Saturday, April 8, 1939
i ' SLOVENE (YUGOSLAV? TOOK*
Mož, ki ni doživel nobene vesele ure
1 >1 \HTRU »S N lK.t>L< >l'l 1>S
VELIKONOČNA ZAOBLJUBA
"Sveti ,laai7. ti moj patron, -loj mi <na strani! Velika nor je pro 1 vrati. Xa v>ak način iiioram imeti novo obleko in novo čevlje. Tudi /.a otroke nimam ničesar. In /a piruho? Moji starši in »lotijo >o imeli vtnltio velikoiičone javijo. Jaz I a naj s svojo družino pomanjkanje ti pim! Strah in groza! So nikoli nisi imel težav z menoj in m> nikdar te ni.sem ni-čeear |wosiI. Danes prvikrat, — Ikpaill, da me lie hoš utpu-
stil !*'
Tako je pred podobo svetega Janeza 'prisrčno prosil mojster <»eoruios v oerkvi majhnega mosta. Ko .s«, jo še nekajkra-t« v pokri/al. jo nadaljeval skesano in skrušetio.
"Sveti Janez, ti moj patron, poslu s* j. kaj uii h*yi na srcu. 1'tMiuiirai mi, ukradeni KirMiso* vega konja! Potom bom konja v s,,-ednjem m«**tu prodal in dobiček si bova delila. IVilo-v ieo boni žrtvoval tebi za pozlačen je eik tvojega svetega imena na |nh|oIm in z tlni^o jx>-I«»v'ieo I m >tti nakupil isi'^a fca s v«, jo lini/in«.. Prosim to, ne zavrzi moje prošnje J Saj vidi>, da pravično mislim!"
Mojster fimrgiiis je (Miklok-
nil, prižgal *večo in odšel zadovoljen in f m »I ti /.a upanja iz-
eerk ve.
Ko s«, j,, /tiof-ilo, s,, j,. « hI pravil k bivališču >voj««gn si>-eda. Preskočil ograjo. stopil v* hlev prijel Udea za |Mivodcf in je svoj dolgo zaželjotii plen o I-irual s ,%eln; j v svoj hlev. kjer
jo ob s\ i \ ti laterne zadnji tlel belca lom. .
"Tako ne bo mislil. 'Vjtoznal .a. Sveti Janez tvoje ime za vse.
lepo poernil • crniui ličir
nihče," >i je konja Kirio-bodi oeščono kar si mi sto:
Medtem ko >o je ličilo sušilo. je sedel Georgios k svoji mizi in je začel tuhtali, kako bi dobiček najbolje uporabil. Toliko bo za obleko, toliko za čevlje, toliko za velikonočno jagnje in polovica za svetnika.
"Kakšen osel sem," si j«, dejal ">aj bi mu bila lahko le četrtino ali osmino obljubil! Takti pa ne bo zadttdi ne za to ne za ono. Polovico osininke bo zadoščalo. Saj imam prav za iprav samo jaz delo /. vsem tem —- pa š<» ob takem vremenu. Kaj je pa imel sveti Ja-nert opravili? Ros, pomagal lili jo. Pa še (o ui tako iroto-vo, če me polieija dobi. bom vendarle za»prt jaz, no pa tin."
Mojslc <i<i»|-gioš je glohoko /.a vzd i h ni I in š«. premišljeval.
"I'a vendar! Poštenjak sem. pa moram držati obljubo. Oh ljubil seiu mu polovico in mu jo tin ram tudi dati. Sicer mi ne bo nikoli več noben svetnik l*ou lagal.**
Tako je bil pripravi jen. da >e odpravi v Idi ž m jo. nie-to. ker m-je medtem huda burja že po h-:*!*, jutraujit-a .se i«* svetila na nebu in ie olietala lep ilan. Kal veselje je bilo iti v takem vremenu poviti. Ko se je čez nekaj časa prikazalo
.•llt"<tU|, ,ii*:iiMilt ,||illll||U ,.||l!^t|t .iillllllli,, .|llllllll|t|l..!:ltUl|M .nilHIli,, tiltllllK
'•••iiiihU* '»"MIHIH« ,,«in,M1i««,»tI.J|i4lMiiMiMt(||.#l#iM4,M(ul|t„*. llH<jdi.'Mii,,..ifin'Misi,,,,!!!
