Priprave na referendum za samoprispevek v naši :ini se bližajo koncu. Pred-itvo občinske konference |DL Velenje je na 15. seji. v © dopoldne, ugotovilo, so v vseh krajevnih skupnih že sprejeli predloge amov objektov, katere | bi zgradili z denarjem, mim s samoprispevkom v lednjem petletnem ob-bbju. Zborukrajanov so bili ivsod dobro obiskani in ivni ljudje ter občani so s in z večinskim glasova-za predlagani program ijbolje potrjevali, da si želi-ludi v prihodnje enako ter razvoj.
lani predsedstva občinske mference so na seji obrav-vali k nadaljnjo dejavnost 20. aprila, ko se bomo v t25. krajevnih skupnostih občine odločali za novi fvni samoprispevek ozi-za uresničitev gesla BtADILl SMO. GRADI-GRADITI MORAMO, rejeli so sklep o sklicu ine seje družbenopolitič-zbora skupščine občine finske konference za 15. L Na njej bodo še enkrat
obravnavali priprave na referendum. vzporedno s tem pa tudi vprašanja za boljše gospodarjenje. Konkretizirali bodo naloge in posamezne ukrepe, imenovali pa tudi operativne akcijske štabe po krajevnih skupnostih.
Dejavnosti glede končnih priprav na ta naš pomemben dan seveda še naprej tečejo v krajevnih skupnostih, v tem pa ne bi smeli zaostajati tudi v organizacijah združenega dela. Tako so te dni sklicali predstavnike naših kolektivov in se dogovorili, kako se bodo vključili v akcijo. 14. aprila naj bi bili v vseh krajevnih skupnostih sestanki svetov skupnosti in predsedstev krajevnih konferenc SZDL. V začetku prihodnjega tedna bo izšla posebna številka Našega časa s podrobnim opisom oziroma predstavitvijo objektov, ki naj bi jih zgradili z denarjem tretjega samoprispevka.
Na sobotni seji so člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje izrekli tudi prepričanje, da se bomo na 20. april pripravili kar najbolj manifestativno — z
okrasitvijo izložb, objektov, s transparenti, da bi tudi tako izrazili našo pripravljenost za obogatitev dosedanjih dosežkov .
Dakafimo, v čem je moč naših samoupravnih ortnsov in odločitev!
10. majav Velenju
Programsko volilna seja OKZK
Na zadnjih dveh sejah je komite občinske konference ZK Velenje obravnaval priprave na programsko volilno sejo občinske konference ZK. ki bo. kot predvidevajo. 10. maja.
V tej zvezi so sprejeli predlog statutarnih sprememb in sklepa o organiziranosti ZK in njenih organov v Šaleški dolini. Na zadnji seji. ki je bila 3. aprila, so obravnavali tudi že predlog kadrovskih popolnitev občinske konference ZK in njenih organov ter predloge kandidatov za prvega predsednika občinske konference ZK Velenje z enoletnim mandatom.
Imenovana pa je -bila posebna delovna skupina, ki bo pripravila poročilo o dehrob-činske konference ZK Velenje. Gradivo in kadrovske predloge bodo obravnavali na sestankih v osnovnih organizacijah ZK v Šaleški dolini do konca meseca aprila. Za bližnjo programsko volilno sejo občinske konference ZK Velenje bo vsaka osnovna organizacija ZK izvolila po enega delegata.
4. aprila so obiskali sozd Gorenje predstavniki izvršnega sveta skupščine SRS, gospodarske zbornice Slovenije in centralnega komiteja ZKS. Vodil jih je predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja sozda Gorenje, dipl. inž. Gregor Švajger je uvodoma goste podrobno seznanil s položajem in razvojnimi načrti tega pomembnega gospodarskega sistema.
Med pogovorom so bila v središču pozornosti prizadevanja za zagotovitev normalne proizvodnje, vključevanje v mednarodno delitev dela ter v okviru prestrukturiranja proizvodnje razvoj poslovnega računalništva kot perspektivnega programa, še posebej za tovarne Gorenje v Velenju.
O pogovorih v sozdu ročamo na 3. strani.
Gorenje podrobneje po-
Zagorelo bo sto kresov
V Šaleški dolini bomo tudi letos proslavili s številnimi
Osvobodilne fronte slovenskega naroda in delavski praznik 1. maj. Celotno praznovanje bo v sebi strnilo 30 let našega samoupravljanja pod vodstvom tovariša Tita. saj je geslo letošnjega praznovanja UTRDIMO TITOVO POT SAMOUPRAVLJANJA S ŠF. BOLJŠIMI DOSEŽKI.
Mejni koncert
Kajuhovci pripravili bogat izbor
domu kulture v Velenju >il v soboto zvečer sla-itni koncert moškega skega zbora Kajuh Vele-ob njegovem 60-letnem ivanju.
pst desetletij je dolga fl, Veliko pevcev se je v
■psu zvrstilo v zboru, pa več pevovodij. Na kon-soKajuhovci povabili vse s, ki so kdajkoli peli v ru in seveda tudi vse živeče ivodje ter se jim ob tem inem trenutku še enkrat
zahvalili za dolgoletno kulturno poslanstvo zbora; ki goji partizansko in umetno pesem.
Pod vodstvom sedanjega dirigenta Zmaga Frankoviča je zapel zbor. ki je hkrati proslavil 36-letnico smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha, po katerem je prevzel ime leta 1956, kar 18 pesmi. Vmes so podelili članom zbora zlata in srebrna Gallusova odličja. posebna priznanja pa so prejeli zboro-
vodje. ki so v posameznih obdobjih vodili zbor. Izmed njih sta se jubilejnega koncerta udeležila Ludvik Glavnik in Friderik Beuermann.
Gledalci, ki so prišli na koncert, so z iskrenim ploskanjem izrekli Kajuhovcem najlepšo zahvalo za njihovo dolgoletno in bogato delo. Za jubilej sta zboru čestitala tudi predsednik občinske zveze kulturnih organizacij občine Velenje Karel Kordež ter taj-
nik te zveze Vinko Šmajs in ob tej priložnosti izrekla željo, da bi člani zbora tudi v bodoče nadaljevali svoje bogato pevsko izročilo. Čestitko sta jim na koncertu izrekla tudi predstavnika rudarske eodbe.
Gotovo so si Kajuhovci ob tem visokem jubileju zaslužili pozornost še koga drugega. Zal. te ni bilo. niti jim pozornosti niso izkazali s prisotnostjo v dvorani.
(sv)
vci ob jubilejnem koncertu
Osrednja proslava ob dnevu osvobodilne fronte slo-i naroda bo 25. aprila v domu kulture v Velenju. Združena bo s koncertom dekliškega pevskega zbora velenjske gimnazije in mešanega mladinskega pevskega zbora gimnazije Celje. Med koncertom bodo podelili tudi priznanja osvobodilne fronte.
Podobno kot že nekaj let. bo tudi letos na predvečer 1. maja baklada po ulicah Velenja. ki pa se tokrat ne bo zlila v Rdečo dvorano, ampak na Titov trg. kjer bo nato srečanje delovnih ljudi in občanov s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali velenjski godbeniki. mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, necitatorji amaterskega gledališča Velenje in skupini Ave ter Pepel in kri.
Letos se je organizator odpovedal zaradi varčevanja tradicionalnemu ognjemetu z velenjskega gradu, njegova, želja pa je. da bi v zameno za to na predvečer 1. maja zagorelo po vseh vrhovih naše občine kar največ kresov.
V	dneh pred praznikom bo tudi svečana seja občinskega svetazvezesindikatov Velenje. Na njej bodo podelili srebrne znake sindikatov ter priznanja in nagrade najuspešnejšim racionalizatorjem in inovatorjem.
Na praznični dan bodo godbeniki že navsezgodaj igrali budnice. praznik pa naj bi vsi delovni ljudje in občani preživeli na Paškem Kozjaku ali na izletih v okoliške kraje.
V	praznovanje 1. maja in dneva osvobodilne fronte bo letos vključen tudi sprejem štafete mladosti z najlepšimi željami tovarišu Titu za rojstni dan. Štafeto bodo mladi prinesli na Titov trg v Velenju 27. aprila popoldne.
V	Šaleški dolini bodo v počastitev teh dveh praznikov še vrsta drugih manifestacij. V nedeljo, 27. aprila bo komisija za rekreacijo pri občinskem
sindikalnem svetu organizirala že tradicionalni trim pohod na Paški Kozjak dan pred tem pa bo v Šoštanju turnir v malem nogometu, v Topolšici pa turnir ženskih ekip v odbojki. Praznik bodo olepšali tudi mladi iz vseh osnovnih šol z likovnim ustvarjanjem na temo Mladost v moji domovini.
Obisk vRB(
Največje zlo-nelikvidnost
in cene
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje sta v petek. 4. aprila obiskala izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Martin Mlinar in sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik.
v
Med pogovorom, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinske konference ZKS občinskega sveta ZSS in občinskega izvršnega sveta, so gosta seznanili s trenutnim položajem kombinata, posebej pa še s v zvezi z nelikvidnostjo. ki vse bolj tare rudnik lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj, in uvozom opreme in reprodukcijskih materialov za potrebe premogovnika.
Ker celoviti družbenoekonomski odnosi v slovenskem elektrogospodarstvu še niso uveljavljeni, se srečujejo v rudnikih premoga in v termoelektrarnah z vse večjimi težavami, ki jih sami ne morejo razrešiti. Zaradi nepriznanih in nerealiziranih cen pa beležijo na primer, že na začetku leta v velenjskem premogovniku in v šoštanjskih termoelektrarnah izgubo; po prvih treh mesecih jo bo, kot ocenjujejo, skupaj okrog 336 milijonov dinarjev. Več o tem na 3. strani.
gredo h koncu
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
roxvi
ŠTEVILKA 14 (526)	VELENJE, 11. APRILA 1980	CENA 5 dinarjev	YU ISSN 0350-5561
ed tretjim referendumom
riprave na pomembno odločitev
Obfiinska konferenca ZKS Mozirje
Seja izvršnega sveta SO Velenje
Ugodna ocena razmer
Na nedavni seji občinske konference ZK Mozirje so Člani največ pozornosti namenili oceni aktualnega družbeno-političnega položaja in varnostnih razmer v Gornji Savinjski dolini. Temeljno vsebinsko vprašanje v tem sklopu je seveda bilo uresničevanje vloge zveze komunistov na vseh področjih družbenopolitičnega življenja v prvih letošnjih mesecih, še zlasti glede na sklepe S. in 6. seje centralnega komiteja ZK Slovenije. V tem obdobju so se komunisti, in se seveda še, soočali z mnogimi zahtevnimi nalogami, ki jih je terjalo uresničevanje ukrepov za ekonomsko stabilizacijo, zaostrene mednarodne razmere prav tako in zdravstveno stanje predsednika Tita še posebej.
Komunisti mozirske občine so pri tem ugotovili, da so razmere v Gornji Savinjski dolini ugodne, da so vsi družbeno-politični dejavniki delovali aktivno in uspešno. Napredek je zlasti opazen pri vsebinski usmerjenosti dela zveze komunistov in vseh ostalih družbe-no-političnih organizacij. V veliki meri so namreč v večini sredin presegli posplošene razprave, odkrito in kritično soočanje z vsemi problemi in nalogami pa je seveda pospešilo odkrivanje slabosti. Na takšen način in z izkušnjami, ki so jih ob tem pridobili, so znatno okrepili tudi oblikovanje konkretnih rešitev in uresničevanje sprejetih ukrepov.
Veliko delovnih naporov je bilo treba nameniti ekonomski stabilizaciji, kjer težav ne manjka, zlasti na področju rasti dohodka in vseh oblik potrošnje. Člani občinske konference so kritično ovrednotili rezultate gospodarjenja v preteklem letu, ki so zaostali za predvidevanji, predvsem glede rasti dohodka. O tem pričajo zaključni računi, ki so poleg tega v nekaterih sredinah sestavljeni preveč enostransko in jih morajo takoj dopolniti z ukrepi za boljše delo v bodoče.
tudi ukrepe za ustalitev gospodarskih tokov so sprejeli v vseh sredinah in jih večinoma dosledno izvajajo. Zal pa se pojavljajo tudi sredine, ki se vsega lotevajo bolj deklarativno in so med drugim tudi kršile resolucijska načela pri izplačilu osebnih dohodkov. O odgovornosti in o nalogah komunistov v teh okoljih vsekakor ni potrebno razpravljati. Z izgubami se v gospodarstvu mozirske občine ne soočajo več, vendar stanje vseeno ni najbolj ugodno, saj v nekaterih temeljnih organizacijah poslujejo na robu rentabilnosti. Pri tem se pojavlja tudi nekaj objektivnih težav, kar v največji meri velja za preskrbo z lesno surovino, ki pa je za uspešnost gospodarstva Gornje Savinjske doline odločilnega pomena.
Na seji konference je prevladalo tudi mišljenje, da so politično varnostne razmere v občini dokaj ugodne, da so vse vrste kriminalitete v upadanju, prekrškov s političnim obeležjem pa prav tako še niso zabeležili. V zadnjem obdobju veljajo pohvalne ocene delovanju narodne zaščite, zelo uspešen pa je bil tudi začetek delovanja komitejev za SLO in družbeno samozaščito. Težave so se sicer pojavljale, vendar le na račun preslabotne idejno-politične usposobljenosti in ne na račun premalo odgovornega dela. Zelo uspešno je bilo delovanje občinskega komiteja, ki je v razmeroma kratkem času svojega delovanja opravil veliko dela in pridobil mnogo dragocenih izkušenj na področju podružbljanja varnostnih in obrambnih priprav.
Člani občinske konference - ZK Mozirje so dobro ocenili tudi januarske zbore občanov, na koncu so sprejeli še spremembe in dopolnitve statutarnega sklepa, ustanovili so osnovno organizacijo ZK v zdravstvu in se pogovorili o pripravah na programsko in volilno konferenco.
J. P.
Mladi Šaleške doline
Ocenili dosedanje delo
Prejšnji petek je bila seja konference občinske konference ZSMS Velenje. Mladi so na seji spregovorili o delu v preteklem mandatnem obdobju ter o programskih usmeritvah v prihodnje.
Med delegati je prevladovalo mnenje, da je bilo delo v prete-
„na5 čas", glasilo szdl, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova
'..NAS ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. "Januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik . ..ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAS ČAS" od L marca 1973 naprej.
Uredništvo: Marjan Lipovšek (Direktor in glavni uredqik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Boris Zakošek, Mira Zakošek ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova 10, poštni predal 89, telefoni (063) 850—087, 850—316, 850—317 — Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 dinarjev).
žiro račun pri SDK, podružnica Velenje' 52800 — 603 — 38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAS ČAS" se po mnenju
Sekretariata za informacij; izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
0 usmerjenem izobraževanju
Pretekli ponedeljek je bila v Velenju 68. redna seja občinskega izvršnega sveta.
Člani sveta so največ razpravljali o mreži šol usmerjenega izobraževanja v celjski regiji za šolsko leto 1980/81. Ker se pri prehodu na usmerjeno izobraževanje pojavlja še vrsta nerešenih vprašanj, je izvršni svet skupščine občine Velenje v živahni razpravi izrazil mnenje, naj se sistem usmerjenega izobraževanja v prihodnjem šolskem letu temeljito in dokončno pripravi, v šolskem letu. 1981/82 pa naj bi začeli z njegovim uresničevanjem v praksi. Koordinacijskemu odboru za usmerjeno izobraževanje pri komiteju za družbene dejavnosti pa je izvršni svet dal pobudo, naj poleg izobraževalnih programov, za katere je dogovorjeno, da se bodo izvajali v Velenju, prouči še možnosti ustanavljanja dislociranih oddelkov programov, za katere bodo izobraževali drugi centri.
Občinski izvršni svet je na ponedeljkovi seji razpravljal tudi o pokrivanju izgube v prometu svežega mesa na območju občine Velenje. Celjska mesna industrija je v lanskem letu zabeležila 18.473.430 dinarjev izgube, ki je nastala zaradi prevelikega razko-
raka v nabavnih in prodajnih cenah mesa. Te razlike so v lanskem letu znašale 35.830.193 dinaijev od tega pri svinjini 26.216.339 dinarjev. Po predlogu sveta osmih občin celjske regije, naj bi polovico izgube pokrili s sredstvi republiških rezerv, polovico pa z rezervnimi skladi občin celjske regije. Člani izvršnega sveta so v razpravi poudarili, da zahteva problematika preskrbe z mesom odgovorno, hitro in učinkovito reševanje v regiji in celotni republiki predvsem znotraj samoupravne interesne skupnosti za preskrbo. Ob tem so sprejeli tudi sklep, da se iz občinskega rezervnega sklada po ključu, ki ga je pripravil svet osmih občin v sodelovanju s celjsko mesno industrijo. nameni tej organizaciji združenega dela 2.220.000 dinarjev povratnih sredstev za pokrivanje izgub v poslovanju.
Na 68. seji so člani izvršnega sveta pregledali tudi poročilo o uporabnikih družbenih sredstev, ki do konca meseca februarja pri izplačilih osebnih dohodkov niso upoštevali resolucijskih obveznosti. Kot je zapisano v poročilu je teh uporabnikov 27, med njimi 8 takih, ki so izplačila prekoračili za več kot 6 odstotkov.
J. K.
Temeljna banka Velenje
Naloženih premalo sredstev
/
združenega dela
klosti dokaj uspešno, prisotne pa so bile tudi manjše pomanjkljivosti in nedorečenosti, ki bi jih morali v prihodnje odpraviti in tako še izboljšati delo mladine v občini Velenje. Še več pozornosti naj bi namenili delovanju osnovnih organizacij, ki pa se morajo truditi, da bodo z bogatim in raznovrstnim delovanjem v svojo sredino pritegnile čimveč trenutno neaktivnih mladincev.
V prihodnjem mandatnem obdobju je potrebno poiskati poti in možnosti za kvalitetnejše sodelovanje občinske konference ZSMS z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Dogovoriti se je potrebno za skupne akcije, pri katerih pa mladim ne sme biti dodeljena le drugorazredna vloga, ampak morajo biti umni soustvarjalci naše prihodnosti. Dani trenutek nudi takšno možnost povezovanja in sodelovanja pri uresničevanju ekonomske stabilizacije.
Veliko pozornosti mora mladinska organizacija tudi v prihodnje nameniti kadrovanju in ustreznemu idejnopolitičnemu usposabljanju. Dobro delo na področju SLO in DS ter pri ohranjevanju tradicij NOB pa naj bo za zgled ostalim komisijam in dejavnostim pri občinski konferenci ZSMS.
Na seji konference občinske konference so mladi imenovali tudi področno konferenco Mladih v kmetijstvu ter podali razre-šnico dosedanjim organom občinske konference ZSMS Velenje.
/ Izvoljeni so bili novi organi in sicer trinajstčlansko predsedstvo, sekretar ter komisije. Sprejet pa je bil tudi D red log, da se na prihodnji seji- občinske konference izvoli tudi predsednik.
Ob koncu se je so mladi spregovorili še o pripravah na tretji referendum ter o zadolžitvah, ki naj bi jih ob tej akciji sprejeli in uresničili.
B. Z.
V preteklem letu je imela Ljubljanska banka, temeljna banka Velenje 345.358.000 din prihodkov, tako, da so bili skupni prihodki v primerjavi z letom 1978 preseženi za 34 odstotkov, v primerjavi s planom pa za 8 odstotkov. Skupni odhodki pa so se v letu 1979 povečali za 30 odstotkov in so presegali plan za 2 odstotka.
Temeljna banka Velenje je torej v preteklem letu poslovala uspešno, saj je po obračunu odhodkov ostal skupni dohodek v višini 86.176.000 din, ki je bil razporejen med članice temeljne banke na osnovi ustreznega samoupravnega sporazuma.
In kakšne so napovedi bančnih strokovnjakov za letošnje leto? Po predvidevanjih naj bi bil dosežen prihodek v višini 384.912.000 din, kar bi predstavljalo 11 odstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom. Odhodki pa bi se povečali za 8 odstotkov ter dosegali vrednost 281.215.000 din. Skupni dohodek bi bil tako lahko večji za 20 odstotkov.
Glavni vir načrtovanih prihodkov so obresti za dane kredite, saj predstavljajo 96 odstotkov vseh prihodkov. Hitreje naj bi -^naraščali dolgoročni krediti, predvsem krediti odobreni trgovskim organizacijam za prodajo izdelkov TGO Gorenje. Pri
kreditiranju prebivalstva je predviden porast predvsem pri kreditih za stanovanjsko izgradnjo, v rahlem porastu pa bodo tudi krediti dani gospodarskim organizacijam.
Med prihodki je precejšen porast predviden tudi pri prejetih nadomestilih za bančne storitve.
Prav tako, kot predstavljajo glavni vir prihodkov obresti za dane kredite, so tudi v strukturi odhodkov največja postavka obresti za prejete kredite in sredstva. Vezana sredstva gospodarstva bodo po predvidevanjih v tem letu rasla počasneje kot lani. Načrtovana pa je boljša likvidnost banke.
Tudi letos se bo nadaljevala akcija izplačevanja osebnih dohodkov preko hranilnih vlog in tekočih računov, saj postajajo sredstva prebivalstva vse pomembnejši vir financiranja gospodarstva.
Zaskrbljujoče z vidika celotnega gospodarstva pa je, da so sredstva združenega dela v banki manjša od kreditov, ki jih tu najemajo organizacije združenega dela. Stabilizacijski ukrepi, omejevanje zadovoljevanja splošnih in skupnih družbenih potreb pa naj bi sčasoma izboljšali materialni položaj združenega dela, obogatili sklad akumulacije in rezerv, povečali sposobnost samoflnanciranja gospodarstva ter zmanjšali stopnjo njegove zadolženosti.	B. Z.