Za gospodinje
Kuharske Knjige
Slovenske žoue so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno tu spretno brez {»osebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz Vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kak šne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ili dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:

LJUDSKA KUHARICA
Naj novega zbirka navodil za kuhinjo iti dom.
Cena 50c
KUHARICA
l*i5 navodil, 255 straui. broširana $1.2S. . . vezana $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejši izdajr— 728 strani.
Cena ^$5.
KNJIGARNA "GLAS NARODA*
216 WEST 18th STREET NEW YORK
so I nee. je sklenil, da .se malo odpočije. Konja je privezal k tliovesu in se je usedel v travo. A kar nekaj ga je vznemirjalo. Presneto, težko jo držati obljubo!
Zdajci je zaslišal, kako jo nekje petelin zafliel. Steči za ptičem in ga pograbiti — to je l.ilo ko nič! Ves srečen se je Georgios povrnil k »svojemu konju, ga od vezal in sef-pei odpravil dalje, z levico je držal konja za uzdo, z desnico pa je stiskal petelina k sebi. ki .se tiru je Še vedno upiral. .
('oz | >< »i ure jo srečal nekega I"' kmeta.
"Dobro jutro prijatelj! Kani1 j«
pa
"Xa semenj ju:rem in bom; ondi prodal konja in .petelina.*' i "Koliko pa hočeš za konja/': "Prodam ga le s petelinom j vred."
"|Kaj bi s petelinom f .lili; imam sam zadosti."
"Potem mi je qui žal, da ne. Imi kupčije." odvrnil mojster tin r»io>. "Obe živali "ta tako navajeni druga druge. da; mi srce no da. da bi ju ločil.' Kar odloči <e!"
"Prav. Koliko zahtevaš za til»a T
**Štiri tisiu*- drahem,** j-- o<l
vrnil /.\iti konjski hh-m-Imi tI«'t»r*rios. **Xii petelina tn tis.».'-devet -to. /.a konja pa sto.**
"Ali si neumen!" je vzklik nii kmet. "Menda bo narobe, ali no.' Slo za petelina in tri tiso«"- devet sjo /.a konja.**
" Xe, dragi moj. nisem ne nmen. š«. manj ko ti. Ponavljam: tri tiso«"- devet «-t»« za (m-telina in sto za konja."
"No. .saj je to lllelli VseellO.
Tu imaš denar. A tvoj jiete 'in 'bi moral biti zlat. če bi l»il toliko vreden."
Mojster (ieorgios je vtakni1 denar v /ep, dal konja in pete , lina kmet ju in se je nato -■»•i»peljal. da l»i prišel čim hitre je iltniHiv. Pt»tem je urno na kupil Vsega za veliko noč. no i vo obleko. nove čevlje, rojem* velikonočno jagnje, piruho in tlnrge stvari za ženo in otroke.
Zvečer je odšel v cerkev. Prižgal je "Vrni, |»okleknil pred svojega pat tona in je molil:
"iN ve t i .lanez. s tvojo jtoino »"•jo se lili je |M»*srečilo ukiarti konja. Ker sem polten človek izpolnim tudi svojo obljubo. Obljubil som ti polovico. Tu nnaš i»etdfwt drahem. Kar ostane, je moje. Sevotla boš sprevidel, da se > tem denarjem ne tla |K>zlatiti tvoje ime. A to nič ne de. Poglavitno je. tin sem držal besedo."
Nato s,. j,. mojster (teorgios priklonil, vr^el še nekaj dro biža v puščico in je radt^tno otlšel iz •cerkve.
Združene države st» -pravkar izgubile "strahopetneža št. 1.** Bil je to Charles Frothliigham lit'land, ki st. je pet ilesetlctij ponašal ^ tem uenavatlnim na-
slovom.
Mož. tuleii izmed ameriških milijonarjev, je bil }h>1 stoletja strah t ta groza živčnih zdravnikov Ann like. Imeti njega za
pacienta, je veljalo /a najhujše, kur se more primeriti kakšnemu zdravniku.
Kot sin kralja bombaža je bil Leland v mladih lotili prijatelj sedanjega državnega predsednika Roosevelt a. Oba sta tu li Kkupa j nastopila na poli-tičneni torišču. Xa zadnje je liio/. zapadel nenavadnemu •drahli, ki mu je po vrsti žrtvoval svojo kariero, |*osle .^voje-ira očeta in na zad<nje svojo življenjsko srečo. Postal jo popolnoma z«lrav bolnik. Bal <e je l>t)lezni in smrti.
Prva je bila f»Ijuoiiica. ki ga tako prestrašila. V-.^ te
moral svojega Zgodilo se je
deli je obiskal kakšnega zdrav-1 jet i ko, l»i ,-c bil nika, ki mu jo za to, da ga jej strahu iznebiti. proghioil za zdravega, plačal \ pa drugače, honorar kakor drugi ljudje za Dal >i je zg radii i avto, ki je zdravljenje. Na ta način je ho-j bi I znotraj in zunaj oblazinjen tel zvedeti od zdravnikov pra-lz unmti. tla l>i >•• mu ne moirt-vi odgovor. <'«• so ga pa ti. skriviti nttbeii 'a-. «"-e l»i zi»i»-proglasili za zdravega, kakor1 dila kakšna nesreča. Da pa ne je bil v nssnici. tedaj jo trdil.i pt.zal il na tn-lHim-ga izmed -lo da ne razumejo svojega posla;terili predpisov, ki r-i ji in je o«|Šel pač k drugeimi /tlravnikii. < lbi.-:koval je v.dra-
m?š| jenega <bo|nika, je odšel Leland v >vo,jo hotelsko sobo in s«, je iz strahu preti smetjo ustrelil. Mesto sirahojietue-/a št. 1. je znova proeto.
PARIZ BO GRABIL PIRAMIDE.
jih
.i|iaifiii||| )|iiiiitii||| j|iii!-iiiij.,j|ii4»itii)|. ,|ii
'iiiuiiii" 'iMiiimin^liiiiniii" 'liiuiiiiii,"Mii
Naročite se danes S. I«^ A. Koledar za leto 1939.
mmm
iwUlfc_|i
\ GLAS NARODA j
^ pošiljamo v staro do- B imovino. Kdor ga ho-^ jnaročiti za svoje,j J sorodnike ali prijate-I Lje, to lahko stori. — f Naročnina za stari!
kraj stane $7. — VI J Italijo lista ne posi- | f ljamo.	X
vilišča ili bolnišniee. kjer -c j« dal pt» Cele tedne, mest ee i ti tudi leta opazovati. Pripisovali so inn najrazličnejše diete. požiral je v se mogoče leke — a celo oil tega ui |>ostal bolan.
lie malo je Iju li na -vetu. ki bi bili tako zdravi, kakor Leland. P« roeil se je in žena mu je rodila dva otroka, toda zakonca sta se le redkokdaj videla. Leland i^e je rajši s,prehajal od bolnišniee «lo bolnišnice. Ko so svoječasno otlkrili epohaliie načine za zdravljenje pljučno
je hil
nahral v življenju, je izroeil v strm. ki naj t»i čuvali njogt»v«» tel» .s i it) zdravje, uali-kaii zve zek. v katerem je bilo zapisano v.se. na kar bi morali
Do svojega 71 leta ni bil Leland nikoli zar«*s bolan, nikoli
Cradbeiia komi-i^a pariškega inefctuega sveta jo izdelala i in'a-li'-eii načrt, ki ua ta <*-as natančno proučujejo. P<» tem načrtu l»i t km loče novo zgrailbe francoske prestolnice dt^egle v navpični črti le viši:it» kakšnih '!.'» m, natlstropja mul to viši-
paziti. J10 p., |MM(0 gradili v stopničasti obliki, tako dji bo<l<i poslo-pia imela okliko piramid. Dve
mu ni primerila niti najlažjajliiši, druga poleir druge se bo-poš'k( dba. P«; iiiK*tjii- ki ga je'fta smeli dotikali le do višine ptitltdt»val od s v o jena o«-eta, bi J-a m. vise gor hudo stene l;il živel lahko brez vh4i skrbi.|nadaljevale v st^pnieah ali pa V resnici pa ni menda doživel otnvtavno poševno. Seveda je niti ene vesele ure. < M ,"»0. letita načrt trenutno samo načrt, v katerih <so je vda tal svojemu plenu, je prebil ."»."> let na klinikah. Ko .se je v Bostonu vodja nekoga prenapolnjenega zdravilišča branil .sprejeti na-
itiiii pa mnouo upaujii. «la se bo uresničil. I/, ptičje perspektivo bo }M»nled na piramidne stavbe metropole vsekako fantastičen.