Društvo upokojencev Velenje
Srebrni jubilej
V	letošnjem letu praznuje društvo upokojencev srebrni jubilej. Člani društva si prizadevajo, da bi 25-letnico delovanja proslavili s številnimi delovnimi uspehi, pokrovitelj prireditve pa je občinski sindikalni svet.
V	počastitev 25-letnice delovanja bo društ\«o upokojencev Velenje v Zavodnjah organiziralo posvetovanje, na katerem bodo sodelovali predstavniki tovrstnih društev iz zasavske, celjske in koroške regije. V programu praznovanja so skupaj s pokroviteljem načrtovali tudi pevsko revijo
s upokojenskim društvom Šmartno ob Paki, vendar pa zaradi pomanjkanja sredstev te naloge ne bodo mogli uresničiti. S pevskim zborom in sodelovanjem na bakladi pa se bodo vključili v občinsko prireditev ob praznovanju mednarodnega praznika dela — 1. maja.
Člani društva upokojencev Velenje si prizadevajo, da bi 25-letnico delovanja proslavili s kar najmanjšo porabo sredstev ter se tako vključili v stabilizacijska prizadevanja naše občine, praznik pa kljub temu dostojno po-, častili.
VEPLAS VELENJE
TOZD GALIP
Komisija za delovna razmerja TOZD Galip
OBJAVLJA prosta dela in naloge
1.	OBRATOVODJE GUMBARNE
Pogoj: višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri ter 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del.
2.	IZMENOVODJE GUMBARNE
Pogoj: srednješolska izobrazba strojne smeri ter vsaj 1 leto delovnih izkušeni.
3.	MONTERJA - KLJUČAVNIČARJA
Pogoj: KV ključavničar in 1 leto delovnjh izkušenj.
Ponovno pa objavlja prosta dela in naloge
4.	VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA TOZD
Pogoj: višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri ter 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj pri oprav-
;	Ijanju podobnih del.
Za.navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v roku 15 dni po objavi na naslov Veplas Velenje, Celjska 35. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po preteku roka za sprejem prijav.
REK VELENJE
DO ELEKTROSTROJNA OPREMA
Komisija za delovna razmerja DSSS
Komisija za delovna razmerja pri delavskem svetu DSSS
OBJAVLJA prosta dela in naloge
strojepiske
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	nižja strokovna izobrazba — administrativne smeri;
—	oziroma nadaljevalni strojepisni tečaj;
—	6 mesecev oz. 1 leto delovnih izkušenj;
—	poskusno delo traja 60 dni.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni od objave.
O odločitvi komisije bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev spre- J jema komisija za delovna razmerja DSSS DO ELEKTRO-3 STROJNA OPREMA, Preloge b. št., p. Velenje, 63320 Velenje.
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PRENO^J IN DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE p. o.
TOPLOVOD
VELENJE
Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA dela in naloge
VZDRŽEVALCA toplotnih naprav
Pogoj:
—	KV ključavničar z znanjem avtogenega varjenja;
—	odslužen vojaški rok ter
—	najmanj tri leta delovnih izkušenj.
VZDRŽEVALCA elektro del
Pogoj:
—	KV elektrikar;
—	odslužen vojaški rok ter
—	najmanj tri leta delovnih izkušenj.
Vloge pošljite na naslov delovne organizacije — komisiji za delovna razmerja, v roku 15 dni od objave v časopisu.
Pogovori v sozdu Gorenje
Združiti znanje na dohodkovnih osnovah
Številka 14 (526) - 11. aprila 1980
:
V središču pozornosti
Položaj rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje
w
Čimprej celoviti družbenoekonomski
odnosi v
slovenskem elektrogospodarstvu
Velenjski rudarsko elektroenergetski kombinat, točneje njegov nergetski del, je znova v nezavidljivem finančnem položaju. Podobno kot že lansko leto izkazujejo rudnik lignita Velenje in irmoelektrarne Šoštanj izgubo; ačunajo, da jo bo za obdobje pmh treh mesecev letošnjega leta skupaj okrog 336 milijonov dinarjev, in to zaradi nepriznanih in (realiziranih cen.
Rudnik lignita Velenje, denimo, posluje že dalj časa z motnjami. Ob koncu preteklega leta so lahko omenili za rezervni sklad samo 10 Idijonov dinarjev, ob tem pa niti dinarja za poslovni sklad in za ilad skupne porabe. Samo za izplačilo regresov za letni dopust, pi za topli obrok in za druga nujna izplačila iz sklada skupne po-ta|x potrebujejo 84 milijonov dinarjev. Vendar pa še zdaj ne vedo, kdaj bodo dobili ta denar. S tekočim prihodkom lahko letos Igotovijo le denar za izplačilo Mbnih dohodkov, pa obveznosti po dolžniško upniškem razmerju ■ za materialne stroške. Ni pa de-[mrja za raziskave, investicije, [produkcijski material, pa tudi za plačilo rudarskih škod. S podobnimi težavami se srečujejo Udi v šoštanjskih termoelektrarnah, Ker poslujejo vsa leta na robu ■tabilnosti obratna sredstva, uumljivo, ne morejo povečevati. Na deponiji bi moralo biti vsaj Bilijon ton premoga, za to pa bi
rabili od 400 do 500 milijonov dinarjev obratnih sredstev. Za rešitev likvidnostnih težay in za normalno poslovanje bi v velenjskem premogovniku in v šoštanjskih termoelektrarnah rabili, po zadnjih ocenah, okrog 600 milijonov dinarjev obratnih sredstev.
Težave okrog nelikvidnosti ne obremenjujejo delavce v obeh organizacijah združenega dela samo operativno, pač pa pomembno vplivajo tudi na porabo dohodka oziroma na odliv dohodka v temeljne banke. Samo šoštanjske termoelektrarne, na primer, so lani plačale kar 50 milijonov dinarjev zamudnih obresti za posojila!
Razumljivo je, da položaj, v kakršnem se je znašel velenjski rudarsko elektroenergetski kombinat, terja odločne ukrepe tudi znotraj sestavljene organizacije združenega dela združena elektrogospodarska podjetja in interesne skupnosti elektrogospodarstva. Tudi zaradi nejasno razmejenih pravic, predvsem pa še odgovornosti, v zadnjem času, kot je mogoče ugotavljati, nI bil zabeležen napredek v organiziranosti slovenskega elektrogospodarstva. Oceniti pa bo treba tudi sposobnost delovanja samoupravnih mehanizmov sozda EGS in interesne skupnosti elektrogospodarstva.
Na velike likvidnostne težave, v katerih so se znašli rudnik lignita Velenje in termoelektrarne Šo-
štanj, zagotovo pomembno vpliva velika disperzija finančnih sredstev v slovenskem elektrogospodarstvu. Sedanja praksa, ko morajo organizacije združenega dela oziroma temeljne banke, kjer so premogovniki oziroma elektrarne, z lastnim potencialom reševati vse likvidnostne težave, je nesprejemljiva in nevzdržna. Financiranje zalog premoga za termoelektrarne, denimo, ni naloga premogovnikov oziroma termoelektrarn ali pa temeljnih bank, pač pa celotnega elektrogospodarstva. Ugotavljati je nadalje mogoče, da se obratna sredstva V premogovnikih, pa tudi v termoelektrarnah, ne obnavljajo oziroma krepijo, pri čemer je na dlani dejstvo, da si zagotovo premogovniki ne morejo in tudi v prihodnje ne bodo morali sami zagotavljati potrebnih obratnih sredstev.
Ob vsem tem kaže opozoriti na dejstvo, da v vsej celovitosti še zmeraj ni uveljavljena interna banka v okviru sozda EGS in da še zmeraj velja praksa, da se izkupiček za prodano električno energijo, ki zaradi načina zbiranja prihaja s precejšnjo zamudo, zbira na žiro računih tozdov distribucije in dokaj kasno prihaja na žiro raču-
V	temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih šoštanjskih termoelektrarn so na osnovi vsebinsko poglobljenih razprav izoblikovali ustalitvene programe in v njih poudarili, da je uresničevanje nalog, ki iz tega izvirajo, najodgovornejša naloga delavcev v elektrogospodarstvu.
V	skladu z resolucijskimi omejitvami bodo omejili dnevnice, potne stroške, reklamo, reprezentanco, intelektualne storitve, avtorske honorarje in zaposlovanje. Ob tem pa bodo posebno pozornost namenili tistim področjem, kjer lahko dosežejo največje stabilizacijske rezultate. Gre predvsem za boljše izkoriščanje obratovalnih naprav in zmanjševanje, potrebnih količin premoga, za nakup kemikalij na domačem trgu, za razcio-nalno investiranje, za zmanjševanje števila tujih delavcev zlasti pri vzdrževanju in podobno.
Tako so delavci tozd TE§ I v svojem stabilizacijskem programu med drugim izrazili potrebo po čimprejšnji ureditvi dohodkovnih odnosov v sozd REK in elektrogospodarstvu Slovenije ter izpopolnitvi sistema nagrajevanja po delu. Skušali bodo izboljšati disciplino na izmenskem delu ter dosledno izvajati načrt izrabe letnega sklada ur in tako zmanjšati število nadur. Pripravili bodo konkretne izobraževalne načrte in skrbeli za uporabo zaščitnih sredstev ter s tem za odpravljanje delovnih nesreč. Spodbujali bodo inventivno dejavnost, racionalno izrabljali težko gradbeno mehanizacijo, ponovno preverili načrtovalne naložbe in za delovne invalide poiskali ustrezne zaposlitve. Se zlasti pa je pomembna smotrna poraba trdega in tekočega goriva. Namestitev večjega rezervoarja za gorivo, novih instrumentov za merjenje plinov ter novega števca za pretok nafte prav tako sodi v program ustali-tvenih ukrepov.. Pri oprav-
ne tozdov premogovnikov in dokaj kasno prihaja na žiro račune tozdov premogovnikov in elektrarn. Če bi znotraj slovenskega elektrogospodarstva uveljavili načelo skupnega prihodka, bi ves izkupiček za prodano električno energijo prihajal na prehodni žiro račun, od tod pa po dogovorjenih kriterijih . na žiro račune proizvodnih in distribucijskih tozdov. V interni banki sozda EGS pa bi morali, razumljivo, združevati tudi sredstva amortizacije celotnega elektrogospodarstva, tudi distribucije, prav tako pa investicijska sredstva interesne skupnosti elektrogospodarstva.
V rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje podpirajo prizadevanja za novo samoupravno organiziranost elektrogospodarstva v naši republiki, saj si obetajo, da bi bilo mogoče tudi na ta način rešiti prenekatero finančno oziroma likvidnostno težavo, s katero se srečujejo v sedanjem trenutku. Pa tudi sicer je in ostaja uveljavitev celovitih družbenoekonomskih odnosov v slovenskem gospodarstvu prednostna naloga sedanjega trenutka.
MARIJAN LIPOVŠEK
ljanju rednih vzdrževalnih del pa bodo zmanjšali število delavcev iz drugih organizacij združenega dela.
V temeljni organizaciji TES II so se dogovorili, da je treba posebno pozornost nameniti optimalnemu uporabljanju vseh naprav in njihovemu preventivnemu vzdrževanju, zlasti tistemu, ki ga sami opravljajo. Med drugimi stabilizacijskimi ukrepi so zapisali še ureditev specifične porabe goriva, začetek obratovanja naprav za odpraševanje, preverjanje porabe hladilne vode in deionata na vseh blokih ter ustrezno razrešitev vprašanja 5. izmene.
Zaposleni v tozd Vzdrževanje so pri sestavljanju ustali-tvenega programa predvsem -.poudarili, naj se delo v času remonta organizira s čimmanj-šim številom nadur. S kakovostnim kurjenjem je možno prihraniti znatna sredstva, prav tako kot z boljšo organizacijo dela, ki jo bodo poskušali urediti. Pomembne naloge so si zastavili tudi pri zmanjševanju tuje delovne sile in uveljavljanju sistema nagrajevanja po delu. Podobne varčevalne ukrepe kot so delovna disciplina in smotrno izkoriščanje delovnega časa, bodo uresničevali tudi v tozd Inženiring, upoštevajoč pri tem posebne pogoje njihovega dela. Varčevanje na vseh področjih dela je v svojih programih opredelila tudi delovna skupnost skupnih služb, kjer med drugim razmišljajo o celovitem prehodu na drsni delovni čas, ki bi zmanjšal število nadur. V delovni skupnosti Družbena prehrana pa bodo izbirali najugodnejše in najkvalitetnejše ponudnike živilskih izdelkov ter smotrno izkoriščali material za pripravo hrane. .Izven rednega delovnega časa bodo delali le v izrednih primerih, sproti bodo kontrolirali stroške in izboljšali nagrajevanje po delu ter ocene delovnih mest.
J. K7
V petek, 4. aprila je bil v Gorenju zanimiv pogovor o položaju in prihodnjem razvoju te sestavljene organizacije združenega dela. Pogovora so se udeležili dr. Anton Vratušet predsednik izvršnega sveta skupščine SRS, Vitja Rode, podpredsenik republiškega IS, Marko Vraničar in Iztok Vin-kler, člana IS, Andrej Ver bič, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije ter Martin Mlinar, izvršni sekretar predsedstva C K ZK Slovenije.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Gregor Svajger je goste najprej seznanil z lanskoletnimi proizvodnimi in izvoznimi dosežki več kot 17.000 delavcev Gorenja. Posebej je poudarit napore, ki so jih bili vložili v lastno razvojno dejavnost, korenito preusmeritev na domače surovine in v razvoj lastnega poslovnega informacijskega sistema. Beseda pa je tekla še o načrtih za leto 1980, o predvidevanjih za prihodnji srednjeročni razvoj ter o uvajanju poslovnega računalništva.
Osnovna ugotovitev, ki smo jo slišali med pogovorom, je, da položaj sozda Gorenje ni zavidljiv. Predvsem je zaskrbljujoče dejstvo, da se iz leta v leto manjšajo sredstva akumulacije, kar onemogoča prepotrebno modernizacijo in prestrukturiranje proizvodnje. Za letos si je Gorenje zastavilo še posebej obetavne izvozne načrte, na tuje želijo prodati za 170 milijonov dolarjev izdelkov, vendar pa vse kaže, da naloge ne bodo mogli uresničiti. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov in sestavnih delov iz uvoza, doma jih namreč ni mogoče dobiti, so v prvih treh mesecih izgubili kar 80.000 norma ur, na tuje pa so prodali za okrog 5 milijonov dolarjev izdelkov manj, kot bi jih sicer. Z izgradnjo tovarn, kot denimo tovarne kompresorjev v Črnomlju, želijo čimprej zmanjšati
odvisnost od uvoza. Sicer so v TGO Gorenje, kot smo slišali, uspeli za letošnje leto izravnati izvozno — uvozno materialno bilanco; z njo ne načrtujejo uvoza rezervnih delov in opreme. Vprašanje pa je, če bo materialna bilanca obveljala. Naše železarne so Gorenju zagotovile dekapirano in nerjvavečo pločevino samo za prvo polletje. Če bo treba plo-
čevino, ki jo potrebujejo za drugo polletje, uvoziti, bo potrebnih dodatnih 300 milijonov deviznih dinarjev.
Težave so tudi zaradi stalnih pritiskov za zvišanje cen reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, saj iščejo dobavitelji in kooperanti raznorazne načine, da bi se izognili družbenemu nadzoru nad cenami. Dogovarjanje o dohodkovni povezanosti oziroma soodvisnosti v okviru reprodukcijskih celot pa še ni prav zaživelo.
Načrti za ' razvoj v novem srednjeročnem obdobju, to je v letih 1981 — 1985, obetajo Gorenju trdnejšo razvojno perspektivo. V ospredju je prestrukturiranje proizvodnje, uvajanje sodobne tehnologije ter še večja uveljavitev znanja, seveda ob upoštevanju tudi drugih kvalitetnih sprememb. Ker je, denimo, v tovarnah v Velenju oprema tehnološko že iztrošena in zastarela, so pripravili načrt za prestrukturiranje proizvodnje, pri čemer je bilo temeljno vodilo, da naj bi za 1 dolar naložb ustvarili vsaj 2 dolarja izvoza. Sicer želijo do leta 1985 doseči kar 130% pokritje uvoza. Tudi na ta način naj bi zagotovili, da bodo lahko za akumulacijo namenili vsaj 5 do 6 % vrednosti proizvodnje.
Največ pa si v Gorenju obetajo od poslovnega računalništva, ki ga označujejo za perspektivni program sistema Gorenja. Prestrukturiranje proizvodnje je nujnost, da bi tudi po letu 1981 zagotovili tako poslovno uspešnost, ki jo je dosegalo Gorenje pred leti. Razumljivo je, da bo treba zagotoviti pri uveljavljanju poslovnega računalništva kar največje sodelovanje vseh, ki so za njegov razvoj zainteresirani, uveljaviti pa seveda tudi delitev dela, ki je na tem področju še kako nujna. Stališča, sprejeta v gospodarski zbornici Slovenije o razvoju računalništva, zagotavljajo tudi Gorenju hitrejše uveljavljanje hotenj na področju poslovnega računalništva, seveda ob dohodkovnem povezovanju na osnovi interesa vseh, kijih zanima razvoj poslovnega računalništva. Ob tem novem programu je torej treba združiti na celotnem jugoslovanskem tržišču znanje na dohodkovnih osnovah.
Marijan Lipovšek
Toper Šoštanj
Za razvojni program Elkroja
V	šoštanjskem Topru se temeljito pripravljajo na novo samoupravno organiziranost — Bodo že v drugi polovici leta proizvajali otroške hlače?
■ '	3
■ /
V	temeljni organizaciji Toper Šoštanj se srečujejo že vrsto let s precejšnjimi težavami zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije Toper Celje. Prav zaradi tega so v tem tozdu tehnološko zaostajali in tako dosegali relativno slabe proizvodne rezultate. Na to so vseskozi opozarjali in zahtevali. da se tudi njihovi tehnološki pogoji izboljšajo. Ostajalo pa je le pri tem. Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vodstvo tozda so oktobra lani znova zahtevali, da se stanje izboljša in omogočijo zaposlenim v tt^tn tozdu boljši delovni pogoji s sodobno tehnologijo. Ker matična delovna organizacija ni pripravila zadovoljivega predloga, so pričeli razmišljati o združitvi z Elk-rojem iz Mozirja. Toper Celje in F.lkroj Mozirje sta nato predložila razvojna programa za šoštanjsko temeljno organizacijo. Pri tem pa velja omeniti, da predvideva razvojni program "l?lkroja pb-v.sem nov proizvodni program — proizvodnjo otroških hlač. poleg tega pa še sodobno tehnologijo in nove proizvodne prostore. Tudi pro-
iT* ~
V prihodnje bolje
gram Topra predvideva bistvene izboljšave. Družbeno politične organizacije, samoupravni organi in vodstvo šo-štanjskega Topra so oba razvojna programa skrbno preučili. O tem so razpravljala , tudi občinska vodstva. Odločili so se za razvojni program Elkroja. ki jim omogoča hitrejši in uspešnejši razvoj.
Ze ta teden razpravljajo o novem razvojnem programu vsi zaposleni na zborih delavcev. določno pa mij bi seo
: itSvf *s'am6u$ravni ranošti izrekli še ta mesec. Če se bodo delavci odločili za priključitev k Elkroju. bodo že s prvim julijem letos, začeli proizvajati otroške hlače.
S seje DS sozda REK Velenje
Dosegli načrtovano
Delegati delavskega sveta sozda idarsko elektroenergetskega linata Velenje so se v četrtek, aprila seSli na 9. redno sejo. Med so spregovorili o pereči ijskem vprašanju v tem Ilektivu in v občini, se seznanili s dovanjem sozda v preteklem imenovali odbor za praznova-f rudarskega praznika 3. julija in izpisali volitve v samoupravne sozda.
Ko so govorili o perečem stano-ijskem vprašanju v naši občini, [posebej v njihovem kolektivu, so llejali, da to narekuje, da bi morali občinske skupščine eno izmed ijih sej nameniti samo ivinjskim vprašanjem. Od sveta pa bodo posebej li, da pojasni prave vzroke itaostanje v stanovanjski graditvi hA navede ukrepe za razrešenega perečega vprašanja. Ob so samokritično menili, da ijo tudi sami več storiti na tem :jti. Slišali smo, da se tudi 1» delovne organizacije, ki :no sodelujejo pri gradnji ij, ne upoštevajo rokov, pozornost in prizadevnost pa zahtevali še od delegatov, ki L* pred sejami posameznih pogostokrat ne sestajajo, tudi ne udeležujejo sej.
so delegati delavskega razpravljali o poslovanju I v preteklih dvanajstih mese-Ugotovili so, da je bilo inje v preteklem letu dokaj , saj so vse delovne organi-razen šoštanjskih termo-dosegle načrtovani Bi prihodek kot tudi dohodek.
nja električne energije je M v preteklem letu znašala > GWh, kar je le slabih 76 Jtov načrtovane. Seveda pa je 1 reči, da so na to vplivale : hidrološke razmere pa tudi nje s premogom, saj je bilo b koncu leta na zalogi nekaj več tfat 750tisoč ton lignita. Rudarji pa v preteklem letu nakopali i5!5.000 ton premoga in za 15 1 ton presegli ob začetku leta
i proizvodni načrt. Sicer pa poglejmo še nekaj poka-rijev gospodarjenja sozda Rek. ' Ini prihodek so povečali v pri-Ijavi z letom 1978 za 17 odstot-IV. Največji porast so zabeležili v t organizaciji Plastika, in to 1 60 odstotkov, za materialne so skupno porabili 13 tov več denarja kot leto tej. Pri vseh delovnih organiza-li razen v Avtoparku ter EFE so
rastla porabljena sredstva počasneje kot celotni prihodek. Dohodek je bil večji za 25 odstotkov, največji porast pa so zabeležili v Plastiki za 71 odstotkov, najnižjega pa v Avtoparku za 20 odstotkov.
Število zaposlenih so lani povečali le za 49 delavcev oziroma 0,79 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. To je precej manj kot dovoljuje republiška resolucija. Izboljšuje se tudi poklicna struktura zaposlenih, še vedno pa se srečujejo z visoko stopnjo fluktuacije, saj dosega kar 14,2 odstotka. Razmerje med izvozom in uvozom se ni bistveno spremenilo. Z izvozom še vedno pokrivajo le 11,3 odstotke uvoza. V prihodnje si bodo zato prizadevali povečati izvoz v vseh tistih delovnih organi-^ zacijah, kjer je to možno in skušali postopoma nadomeščam uvoženi reprodukcijski material in opremo z domačimi proizvodi.
Da bi v letošnjem letu še bolje gospodarili, so delegati sprejeli več ukrepov. Poudarili so, da morajo vse delovne organizacije in skupnosti v sozdu poleg uresničevanja republiškega dogovora o razporejanju dohodka in čistega dohodka storiti vse, da bodo načrtovane 'naloge kar najbolj uresničile. V zvezi s tem morajo še naprej krepiti dohodkovne odnose na osnovi skupnega prihodka in dohodka. V delovnih organizacijah si morajo prizadevati za zmanjšanje zalog, povečati prizadevanja za povečanje izvoza in nadomeščanje uvoženega materiala z domačim. Kjer pa je ta nujen, je treba pridobiti soglasje v najkrajših možnih rokih. Splošno in skupno porabo bodo omejili na načrtovano višino, odsotnost z dela zaradi bolniške pa na upravičene in nujne primere.
Na seji so delegati med drugim razpravljali tudi o praznovanju letošnjega dneva rudarjev. Poudarili so, da mora biti to praznovanje čimbolj varčno. Imenovali so že 20-članski odbor za proslavo. V nadaljevanju seje so sprejeli sklep o razpisu volitev v samoupravne organe sozda, in sicer v delavski svet in odbor samoupravne delavske kontrole sozda. Volitve naj bi opravili do konca tega meseca.
Ob koncu seje so se delegati zahvalili dosedanjemu predsedniku kolegijskega poslovodnega organa dipl. ing. Mirku Bizjaku za njegov delež pri uveljavljanju kombinata. Omenimo naj, da bo Mirko Bizjak še naprej ostal član kolektiva sozda Rek kot svetovalec.
S. V.
Gospodarska ustalitev
Odgovorne naloge delavcev v elektrarnah
4 i\5	-,-	Iz občine Mozirje			Številka 14 (526) - 11. aprila 1980
					
Iz KS Gornji grad				Neobetavni razvoj kmetijstva	
Trdna vez med šolo in okoljem
Ogrožena socialna varnost
Vsaka osnovna šola mora učencem dati pravo mero splošne vzgoje in znanja ter zadostno osnovo za nadaljnje izobraževanje. Na ta splet dejavnosti se nujno navezuje tudi drugi, prav tako ali še bolj pomemben, oblikovanje celovite osebnosti učencev. Te cilje osemletke lahko dosežejo s svojo družbeno organiziranostjo, s svojim vsebinskim vključevanjem v širšo družbeno skupnost, v delo društev, družbeno-političnih in družbenih ter delovnih in drugih organizacij. S takšnim združevanjem dela se osnovne šole tvorno vraščajo v krajevne skupnosti in obenem oblikujejo delovne navade učencev in njihov odnos do dela. Osnovna šola torej teži k temu, da postane krajevna skupnost ob njej nepogrešljiv dejavnik celovitih družbenih, političnih, ekonomskih, samoupravnih, kulturnih, socialnih in drugih odnosov. Takšnemu cilju se je s svojo dejavnostjo v veliki meri približala osnovna šola Frana Kocbeka v Gornjem gradu.
S krajevno skupnostjo in vsemi njenimi dejavniki je tesno povezana, vendar ta povezava ne velja le za gornjegrajsko osemletko, temveč tudi za podružnični šoli v Novi Štifti in v Šmartnem ob Dreti. Vidnih oblik sodelovanja je obilo. Predpogoj dobrega sodelovanja je seveda dejavno vključevanje prosvetnih delavcev v življenje in delo krajevnih skupnosti. Tega v omenjenih treh krajevnih skupnostih ne manjka, saj večino odgovornih nalog v
družbenopolitičnih organizacijah, društvih ter v organih krajevnih skupnosti opravljajo prav prosvetni delavci.
Zato sodelovanje učencev pri delovnih, kulturnih in političnih akcijah v posameznih krajih ni naključno. Učenci gornjegrajske in obeh podružničnih šol so uredili zelenice, očistili so kraje in Dretino strugo, uredili so okolico šol in v Gornjem gradu pomagali pri izgradnji nogometnega igrišča. Zelo pestra je bila v zadnjem obdobju dejavnost na kulturnem področju. Odveč je poudarjati, da so kulturni programi ob najrazličnejših proslavah in prireditvah domena učencev, lani pa so učenci pripravili še samostojne programe ob občinskem prazniku, ob odkritju spominske plošče društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije, ob srebrnem jubileju Smreke ter ob akciji NNNP. Na šoli so v minulem letu odkrili spominsko ploščo rodoljubu in pobudniku planinstva Franu Kocbeku, pred šolo pa so postavili tudi skulpturo planinca. S pomočjo krajevne skupnosti Gornji grad so v šolskih prostorih pripravili srečanje ostarelih občanov, ob novem letu pa so pripravili igrico in z njo gostovali po vseh krajih Gornje Savinjske doline.
Tudi politične akcije si brez pomoči učencev težko predstavljamo. Najbolj preprosto delo je seveda raznašanje vabil, izdatna pa je bila pomoč učencev pri izvedbi volitev in
referenduma za samoprispevek. Ob praznovanju 70 — letnice rojstva Edvarda Kardelja so sestavili delovni program za učence, učitelje in starše ter ga uspešno uresničujejo.
Učenci izredno aktivno delujejo na področju interesnih dejavnosti. Tu so na prvem mestu pionirska ter mladinska organizacija, pa seveda šolsko športno društvo, kulturno društvo in . taborniška organizacija. Pokrovitelj slednje je Mizarstvo in tesarstvo Smreka, kar je le ena od oblik sodelovanja šole z združenim delom. Poleg vsega tega imajo na gornjegrajski osemletki še 17 krožkov, med katerimi velja omeniti obrambnega, strelskega, gasilskega in planinskega, v katerih se učenci usposabljajo za pomembne naloge na področju družbene samozaščite. Pri razvijanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti so izredno pomembni nadvse tesni stiki s pobrateno šolo Mačkat iz bratske srbske občine Čajetina, pri tem ter pri negovanju revolucionarnega izročila in krepitvi trajne pripadnosti Jugoslavije politiki neuvrščenosti pa ima izredno pomembno vlogo klub OZN na šoli. Pozabiti ne smemo tudi dejstva, da pri vodenju interesnih dejavnosti na osnovni šoli Frana Kocbeka sodeluje devet zunanjih sodelavcev, kar je prav tako dokaz tvornega in obojestranskega sodelovanja med šolo in njenim okoljem.
J. P.
Zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva je v Gornji Savinjski dolini nadvse težavna naloga. Vzrokov zato je seveda več, med njimi pa so najpomembnejši sistemsko neurejena vprašanja, negotovo tržišče in neučinkovito medrepubliško dogovarjanje. Moč, sicer opredeljenih rešitev, je prav zaradi tega pogosto več ali manj jalova. Poti, ki vodijo do boljšega položaja kmetijstva je več, mednje pa zagotovo sodijo dograjevanje samoupravne organiziranosti v kmetijstvu, uveljavljanje dohodkovnih odnosov in utrjevanje socialne varnosti kmetov.
V mozirski občini zasebno in družbeno kmetijstvo organizacijsko in samoupravno povezuje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, ki je obenem tudi nosilec pospeševalne in hranilno-kreditne službe. Doslej je bila to enovita delovna organizacija, skladno z določili zakona o združenem delu in zakona o združevanju kmetov, pa se je samoupravno preoblikovala. Odslej jo bodo sestavljale temeljna zadružna organizacija in dve temeljni organizaciji združenega dela. S tem bodo v Gornji Savinjski dolini zagotovili pogoje za vsebinsko poglobljeno samoupravljanje združenih kmetov in delavcev. Osnovna organizacija združenih kmetov bo poslej temeljna zadružna organizacija. Se vnaprej bo sestavljena po teritorialnem načelu. Združevala bo enajst zadružnih enot in v teh temeljnih celicah bodo združeni kmetje razreševali naloge na področju samoupravnega načrtovanja, usklajevali bodo vsa bistvena vprašanja razvoja zadružništva na svojem področju, zagotavljali tesnejše sodelovanje med kmetijstvom in gozdarstvom ter se kar najbolj učinkovito povezovali s krajevno skupnosto. Tako zastavljen razvoj samoupravnih odnosov bo nedvomno okrepil zadružno zavest in zagotovil uspešnejše uresničevanje vseh pomembnih razvojnih nalog.
Veliko je seveda nedorečenosti pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Največja ovira so vsekakor administrativno določene cene živinorejskim izdelkom. V nasprotju z njimi cene reprpdukcij-skemu materialu skokovito
naraščajo, svoj prispevek k skorajda nepremostljivim težavam in k nejasnim razvojnim obetom pa doda še vse prepočasno medrepubliško dogovarjanje. Udeleženci v reprodukcijskih celotah seveda pričakujejo večji delež zase, to in prave dohodkovne odnose pa v največji meri onemogočajo prav administrativno določene cene. Dejanska uveljavitev dohodkovnih odnosov bi bila torej možna le v pogojih stabilnejšega agroživilskega tržišča v katerem bi državno urejanje v večji meri nadomestil zakon ponudbe in povpraševanja. Prve uspehe so sicer že zabeležili v skupnosti za mleko, vendar pa ti dosežki vendarle ne predstavljajo bistvenega izboljšanja ekonomskega položaja predelovalcev. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga ima kot organizator proizvodnje z združenimi kmeti sklenjene sporazume o delitvi skupno ustvarjenega prihodka za pridelovanje mleka, hmelja in brojlerjev. Sporazum za klavno živino bodo po predvidevanjih podpisali sredi letošnjega leta, dohodkovni odnosi pa so z združenimi kmeti uveljavljeni le pri perutninski proizvodnji.
O socialni varnosti kmetov bi torej še lahko razpravljali, čeprav je res, da jo je specializacija
gospodarjenja na kmetijah in njihova usmeritev v tržno-blagovno proizvodnjo dokaj okrepili, Zanimiv je tudi naslednji podatek. Od 360 kmečkih gospodarstev, Id so vključena v skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, jih je le 20 takšnih kjer sta vključena mož in žena. To dejstvo nedvoumno potrjuje neenakopravni položaj kmečk žene. V prvem obdobju so se v skupnost vključevali zlasti starejfi kmetje, ki so že imeli določeno število let pokojninske dobe, ki so jo pridobili kot delavci, pa seved tudi kmetje — udeleženci NOB. Vključevanje je danes v veliki meri usalinilo. Zelo zaskrbljujoče je namreč dejstvo, da se mlajši kmetje v skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne vključujejo. Tudi osnovni razlog za takšno stanje je več ali manj na dlani. Močno so namreč obremenjeni z vrsto dajatev, sem sodi tudi zdravstveno zavarovanje ostarelih staršev in si ob šibke ekonomskem položaju vključevanja v skupnost domala ne morejo i privoščiti.
Težav je torej veliko in na vseh področjih. Razreševati bi jih moraH celovito in usklajeno, le nekatere ali polovičarske rešitve kmetijst1 hitrejšega razvoja ne bodo zagotovile.	J.
Nogometni maraton »Nazarje 80"
Kmalu bo minilo leto dni odkar so mladi v Nazarjah pripravili prvi nogometni maraton. Moštvi mladih in starih sta igrali neprekinjeno 24 ur, uspešnejši pa so bili starejši, ki so slavili s 105:102. Ze lani so se odločili, da bodo takšno prireditev poslej pripravili vsako leto. Letos so se dela lotili še posebej temeljito in niso ničesar prepustili naključju. V veliko pomoč so jim bile seveda lanskoletne izkušnje, ki so jih, in jih še bodo, s pridom uporabili.
Prireditelj tekmovanja bo letos športno društvo Vrbovec, ki je k sodelovanju povabilo še osnovno organizacijo ZSMS, tabornike in nekatere druge dejavnike. Organizacijski odbor se je letos že nekajkrat sestal in vse stvari so že lep čas postavljene na svoje mesto.
Selektorja obeh ekip že izbir po dvajset nogometašev, poskrl so za razsvetljavo, za agregate oh morebitnem izpadu električne toka, za šotore, kuhinjo in točilnico, za tekmovalno opremo in žoge, poskrbeli so že za plakate in za druge načine obveščala« naročili in skoraj že prodali pa so tudi 1000 značk. Izkupiček od prireditve si bodo razdelili člani športnega društva Vrbovec Nazarij in osnovne organizacije: ZSMS Nazarje.
Z igro bodo pričeli 30. aprila ob 18. uri in jo končali 1. maja ob isti uri. Morda še to, da bodo pred pričetkom letošnjega nogometnega maratona pripravili proslavo in z njo počastili dan Osvobodilne fronte in mednarodni praznik dela.
J. P.
JATOVE DOMAČE IN MEDNARODNE LETALIŠČEM LJUBLJANA 1. APRIL DO 31. OKTOBER 1980
ODHODI IZ LJUBLJANE ZA	LET ST.	DNEVI	OONOO	PRIHOD	BUS OOHOO »	TIP LETALA	PRIHODI V LJUBUAI IZ	n LET ST.	DNEVI	OOHOO	^ PRMOO	BUS OOHO	
BEOGRAD	721	5	07.08	00.80	05.40	DC0	BEOGRAD	720	5	00.30	00.30	09.45	
BEOGRAD	721	12	87.18	88.18	05.50	72S	BEOGRAD	728	12	05.40	00.40	06.55	
BEOGRAD	721	3 4-17-	88.00	00.00	00.40	DC8	BEOGRAD	728	3 4-07	18.2«	07.20	07.35	
BEOGRAD BEOGRAD	323	15	14.08	15.80	12.40	DC0	BEOGRAD	322	1	00.40	00.40 15.45	09.55	
	723	5	10.18	17.10	14£8	72S	BEOGRAD	724	r	14.45		16.98	
BEOGRAD	725	57	19.40	20.48	18.20	DC0	BEOGRAD	722	r	07.10	08.18	08.25	
BEOGRAD BEOGRAD	727	13-	28.50	21.58	18.30	0C9	BEOGRAD	724	13*4	18.18	28.18	20.25	
	727	2	21.30	22.38	20.10	72S	BEOGRAD	722	5	88.48 28.80	00.48	09.55	
BEOGRAD	727	6	21.40	22.40	20-20	72S	BEOGRAD	724	6		21.00	21.15	
DUBROVNIK	229	2	16.15	17.15	14.55	DC9	DUBROVNIK	228	2-	09.20	10.20	19.35	
DUBROVNIK	220	6	17.50	18.50	16.30	72S	OUBROVNIK	228	6	11.25	12.25	12.40	
DUBROVNIK	986	4	10.80	11.00	00.40	DC0	DUBROVNIK	807	4	11.30	12.30	12.45	
SPUT	004	248	14.30	15.20	13.10	DC0	SPUT	905	148	00.30	00.20	99.35	
SARAJEVO	955	13	14.40	15.35	13.20	DC0	SARAJEVO	954	23	00.35	09.30	00.45	
SKOPJE	904	246	14.30	16.58	13.10	DC9	SKOPJE	905	146	87.00	09.20	00.35	
SKOPJE	955	13	14.40	17.00	13.20	0C9	SKOPJE	054	23	07.15	09.30	09.45	
NEW T0RK	502	6	14.00	18.28*	07.30	D CIO ,	BEOGRAD	502	6	12.00	13.00		
NEWY0RKE	502	1	13.00	17.28*	11.00	DC10	BEOGRAD	502	1	11.00	12.00		
NEW T0RK'	504	2 ,	09.39	18.28*	07.30	D C10	NEW Y0RK	503	1	19.15'	08.30'	09.00	
CLEVELAND'	522	4	12.00	17.00'	10.00	DC10	CLEVELAND'	523	4	20.00'	12.45'	13.15	\
CHICA60*	522	4	12.00	20.00'	10.00	DC10	CHICA60*	523	4	20.00'	12.45'	13.15	
AMSTERDAM	228	2	11.00	13.40°	00.25	72S	AMSTERDAM	229	2	14.25°	15.05	16.25	
AMSTERDAM	228	6	13.10	15.50°	11.35	72S	AMSTERDAM	229	6	16.30°	17.10	17.40	
FRAHKFURT	354	1 2 3 5 6	19.10	12.20°	08.35	DC0	FRANKFURT	355	1 2 3 5 6 13.50°		14.00	14.30	
LONDON	212	2	15.50	17.50"	14.15	72S	LONDON	213	2	18.50'	20.50	21.20	
LONDON	212	5	10.20	12.20'	08.45	72S	LONDON	213	5	13.30'	15.30	16.00	1
LONDON	212	7	08.50	10.50'	87.25	DC9	LONDON	213	7	11.50'	13.50	14.20	
PARIŠ	244	57	14.40	17.25°	13.85	DC9	PARIŠ	245	57	18.211°	19.05	19.35	
ZURICH	322	15	10.15	11.30	88.48	DC9	ZURICH	323	1 5	12.10	13.20	13.50	
LENINGRAD \	136	4	10.35	15.40	08.40	TU3 '							
LEGENDAM 2 3 4 5 6 7	-dnevivtednu		a - 1. do 26. 4.	in 28. do 31.16. leti uro pral				Jugoslovanski aerotra		■šport	Poslovalnica Maribor		• M
	-prihod nasledil)! dan		b - leti vsak dr	ugl teden				Poslovalnica Uubljana			Grajski trq 3 — Hotel Orel		
	-leti 72S		c -1. do 5. 4. In 28. 9. do 31.		10. leti uro pral			Miklošičeva 34, n.c.		317-077	tel. 062/26-155		
O	-leti DC9		d - 26. do 31.10. leti uro pro|					tet. lalnlitvo		313-885	tel. 062/27-038		
n - i	-leti odi.	6. dO 30. 9.						prodajna služba		315-849			
	- leti «1a B	eoarad	Vsi Časi sa lokalni. Vozni red le samo Intormaclja					počitniški paketi		315-850			
			In sa lahko brez predhodna		obvestila spremeni.			charter					
								rezervaclle in		314-340			I
-								Informaclle		314-341		-	

i\* 5
Moja vas
Dom, brat, mama, vse to vzbudi v meni različne občutke, od veselja, da nisem sirota, do žalosti, ker nimajo vsi ljudje doma.
Moj rojstni kraj so Cirkovce. To je mala vasica, polna naravnih lepot, čudovitih cvetic, mirnih kotičkov. V njej lahko najdeš vse, kar si želiš. Ze navsezgodaj se prebujajo znanilci dneva, manejo a oči in odgrinjajo temni plašč noči. Luč se prižiga za lučjo in kmetje kukajo skozi okno, da ugotovijo, kakšno bo vreme. Delava odhitijo v službo. Začenja se nov dan. Kmetje hitijo po svojih opravkih, ta gre v gozd po drva, drugi hiti gnojit travnik... vsak ima svoje delo. Tudi gospodinje k pridno vrtijo okrog štedilnikov. Kmalu po vasi prijetno zadiši.
Središče vasi je šola. Poleg nje je na gričku cerkev. Skozi vas pelje glavna cesta in še mnogo stranski. Cesta je sedaj asfaltirana. V Cirkovcah imamo tudi redno avtobusno progo. Vas obdajajo štirje
hribi: Vodemlja, Ljubela, Smodivnik in Stropnica. Ko je po svetu divjala vojna, so se po teh hribih skrivali partizani, med njimi tudi XIV. divizija. Skozi vas teče potok Lepena. Prav ta potoček z ozko strugo, igrivimi valčki, s čisto vodo, ki je polna rib, še polepšuje moj kraj. Ob njegovem izviru je bila v času vojne partizanska bolnišnica. Blizu le te pa dom Polhove mame, ki je oskrbovala ranjence s hrano. Pri šoli stoji spominska plošča, na kateri je vklesanih sedem imen padlih va-ščanov, ki so dali življenje za lepšo in srečnejšo bodočnost. Ponosna sem na svojo vas.
Mojega opisovanja bo kmalu konec, saj je medtem vas prekrila noč. Vse je tiho, jaz pa premišljujem. Veliko je krajev v Sloveniji, a samo en kraj je, ki mi zares veliko pomeni — Cirkovce.
Romana Cafuta, 7. a OS Miha Pintar Toledo
Čuvajmo zelenice
Živim v mestu Velenju. To je eno najmlajših slovenskih mest z novimi hišami in visokimi stavbami, z mladimi prebivalci, ki so vedno živahni. Vesela sem, da fivim v tem mestu, zato ga bom ' 1a.
, Mesto je raslo skupaj z rudnikom lignita. Pod zemljo ležijo vela rudna bogastva, ki jih rudarji iz našega mesta v znoju svojega obraza jemljejo zemlji. S tem premogom kurijo električne peči in tako spreminjajo premog v dektrično energijo. Ker so v rudniku in elektrarni v glavnem zaposleni možje, so že pred leti nstanovili tovarno Gorenje, da so se lahko zaposlile tudi žene. Iz majhne tovarne gospodinjskih strojev je zrasel svetovno znan industrijski velikan, kjer spretni prsti izdelujejo vse bolj in bolj zapletene stroje in aparate.