r
Spisi Josip Jurčiča:
I.	ZVKZHK: l vod — X a r t: d n e pravljici pripovedke. — Spomini na dedu. — »Jurij Kozjak. Jesenska noč mod slo^ eiiskiint pt;lhai 'a — Domen. — Dva prijatelja.
II.ZVKZKK:	Jurij Kobila. Tihotapec. - Vrban Smukova žen i te v. — Klošt. r>kL žolnir — Grad Ro-jinje. — Golitja.
III.	ZVKZKK:
in
('vet iu sad. — Hči mestnega s.id-ka sodha v Višnji gori, — Dva brata
Sosedov sin. — Sin kmotsktga ce-Med dvema stoloma.
D. soti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVKZKK: nika. — Kozlov
V.	ZVKZKK: sarja.
VI.	ZVEZKK: Dr. Zobcr. — Tu go mer.
vri. ZVKZKK: Lepa Vida. — Pi,,a tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. - I'raT:'«* »»<d bra toma.
VITI. ZVKZKK: Ivan Krazeui Tatenbah. — I »o i i ill se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po t... baku smrdiš. — Zenitov iz nevoščljivosti- — bpomiii-starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVKZKK: Rokavu jači. — Kako je	Kota rje v Ppter pokoro delal, ko je krompir grade":.	~ Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
(iloboko pod zemljo vrtajo orjaški stroji lunei med Kvropo in Ameriko. (Ienialni iuženjer Mae A lan vodi ogromno delo. (*elo armade delavcev se zari-vajo veti no globlje v osrčje zemje. Sredi dela /.aloti graditelje strahovita katastrofa, ki sk«»ro popolnoma uniči že napravljeni* delo in katero žrtev jo tisoeč in tisočo delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko glohokn pod oceanom prvi vlak. Skozi v?-1 delo se čuti orjaški ritem, k* mestoma kulminira v gran-diozn>b opisih Ir dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
Ivan Pregelj: Izbran Spisi
STEFAN GOUA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graŠčanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomena besede "življenje za svoje ovce." Prepletel jo roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki t4Pustina pridiga," in 11 Pol ver und Blei" ter biser "Gospoda Matije zadnji gost."
Naročite pri:
ICn jigarni
Glas Naroda
nase ncrelistike:
Cena $1.50
216 W NEW YORK
18th STREET
N. Y.
■ —
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu bo dodana do-trebna pojasnila.
Cena $1.50

ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani.
V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko e Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem grada Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
■ I i M.

Saturday, April 8, 1939
RJUVBNI fTUGUBLI^ DXXLT
PO VELIKI ZRAKOPLOVNI NEZGODI
nikdar ne ugasne
KOMAH IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIUKDIL t H.
"43	-
Flavija nagubanči celo in njene oči zaničljivo gledajo pismo. Toda, ker Han-u ni smela povedati. kar je slišala pri znamenju Matere božjo, ne sme biti bolj ja^na.