Potovali bomo v bratsko republiko Bosno in Hercegovino
Ponedeljek je. Sedim in zrem v sivi beton. Od daleč, za velenjskim gradom slišim petje. Zvoki se prelivajo med seboj. Petje postaja vedno glasnejše. Razločno slišim harmonijo, ki je napolnila mojo sobo. Tedaj zagledam pred sabo oder in na njem zbor v rdeče itih oblekah. Zvonec že kliče poslušalce, naj se vrnejo v dvorano, saj je odmor končan in pričel se bo drugi del koncerta, v katerem bodo nastopili mladinski 'ori.
Kar naenkrat se v mislih znajdem na odru. V dvorani se je zaslišal aplavz, ki je bil namenjen tovarišici Magdičevi. Gledalci so do nas zelo neobzimi, saj se niso in niso mogli umiriti. Ko smo prvič zajeli sapo in nam je bil dan znak za začetek pesmi, se je v dvorani zaslišal jokajoči glas otroka. To nas je najprej zmedlo, a uvodni takti klavirja so nas spet spravili k sebi. Tovarišica je s temperamentnim dirigiranjem kar plavala pred zborom. Ce si jo le bežno pogledal, si si-predstavljal bele zvončke, obli-te z roso in živahne otroke, ki jih nabirajo. Takšna je bila namreč vsebina prve pesmi. Priznanje za lepo odpeto pesem o pomladi je bil buren aplavz poslušalcev v dvorani. Z drugo pesmijo smo se preselili na Kordunski kras, med NOB, kjer smo naročili vetru, naj pozdravi na! dom in vse domače. Tovarišicine roke so kar same izvabile iz grla glasne in močne, a tihe in razločne besede. Tudi ta | pesem je bila poslušalcem zelo všeč. Nam pa se je zdelo, da jim je najbolj ugajala zadnja pesem. To je bila „Jas b'rad c'gajnar bjiu". Tudi nam je bila le-ta najbolj pri Ircu. Zase vem, da me je ob vsakem poudarjenem taktu dvignilo za cm b četrt. Najbrž sem bila v zraku že cd meter in prav lahko bi se zgodilo, da bi me odneslo v dvorano. Vendar je bilo pesmi kmalu konec in me je soseda z opozorilom, da je pesem končana, zopet postavila na tla.
Ko sem prišla z odra, so se mi pričela tresti kolena, prsti so mi drgetali in pot mi je tekel po obrazu. Sele tedaj sem se resnično zavedla, da smo v teh nekaj minu-
Srečna semr da živim v Velenju
Moj kraj
Velenje je mlado rudarsko mesto, ki jenastalo z žulji in v potu naših rudarjev. Zares je lepo, lahko se kosa tudi z večjimi slovenskimi mesti.
Takoj po vojni se je razcvetelo v mesto mladosti in lepote, z svojim obiskom ga je počastil tudi naš vzornik tovariš Tito. Mesto mu je bilo zelo všeč. Pohvalil je njegov hitri razvoj, delovni ljudje Velenja pa so se še z večjo vnemo lotili gradnje našega mesta. Zgradili so veliko objektov in poskrbeli za lep izgled mojega kraja. Postavili so spomenike, ki pričajo o narodnoosvobodilnih bojih na naših tleh. Na Titovem trgu stoji skulptura tovariša Tita, ki je res vredna ogleda. Niso pozabili tudi na
kulturne ustanove kot so knjižnica, Kulturni center, Rdeča dvorana, nad vsem pa kraljuje grad, v katerem so uredili muzej, ki priča o aktivnosti velenjskega prebivalstva v preteklosti.
Ogleda vredna je tudi okolica Velenja, ki je zelo slikovita in polna zanimivosti. Z vseh strani obdajajo mesto gozdovi, v vznožjih pa dopolnjujejo slikovito podobo polja, ki so v tem času že sveže zorana in posejana.
To je le nekaj podob mojega mesta, v katerem že dolgo živim in ga imam rada.
f
Vanja Mravljak, 8. c OŠ A. Aškerc Velenje
Seveda je v neposredni bližini mesta še veliko tovarn, v centru mesta pa se nahajajo trgovine, občinska uprava, banka, pošta, gledališče, knjižnica, različne šole, delavski klub in hotel. Pravzaprav se nisem niti zavedala, kaj vse imamo v našem mestu, šele sedaj, ko sem v mislih preletela ulice, sem se na vse to spomnila.
Zal mi je, da se zaradi pomanjkanja prostora vse več lepih zelenic spremeni v gradbišča s stanovanjskimi bloki in trgovinami, še dobro, da imamo veliko in prijetno igrišče ter ob njem hribček, ki je pozimi poln, saj se vsi radi sankamo in smučamo.
Rada imam svoje mesto zato, ker je belo, moderno. Tu imam svoje prijatelje. Mogoče pa ga imam rada zato, ker sem tu doma.
Nataša Dolejši, 6. b OŠ Veljko Vlahovič
RUDAR — Jože Omerzu, osnovna šola Anton Aškerc
Moje mesto - najlepše mesto
tah pokazali vse, na kar smo se pripravljali dva meseca. Zal mi je bilo, da se je vse končalo tako hitro. A kljub temu tega nastopa ne bom kmalu pozabila.
Ravno danes pa smo zvedeli razveseljivo novico. Tako lepa je, da bi jo bili potrebno zapisati v zlato knjigo naše šole. Na pevskih vajah nas je počastil s svojim nenapovedanim obiskom tovariš ravnatelj. Običajno ravnateljev obisk ne pomeni ničesar dobrega. A že pozdrav,,Dober dan, slavčki" nam je vse povedal. Seveda smo z velikim veseljem sprejeli vest, da je naš nastop bil zelo dobro ocenjen in da bi nas lahko strokovna komisija mirno predlagala za udeležbo na republiški reviji pevskih zborov v Zagorju. Veselje pa je splahnelo ob besedah: ,,Ampak v Zagorje vseeno ne boste šli." Iz nas se je zaslišal glasen, zategnjen OOO.
Ravnatelj pa se je skoraj razjezil in prosil, če lahko pove svoje do konca. Ko pa nam je povedal, da smo izbrani za revijo pevskih zborov v Lištici pri Bugojnu, smo ga najprej začudeno gledali, nato pa z enoglasnim oo-jem, ki pa sedaj ni šel navzdol ampak navzgor, povedali, da smo presenečeni nad svojim uspehom. Zvedeli smo še več podrobnosti. Četrta tradicionalna glasbena manifestacija ,,Hercegovina poje 80" bo 21. in 22. junija 1980. Povezana je s proslavo ob dnevu borca. Naš zbor bo s svojim sodelovanjem na tej reviji zastopal celo občino. To pomeni za nas veliko odgovornost. Manifestacijo bo prenašala tudi RTV Sarajevo. Naš program naj bi trajal 20 minut. To pa je že skoraj mali koncert.
Zelo se bomo morali potruditi, če se bomo hoteli do takrat naučiti še nekaj novih pesmi. Vendar pa sta v nas volja in pogum, in če rečemo, da se bomo naučili, bo to tudi držalo.
Obljubljamo, da bomo v bratski republiki Bosni in Hercegovini dostojno opravili zaupano nalogo.
Katja Kovač OŠ Gustav šilih Velenje
Tuhtam, grlzem peresnik in skušam opisati mesto, v katerem živim. To mlado mesto je preživljalo in preživelo najtežje trenutke zgodovine. Kapitalist je s svojo neusmiljeno roko gospodaril rudarjem in jih kruto izkoriščal. Privihrala je vojna in nam vzela mnogo mladih fantov. A iz vsega tega trpljenja je zrasel današnji dan. svetel in lep. Ljudstvo je utrujeno od naporov ponosno dvignilo glavo in začelo graditi mesto. Rasle so stavbe, spomeniki, parki.... ki so nam danes vsem v ponos. Vse ulice, vsak delček tega mesteca seje zlil
v celoto, kot bi jo gradili umetniki. Knjižnica, kulturni dom, mogočni spomenik tovariša Tita. simbol miru in svobode, navdušujejo vsakogar. Še cvetice so posajene drugače kol drugje. Vsaka ti podarja košček sreče in občutek, da živiš v mestu, ki ima srce. Mogoče je tako lepo zato. ker so vanj vtkani žulji naših očetov.
Ne vem. če so kje na svetu besede, s katerimi bi lahko popisala lepoto mojega mesta.
Mojca Centa. 8. c OŠ Anton Aškerc
Vsega se ne da povedati
Premišljujem ... Sprašujem se. kjer živim? V prelepem kraju Cirkovce. Da. prav tam. kjer že v ranem jutru pokuka sonce izza gora in nas prijazno pozdravlja s svojimi žarki. Ponosna sem nanj. Kako., kako naj vam ga opišem?
Asfaltirana cesta v Cirkovce vas pelje sredi gozdov, kjer se že pri prvi hiši srečate s soncem, ki vsakega prijazno pozdravi. Središče vasi jt šola. kjer sem se pred leti učila pisati prve črke. poleg nje pa se vzpenja majhen griček, na katerem stoji cerkvica. Okrog šole stoje hiše. nekatere mogočne, nekatere skromne, ki pa ne stoje tako skupaj, kot ovčke na pašnikih, ampak je od enega do drugega soseda vsaj pet minut hoda. Na vsaki strani se razprostirajo hribi, ki so z gozdovi pokriti, kar lahko
vsakemu prikaže sliko doline.
Prav lepa je tudi z gozdovi obkoljena jasa. kjer izvira potok Lepena. Vedno, ko grem v šolo. jo slišim, kako šušti in srce mi ne da miru. da ne bi malo postala in pogledala, kako se zliva po vijugasti strugi. Večkrat se spomnim na partizansko bolnico, kije bila poleg izvira, kajti tam so prelivali borci kri za svobodo. Mnogo jih je padlo na tej jasi. eden je bil celo pokopan ob kolovozni cesti.
Ponosna sem. kerživim v takem kraju, kjer se je prelivala kri za svobodo. Vsega o lepoti tega kraja neznam povedati nobenemu. No. mogoče pa sedaj le veste malo več o Cirkovcah.
Marta Tamše. 7. a OŠ Miha Pintar Toledo Velenje
Moje mesto
Hodim po travniku in opazujem vse kar me obdaja. Opazujem drevje, ki izžareva škrlatne barve, potoke, bloke na travniku in hribe. ki me obdajajo. To je moja dolina. Šaleška dolina. In v osrčju te doline leži moje mesto Velenje. Zraslo je z žuljavimi rokami rudarjev. zato mu pravimo rudarsko mesto._
Na ulici in vsepovsod je slišati vrišč otrok, ki se brezbrižno igrajo na dvoriščih, travnikih, igriščih. V vsako hišo sije žarek sonca in sreče. Srečna sem, da živim v mestu, kjer hodim v šolo in se
izobražujem za nadaljnji poklic. Posebno pa spoštujem rudaije, saj vem. kako težko delo opravljajo, njihove družine, ki so v nenehnem strahu ob misli na najhujše. Vsi smo veseli, da je naše mestodobilo naziv najlepše slovensko mesto in mladina se tudi večkrat udeleži raznih očiščevalnih akcij. Živim v svojem rojstnem kraju, kije nastal s trudom delavcev in ne bi ga zamenjala za nobeni drugim pod soncem. Potrudili se bomo, da bo Velenje še naprej takšno, kot je danes.
Dobnik Petra. 6. d
Šmartno ob Paki leži na južni strani Šaleške doline. Skozi vas teče onesnažena in okužena reka Paka. Zdaj so nekaj struge regulirali in zato je obrežje bolj čisto. Vendar so ribe in raki imeli raje košate vrbe in jelše. Našo vas povezujejo ceste s Šoštanjem. Mozirjem, Celjem in Ljubljano. -Imamo tudi železniško postajo. Na njej nakladajo groh, apno. stavbno pohištvo in drug les. Sedanja železniška postaja je bila zgrajena po vojni.
Stare hiše popravljajo in obna-valjajo. Dosti je novih zgradb. V zadnjem letu so zgradili veliko trgovino Mera. blok. zdravstveni dom. uredili klub za upokojence in povečali šolo. /
Severno od naše vasi se dvigajo griči Malega vrha. Vinogradi ležijo na sončni strani ljubkih gričkov. Vikendaši so si ob vinogradih uredili vikende. Kmetje so si preuredili stare zidanice. V Malem vrhu so tudi urejeni sadovnjaki. Najlepše je spomladi, ko so sadovnjaki kot bele neveste. Griči Malega vrha prehajajo v hribe Velikega vrha. Pokriti so z gozdovi. vmes so kmetije in zelene jase. Med vojno so se partizani skrivali največ v Velikem vrhu.
Naša dolina se na jugovzhodu odpre v Savinjsko dolino. Na ju-
žni injugozahodnistraninaševasi se košati skrivnosten, temačen in vabljiv gozd Foršt. Tam imajo taborniki svoj tabor. Za Forštom se vidi visoka planota obsežnih Dobrovelj. Med vojno so se partizani skrivali tudi v teh gozdovih.
Vzhodno od naše vasi se ponosno dviga Gora Oljka. Najlepša je spomladi, ko požene prvo nežno zelenje. Takrat zvabi veliko Šmarčanov na prvomajski izlet. Na vrhu Gore Oljke je stara cerkev. pod njo pa prenovljen pla-ninskidom. Lepo se vidi z gore vsa zelena Šaleška dolina, pa tudi Savinjska ravan.
Vsako leto ob koncu maja je trimski pohod iz Šmartnega na goro. Mimo nje priteče čist Hudi potok. Kadar zelo dežuje, ponori in zato mu pravimo hudournik. V Rečici se izliva v Pako.
Na zahodni strani se dvigajo Golte, kjerjesmučarski center. Tu uživajo ob snežnih zimah navdušeni smučarji. Za Goltemi se na levo stran odkrivajo visoke, zasnežene in- mogočne Kamniške planine, ki zažarijo takrat ko izza Gore Oljke sonce pošlje prve zlate žarke. Ta zarja je znak, da bo lepo vreme.
Damjan Brunšek, 3. a OS Bratov Le ton i e Šmartno ob Paki
Obisk izTrsta
Vsi smo ostrmeli, ko smo slišali, da nas bodo obiskali gosti iz Trsta. Tovarišica nam je povedala. da so to bodoči učitelji, ki bodo učili beneške Slovence.
Obveščeni smo bili. da pridejo k nam 3. učno uro. in sicer k spoznavanju družbe. Klopi smer postavili bliže k tabli, da je bilo zadaj dovolj prostora za goste.
Po malici smo vstali, saj so že prihajali. Razdelili smo jim značke SŠD Anton Aškerc in prospekte Velenja.
Pričeli smo z delom. Delali smo v skupinah. Dobili smo
delovne naloge, še prej pa smo se pogovarjali o lepotah Slovenije. Med delom so se gosti sprehajali po razredu in gledali, kako so skupine delale. Potek našega dela so si zapisovali tudi v beležke. Ob koncu ure smo poročali o opravljenih nalogah.
Gosti iz Trsta so nas pohvalili, ker smo bili pridni in se kmalu poslovili od nas. Pohvale smo bili zelo veseli, saj smo se zavedali, daje to za nas velika čast.
Mirna Macur. 4. b OŠ A. Aškerc Velenje
Mi naravi, narava nam
Sedela sem pri knjigah in se učila. Naenkrat sem začutila močno žejo. Odšla sem v kuhinjo in si natočila vode. Nič hudega sluteč sem jo popila. Malo kasneje je pozvonilo. Prišel je neki krajan in mi v roke potisnil listek, začela sem brati, a sredi branja


-

Upoštevajmo opozorilo zelene straže in se pridružimo njihovi pobudi.
sem osupnila. Na listku je pisalo, da je voda zastrupljena, kajti neka tovarna je v reko spustila strupene kemične snovi. Vode ne
smemo piti. dokler ne bo komisija ugotovila, koliko strupenih snovi je v Paki. Nisem se razburjala. Dobro, pač ne bo vode. A naslednjega drte. smo zvedeli še mnogo hujšo novico. Ribe v Paki umirajo. Ribiči so reševali, kar se je dalo. Pomagali so tudi otroci, a trud je bil zaman. Želja, da bi ribe ohranili pri življenju, se ni uresničila. Mrtve ribe je Paka odnašala, a tragedije se ni dalo zakriti. Paka je ostala brez rib, brez življenja. Dolgčas so ji preganjale le polivinilaste vrečke. ki so krasile drevje ob strugi. Tja so jih pometali ljudje, ko jih niso več rabili. Zaradi malomarnosti je izumrlo življenje že v marsikateri reki. V umazani, kalni vodi nihče ne živi rad, zato tudi v Paki clanes rib skoraj ne vidiš več. Čistih rek je vedno manj. Postale so javno odlagališče smeti in odpadkov. Ljudje se ne zmenijo za naravne lepote. Tudi gore in gozdovi so že polni te navlake. Zato se tudi marsikateremu planincu izlet v gore spremeni v očiščevalno akcijo, saj ne more več mirno gledati, kako ljudje uničujejo naravo. Nihče se ne sprašuje, kam to pelje. Vsi le odlagamo in odlagamo. uničujemo naravo, ne zavedamo pa se. da s tem uničujemo tudi sebe.
Mojca Bole, 8. a OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Med izviri čistih voda
Naša Paka je umazana, v njej je veliko polivinilnih vrečk in drugega odpadnega materiala. Zato ljudje ne hodijo več k reki in njeni umazaniji. Raje hodijo na oddih v gore k čistim izvirom ter bistrim potočkom.
Vsak seje lepe narave razveseli. Koliko lepih cvetic je tam, kjer so visoke gore. Vsaka ima'4ep^F vonj kot vrtna. Kjer izvira potok, gre vsakdo rad tja in pije bistro vodo.
Nekega dne sem šla s planinci na izlet. Šli smo mimo izvira Savice in se tam ustavili. Tudi pili smo to vodo, kije bila ledeno mrzla in čista. Ko smo se vračali, nismo šli mimo izvira in od takrat dalje še nisem pila tako čiste in mrzle vode.
Vsi moramo varovati okolje in našo naravo, drugače bomo sami sebe uničili.
Tanja Bole, 4. a OŠ Šmartno ob Paki
6 i\=
Številka 14 (526) - 11. aprila 1981
Na sedanje dosežke smo vsi ponosni
V teh dneh se v. vseh krajevnih skupnostih naše občine temeljito pripravljajo na bližnji referendum za uvedbo tretjega krajevnega samoprispevka. Povsod so že sprejeli nove razvojne programe, z njimi pa želijo seznaniti slehernega krajana. Z nekaterimi smo se pogovarjali o tem, kako so zadovoljni z dosedanjimi dosežki in kaj menijo o novem krajevnem samoprispevku.
VIDOJE JOVANOVIČ: „V Šmartnem ob Paki, kjer živim, smo krajani z razvojem zadovoljni, čeprav imamo še več odprtih vprašanj. Predvsem bi rad opozoril na slabo kanalizacijo ter na problem pitne vode. To je primarno za razvoj nekekga kraja in prav zaradi tega bi morala biti to predmestna naloga naše krajevne skupnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Res je, tudi vrtec je potreben, vendar bi z njim po mojem mnenju lažje počakali kot pa s kanalizacijo in pitno vodo."
jutrišnji dan
ROZIKA VODONČNIK:
,,Živim v krajevni skupnosti Paka, to je majhna krajevna skupnost z malo prebivalci. Denarja je vedno malo, želja pa zelo veliko tako, da nikoli ni mogoče vsega uresničiti. Menim, da je bilo prav, da smo se v naši občini pred leti odločili za • krajevni samoprispevek, saj so danes vidni rezultati in nanje smo prav vsi ponosni. Prav zaradi tega sem tudi prepričana, da bo tretji referendum uspel."
Uspehi in dejanja našega
samo/pravnega
prispevamo danes iajutri!
prihodnosti mnapredka!
ABDUL SUBAŠlC: „Vem, da se v občini Velenje v tem času intenzivno pripravljamo na tretji referendum, vendar pa se sam v razprave o programu krajevne skupnosti Velenje Center desni breg, kjer živim še nisem vključil. Vendar sem prepričan, da se bom seznanil z njim. Vesel sem, da sem v zadnjih letih plačeval krajevni samoprispevek in tako tudi jaz prispeval, da se je naša občina hitreje razvijala, da smo dobili nove šole, vrtce in druge nad vse pomembne objekte. Ze sedaj sem se odločil, da bom glasoval Za.
MINKA LAMOT: „Krajevna skupnost Konovo beleži zadnja leta izredno hiter razvoj in k temu so v veliki meri doprinesla sredstva samoprispevka. Največja pridobitev v preteklem obdobju je za nas prav gotovo vrtec in seveda dom družbenopolitičnih organizacij. Veliko smo naredili, vseh želja pa seveda še nismo uresničili, torej nas čaka veliko dela tudi v prihodnje. Naše želje pa bodo postale stvarnost, če bomo sredstva združevali podobno kot doslej, tudi v prihodnje. To pa v naši krajevni skupnosti prav gotovo ni vprašljivo, saj si prav vsi krajani želimo tudi za naprej hiter in uspešen razvoj. Prav bi sicer bilo, da bi za razvoj krajevnih skupnosti prejemali sredstva iz kakšnih drugih virov, ker pa to v trenutni gospodarski situaciji ni možno, je edini realni vir financiranja krajevni samoprispevek."

M ife. 1
BRANKO GROBIN: ,,Sem krajan krajevne skupnosti šalek-Gorica in z dosežki drugega krajevnega samoprispevka v naši krajevni skupnosti nikakor ne morem biti zadovoljen, saj nam v srednjeročnem obdobju, ki se izteka, ni uspelo rešiti niti osnovnih potreb. Tako nimamo rešene niti osnovne preskrbe in moramo po vse, po kruh in mleko, v mesto. To pa je za vse, ki nimajo lastnega prevoza, izredno velika težava. Resnično ni prav, da rešujemo to vprašanje že nekaj let, še vedno pa smo na mrtvi točki. Program,-ki ga sprejemamo za naslednje srednjeročno obdobje je dober, vendar pa bo treba resnično storiti vse, da ga tudi uresničimo!"
Naše gesloje:
gradili
smo,
gradimo,
gradili
moramo!
ti- -M
kSHHB
LUDVIK MELANŠEK: „Zivim v krajevni skupnosti Velenje Center Levi breg, vendar pa moram priznati, da se bolj zanimam za program, ki ga v tem času sprejemajo za naslednje srednjeročno obdobje v krajevni skupnosti Podkraj, ker tam gradim hišo. Tako kot večina občanov občine Velenje sem tudi jaz ponosen na pridobitve, ki smo jih dosegli s sredstvi samoprispevka. Vesel sem, da je v teh ctbjektih tudi nekaj mojega denarja in nikoli mi ga ni bilo žal. Posamezniku se to prav nič ne pozna, družbi kot celoti pa zelo veliko. Prepričan sem, da bo tudi tretji samoprispevek v naši občini izglasovan."
MARIJA KRGA: ..Referendum nam je zelo potreben, saj bomo v Šoštanju lahko povečali vzgojno varstvene zmogljivosti, kar je zame najbolj pomembno. Drugi referendum nam je prinesel veliko, mnogo smo pridobili. Ponosna sem, da lahko s tako majhnim deležem pripomorem k še iiitrejšemu razvoju naše krajevne skupnosti. S programom referenduma so nas seznanili na zboru občanov in tako vem, za kaj bodo porabili zbrana sredstva. Morali pa bomo pomisliti tudi na samo urejenost Šoštanja, saj je bil včasih lepši, kot pa je sedaj. Poleg povečanja vzgojno varstvenih zmogljivosti pa bomo morali poskrbeti še za primerna otroška igrišča in urediti toplifika-cijo zgornjega dela mesta. Prepričana sem, da bo tretji referendum uspel!"
ALOJZ SLEMENSEK: „Tudi v krajevni skupnosti Šoštanj se pripravljamo na referendum. Imeli smo zbor občanov, na katerem se je večina odločila za samoprispevek, saj vemo, da le tako lahko prav vsi jjripomoremo k še hitrejšemu razvoju naše občine. Vsak dinar je za občino še kako pomemben. Dobro sem seznanjen s programom referenduma in sem z njim tudi zadovoljen. V Šoštanju bomo lahko povečali vzgojno varstvene zmogljivosti ter tako poskrbeli za naše najmlajše. Urediti pa moramo še toplifikacijo zgornjega dela Šoštanja. Veliko smo že naredili in vesel sem, da ljudje vedo, kakšen pomen ima takšna oblika združevanja sredstev. Na referendumu bom glasoval ZA."
Obogatimo naše
dosedanje
dosežke
stret/im
občanov!
JULIJ JELEN: „Naša krajevna skupnost se res hitro razvija. Prav gotovo pripomorejo k temu tudi sredstva krajevnega samoprispevka. Veliko smo naredili z drugim samoprispevkom in prav gotovo bomo uspešni tudi sedaj. V Šmartnem bi morali urediti kanalizacijo, kulturni dom ter povečati zmogljivosti vzgojno varstvene ustanove. Vesel sem, da lahko prispevam svoj delež k hitrejšemu razvoju kraja, saj se mi bodo vložena sredstva bogato obrestovala čez pet let. Zato bom 20. aprila glasoval ZA in prepričan sem, da se bodo tako odločili tudi ostali krajani."
LJUBA POTOČNIK: ..Marsikaj smo že zgradili, toda potrebujemo še več. S pridobitvami drugega referenduma sem zelo zadovoljna. Uresničene so bile vse naloge, ki so bile zapisane v program. V Ravnah smo posodobili nekaj cest in preuredili šolo. Zbrana sredstva drugega referenduma so pošla in prav je, da bomo 20. aprila glasovali še za tretji samoprispevek. Le s skupno močjo lahko kaj naredimo. V Ravnah naj bi po programu tretjega samoprispevka uredili še preostale ceste. Na referendumu bom glasovala za samoprispevek in mislim, da se bodo tudi ostali tako odločili."
I//
IVAN * RAMSAK: ,.Komaj sledim hitremu razvoju naše občine. Vsak samoprispevek nam prinese nekaj novega. Zato mislim, da je tudi tretji referendum potreben. Ce bomo vsi prispevati vsaj majhen delež, bomo prav gotovo uspeli. Vsak vložen dinar se nam bogato obrestuje. Na sestanku krajevne skupnosti Podgorje, kjer živim, so nas dobro seznanili s programom tretjega referenduma. Mislim, da so prav vse načrtovane pridobitve potrebne. Prepričan sem, da se bodo 20. aprila vsi odločili Za in tako pripomogli k zgraditvi potrebnih objektov naše občine."
NašJA'
\
štetji
samoprispevek občanov!
PAVLA LESNIK: ..Program tretjega referenduma dobro poznam in mislim, da bomo čez pet let prav vsi veseli novih pridobitev. Imamo veliko želja in potreb, toda vseh ne moremo naenkrat uresničiti. Naše želje bodo postale stvarnost, če bomo sredstva zbirali tako, kot doslej. V Šmartnem moramo urediti vrtec, prenoviti kulturni dom in še marsikaj. V Gavcah krajani s prostovoljnim delom ravno v tem času urejamo ceste. V naših ljudeh je dovolj zavesti in prepričana sem, da se bodo vsi odločili za samoprispevek."
Krajevna skupnost Bevče

Pro
Dom krajanov
Z opravljenim delom preteklih petih letih zadovoljni, kljub temu, dat doslej izpolnili približno polovico zastavljenega grama — Gradnje doa krajanov niso mogli pričel ker niso imeli ;agotovlj< vseh sredstev. Že pripr program za naslednje petlet obdobje
V krajevni skupnosti Bevi! ki je ena najmanjših kraje skupnosti v občini Velenje, doslej uresničili nekaj večiT polovico referendumske programa. Poudarjajo pa, bi bil preostali del referendumskega progran (izgradnja doma krajanov dvorano, kar bodo opravili sklopu z osnovitvijo gasilske! doma,), že tudi lak uresničen, če jih ne bi prizai jal zakon o gradi negospodarskih objektov, predpisuje, da morajo zagotovljena vsa sredstv Prepričani so, da bodo do aprila, ko bomo tretjič sovali za samoprispevek, imeli gradbeno dovoljenje pričeli gradbena dela. dračunska vrednost ob znaša milijon 790 ti| dinarjev.
Največja pridobitev te'ki jevne skupnosti je bila kakor izgradnja prepotreb krajevnega vodovoda,
uporablja večina don_
Bevč. Dela, ki so jih konča pred dvema letoma, ocenjuj pa jih na okoli dva milijo dinarjev, so bila v veliki m opravljena z udarniškim del< krajanov pa tudi z njihov prostovoljnimi prispevki, sa delež krajevnega prispevka znašal le 300 dinarjev. Del sredstev so zb s prispevki nekate organizacij združenega dela samoupravnih interesn skupnosti.
Krajani te krajevne ski nosti menijo, da je potreb zbirati sredstva s sam prispevkom tudi v bodo zato so že pristopili pripravam na tretji ferendum. S sredstvi tret; samoprispevka nameravajo kraju urediti telefonsl omrežje za okoli 10 telefonsk priključkov. Zato bodo pot bovali 800 tisoč dinaij asfaltirati pa želijo približno dva in pol kilon krajevnih cest v približni vil nosti 5,5 milijonov dinarje
Menijo, da bodo fonskega omrežja financi tudi iz združenih sredstev jevnih skupnosti, ki jih bo krajevne skupnosti združev po dogovorjenem ključu sofinanciranje prednostn objektov A programa, delež pa bodo prispevali krajani naročniki. Vsa ma dela bodo, tako kot dosl< opravili udarniško.
Za asfaltiranje krajev cest bodo prav tako pre del sredstev krajev skupnosti po programu Nekatere dele cest, ki so redno slabem stanju, skušali vključiti v A progr sofinanciranja. PredraC vrednost teh del je tako veB da tega dela ne bi zrna sami, kljub dodatn prispevkom krajanov, krajevni skupnosti je le zaposlenih in tako so sredstva, ki jih s sam p"rispevkom zberejo, pro nizka.
V Bevčah se na nov kraje
samoprispevek temeljito pravljajo. Z rezultati, ki so dosegli v preteklih letih p« letih so zadovoljni, veseli pa tudi, da bodo v okraju kratkem pričeli graditi krajanov z dvorano.
Boris Zako
Osnovna šola XIV. divizije
bdi v Domu učencev
Veliko nalog in volje
i pripravljenost vseh za tvorno vključevanje v zastavljene naloge", ili naš sogovorniki.
(javnosti za najmlajše
Aktivno delo na Konovem
Ivo prijateljev mladine Ko-9 ie nekaj let dobro dela — »jo skrb za predšolske ki redno ne obiskujejo »in za šolske otroke v času c—Dobro sodelujejo tudi s
[Društvo prijateljev mladine v skupnosti Konovo je i najbolj prizadevnimi to vršili društvi v občini Velenje. V »jih vrstah imajo 355 članov.
iebno pozornost posvečajo ' kim otfokom, ki redno ne kujejo vzgojno varstvenih »v. V svoje dejavnosti Eujejo tudi šolske otroke, 'tirajo pa tudi razna preda-ujazastarše. V zimskih mesecih arajo ure sankanja in tnja in pripravljajo razna ivanja. Glavne dejavnosti za lite načrtujejo v poletnih me-'. V preteklem letu je delo ivif potekalo pod vodstvom jojiteljev animatorjev. Organi-li so dve skupini za predšolske lite in dve skupini za šolske. I počitnicami je delovala v piti tudi knjižnica. Otroci so uiskupaj na kopanje in tabo-'Poleg tega so v preteklem l organizirali še več stalnih It dejavnosti, kot je kostanjev ik.tetka Jesen, ob novem letu i 10 pripravili novoletno pra-'-'inje za predšolske otroke.
ivalijo se lahko, da so lani sodelovali tudi s starši, ijc so organizirali predavanji 't v puberteti in Stiske mla-
I lanskem letu jim je uspelo obiti otroško igrišče. Do-!no pa ga bodo uredili letos, ali pomanjkanja sredstev jim
ni uspelo urediti igrišča v Šem-bricu in pri Lahovi.
In kakšne naloge sije to društvo zastavilo za letošnje leto? Od maja do oktobra bosta delovala pravljični krožek in knjižnica za predšolske otroke, za šolske pa prav tako v tem času namizni tenis, šahiranje, ročno delo in knjižnica.
V kraju bodo predvajali risanke in diafilme, v sodelovanju z krajevno organizacijo Zveze borcev obiskujejo in urejajo spominska obeležja. Tako kot prejšnja leta bodo tudi letos pripravili športni dan, ki ga bodo popestrili z raznimi igrami, obiskali bodo eno okoliških društev prijateljev mladine, prireditve pa bodo pripravljali tudi ob različnih praznikih.
Posebej načrtujejo tudi počitniško delo, ki ga bodo podobno kot lani vodili in umerjali vzgojitelji animatorji. Načrtujejo tudi taborjenje in plavanje.
Sodelovanje s starši je v tej krajevni skupnosti že dobro utečeno, v letošnj emletupabiga radi še utrdili. Pripravili bodo preda-vanie Priprava otroka na šolo, v krajevni skupnosti želijo kar najbolj razširiti revijo Otrok in družina. V zimskih mesecih bodo organizirali večere pletenja, obiskujejo pa tudi starejše člane društva.
Poleg tega pa bi rado društvo prijateljev mladine Konovo v letošnjem letu dokončno uredilo otroško igrišče, igrišče v Sem-bricu ter postavilo majhen pe-skovnik za družinsko varstvo pri Lahovi. V domu družbeno političnih organizacij >pa nameravajo opremiti prostor za svoje delo.
Mira Zakošek
Potujoči vrtci
Začetek dela
Tudi v letošnjih pomladanskih mesecih bo pripravil vzgojno varstveni zavod Velenje potujoči vrtec za vse otroke rojene leta 1974. Za pomladanski del so pripravili 42-urni program, in sicer ga bodo izvajali v enotah Ciciban. Tinkara. Vrtiljak in tNaj-dihojca. Delo bodo pričeli v sredo. 16. aprila. Vabijo vse otroke letnik 1974. ki redno ne obiskujejo vrtca, da se zberejo ob 15. uri v omenjenih enotah. Takrat se bodo s starši tudi dogovorili v katerih dneh bodo organizirali to dejavnost za otroke.
Letos bodo izvajali dejavnost po novem vzgojnem programu, kije osnova tudi za redno varstvo otrok. Program pa obsega prosto igro. usmerjene zaposlitve intelektualnega področja. estetske vzgoje, področja telesne vzgoje ter zdravstvr ■ in higienske vzgoje. ! ■ tega bodo organizirali . 1 izobraževanja za starše v obliki roditeljskih sestankov. Namen tega izobraževanja je praktični prikazstaršem.kako naj primerno zaposlijo otroke ob njihovem prostem času.
Potujoči vrtci so za otroke brezplačni, financira jih občinska skupnost otroškega varstva Velenje._
Potujoči vrtci bodo pričeli te dni delo tudi v krajevnih skupnostih Plešivec, Paka in Šentilj, o tem pa bodo starše otrok pismeno obvestili.
našetbsežle
V svobodnih aktivnostih se seznanjajo učenci s prakso vsakdanjega
življenja
V petek, 4. aprila je bilo v domu kulture v Šoštanju 5. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Pripravil ga je radio Velenje s sodelovanjem zveze kulturnih organizacij Slovenije. Številni ljubitelji narodne in umetne pesmi so z velikim zanimanjem
sledili nastopu 16 vokalnih skupin, ki so prišle v Velenje.
Na sliki: tudi Kvintet dunajskega krožka, ki ga sestavljajo naši rojaki iz avstrijske Koroške, je navdušil zbrane v šoštanjskem domu kulture.
V	stabilizacijskem letu si tudi lli osnovnih organizacij ZSMS izadevajo dati kar največji pris-Wk k trdnejšemu družbenemu in ipodarskemu razvoju. Marljivo vključujejo v delo na vseh pod-ijih. Njihov največji prispevek k oljianju gospodarskega raz-ija pa je prav gotovo množično juievanje na vseh delovnih akci-
V	KS Salek so pred dnevi krajani ipko zavihali rokave pri napelja-jplovodnega omrežja. Njihove-klicu na pomoč so se zelo
uožično odzvali člani osnovne anizacije ZSMS Doma učencev, tr nas je zanimalo, kakšne aktivisti mladi poleg delovnih akcij še tvijajo, smo povabili k pogovoru dsednika OO ZSMS Doma tncev Branislava Stankoviča, Jerenta za delovne akcije Tačija tatda, poverjenika za kulturo tipa Tomaševiča in mentorja jb Staniča.
V	osnovno organizacijo Doma tacev je vključenih okoli 400 bdih. Osnovno organizacijo sesljajo vzgojne skupine. Program
I pripravijo mladinci sami. (dsedstvo ob koncu leta pregleda tsničene naloge, oceni delo orga-taaje ter pripravi nov program javnosti. Člani ga pregledajo, ipolnijo in na letni konferenci iqmejo. Opravljene naloge tudi
sproti preverjajo. Vsa dejavnost osnovne organizacije ZSMS Doma učencev je tesno povezana z akcijskim programom ZK. V svoji sredini imajo kar 22 komunistov, ki spodbujajo svoje vrstnike k marljivosti. Mladi so pri delu precej vestni in vedno pripravljeni. Njihova prizadevanja so usmerjena predvsem na idejno politično področje.
Cilj vsakega člana OO ZSMS Doma učencev je doseči čimveč, kar največ narediti in tako pomagati družbi. Za izvajanje nalog zadolžijo posamezne mladince, ki odgovarjajo za svoje delo.
Aktivnosti članov niso vezane samo na dom, ampak segajo tudi izven njegovih meja. Poleg družbeno političnega izobraževanja pa so mladi vključeni še v marksistični krožek, foto klub, modelarski, šahovski krožek, zelo bogata je tudi športna dejavnost. Še vedno pa so premalo storili na kulturnem področju. Zato bodo sedaj vse svoje sile usmerili ravno k tej dejavnosti. Člani OO ZSMS so dali sami predlog, da bi organizirali svoje petkove kulturne večere, prireditve in pripravili več recitalov. Prizadevali si bodo navezati kar najboljše stike s krajevno skupnostjo Šmartno ter se tvorno vključevati v njene zastavljene naloge. Zal, dosedanje sodelovanje še ni rodilo ustreznih sadov. Potrebno bo samo
malo dobre volje in uspehi bodo kmalu vidni. Mladi doma skrbijo tudi za varstvo družbenega imetja. Ob sobotah in nedeljah imajo organizirano dežurstvo, pripravijo pa tudi za vse mladince ustrezne tečaje ter jih tako usposabljajo za delo na tem področju.
Njihova največja vrlina pa so delovne akcije. Zavzetost članov osnovne organizacije ZSMS Doma učencev za to obliko dejavnosti je zelo velika. Mladi se zavedajo, da bodo lahko s prostovoljnim delom veliko pripomogli k napredku družbe. Letos so sodelovali že na mnogih akcijah, med njimi na Golteh, Pesjem, Zavodnjah, Tre-beliškem, nedavno v KS Šalek ter na Šaleški magistrali, kjer so prejeli najvišje priznanje — trak akcije. Mnogo njihovih članov pa je dobilo tudi udarniško značko. Prav vsi radi sodelujejo na delovnih akcijah, udeležujejo se jih lahko le najboljši. Največja želja vseh mladincev pa je, da bi ustanovili lastno brigado, ki bi sodelovala na vseh republiških in zveznih akcijah.
Dosti so že naredili, toda z rezultati še vedno niso zadovoljni. Pred njimi so nove naloge, ki jih bo treba uresničiti. Prizadevali si bodo odpraviti težave, s katerimi se pri delu srečujejo, storiti še več in kar najbolje. V svojih stremljenjih pa bodo prav gotovo uspeli, saj je pri vseh članih prisotno veliko zavesti, volje in želje po aktivnem delu.
Učence pripravljajo za žMjenje
udeležujejo razstav, prireditev, s svojimi risbami pa so sodelovali že na mali Napot-nikovi kiparski koloniji, in na razstavah Likovni svet otrok v Šoštanju.
V ŠSD Projekt so vključeni prav vsi učenci šole. Ravno v zadnjih letih je dosegla ta dejavnost svoj vrh. Dobili so namreč y( najvišje republiško priznanje — zlato plaketo. Učenci najraje obiskujejo nogometno, namizno teniško in rokometno sekcijo. Delavni na šoli so tudi taborniki, člani RK* ki so ob 8. marcu obiskali osamljene, ostarele in bolne žene ter jim izročili skromna darila.
Učenci osnovne šole XIV. divizije so tudi veliki ljubitelji slovenske knjige. Skoraj vsi so se vključili v tekmovanje za Kajuhovo bralno značko. Na podelitev so letos povabili Nežko Mlakarjevo. Od leta 1977 deluje na šoli še šolska hranilnica. S svojimi dejavnosti pa se učenci vključujejo še v program jugoslovanskih pionirskih iger, kjer beleži lepe uspehe zelena straža.
Med delovne na šoli s prilagojenim programom sodijo tudi mladinci, ki organizirajo številna predavanja ter se udeležujejo vseh šolskih akcij in akcij KS. Velika želja učencev in mentorjev je, da bi še z večjo aktivnostjo dokazali vrednost skrbi širše družbe.
Svobodne dejavnosti vodijo sami učitelji. Radi pa bi pridobili za vodenje krožkov čimveč zunanjih mentorjev, saj bi tako delo aktivnosti še svobodneje zaživelo. Učenci bi pridobili več izkušenj in znanja za samostojno življenje. Pri uresničevanju te naloge jim pomagajo tudi izkušnje učencev pobratene šole Gustav Šilih iz Maribora. ..Veselimo se vseh uspehov, ki jih dosežemo v svobodnih dejavnostih. Vsi se bomo trudili po svojih močeh uresničiti cilje, ki nam jih je nakazal naš vzornik tovariš Tito," je zaključila naš pogovor Tea Devič.
koncem pouka, ampak se pravo življenje šele takrat prične.
Na osnovni šoli XIV. divizije obsegajo svobodne dejavnosti, tri področja: praktične dejavnosti (šivanje, likanje, kuhanje, tehnični krožek), kulturne in šolsko športno društvo. Vanje je vključenih 92 odstotkov vseh otrok na šoli. Številka bi bila gotovo večja, če bi bil pouk na šoli celodneven, saj bi zajela tudi učence vozače. Vse dejavnosti pa združuje pionirski odred Alfonz Šarh.
Na kulturnem področju so aktivni člani recitacij skega krožka, pevskega zbora in mladi likovniki. Pevski zbor nastopa na vseh šolskih proslavah in prireditvah KS Center Desni breg. Letos pa so mladi pevci te šole
nastopili na zborovski reviji in poželi številna priznanja.
Likovni izraz učencev je bogat in reven, izpoveden in molčeč, barvit in monoton skratka, odraz učenčevega notranjega ter zunanjega občutenja. Likovniki šole se
Svobodne dejavnosti na osnovni šoli XIV. divizije so razvite do popolnosti, saj je prav od teh odvisno tudi oblikovanje poklicnih odločitev učencev te šole.
Interesne oziroma svobodne dejavnosti na osnovni šoli XIV. divizije pomagajo učencem s prilagojenim programom, da se pravilno odločijo za svoj poklic. Vse svobodne dejavnosti se razvijajo med samim učno vzgojnim procesom. Namen šole ni doseči samo učno vzgojni namen, ampak učence temeljito pripraviti za življenje. Zato se učenci v te dejavnosti vključujejo resnično po svojih nagnjenjih. ,.Veseli so, če delajo v kakšni svobodni dejavnosti, ki jim potrjujejo, da so potrebni naši družbi prav tako kot vsi ostali," je povedala mentorica pionirske organizacije Tea Devič. Prav vsi učenci se veselijo ur, ki so namenjene svobodnim dejavnostim. O tem se lahko prepričaš že ob samem vstopu v šolo. Stene pričajo o polnem življenju, o nenehnem gibanju, skratka šola živi. Delovni utrip ne preneha s
8i\5
Številka 14 (526) - 11. aprila m
... Mogočen plamen iz davnine Šviga, vekove preletel je koprni; in plamen naš se druži z njim, se dviga, in plamen naš se pogumno dalje gre, ker neprekinjena drii veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne...