44Hans, mislim, <la ima v tekem slučaju žeu~ka l»olj tanek ^ občutek, kot pa moški. Odkrito povem — baron oni je v dnu^ srca zojH iu. Moja slutnja me je takoj s|»očctka svarila pred njim. Ne bodi hud, da tako »sodim koga, kateremu si odprl svojo hišo, tiMla sedaj ti moram povedati, da l>oš razumel moji1 obnašanje. Prosim to, vrzi pi-mo v koš, potem pa si naj domišljuje, da win ga o<|prla. Prav nič me ne veseli, da bi brala njegova lažnjiva zagotovila. ('v mu pa li«češ to zdravilo nekoliko osluditi, tedaj mu samo piši, da sem revna. To pa bo naglo ozdiavilo njegove vroče ljubezni, to mi smeš verjeti.'*
44Kakor hoč<*š. Flavija." pravi llans. v čegar srcu je vroč ogenj. "Sporočil mu bom, da si zavrnila njegovo snubitev; to zadostuje. Prav nič nisem hud, ako misliš o njeni slabo. Tudi jaz o njem ne mislim mnogo — toda — o tem nisem dvomil, da te ima rad. Ali si v resnici o tem tako prepričana, da ti je camo zaradi upanja na tvojo bogato doto stavil svojo ponudbo?"
41 Da, Hans, ravno tako malo me ljubi, kot jaz njega. Pa tudi, če bi me ljdbil, bi ga morala zavrniti — ker se mi gnjusi. In — ker mi praviš, da tudi ti ne mLsliš mnogo o njem, se tz drznem nekaj prositi.**
4 4 Kaj pa, Flavija?"
Flavija naglo premisli, da je sedaj prava priložuost, da 1>ri Vseh narodih je jajce kaj llansa pregovori, da temu slqparju zapre vrata svoje hiše in starodaven simbol plodnosti in da mu več ne izkazuje svoje gostoljubnosti. In to hoče saj porajajočega se pomladnega zaradi Haifa doseči.	iivljenpja. V davnini je imelo
"♦Prosim te, skrbi za to, da nikdar več ne pride v tvojo i^j^e v raznih letnih dobah po hišo — ako to za tebe ne bo prevelika žrtev."
Hans zmaje z glavo. .
44Za mene to ni ni'kafca žrtev. Cenim ga samo kot dobrega, zanimivega družabnika.*'
44Potem boš uslišal mojo prošnjo, kaj ne?" ga prosi.
Hans se nekolfko zasmeje.
"Nikdar nisem mislil, da moreš sploh kakega človeka mrziti."
Flavija se strese kot v gnjusu..
44 Baron mi je zopern kot kaka krastača, ki mi prileze čez pot," jezno reče Flavija.
Hanfe jo radovedno pogleda. Ve, kako je bila dobra do vsakega človeka. In nikdar je še ni videl tako razburjeno.
"Ali ti je mogoče kdaj stopil kaj preblizu?" pravi v velikem nemiru.
Flavija spozna, da je šla nekoliko predaleč ter se zato premaga.
"Ne, ne, — samo so mnžnje, ki so 1ako močne, da jih ni mogoče odpraviti. In tako mržnjo čutim do barona."
"Zakaj pa .mi tega že aiisi prej povedala?**
44Saj vendar nimam nikalce pravice ti kaj zapovedovati, ali predpisovati, koga smeš sprejeti v svojo hišo. Toda sedaj je bilo to izgovorjeno in bila bi ti hvaležna, ako mi prihraniš, da bi ga morala še kdaj srečati. Pa saj tudi ne bo hotel več priti,"
Zadnje behede reče fproti <svojomu prepričanju, samo da bi ga mogla pregovoriti, da izpolni njeno željo. Vedela je, da je baron dovolj drzen, da se bo navzlic temu že upal priti
.. i- I * — •	•• A. n
VSE PARNIKE
m
LINUE
ki so važne za Slovence
zastopa:
SLOVENtC PUBL. CO.
TTTrjOSl.AV TRAV KI, l>KPT «1« W. 1SU» SC Not* t«rk, N. V
Slika uam predstavlja razvaline letala, ki je treščilo na zemljo kmnlo nato, ko se je d\:glli!o z mestnega vzletišča v
Oklahoma City. Osem oseb je bilo usmrčeiiih.
Velikonočna pisanica
v hišo, že zaradi Štefke.
Hans pa ji takoj pritrdi.
"Prav gotovo ga ne bo več veselilo, da bi še kdaj prišel v hišo kot zavrnjen snubec. Toda sporočiti mu moram tudi tvojo željo, da ga v Hiodočc ne maraš več srečati, mirna bodi, tukaj ga ne boš več videla."