Oton Zupančič: „Pesem mladine".
I. POGLAVJE JEZERO.
Pred davnimi, davnimi časi, ko je plug prvih slovenskih oratarjev pričenjal razgrinjati in rahljati rodovitno črno zemljo po obrežjih in dolinah planinskih rek: ko so izginjali nepristopni temni pragozdovi in se umikali obdelanem polju; ko se je selila zverjad pred prodirajočimi ljudmi v sive gore in si iskala varnejših zavetišč — se je širilo nekje v porečje bistre Save prelepo jezero. Bilo je dokaj globoko in je valovilo ure in ure daleč, oprijemajoč se kopnega sveta s stoterimi mokrimi jeziki, vse posejano z zeleno obraslimi otoki in otočki, dokler mu niso začrtali mej zdaj visoki, zdaj nizki hribovi najraznovrstnejših oblik in strmin, gradeč njegovo gubasto izobličeno obrežje.
Ravna jezerska površina je bila podobna temnozelenemu, gladko brušenemu zrcalu in se je izpreminjala le od časa do časa, ko so iz nevidnih in nepoznanih globočin iskali vanj poti krvoločni jezerski pozoji. Ob takih nesrečnih prilikah se je mirno jezero raztogotilo, se penilo in se zavijalo v gosto meglo, ki se je vlačila nad skalnimi valovi, butalo ob ostrozobe pečine, v belem sijaju na bregovih se lesketajoče, venčane z zelenim nakitom jelk in smrek, hrastov in bukev.
Stari jezerčani so še na lastne oči gledali zlokobno delo podvodnih nestvorov in se s pritajeno grozo spominjali tiste tu-gopolne dobe, ko je njihovo dobrohotno jezero neprestano naraščalo, z divjim šumenjem vzkipevalo in se poganjalo vedno više, dokler ni naraslo do take visočine, da je doseglo sveti hram Velesov, ki je kraljeval v veličastni samoti visoko pod nebom jezerskim valovom in sprejemal pobožne slovenske vernike, proseče varstva za svoje črede. Najpogumnejši so onemeli in pričakovali konca. Začelo se je na jutranjem obrežju. Strahotno grmeči požiralniki v Hudi luknji, kjer se je jezero začenjalo in dobivalo svoje dotoke, so nenadoma zabobneli in z dotlej nepoznano silo začeli brizgati vodo visoko proti črnikastim oblakom. Z orjaško močjo so bruhali iz sebe težke skale, da so letele deset sežnjev daleč naokrog, se razbijale ob navpično stoječih skalnatih stenah in v tisoč koscev razdrobljene butale nazaj v spenjeno vodovje. Mlečnobele meglene koprene so zastrle sivkasto kamenje v neprodirno gosto zaveso, za katero se je čulo z groze polno razločnostjo srdito rohnenje jezerskega pozoja. V tistem času je veliko ljudi nesrečno umrlo v podivjanem jezeru, obup naroda pa je bil tako velik, da se je hotel izseliti v varnejše pokrajine.
V najhujši sili in stiski se je usmilil Veles svojih ubogih je-zerčanov, jih rešil nadloge in jih zadržal v ljubljenem Zalesju. S svojo čudodelno pastirsko palico je udaril po objestnih valovih, ki so hoteli izpodjesti celo njegov kameniti žrtvenik v svetem hramu na hribih. Nebo se je preklalo v žarečem ognju. Enkrat je udaril, in jezero je kopnelo, udaril je drugič, in jezerski pozoj se je skril na dnu jezera; ko je udaril tretjič, je zagrmelo, da so se zamajali hribovi, a iz jezera je brizgnil neizmerno visok curek vode: z renčanjem, podobnim daljnemu gromu, je izginila nevarna pošast nekam pod zejTiljo, odkoder je ni nič več bilo. Le od časa do časa je še poizkušala pridreti navzgor in je s svojimi sunki vznemirjala jezero..
Ob takih prilikah so gnali zaleščanski čolnarji svoje brodove s pocjeseterjenimi silami k obrežju in se s skrbjo ozirali na Velesov hram, ki se je belil, obkrožen z zelenjem, visoko nad njimi v neminljivi lepoti, in prosili v prestrašenih srcih: ,,Veles, čuvaj nas pozoja! Udari ga s svojo palico! Udari ga, da izgine za Vselej!"
Veles je uslišal zaupljivo vdane prošnje in jih čuval. Pregnani pozoj je moral vsakokrat umolkniti, razsrjeni valovi so se polegli in se spet mirno in prijazno prelivali med zelenimi holmi, da so se razveselile oči, ki so zrle prelepo barvo zaleščanskega jezera, sličnega velikanskemu smaragdu.
Zalesje se nazivala vsa jezerska pokrajina: gosti, z najraznovrstnejšim drevjem divje prerasli smrekovi lesovi so se bočili nad njo v strmih lokih proti nebesnim višavam, nad
Gustav Šilih
■ ■
:


jezero...
(Dolinska Mka)
njihovimi vrhovi pa se je v širokih zamahih nosilo veličastno vršanje, ki se je tu pa tam nagnilo do gladke jezerske površine in pritisnilo nanjo poljub večnosti. Obdelano polje se je razgrinjalo le ob jezeru samem. Tod vsepovsod so prebivali Slovenci že dolga, dolga leta, tako dolgo, da je domalega obledelo ustno izročilo, govorica o velikem slovenskem junaku Vitogoju iz plemena zapadnih Slovencev, ki je bil osvojil in posedel ozemlje ob zelenobojni Savini, v nedosežno kratkem času premagal nasprotujoče prvotne prebivalce, pregazil njihova sela, uničil starorimsko Celeio in pregnal nekam na jug celjskega škofa Ivana, prejšnjega gospodarja teh pokrajin. Ker je bilo za vse njegove premalo zemlje, je poslal k jezeru dve zadrugi: Stojaniče in Ziličiče. Ko sta bila starejšini določila mejo zadružnih posestev, sta začeli obe zadrugi pridno in neumorno delati,- kakor da bi se hoteli kosati v delu in uspehih: močne roke visokoraslih Slovencev so krčile pragozdove in čistile z grmičevjem preprežene jezerske bregove. Po položnih holmih tik nad vodo so se naselili. Vsaka zadruga si je zgradila močno utrjeno gradišče, kjer je zbiral starejšina od časa do časa svoje zadružane. Tam so se skrivali in branili pred skupnimi sovražniki, tam je bilo nakopičeno zadružno imetje.
Približno na sredini severnega obrežja, kjer je bila voda z neprestanim butanjem ogladila skalovje, ga izdolbla brodovom, se je v dolgi vijugasti črti vleklo glavno jezersko pristanišče, nad njim se je dvigalo v strmem poskoku gradišče zadruge Stojanovičev, imenovano ,,Na skalah", močno in lepo sezidano, in ogledovalo v temnih valovih svoje bele stene in silne zidove. Tukaj so se shajale narodne skupščine, tukaj je razrivala zemljo stoletna Svarogova lipa, pod katero sta obe zadrugi skupaj darovali skupne darove najvišjemu slovenskemu bogu. Na nasprotni strani jezera so se utaborili Ziličiči. Svoje gradišče so imenovali Podgorje. Bilo je precej manjše in slabše utrjeno kakor skalsko. Ali imeli so v svoji oskrbi imenitno Velesevo svetišče, ki so ga čuvali in upravljali tudi v poznejših časih, ko so mu bile druge novo nastale zadruge mnogo bliže.
Tekom let so se bili namreč Stojaniči in Ziličiči jako pomnožili in se naselili krog in krog jezera. Od obeh očetovskih zadrug so se zaradi pomanjkanja prostora in plodne zemlje odcepile nove, se ločile od njih in sezidale nova sela. Vendar so bile podvržene vse stališču najstarejše zadruge, gradišču Na skalah, in skalski starejšina je bil vsekdar tudi župan zaleščanski. Vsakovrstna nasprotja, ki so se bila izpočetka pojavljala med Stojanoviči in Ziličiči, bodisi da so se stepli vročeglavi pastirji na meji zadružnih pašnikov, bodisi da so se sprle žensTce ob jezeru, kjer so belile lan in napajale črede, so čisto polagoma prenehala. Misel skupnosti je prevladovala in postajala čimdalje močnejša. Vsi Zaleščani so se čutili eno samo pleme, v dobrih in hudih časih tesno zvezano med seboj. Z ostalim svetom tam zunaj, onostran jezerskih hribov niso t veliko občevali: niti z brati, naseljenimi v divnolepi in bogati Savinjski dolini, niti z onim slovenskim plemenom, ki je bivalo v majhni, ozki dolinici, meječi na vodne požiralnike v Hudi luknji. Davno pred njimi se je bilo naselilo tam in živelo uborno, trpljenja polno življenje. Lovska strast ga je prikovala na pusto in kamenito zemljo. Zato so tuintam veliki skupni lovi združili oba rodova v mračnih pragozdovih na visokih grebenih Dobrača, skalovitega Kozjaka, ostrorobe Stropnice, stožčastega Radogostovega hriba in časih celo na mogočno razpeti kupoli Okrogle gore. Visoko nastavljeni lovski rogovi so po cele tedne naznanjali veseli pogon.
S savinjskimi brati so se navadno sešli o kresu, na veliki slov praznik, ko so na vseh višinah žgali rdeče plapojoče ognje, največjega na Gori, visokem božjem mejniku med plodovito, sve odprto Savinsko dolino in samotnim Zalesjem. S svojimi orjaški pobočji in vedno nižjimi izrastki, izgubljajočimi se prav do jeza je ločila Gora obe pokrajini in dajala prati svoje podnožje ob« posestrimama: Paki iz Zalesja in Savini s planin.
Na njenem vrhuncu je rasla širokovejnata lipa, a pod sveti drevesom je bil postavljen preprost žrtvenik, na katerem darovali Svarogu najlepšo živino in mnogoštevilne poljs) pridelke, proseč ga zaščite in dobre letine brez uničujočih nevfl Ves hrib je bil porastel s praprotjo, svetim Svarogovim zelišča Praproti so pripisovali čudežno moč, ki je v kresni noči lahl prešla tudi na ljudi: tedaj je cvetla,božja zel in cvetje je bilo pol nadprirodnih moči.. Kakih sto korakov pod vrhuncem je pi osuplim romarjem nenadoma zazijala široka skalna razpok držeča naravnost v črni dom zlobnih Besov. Približati se ji je bi pod smrtno kaznijo prepovedano. Le na kresni večer so obje* fantiči metali kamenje v groze polno žrelo in z odprtimi ušesi' utripajočimi srci čakali zamolklega jeka, ki bi naznanil, kdq padlo kamenje na dno. Tega zvoka pa še ni bil nihče živečih dot dob čul, in zato so Zaleščani sklepali, da drži brezdno v deže teme, kjer so vsako leto do zime bili zaprti premagani Besi, bogovi slovenski. Nevarni so bili ljudem tudi poleti. Samo kresni večer, ko so dobri bogovi praznovali svoje največje sile božanskega sijaja, ko so se Besi v onemogli jezi poskrili globol pod zemljo, da ne bi čuli zmagoslavnega vriska sončnih junak samo na ta dan so se ljudje brez nevarnosti pribil pogubonosnemu žrelu. Prastare bajke so govorile o taj podzemeljski zvezi gorskega brezdna s hrumečimi jezersk odtoki v peniški soteski in izražale mnenje, da je tu nekje bivali! zaleščanskih sovražnikov, jezerskih pozojev. Premnoge dh bajke pa so trditev odločno zanikavale in z veliko jasno) dokazovale, da so pozoji vedno in vsekdar prihruli iz šuma pok požiralnikov v Hudi luknji. Globoko pod zemljo se širijo ta obsežne votline, tako velike, da bi lahko vse objezersko hribo postavil vanje, pa jih ne bi docela napolnil. Naj bo to kakot koli, po žalostnem slučaju, ki je živel še določno v narodi spominu, ker se*je dogodil pred nedavnim časom, je bilo goto dokazano, da je vezala tajinstvena podzemeljska pot groze pol gorsko žrelo s peniškim požiralnikom.
Pastirica Ljubica iz podgorske zadruge ja pasla svo mnogoglavci čredo v bližini smrtonosnega prepada. Ko se je so« skrilo za planine in se je zvečerilo, je sklicala svoja goveda, ovce koze na zbirališče. Preden pa je odšla z živino domov, je štela gla svojih varovancev in z brezmejnim strahom opazila, da ji manj Belke, najlepše zadružne krave. Dolgo časa jo je klicala in vabil najlepšimi imeni in prosila Velesa, naj jo privede nazaj: toda vse bilo zaman. Obupana se vrže devojka na tla in zavpije pretresujočim glasom v temnoustno votlino: ,,Če mi Veles nemo in noče pomagati, pomagajte mi vsaj, vi Besi!" Komaj so izzven te bogokletne besede, je zagrmelo tako grozno, da se je stresd sunkoma zamajal mogočni podstavek visoke Gore, iz votline pa pridirjala njena ljubljenka Belka, ki so jo bili hudobni B pritegnili k sebi. Besna se zažene v nesrečno dekle, jo nasadi goreče, v pošastnem ognju razbeljene rogove, se zasuče in vratolomnem skoku plane nazaj v gorsko žrelo, obdano smrdečim žveplenim plamenom. Čez tri dni in tri noči so pri« jezerski valovi Ljubičine dolge zlate lase, ki so sloveli po vse Zalesju, in jih vrgli na samotno peniško skalo. O truplu samem bilo ne duha ne sluha. Od tistih dob je bilo pod smrtno kazi prepovedano, približati se usodni razpoklini ob navadnih dneh
Zalesje je bilo polno bajk in pravljic: vsako drevo je imt svojo povest, slednji hrib svoje božanstvo in vsak potok, ki s< veselo žuboreč izlival v_ jezero, svojega nevidnega gospodarja teh in drugih prijaznih in neprijaznih nadprirodnih silah govorile in pele njihove pesmi v tihih večerih, ko je bilo dnev delo dokončano, preko mirne jezerske gladine zveneče, ko jezero blestelo v zlatordečem odsevu zahajajočega sonca. Seloi selom, zadruga za zadrugo, je pohitela na zmračeno obrež Pesmi so si odgovarjale z mnogoličnimi jeki in se končav poskočnim plesom rajajoče mladine. Časih so poveslali po je tedaj so hribovi odmevali radostnega petja, a Velesov beli hram je zadovoljno ogledoval v temnem vodnem zrcalu, krog in kil obdan z iskrečim se vencem luči.
(Se nadafli
VELIKA POLOMIJA
Piše: Milan Zrii Riše: Jelko Pete
139. Stanko je straiil, Dinamitor pa je tiho potrkal na okno. Zaškripal je tečaj. Diverzant je v trenutku osupnil. Vanj je zasijala cev mavzerice. „Kdo si in kaj hočeš?" Globok glas je prišleca povsem zmedel. ,,Vojska smo! Hrano bi radi..." „Vojska, ej bratec, ne šali se z mano, sicer ti bo tale partizanka podkurila. Naša vojska je dobro nahranjena in ni ji treba prositi hrane naokoli. Kdor si že, pošten nisi, ko tako pohajaš okoli. Kar poberi se!"
140. Dinamitor se je v trenutku umaknil. „§e boš slišal za nas, stari," je iz teme zapretil proti koči. Pomoči ni bilo. Morala sta nazaj k skupini, saj tu očitno niso imeli prijateljev... Joco je po prihodu Stanka in Dinamitoija po pričakovanju besnel. „Prekleta banda. Usranci ste, za nobeno reč vas ni za uDorabiti. Jasno vam mora biti: hrano moramo dobiti!" Oglasil se je Aco: „Kaj, če bi šli jutri podnevi ponjo?" Joco je planil kvišku, vendar so bili tudi drugi enakega mnenja: le zakaj se ne bi naposled vendarle pokazali ljudem.
141. Tako so šli med ljudi podnevi. Brka, Aco in še nekdo. To so napravili velik ovinek in naleteli na manjše nasede. Ogli v hiši, ki je bila prislonjena ob breg in vidna daleč naokoli.! ženska jib je sprejela pred hišo. Ni bilo videti, da bi se j. čeprav takega orožja in vetrovk še ni videla na vojakih. Id so i prišli naokoli. Nekdanja terenka Stana je hitro zaslutila, I „je ura". Ni torej kar tako prejela obvestila iz doline..,
k-
Številka 14 (526) -
11. aprila 1980
Šport, telesna vzgoja, rekreacija
i\59
Rataatorizom
i

Jugoslovanski radioamaterji v Velenju
V Velenju so se pred dnevi sestali člani organizacijskega odbori u pripravo XV. srečanja Zveze ntioiunateijev Jugoslavije, ki ga vsakič pripravljajo v drugi repu-Miki. Gostitelj letošnjega srečanja [Slovenija, radioamaterji iz vse ugoslavije pa se bodo zbrali 27. in 8. junija v Velenju. Srečanje ugoslovanskih radioamateijev mi delovni značaj, zaradi širše omembnosti dejavnosti, ki jo pravljajo pa je njihovo zvezno tianje ocenila kot družbeno lomembno akcijo tudi republiška lonferenca SZDL Slovenije. Pri-tave so v polnem teku, organi-itoiji srečanja pa so Zveza ra-ioamaterjev Slovenije, radio-ib Velenje v sodelovanju z limi klubi ter skupščina občine Velenje, ki bo s svojimi pred-ivniki prav tako sodelovala v lizacijskih pripravah, po-itelj srečanja bo sestavljena cija združenega dela enje iz Velenja. Pri izvedbi
10	z denarnimi sredstvi sode-rali republiška konferenca
l Slovenije republiška kon-mcaZSMS, skupščina občine 'tlenje in njene gospodarske or-icije, del sredstev pa bodo [ali z reklamnimi oglasi^Stro-Ske bivanja v Velenju bodo ude-"aci srečanja poravnali sami.
"itelji pričakujejo, da bo 27. tn28.junija prišlo v Velenje preko 1000 gostov iz vse Jugoslavije in
11	zamejstva, zato v pripravah na srečanje sodelujejo tudi vele-
'iturističnidelavci, ki bodoob jpriložnosti ponudili turistične lenitosti Šaleške doline. Tu-ično društvo pa bo ob tem " lo poskrbeti za oddajanje zasebnih sob v Velenju in ižnji okolici.
Srečanje naj bi se pričelo v petek, 27. junija dopoldne s pozdravno slovesnostjo. V program prvega dne so vključili zanimivo predavanje Himalaja 79, ki govori o udeležbi radioamaterjev pri jugoslovanskem vzponu na streho sveta. Dopoldne bodo odprli tudi razstavo z naslovom Zveza radioamaterjev Jugoslavije 1980, ki bo prikazala pestro dejavnost organizacij tehnične kulture. Petkovo popoldne pa bo namenjeno predavanjem o radioamaterjih in splošnemu ljudskemu odporu, o konferenci WARC 79 ter demonstraciji dela preko radijskih teleprinterjev in z amatersko televizijo. V soboto, 28. junija bodo dopoldne prikazali radioamatersko mrežo za izredne razmere, lov na lisico ali iskanje skritih radijskih postaj z zavezanimi očmi ter tudi druge aktivnosti s področja tehnične kulture. Popoldne bodo poslušali predavanja o radioamaterskih zvezah preko satelitov ter meteoritskih rojev in o mikrovalovnih zvezah ter pripravili posvetovanje z naslovom »Radioamaterska tekmovanja-operaterstvo, DX delo in ham-spirit.« Posebno zanimiv pa bo tudi radioamaterski sejem, kjer bodo, vsi ki se s tem ukvaijajo, izmenjavali opremo, literaturo in seveda bogate izkušnje. Kot je videti, bo program zanimiv tudi za gledalce, zlasti tisti del. ki vsebuje praktično prikazovanje radioamaterskih spretnosti. Prireditev se bo zaključila s »hamfestom«. kot radioamaterji imenujejo svoja družbena srečanja. O junijskem zboru radioamaterjev Jugoslavije v Velenju bomo v Našem času še podrobneje poročali.
J. Krajnc
Kaj veš o prometu?
Mladi dobro pripravljeni
V nedeljo je bilo občinsko movanje Kaj veš o prometu, ki l se ga udeležili učenci vseh
šol v občini Velenje ter Beri srednješolci.
nje je ob pomoči lovne šole Gustav šilih občinski svet za tivo in vzgojo v cestnem
Mladi tekmovalci so morali [jje znanje iz cestno prometnih pokazati v praktični ji, opraviti pa so morali tudi ni del tekmovanja. Prav ta |pil za marsikaterega udeleženca no težak.
teh dveh preizkušnjah so lli tekmovalci še na poligon, rso se preizkusili v spretnostni taji. Tekmovanja se je letos Ho 68 tekmovalcev in 40 i prometnikov.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine. Med najmlajšimi je zmagala Polona Bastl z osnovne šole Veljko Vlahovič, drugo mesto je osvojil Vojko Lešnik z osnovne šole Gustav šilih, tretja pa je bila Jožica škofljek z osnovne šole Miha Pintar Toledo. Med starejšimi osnovnošolci pa je bil prvi Matjaž Lihteneger z osnovne šole Karel Destovnik Kajuh, drugo mesto je osvojil Gorazd Vratnik z osnovne šole bratov Letonje, tretji pa je bil Marko Zvonko z osnovne šole Veljka Vlahoviča.