Flavija prime njegovo roko.
"Hvala ti, Hans," pravi iu vzdiline.
Hans ne more drugače, kot da poljubi njeno roko in jo ,r|'. » >s. , poljubi tako iskreno, da se Flavija lahno zgane.	s n£m koI1(.u
seben pomen, v teku časa pa se je do naših dni ohranilo le velikonočno jajce, t. j. pirli ali pisanica. S prhi in pisanica m i se v prvi vrsti ponašajo "Slovani in kažejo z njimi svojo visoko estetsko kulturo.
■Pri nas Slovencih so zlasti Belokranjci poznani kot vešči izdelovatelji velikonočnih pisa nic. Baje so Belokrajinei ž«, kot bogomili spomladi okraše-vali jajca z rastlinskimi orna-menti, ki so značilni za Belo Krajino in katerim se je pozneje pridružil križ, simbol krščanstva.
Zakaj se pirh imenuje tudi pisanica? Zato, ker ga opisujemo z voskom. Pirh je le barvano, neokrašeno jajce; pisanica pa je barvano, okrašeno jajce, ki ga okrasimo z iglo ali konico noža tako, da iztržemo poljubne okraske. Tako so pi sanice postale važni ljudsko -umetniški izdelki, ki so se zanje začel tli zanimati etnografski muzeji. V prvi vrsti slovijo odlešičke, prekmurske in pa slovaške pisa nice.
Kako delam danes pisanice.' Samo 'Al i boje: kako jih dela daru-šolska mladina v Ligojni
Vzemi pisalno pripravo, pi sač, t. j. 10 TJ cm dolg štiri nček, ki je na e-tožea-tno prevr-
Takoj nato gre Hans iz soibe, kot iti bežal sam pred *eboj. tan. V to jamico vtakni medc Flavija nemirno gleda za njim. He dolgo gleda na svojo ninast lijček, ki ima na koncu roko, na kateri je počival njegov poljub. Nato pa roko pri- tanko, za šivankine debelino tisne na svoje srce. Tedaj pa se sama sebe prestraši in med odprto konico. (K lor si te pri-vzdihom stopi k oknu.	prave ne more napraviti, naj
Hvala Bogu, sedaj je bil saj baron izgnan iz hiše. Se- vzame navaden peresnik in daj Hansu ne bo treba več trpeti, da bi ga ta človek nadle-ipero.) V pisač vtaknemo ko goval v njegovi hiši. Mogoče bo potem tudi Štefka prišla do pameti, ko ji bo odvzet Saltenov vpliv. Mogoče ga bo pozabila in bo Hansa ljubila — in potem bo mogoče še vfce dobro.	/
Tako *e skuša »pomiriti, četudi na vse to ne verjame. Haroova sreča ji je bila več vredna, kot pa njena. In ker misli, da more srečo najti samo pri Štefki, mu hoče proti svoji ▼eati srečo obvarovati. .
Niti najmanj ne sluti, da že davno njemu ne pomeni več treče, kar je kdaj «matral za srečo. Kako ji je mogla priti misel, da ga sedaj na nekdaj tako zazeljivo Štefko veže samo *6 Čut dolžnosti. Kako lahko bi ji moglo biti sicer srce.
Hans je takoj odšel v svojo pisaruo in je baronu napisal naslednje pi.-»mo:
"(Velecenjeni gospod baron:—
Vmo snubitev sem izročil svoji sestrični. 2al pa mi je, da Vam moram sporočiti, da ji Vaše ponudbe ni mogoče sprejeti ker V«n ljubezni ne vrača.
Dp •voji »estrični prihranim neljubo srečanje, Vas pro* aim, da ne pridete več v mojo hišo. Tudi sami najbrže ne bonte več po tem hrepeneli in boste mojo prošnjo razumeli.
8 posdravom Vrni ud an i,	>
Hans Rittfcerg." )
šček čebel nega voska in segrevamo lijček nad *večo. Vosek se prične taliti in teči skozi konico po lupini jajca, katero s tekočim voskom okrašujemo ali opisujemo. Vosek se hitro strdi, zato je treba neprestano segrevati in nadaljevati z okraševanjem. Ko smo lupino opisali, tedaj jo damo v barvo. Pri tem uporabljamo tak vrstni red, da gremo od najsvetlejše barve na najtemnejšo: belo nam da lupina, sledi rumena, rdeča, modra, zelena in vijoličasta. Ako rišemo po rumeno pobarvanem jajcu, tedaj bomo risali vse tiste ornamen te, ki jih bomo hoteli imeti rumene. Prav tako je z rdečo ali kako drugo barvo/ To je že druga stopnja. Končno poma-kamo jajce še v zadnjo barvo, ki je ne opisujemo več z voskom, ker drugače bi nam prejšnja barva ne prišla do izra-za. Za po maka nje vzamemo vinski kozarec, v katerem smo
raztopili aniliiisko barvo. l>a laže delamo, si zvijemo iz žice zajemalko, s katero potonemo jajee in ga lahko tudi vzamemo iz kozarea ter nato obrišemo s krjH>.
Ko je vse izvršeno, t. j. bar-vanjevin opisovanje, prebode-mo jajce na obeli konicah in izpihamo tekočino. Nato segrevamo pisano jajce nad svetilko (petrolejko) in vosek se prične topiti. Vosek brišemo o-ziroma odstranjujemo s krpo. Pisanica je izgotovljena. Zdaj lahko potegnemo skozi jamici na jajcu barvaste niti, ki jih spodaj zavozlamo v (»entljo. Tedaj dobimo pisanico, ki jo lahko obesimo v sobi n. pr. v kotu pod razpelam. Prazne pi saniee so jako praktične, ker so bolj stalne. Kuhana jajea pa se rada usmiadijo ali p.» propuščajo beljak, ki nam or-namente le pokvari.
Trdo kuhane pisanice lahko izdelujemo, če jajce poprej skuhamo in ga nato okrašujemo, bravamo ter nato odstra-uujemo vosek, na način, ki smo ga zgoraj opisali. Vosek
ZA KRATEK CAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAfE ŽIVALI. 7*2 bi runi. (Vm .....................S®
GODteVSKI KATKKIZFM. «1 Mn.nl . Ona	.25
CUMORKSiiL iN CiKOTK.SK K. I'M* stran L Ona	.80
Trtla Til. Cena	1.— 13 KRATKOf ASM H ZliOIHIlC. 72 sir. Cena
PO STRANI KLOKCK. 1.V.I strani. Ona ________3S
POL LITRA VIPAVCA. n-l>al Frtgel. 1.10 str.	.60
PRKDTKŽANI, PKKSKKN IN DRlIil SVKT-
KIK1 V GRAMOFONU. 118 struni. Ceua .. .25
SANJSKA KNJH.A ..........................6«
SLOVENSKI &ALJ1YEC. s*. »ttanL Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JM»
TIK ZA I KONTO. 130 strani Ona .......... .7®
TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. G7 si rani. Cena JM TRENTTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje l mil Aalolgrn ** Vse nafte").
......................
IW ran:.
ŽENIM NA&E KOI'RNEl.E. ill strani Ona .43 TE KNJIGE LAHKO KAROČITB PRI;

KNJIGARNA "GLAS NARODA
til WIST IMh HTRMT
lanczz../
je, da so ga malo preiskali in njegov sum se je izkazal za u pravieeiieira. Mladi lepi John ki mu je rjava moška obleka lahko od-tranimo tudi z ostrim tako dobro pristojala, >e je nožem, ako smo jajce nekoli- prelevil v 17 letno.loan Hazel
ko segreli iu s tem omehčali vosek. Tudi surova jajca, ki
Lailcovo, med tem ko se je nje pajdaš predstavil sedaj
so okrašena in barvana, lahko pravilno kot .fames .Johnson
kuhamo, toda pri tem kaj ra-
da po«'i j o.
TATICA V MOŠKI OBLEKI
Da je mlada Joan potovala p
vet li v moški obleki, je imel j svoje tehtne i;tzlo:re. Polieija je ohoji«*o namreč že dol^o skala zavoljo nekih tatvin Iti seilaj ju je po naključju ujt la iv Port u Kriiiu.