V malem številu so se tekmovanja udeležili tudi srednješolci. Tekmovali so na mopedih, prvo mesto pa je osvojil Dani Ušen z rudarskega šolskega centra.
Najboljši tekmovalci se bodo udeležili tudi republiškega tekmovanja, ki bo sredi aprila v Ptuju.

gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE
ičA cenjene goste, da bo v aprilu glasba v naslednjih lokalih:
HOTEL PAKA, VELENJE (tel. 851 —2 20) — vsak večer od 19. do | 23,30. ure, razen ponedeljka. Igra ansambel DOMINANTA iz Poljske.
RESTAVRACIJA JEZERO, VELENJE (tel. 850-1 70) - vsak ' večer od 18. do 23. ure, ob nedeljah od 17. do 22. ure, razen ljka.|gra kvartet ARSIS iz Poljske.
IV DOM, ŠOŠTANJ (tel 885-356)- vsak večer od 19. do 23.
ure, razen ponedeljka. Igra ansambel »GRADIŠNIK« iz Ve-
lenja.
Pridite, zadovoljni boste!
Nogomet
Pomembni le točki
Velenjski nogometaši tokrat niso navdušili s svojo igro. In ko so poprečni gostje v 27. minuti izne-nada povedli, smo že mislili, da se bodo ponovili dogodki prvega kola spomladanskega srečanja proti Dinamu iz Vinkovcev, ki je vodil že s 3:0, nato pa so domači nogometaši le zmogli toliko moči, da so iztržili točko.
V	omenjeni minuti je vezni igralec Kikinde Mirkovič izvajal prosti strel povsem z leve strani in zelo daleč od gola vratarja Rudarja Purača,Pred njegova vrata je poslal visoko in na izgled nenevarno žogo. Toda domači branilci so pozabili na osmico gostov Panteliča, ki je visoko skočil in mimo presenečenega vratarja Pu-rača poslal žogo v mrežo. Pet minut za tem so igralci Rudarja izenačili. Serbo je izvedel kot, poslal napol visoko žogo pred vrata gostov, kjer se je v gneči najbolje znašel Trninič. S tem rezultatom sta moštvi odšli na odmor. Začetek drugega dela je bil zelo borben, vendar brez prave organizirane igre. Domači nogometaši so imeli veliko več od igre, branilci gostov pa so nevarne položaje pred vrati reševali ali z odbijanjem žoge v polje ali pa v kot. V 59. min. je bila žoga v kotu. Spet je bil pri njej Šerbo. Sledila je lepa podaja pred vrata gostujočega vratarja. Levi branilec Rudarja Džurovič, ki je nenehno prihajal na pomoč svojim napadalcem, se je tudi ob tem kotu odločil za izlet pred nasprotnikova vrata. Ni bil zaman, saj je z močnim strelom z glavo zagotovil domačim igralcem pomembni točki.
Po tem vodstvu so domači nogometaši nerazumljivo popustili in prepustili pobudo gostom, ki pa na srečo svoje premoči v tem delu srečanja niso izkoristili.
Za Rudar so igrali: Purač, Oruč, Džurovič, Karalič, Džurič, Hohnjec (Rusmir), Trninič, Kikič, Glišič (Dubovina), Šerbo, Numanspahič.
V	nedeljo gostujejo igralci Rudarja v Subotici.
Tesen poraz z vodilnim
V 15. kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi so nogometaši šmartnega gostovali v Ljubljani in tesno izgubili z Mercatorjem z rezultatom 2:1 (1:1). Mercator, ki z enim samim porazom in dvema neodločenima izidoma prepričljivo vodi na lestvici, bi na domačih tleh tokrat skoraj ostal brez polnega izkupička, saj so Šmarčani presenetili z zelo dobro, taktično dovršeno in predvsem borbeno igro, ki bi jim ob malo večji meri športne sreče lahko prinesla tudi nenačrtovano točko. Četudi pravih nevarnih priložnosti pred vrati Šmartnega na začetku srečanja ni bilo, so domačini vendarle spretno izkoristili napako nogometašev Šmartnega in v 28. minuti povedli z 1:0. šmarčani so skušali presenetiti s hitrimi nasprotnimi napadi in v zadnji minuti prvega dela so domačini nepravilno zaustavili Kopu-šarja v kazenskem prostoru. Praš-nikar je bil zanesljiv izvajalec najstrožje kazni in rezultat izenačil. Tudi v nadaljevanju so se nogometaši Šmartnega uspešno upirali favoriziranim domačinom, ki so v 70. minuti kaznovali z zadetkom še eno grobo napako gostov. Igralci Mercatorja so morali do konca srečanja krčevito braniti minimalno prednost pred nevarnimi napadi Šmartnega. Največ preglavic jim je povzročal razpoloženi A. Omladič, ki bi nekaj minut pred koncem skoraj uspel rezultat izenačiti. Njegov silovit strel s približno 18 metrov pa je zaustavila vratnica.
ŠMARTNO: Pusovnik, Podvrat-nik, Kralj, D. Frangeš, G. Omladič, R. Frangeš, Bric (Jandrok), Zalig, Kopušar, Prašnikar, A. Omladič. V nedeljo bodo nogometaši šmartnega igrali na domačem igrišču s Triglavom iz Kranja.	J. K.
Rokomet
Visok poraz
Po uspešnem spomladanskem startu so rokometašice Šmartnega v 12. kolu republiške rokometne lige doživele visok poraz na gostovanju v Novem mestu. Domačinke so jih premagale z rezultatom 22:8 (13:4) in jih s tem porazom
pomaknile na 7. mesto. V živahni tekmi so domačinke z učinkovito igro že v prvih minutah prevzele vse niti v svoje roke in si do konca srečanja priigrale kar 14 zadetkov prednosti.
ŠMARTNO: D. Tajnšek, M. Tajnšek, Tajnik 1, Meh, šmerc 3, Krevzel, Bole, Ostojič, Uran kar 4, Resnik, Omladič, Satler.
Igralke šmartnega bodo v nedeljo igrale na domačem igrišču z ljubljanskim Slovanom. J. K.
Zmaga v zadnjih minutah
Velenjske rokometašice so osvojile novi točki in so po trinajstem kolu še vedno na zelo dobrem šestem mestu z dvanajstimi točkami.
V	prvem spomladanskem kolu so v Rdeči dvorani premagale ekipo Drave z rezultatom 10:9. Okrog 500 gledalcev je bilo zadovoljnih s prikazano igro, kije bila zeltf-razburljiva. zmago pa so si igralke Velenja zagotovile šele v zadnjih minutah sreča-nja.
Gostje šo povedle z 1:0 in nato z 2:1. Nato so vodile Velenjčanke izenačile in povedle z rezultatom 4:2, vendar se je prvi polčas končal neodločeno 4:4.
Več kot polovico drugega polčasa so vodile igralke Drave, in sicer sredi drugega polčasa že za dva gola (6:8). Domače igralke so nato dosegle tri zadetke zapored in povedle z 9:8. Spet so igralke Drave izenačile, vendar so domačinke še enkrat zatresle njihovo mrežo. V zadnjih treh minutah so sicer imele žogo v rokah rokometašice Drave, toda domače igralke z dobro igro v obratni in s stalnim zaustavljanjem napada igralk Drave niso dovolili presenečenja ter tako zasluženo zmagale. Rezultat pa bi bil lahko še višji v njihovo korist, če ne bi bile zastreljale dve sedemetrovki. nekajkrat pa se je žoga odbila od okvirja gola.
Za Velenje so igrale: Hleb. Džordževič, Terbulj, S. Golič 2. Zemljak. Podbregar. Kro-pivšek. D. Golič 4, Jan 1. Bovha 3. Omerovič in Meh.
V	naslednjem kolu gostujejo rokometašice Velenja v Sisku. (sv)
V drugem delu se slika ni bistveno spremenila, domačini so razliko samo še povečali in zmaga je zasluženo ostala doma.
Strelci za Šoštanj: Melanšek 7, Skornšek 5, Rudi Lesjak 3, Stvarnik 3, Robi Lesjak 2, ter Guček in Javornik po 1.
Odbojka
Igra obeh ekip je bila prava moška
Dobri mladinci
Tekmovanje so začeli tudi mladi rokometaši. Mladinci Šoštanja sov prvem kolu slovenske mladinske rokometne lige vzhod gostili solidno ekipo iz Velike Nedelje in jih premagali 27:17 (13:4).
Domačini so v prvem delu diktirali oster tempo in povečevali razliko golov v svojo korist. Največja prednost je znašala 12 golov. V drugem delu pa so malo popustili in dovolili gostom, da so zniževali razliko.
Strelci za Šoštanj: Vohar 7, Požun in Kočevar po 4, Korelc 3, Špegel in Jerala po 2 ter Rajter 1.
Slaba igra
Na prvem gostovanju spomladanskega dela prvenstva v SRL so rokometaši Šoštanja izgubili srečanje z moštvom Črnomlja z rezultatom 32:22(16:11).
Gostje so bili enakovredni domačinom le do 15 minute srečanja pri rezultatu 4:4. Od 1. minute dalje pa so na igrišču zagospodarili domačini in polnili mrežo vratarja Slatin-ška.
lovče 2:0 (IS: 13, 15:7) in Ravne: Braslovče (16:14, 15:7).
Ekipa osnovne šole Karel Destovnik Kajuh si je tako priborila pravico na nastopu na polfina-lah republiškega prvenstva v Mariboru.	D. Menih
Pričakovan poraz
V	Ljubnem je gostovala ekipa OK Bled, ki je že praktično prvak lige. Domačim igralkam je uspelo dobiti tretji set, drugače pa so bile gostje v premoči in tako zmagale s 3:1. (9:15, 3:15, 15:9, 5:15). Kljub vsemu je bila na trenutke prikazana dobra odbojka. Tekma je bila v telovadnici osnovne šole Ljubno pred 50 gledalci.
Postava OK Ljubno; Skok, J. Jeraj, M. Jeraj, M. Mori, L. Mori, Podmeninšek, Orlovič, Zalesnik, Orešnik, Peternel.
D. Menih
Poraz prvaka v Topolšici
V	telovadnici osnovne šole Topolšica je v soboto pred 150 gledalci OK Topolšica premagal OK Mislinjo s 3:1 (15:10, 16:14, 10:15, 15:9). Izredno razigrani domačini so zlahka premagali vo-dečo ekipo Mislinje. Prvi set so domačim zlahka dobili. V drugem setu je povedla Mislinja, a so domači igralci s pametno igro zaključili tudi ta set v svojo korist. V tretjem setu so Topolščani popustili in zaradi napak v polju izgubili. Najbolj zanimiv je bil zadnji, četrti set, saj so Mislinjčani vodili že s 7:1, nakar so Topolščani izenačili na 9:9 in nato zmagali. Vsi Topolščani so zelo dobro igrali, pri gostujoči ekipi pa je izstopal Tone Zaje. Skozi vso tekmo so gledalci izredno bučno navijali, zanimivo pa je bilo, da je bila polovica gledalcev iz Mislinje.
Postave: OK Topolšica: Menih, Marinšek, Meršak, Globačnik, Zabkar, Golob, Božič, Juvan in Lukanc. OK Mislinja: I. Zaje, B. Zaje, V. Oder, M. Oder, S. Založnik, V. Založnik, Pačk, Klemene, Gumpot in Polenik.
D. Menih
Pečovnikova 171 cm v višino
Na meddruštvenem otvoritvenem atletskem mitingu v Celju so velenjski atleti izredno uspešno slartali v novo sezono.
Dobili smo nove velenjske rekorde pri skoku v višino. Komaj 15-letna Jana Pečovnik je kljub hladnemu vremenu preskočila kar 171 cm in s tem že takoj na začetku sezone potrdila svojo kandidaturo za uvrstitev v mladinsko državno reprezentanco.
Mejo 2 m je z uspelim skokom na 203 cm uspelo premagati mlademu Vi-daliju.
Zmagovalka v teku na 100 m ovire — Klavdija Jug je izenačila svoj osebni rekord 15.4.
V teku na 1000 m sta se z ramo ob rami borila Vele-njčan Popetru in Rok Kopitar. Šele v zadnjih korakih je bil Celjan močnejši.
Mladi atleti so tokrat spet dokazali, da postaja velenjska atletika vse bolj vsestrana. kajti doseženi rezultati v tehničnih disciplinah segajo že v sam slovenski vrh.
Boris Šalamon
Streljanje
Prvo in drugo mesto za šoštanjske odbojkarje
Pretekli teden so bile v telovadnici osnovne šole Topolšica četrtfinalne tekme v odbojki za pionirje in pionirke. Organizator prireditve sta bila ŠŠD osnovne šole Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja in ZTKO Velenje.	,
Pri pionirkah so sodelovale tri ekipe, in sicer iz Celja, Raven na Koroškem in osnovne šple Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj. Zasluženo so zmagale pionirke z Raven na Koroškem, saj so premagale Celje (15:5, 15:7) in KDK (15:6, 15:5). Na drugo mesto so se uvrstile pionirke osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh z zmago proti pionirkam iz Celja z 2:1 (8:15, 15:6, 15:3).
Še zanimivejše je bilo tekmovanje pri pionirjih, kjer so tudi sodelovale tri ekipe, in sicer pionirji iz Braslovč, Raven na Koroškem in osnovne šole Karel Destovnik-Ka-juh Šoštanj. Po zagrizenem boju je zmagala ekipa Karel Destovnik-Kajuh pred Ravnami in Braslovča-mi. "Rezultati tekem: KDK:Ravne 2:1 (14:16, 15:5, 15:7), KDKBras-
Tekmovanje za Kajuhov pokal
Na prenovljenem strelišču, ki so ga člani strelske družine Mrož obnovili in razširili, je v organizaciji OK ZSMS Velenje in izvedbi domače strelske družine potekalo 21. in 22. marca tekmovanje za Kajuhov pokal v streljanju z zračno puško. Dvodnevnega tekmovanja se je udeležilo 37 tročlanskih ekip s preko 140 tekmovalci. Sodelovali so mladi iz osnovnih in srednjih špl, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Na tekmovanju so bili doseženi dobri rezultati, kar nedvomno dokazuje, da je v naši občini veliko zanimanje za to športno panogo.
Med krajevnimi skupnostmi je največ krogov nastreljala KS Center Desni breg (512). Najboljša med posameznicami pa je bila Aleksandra Bola. Ekipa OOZSMS GIP Vegrad je bila najboljša med delovnimi organizacijami. Med posamezniki v tej konkurenci je zmagal Marjan Moravec Vegrad (161). V konkurenci srednjih šol so bili najboljši strelci velenjske gimnazije, ki so nastreljali 450 krogov, med posameznicami pa Saška Bola s 174 krogi. Ekipa osnovne šole Anton Aškerc pa je bila najboljša v svoji skupini s 486 krogi. Med posameznicami pa je zmagala Marjana Zučko, ki je nastreljala 176 krogov.
Šah
Ekipni turnir
Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Topolšica je v nedeljo, 30. marca 1980 organizirala ekipni šahovski turnir. Čeprav je bilo prijavljenih več ekip, so se turnirja udeležile samo tri. Zmagali so mladi iz Starega Velenja s 6 točkami, druga je bila ekipa Velenje—Center desni breg s 4,5 točkami tretji pa šahisti Topolšice s 3,5 točkami. Najboljša ekipa je prejela pokal, ostale pa priznanja.
Tekmovalci so pokazali veliko znanja, zato bi takšna srečanja še morala biti, saj lahko na njih mladi spregovorijo tudi o težavah, s katerimi se srečujejo v osnovni organizaciji. ,	B. A.
Iz muzeja Velenje
REK VELENJE
DO ELEKTROSTROJNA^
OPREMA
v. : ,;.
Komisija za delovna razmerja DSSS
Komisija za delovna razmerja pri delavskem svetu DSSS
OBJAVLJA
prosta dala in naloge
KONSTRUKTER - PROJEKTANT STROJNIH NAPRAV
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	najmanj višja strokovna izobrazba — smer strojništva;
—	zaželjene delovne izkušnje;
—	poskusno delo traja 60 dni.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni od objave.
O odločitvi komisije bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja DSSS DO ELEKTROSTROJNA OPREMA, Preloge, b. št.., 63320 VELENJE.
Novi predpisi na področju deviznega varčevanja občanov prinašajo imetnikom hranilnih vlog na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vrsto ugodnosti ter zanimivih olajšav. Tako si občan z vezavo deviz pridobi pravico do takojšnjega gotovinskega posojila v višini dinarske protivrednosti vezanih sredstev. Pri tem je doba vezave enaka dobi vračanja posojila ter znaša najmanj 6 in največ 60 mesecev, posojilo pa banka izplača občanu v dinarjih na njegov tekoči račun ali hranilno knjižico. Občan lahko dobi posojilo v znesku najmanj 10.000,-dinarjev, medtem ko banka zgornje meje ne postavlja.
Z ustanovitvijo deviznega računa ali devizne hranilne knjižice imetnik ustvari enega od pogojev za pridobitev posojila za nakup, zidavo ali večjo preureditev stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali za razširitev zasebne kmetijske, obrtne in druge dejavnosti v Jugoslaviji. Občan se pri tem lahko odloči za vezavo deviznih prihrankov, ali pa izbere prodajo deviz banki ter si tako zagotovi še večje ugodnosti. S prodajo deviznih sredstev banki je občan odslej oproščen tudi plačila prometnega davka pri nakupu blaga trajnejše vrednosti, ki ga navaja poseben odlok.
Kadar občan ob potovanjih v ' •tujino potrebuje svoja devizna sredstva v večjem znesku, mu banka zaradi varnejšega poslovanja lahko izroči bodisi poseben devizni ček Ljubljanske banke, ki ga imetnik po prihodu v drugo državo vnovči pri tuji banki, bodisi potrebno število potovalnih čekov, s katerimi občan razpolaga pri plačilih blaga in storitev na tujem.
Imetnik deviznega računa ali devizne hranilne knjižice Ljubljanske banke pa lahko postane tudi član Diners Cluba ter uporabnik kraditne kartice te mednarodne organizacije.
ljubljanska banka
Združena banka, Ljubljana n. sub. o.
Življenje in delo rudarjev
v Pesju med dvema vojnama
- /
nove ugodnosti za imetnike hranilnih vlog v devizah
Revija naša žena
Če Naše žene ne poznate, naj vam jo predstavimo. Je mesečnik, ki obravnava predvsem odnose v družbi in družini, še posebej pa odnose med spoloma. Pišejo tudi o vzgoji, varstvu, zdravju in zdravem načinu življenja, pripravljamo okrogle mize o vsakdanjih žgočih težavah, objavljajo razgovore z zanimivimi ljudmi, posredujejo pa tudi vprašanja bralcev. Tisti, ki se zanimajo za modo, avtomobilizem in kuhinjo, lahko v vsaki številki Naše žeAe najdejo nasvete o tem in onem, pa tudi otrokom smo namenili posebno stran.
^ Zato je Naša žena dobrodošel in potreben priročnik tako doma v družinskem krogu kot v delovnih ter družbenopolitičnih otganiza-cijah, krajevnih skupnostih, knjižnica itd.
Z novim letom je pripravilo uredništvo Naše žene za najzve-stejše in za nove naročnike in naročnice prijetno presenečenje. Zakaj? Ker Naša žena v letu 1980 praznuje štiridesetletnico izhajanja. To je jubilej, s katerim se lahko pohvali le redka jugoslovanska revija. Za vsakogar, ki naroči Našo ženo in jo plača za leto dni vnaprej, so pripravili da-
rilo po izbiri: BREZPLAČEN KROJ po osebnih merah ali knjižico ŠČEPEC VONJA IN OKUSA. Knjižico ali kroj bodo naročniki in naročnice prejeli po pošti ali v uredništvu.
Pa še nekaj bi radi povedali. Namen vseh, ki snujejo Našo ženo je. da povečajo število naročnikov revije. Ni dovolj samo ustvarjati revijo, bistveno je, da pride v roke čim večjemu številu bralk in bralcev revije. Zato pozivajo vse osnovne organizacije zveze sindikatov po organizacijah združenega dela. da imenujejo v svojih vrstah poverjenicoali poverjenika »Naše žene«. Kaj naj bi ta delal? -V svoji sredini naj bi poskušal pridobiti čim več naročnikov »Naše žene«.
Poverjenikom »Naše žene« nudi brezplačno prejemanje revije. ob koncu leta pa dobijo še novoletno nagrado, ki je seveda odvisna od števila zbranih naročnikov.	/
Vabijo vas tudi. da jim pišete o vašem delu, življenju, delu — skratka, o vsem. kar bi bilo morda zanimivo za Našo ženo.
Če vam je Naša žena všeč, izpolnite naslov: »Naša žena«. Hrvatski trg 3, 61000 Ljubljana.
Tako se glasi odlomek iz poročila velenjskega premogovnika Rudarskemu glavarstvu v Ljubljani 1933 leta. Odlomek kaže. da seje varnost v premogovniku v resnici povečala, vendar pa tudi »minimum šest slučajev« na leto ni ravno malo. Največ smrtnih in težjih delovnih nezgod v velenjskem premogovniku naj bi povzročil način izkopavanja, ki daje: » ... v Velenju že sam po sebi nevaren in zahteva od delavcev mnogo previdnosti. Ker pomeni slednje izgubo časa. ki se navidezno izraža v manjši storitvi, obstoji opasnost. da posebno marljivi delavci na zavarovanje prostora, v katerem se nahajajo, premalo mislijo.« Tako piše v velenjski pregledni knjigi 1925. leta ob smrtni nesreči nekega kopača, ki se mu je udri strop. Tudi raportna knjiga velenjskega premogovnika v tem času ob smrtnih ali težkih delovnih nezgodah opozarja, da je treba preko opornikov vedno polagati tudi krajnike, ki s pokanjem vedno pravočasno opozorijo rudarje na pojavljajoči se pritisk v stropu. Podobno lahko razberemo tudi iz naredb obratovodstva iz leta 1934.