SLOVAKI ORGANIZIRAJO SVOJO ARMADO.
V neki kavarni .- Portu Kri mi na angleškem otoku Manu so prijeli dva miada človeka, ko sta hotela ukrasti manjšo; vsoto. Izdala sta se za bratu Johna in Jamesa Osbomea. Slovaški minister za utirod-Ko je )H>zneje višji policij- (no obrambo, polkovnik ("alto*. ski častnik pregledoval stražo je imenoval izmed absolventov v zfiporu, se mu je John Za- i vojne šole nove člane slovaš-zdel nekam sumljiv. Ukrenil kega generalnega štaba. Vo-
«w VORK. N. \
jaške formaeije >e dopolnijo z rezervnimi častniki tako, da zasedejo v vsaki edinici poveljniška mesta .slovaški častniki. I*o potrebi Ih»«1o eastnike pred-ht^ali y.;t aktiva<-ijo in jih |m>-zivali na orož:u> vaje.
LJUBEZEN OB HIŠNEM VHODU.
l>olgo časa ho imeli zaljuh Ijmiei v Pragi posebno pravico, ki >o jo sedaj, ko (»odirajo sta ro baročno hišo oh Karlovem tr.!*ii, iziruhili.
Ta ilriša, ki je bila nekoč hir^t čeških kraljev, je imela vhod s posebnimi pravicami za zaljubljene dvojice. Kdor je hote! svoji izvoljenki nekaj s|»o-ročiti. ,pa ji ni mogel pisati domov, je svoje ^x»ročilo na-čeekal enostavno mi steno pri vhodu. Stena je bila razdelje-
KKETA1NJE
PARNLKOV
SHIPPING NEW.^
ODPLtTJA — Mrtfta APR1L%
U. aprila:
CulumlMM v Krcujcu ,
r_*. aprilu :
St. I ^ >n is v U a m t <ury
14.	aprila : Bremen v Kremen
15.	aprila :
Ai|uitauia v CberttuurK Salurnia v Trat 17. aprila:
New York ▼ llauiburp IS. aprila :
l*t> (Wrasse v Havre 11». aprila :
Hansa v Haiiiburi; "JU. aprila:
lie Fran<-e v Havre
'JI. aprila :
Qut-cii .Mary v (_'lirb<iurj£ J"J. aprila: Kes v <;♦•!!««a
jr.. aprila :
J'uri'pa v Kremen
aprila : Cuute «11 Savc'a v <>fin>a Aipiitania t CberlMmric Parts v Havre
ODPLI TJA — Mesrra Maja
u. maja: Normam lie v Havre HaiuPuri; v llumbur^ 5. maja:
Kremen v Kremen 6 lua ja :
Vulcania v . Trst lv). maja :
yuiru Marv v C'berlx nrg New Yurk v HauiUur^ I J. maja:
Eurupa r Kremen 1-1. uiaja :
He <Je KraiM-e v Havre l(ex t <teu<>a 17. uiaja :
Aipiitatiiii v t "lierlmurc
Hansa v Hamburg Nonnautlie v Havrj Lil. maja:
Saturnia v Trst Columbus v Kremen 23. maja :
\ieuw Amsterdam v Koubt^ne •J4. maja:
yuei'ii Mary v Cherta»unc Iteutsebland v Hamburg
maja : Ctiamplain v Havre
maja : Ur«>iit*-n v Hreiuen
■J7. maja :
Conte • li Savoin * <»eu«>a
■51. utaja :
Aapiitauia v <*h*TlM>nrc Hamburg r llauiburg Noriuamlie v Havre
na v enaka polja in vsaka dvojica je spoštovala polje, ki si y;a je že druga dvojica izbrala.
Tako so se praški fantje in dekleta dogovarjali za sestanke, zavoljo katerih ,se osebno niso mogli domeniti. Sedaj pada stara hiša pod kraui]>om in ž njo rzirinja ena izmed najzanimivejših starih praških tradicij.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni* Ških slik. Naročite jo 2e vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov. Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —

■ . T ^
*
ti-V. -
$,1.
V	v ^
• >> -
I 4	>
V	■*
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinj iko jesero
216 WEST 18th STREET. NEW YORK