Poleg jamskih nesreč so v rudarskem poklicu nastopale še dolgotrajna in trdoživa obolenja, zaradi počasnega toda trajnega delovanja škodljivih vplivov jamskega dela. Tako so se (in se še) pri rudarjih pogosto pojavlja pljučna in revmatična oboljenja in poškodbe hrbtenice. Ta sicer pri mladih rudarjih niso bila prav nič pogostejša, kot v drugih strokah, pri starejših rudarjih pa njihov odstotek nasproti drugim poklicom izredno naraste.
Tako stanje nenehne napetosti in težkega dela, je po drugi strani ustvarilo posebno vrednoto, ki sojo poudarjali vsi stari rudarji. Mislim namreč na tovarištvo, medsebojno zaupanje in medsebojno pomoč med »kamerati«. zlasti pa še tistimi, ki so delali v isti partiji. Za »partije« je bila značilna zaprtost in »udarniški« odnos do dela, ki gaje neki informator slikovito označil takole: »dedje cel šiht čikal, špukal, grabil na triglc in ni rekel besede«. Izraz »udarništvo« za tak predvojni odnos do dela. sicer časovno ne ustreza, vendar se mi zdi, da bi korenine povojnih rudarskih udarnikov lahko iskali ravno tu.
Značilen je bil tudi ,,knapovski humor", ki je bil lahko včasih tudi zelo brezobziren in izločilen, zlasti za novince. Te so starejši rudarji „imeli za hece" in so jih pogosto pošiljali na najbolj oddaljena delovišča po ,,gvihte za vaservago", ,,bingl ole", ,,pin žago" ali pa „pan kleše" . Rudarji na drugih deloviščih so bili s temi orodji seveda seznanjeni in so novincem naložili najtežje predmete, ki so jih pač imeli pri roki. Dokončno je bil novinec sprejet med knape šele, ko je prestal „krst" z vodo in ,,šmirom", in ko je s prvo ticolngo" plačal pijačo vsem sodelavcem. Pogost predmet šal, včasih zelo krutih in zasmehovanja so bili tudi tisti, ki se nikoli niso pretegnili pri delu. Znan je primer, ko se nekega rudarja, ki se je pogosto skril v zaboj z orodjem in tam prespal del
,,šihta", zaklenili nato pa z glasnim vpitjem: ,,Ogenj, ogenj!" in tojjotanjem stekli mimo zaboja, v katerem je počival revež. Doživel je hud šok, skrival pa se potem menda ni več. Tudi kopači so manj prizadevnim vozačem večkrat zabursili: „Jutr pa kr doma ostan, takih pr nas ne nucamo".
se nadaljuje
Ena izmed kolonijskih hiš zgrajenih leta 1927
Komedija o komediji
Domače prosvetno društvo Enotnost je skupaj z OOZSMS Senti pripravilo konec marca igro Komedija o komediji Marjana Marine Gledalci so napolnili dokaj tesno dvorano do zadnjega kotička. Paldjn temu si predstave niso mogli ogledati vsi. Igralci, od katerih je bilo nek začetnikov, so pestro dogajanje v igri popestrili še z lastnimi zamislil tako, da se je moral še tako kisel obraz raztegniti v veder nasmeh Nikomur ni bilo žal. Nastopajoči so bili veseli, ker so komedijo brt spodrslj ajev pripeljali do konca, gledalci pa so bili zadovoljni s prikazal igro. Še nikoli se ni zgodilo, da bi bila dvorana prazna, kadar so se krajanom Šentilja predstavili domači igralci; in najbrž tudi ne bo. najboljši dokaz, da v Šentilju kultura živi in da čutimo njeno potrebo na vsakem koraku. (B. Jelen)
Števil
vilka 14(526) - 11. aprila 1980
Vaš obveščevalec
i\511
Koledar
Dežurstva
Petek, 11. aprila — Stanislav pobota, 12. aprila — Lazar Nedelja, 13. aprila — Ida Ponedeljek, 14. aprila — Valerij Torek, 15. aprila — D. dtzniiarjev
Sreda, 16. aprila — Bernardka Četrtek, 17. aprila — Rudolf
L
Mali oglasi
IŠČEM pomožnega ali PK de-tvca i možnostjo priučitve ko-isko-sodarske stroke. Nunčič ože, Veliki vrh l/a, Šmartno ob
UGODNO PRODAM kuhi-b. Informacije popoldan po tel.
UGODNO PRODAM NSU 200 letnik 1970. Jože Grudnik, lavne 15, Šoštanj.
PRODAM zastavo 101, letnik 978. Telefon 850-986. PRODAM diatonično trivrstno rabljeno harmoniko ročne ive. Gostilna Plazi, Graška
IGUBUENA je bila ženska ca z večjo vsoto denarja v iju, na Primorski cesti ob Iti v TUŠ. Poštenega najdite-i prosim, da jo proti nagradi me. Naslov v uredništvu.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
11.4. — 13.4. 1980 —dr. Peter
14.	4. 1980 — dr. Jovan Stupar
15.	4. 1980 — dr. Peter Lazar
16.	4. 1980 - dr. Jovan Stupar
17.	4. 4. 1980 — dr. Peter Lazar
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
11.	4. 1980 — dr. Popovič (dnevni), dr. Natek (nočni)
12.	4,- 13. 4. 1980-dr. Do-však (dežurni) dr. Seher (pom. dežurni)
14. 4. 1980 — dr. Žuber (dnevni). dr. Postovrh (nočni)
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJO ŠOŠTANJ
od 11. 4. — 17. 4. 1980 Peter Rihtarič. dipl. vet. ,Šoštanj, Pre-šernov trg 7 — telefon 881 — 143
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
12.-13.4.1980 -dr. Danica BAKULIČ. Šercerjeva 3. Velenje
Kino
REDNI KINO VELENJE
11.4. — petek ob 18. in 20. uri TRAVOLTIADA - italijanski glasbeni; režija: Oskar Roj; igrata:
; VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE i TOZD OS KD KAJUH ŠOŠTANJ
Razpisna komisija
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1.	VODJE PODRUŽNIČNE SOLE TOPOLŠICA
2.	VODJE PODRUŽNIČNE ŠOLE ZAVODNJE
f Pogoji: srednja oziroma višja izobrazba pedagoške smeri s strokovnim izpitom ter 5 let delovnih izkušenj.
Od kandidatov zahtevamo poleg izpolnjevanja zgoraj nave-i denih pogojev tudi izpolnjevanje družbenopolitičnih in moral-fnopolitičnih kriterijev.
Prošnje pošljite na zgornji naslov v 15 dneh od objave raz-
Dalida Baljoni, Mauricio Mike-letti
12.4. —.sobota ob 16., 18. in 20. uri RESNIČNE ZGODBE — zahodno nemška seksi komedija: režija: Ernst Hofbauer; igrajo: Dekleta in fantje ter njihovi starši
13.4. —nedelja ob 16., 18. in 20. uri RESNIČNE ZGODBE — zahodno nemška seksi komedija;
14.4. — ponedeljek ob 18. in 20. uri F. I. S. T. — ameriška drama; režija: Norman Gewison; igrata: Sylvester Stallone, Rood Steiger
15.4. — torek — ob 18. in 20. uri MOJSTRI ŠAOLINA - hong-kongški akcijski; režija: Hsu Tseng Hung; igrata: Hšu Feng, Mong Fei
16. 4. — sreda ob 18. in 20. uri MOJSTRI ŠAOLINA — hong-kongški akcijski
17.4. — četrtek ob 18. in 20. uri DOKTOR ŽIVAGO — ameriški; režija: David Lean; igrata: Omar Šharif, Julie Christie
KINO DOM KULTURE
14.	4. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE DOKTOR ŽIVAGO - ameriški
KINO ŠOŠTANJ
12.	4. - sobota ob 19.30 TRAVOLTIADA — italijanski glasbeni
13.	4. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri MOJSTRI ŠAOLINA — hongkongški akcijski
14.4, —ponedeljek ob 19.30uri RESNIČNE ZGODBE - zahodno nemška seksi komedija
16.40 - sreda ob 19.30 uri F. I. S. T. — ameriška drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
11. 4. — petek ob 20. uri OBRAČUN DVEH GODZIL -japonski znanstveno fantastični
15.	4. — torek ob 20. uri RESNIČNE ZGODBE — zahodno nemška seksi komedija
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ SMRTI:
Rudolf GOLOB, inv. upokojenec. Skorno pri Šoštanju 22, star 57 let: Stanko POTOČNIK, inv. upokojenec iz Šmarjega pri Jel..
gorenje kuhinje
063 850 - 720
zapomnite si to številko
naš strokovnjak vas bo obiskal na vašem domu
izmeril bo prostor, naredil načrt, sestavil seznam potrebnih kuhinjskih elementov, predlagal opremo,
uredil bo vse kupoprodajne dokumente
preskrbel bo prevoz, serviserje za montažo
vam ostane ler da se z našim strokovnjakom dogovorite za njegov obisk
pokličete ga lahko vsak torek ali četrtek od 8. do 12. ure na telefonsko številko (063) 850-720
star 59 let: Kristina GORIŠEK, gospodinja a TDobriše vasi 52, stara 56 let; Anton NAPOTNIK, brez zaposlitve, brez stal. prebiv., star 48 let; Ivan MLAKAR, upokojenec iz Celja, Žagarjeva cesta, star 79 let.
JUTRI, 12. aprila OTVORITEV AVTOSERVI-SA
,,JAKOPEC"
RENAULT
Na dan otvoritve bomo vsem voznikom osebnih vozil od 9. do 12. ure brezplačno kontrolirali vžig, plin (CO) ter pregledovali in nastavljali luči.
"Za obisk se priporočamo in vam želimo srečno vožnjol AVTOSERVIS JAKOPEC, Kosovelova 16, Selo, Velenje.
RUDARSKI SOLSKI CENTER
VELENJE
naomajana subaldiarna odgovornost JUGOSLAVIJA
53330 Valanja, Pražihovi 3. telston aSG-422
Kadrovsko — socialni sektor
Na podlagi 22. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 24) ter sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD Elektro kovinarske šole
objavljamo potrebe
za opravljanje naslednjih del oziroma delovnih nalog:
1.	Dva učitelja za poučevanje angleškega jezika za določen čas — nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom.
Pogoj: profesor angleškega jezika.
2.	učitelj za poučevanje biologije za nedoločen čas
. Pogoj: profesor biologije.
3.	učitelj za poučevanje obrambe in zaščite -za nedoločen čas
Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri.
4.	Dva učitelja za poučevanje družboslovnih predmetov — enega za zgodovino, enega za samoupravljanje s temelji marksizma za nedoločen čas.
Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri.
5.	učitelj za poučevanje slovenskega jezika kombinirano z glasbo
Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri.
6.	Učitelj za poučevanje kemije za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Pogoj: dipl. inž. oz. profesor kemije
Za dela in naloge, ki se objavljajo ni na razpolago stanovanja. Osebni dohodek je po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke v TOZD Elektro kovinarske šole. Prošnje z dokazili o izobrazbi naslovite na kadrovsko-so-cialno službo Rudarskega šolskega centra Velenje, Pre-žihova 3, v roku 30 dni od objave v časopisu.
ZAHVALA
J Po dolgotrajni in težki bolezni je za vedno zaspala draga mama in stara .	mama
Marija Canč
iz Pesja
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom, še posebej iz Bevkove ulice za izkazano sožalje ter darovano cvetje. Prav tako se zahvaljujemo vsem praporščakom DU, ZB, ZVVI in gasilcem iz Družmirja. Zahvaljujemo se tudi govornikoma tov. Stropniku in tov. Lemplu za poslovilne besede. Enaka zahvala gre pevskemu zboru s Konovega, sodelavcem tozd Klasirnica, doktorju Ivanu Kralju in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Jože, žena in vnuka Miran ter Vito z ženo Miijano.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta
Štefana Zakelška
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma, rudarski godbi, pevcem, duhovniku in društvu upokojencev Velenje. Posebej se zahvaljujemo dr. Lazaiju za skrbno zdravljenje
Vsem še enkrat hvala.	t
,	Žena Antonija, hčerki Milena in Elica, sinova Vili in Herbert z družinami.
Šoštanj, Velenje, Dobrna, Cranston.
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame
Karoline Dvoršek
poti. Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, pevcem, duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala osebju internega oddelka splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Žalujoči: sinova Drago in Polde, ter hčerka Marija z družinami in drugo sorodstvo.
12 i\5
Številka 14 (526) - 11. aprila IS
Kurirčkova torbica
Dobro opravili nalogo
Pri grobu partizanskega kurirja Blagotinška v Paki so pionirji naše občine prejeli v ponedeljek ob 10. uri dopoldne torbico s pozdravi tovarišu Titu za njegov 88. rojstni dan. Osrednja slovesnost ob tej priložnosti je bila prav tako v ponedeljek popoldne na Titovem trgu v Velenju. Nato so pionirji ponesli kurirčkovo torbico preko Cirkovc, na Graško goro. pot so nadaljevali preko Plešivca, Raven, Zavodenj v Topolšico, v četrtek ob 10. uri dopoldne pa so jo predali pionirjem občine
Mozirje v Gnečah nad vasjo Gorenje.
Pionirji so se na svoji poti ustavljali pri :spominskih
obeležiih. vkrajih znanih izna~-
rodno osvobodilne vojne, nekdanji borci NOV pasojim pripovedovali spomine na težke čase narodno osvobodilne vojne. Pri organizaciji Kurirčkove torbice so pionirjem pomagali pripadniki teritorialne obrambe, borci. NOV. mladinci in krajani krajevnih skupnosti preko katerih so prenašali pošto. Na sliki) Z osrednje slovesnosti na Titovem trgu v Velenju
Šmartno ob Paki
Danes zvečer premiera
Amaterski delavci Gledališča pod kozolcem iz šmartnega ob Paki se bodo danes zvečer na domačem odru prvič predstavili z novim odrskim delom, ki nosi naslov Nekoč in danes. Po zelo uspešni lanski sezoni so šmarški kulturni delavci v pripravo novega dela vložili veliko dela in časa. Želijo, da bi bila tudi ta predstava prijeten gledališki dogodek za vse, ki si jo bodo ogledali.
Novo odrsko delo Gledališča (pod kozolcem je nastajalo pod vodstvom igralca celjskega gledališča Bogomira Verasa, ki z dramsko skupino iz Šmartnega uspešno sodeluje že vrsto let. Bogomir Veras je odrsko priredil besedila Polgarja, Fridella in Zidarja ter jih skupaj s svojim ustvarjalnim prispevkom povezal v lepljenko, ki ji je dal naslov Nekoč in danes. Delo so šmarški gledališčniki s svojim režiserjem takole opredelili v gledališkem listu: ,,Tokrat si bomo že četrtič postavili zrcalo, v katerem bomo poskušali prepoznati sebe v času in
prostoru. Steklo zrcala smo za to predstavo precej ukrivili in podobe, ki jih boste ugledali v njem, bodo imele morda prevelike glave in roke, izkrivljene postave in popačene drže. Tistim, ki bodo ostreje gledali, se bodo prikazale morda celo izkrivljene duše. Brez zamere — tako zrcalo smo želeli postaviti pred vas. Igramo groteskno komedijo."
V komediji Nekoč in danes se bodo predstavili: Pavla Letonje, Lija Modrijan, Slavi-ca Pečnik, Mija Žerjav, Ana Glamočak, Zvonka Peršič, Alenka Podgoršek, Franc Rudnik, Jože Robida, Jože Krajnc, Mirko Žerjav in Tomaž Dobnik. Komedijo je za oder pripravil Bogomir Veras, kostumi so zamisel Milene Šaruga, tehnična dela vodi Rajko Goršek, scena je narejena po zamisli Bogomira Verasa in Milene Šaruga, delo pa je režiral Bogomir Veras.
Premiera bo danes zvečer ob 20. uri v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki.
Smučarski tek
Prihodnjič več tekmovalcev
Športno društvo iz Solčave je minulo nedeljo v Logarski dolini pripravilo drugi množični smučarski tek »Logarska dolina 80«.
Pokrovitelj tekmovanja, kije bilo namenjeno spominu na partizansko saniteto na Solčavskem, je bila Železarna Ravne, temeljna organizacija Kovinarstvo Ljubno ob Savinji. Na zelo dobro pripravljeni progi, dolga je bila 10 kilometrov in sojo bolje pripravljeni tekači pretekli dvakrat, je svoje
sposobnosti preizkusilo nad 200 ljubiteljev rekreacije in smučarskega teka. Vsi udeleženci so bili s prireditvijo nadvse zadovoljni, tako z dobro pripravljeno progo in dobro organizacijo, kot s čudovito podobo Logarske doline. Prire ditelji so prepričani, da bo prihodnje leto prišlo v Logarsko dolino še veliko več tekačev, upajo pa tudi. da bo med njimi veliko več prebivalcev Gornje Savinjske doline, in da si bo smučarski tek utrl pot tudi na to področje.
Ob 35-letnici
Spominska soba
V Topolšici je 9. maja leta 1945 generalpolkovnik Aleksander von Loehr podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo. V spomin na ta pomemben dogodek bo v stavbi, kjer je bila podpisana kapitulacija, zveza združenj borcev NOV Velenje, odprla spominsko sobo.
Sobo bodo opremili z nekdanjim pohištvom, popestrili pa jo bodo tudi s slikovnim materialom.
Otvoritev tega spominskega obeležja bo v soboto, 10. maja.
Les in stanovanjska izgradnja
Sporazumevanje za zgled
V ponedeljek so predstavniki Mizarstva in tesarstva Smreka ter Vegradovih temeljnih organizacij združenega dela Ostrešja iz Ljubnega ob Savinji in Lesna iz Šoštanja podpisali samoupravni sporazum o pridobivanju in delitvi skupnega prihodka. Njihov skupni izdelek bo v začetku proizvodni program gornjegrajske Smreke, natančneje povedano počitniška hiška. Pri tem seveda velja povedati, da na tem področju podpisnice sporazuma že sedaj sodelujejo, s podpisom sporazuma in s tehnično — ekonomskim elaboratom pa so sedaj natančno opredelili in formalno potrdili to sodelovanje, ki bo
Dokažimo, v čem je moč naših samoupravnih odnosov in odločitev!
Kviz v Topolšici
Plan
presežen
4,8%
V prvih treh mesecih letos so velenjski rudarji nakopali 1,182.000 ton lignita in tako presegli planske naloge za 4,8 odstotkov. Dodati pa je treba, da so to proizvodnjo dosegli z delom v več delavniki), kot so sprva načrtovali. Dodatno delo so narekovale večje potrebe po lignitu, prav tako pa tudi pomanjkanje rudarjev.
Prav tako kot proizvodnja pa so nad predvidevanji tudi učinki zaposlenih v temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita Velenje,
Šaleška dolina med NOB
V počastitev obletnice in podpisa brezpogojne kapitulacije nemške vojske v jugovzhodni Evropi, prireja osnovna organizacija ZSMS Topolšica v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Velenje in zvezo združenj borcev NOV Velenje kviz Šaleška dolina med NOB.
Kviza se lahko udeležijo učenci osnovnih in srednjih šol občine Velenje ter mladi iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.
Tekmovanje bo 9. maja v kino-dvorani v Topolšici. Tričlanske ekipe se bodo pomerile v poznavanju gradiva ki je na razpolago v osnovni organizaciji ZSMS Topolšica, iz naše revolucionarne preteklosti. Čas za prijave na tem zanimivem kvizu še ni potekel. Zadnji rok pa je prihodnji petek. Najboljše ekipe bodo nagrajene.
Miličniki so zapisali
Proga je bila dobro pripravljena
Hudo telesno poškodovan
V petek, 28. marca nekaj pred 6. uro zjutraj je prišlo do prometne nesreče na Tomšičevi cesti pri prehodu za pešce. Voznik kolesa z motorjem Rihard Segmeister je zaradi nepazljivosti zbil pešakinjo Pavlo Topolškovo, ki se je pri padcu huje poškodovala. Odpeljali so jo v slovenjegraško bolnišnico.
Ni upošteval znaka
29. marca ob 13.30 se je zgodila na križišču Jenkove ter Tomšičeve ceste prometna nesreča zaradi neupoštevanja prosietnega znaka. Voznik osebnega avtomobila NM 584—23 Blaž Ban je peljal po Jenkovi cesti v Velenju. Pripeljal je do križišča in ni upošteval prometnega znaka STOP — in vožnjo nadaljeval. V tem trenutku mu je po prednostni cesti pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila CE 959— 97 Vinko Aplinc. Pri nesreči se je huje poškodovala sopotnica Marjana Aplinc, ki so jo prepeljali v slovenjegraško bolniš-
resnično temeljilo na načelih delitve skupnega prihodka.
Ostrešja za počitniške hiške bodo v celoti izdelovali na Ljubnem ob Savinji, v šoštanjski Lesni bodo poskrbeli za vse odprtine, predelne stene in zunanje opaže, v Smreki pa za vse ostalo, tudi za prodajo in druge posle. Vsi udeleženci poudarjajo, da so se sodelovanja lotili na zdravih in poštenih osnovah, povsem v skladu s svojimi trenutnimi možnostmi in brez visokoletečih misli in načrtov. Poudarili so tudi, da ne bodo krenili iz nič, temveč iz nečesa.
Kljub vsej skromnosti pa takšno sodelovanje veliko obeta. V lanskem letu je Smreka izdelala 220 hišk, skupno jih bodo letos že 400. V celoti se sicer zavedajo zaostrenih razmer in morebitnega manjšega povpraševanja i a domačem tržišču, zavedajo pa si tudi kolikšne so možnosti na tujem. In ne le to, Sklenili, so tudi pogodbo, na podlagi katere bodo v Belgijo letos
i >
prodali 200 počitniških hišk, iz pa bodo tudi v bodoče name veliko pozornosti.
Krenili so torej na obetavno i sodelovanja v skladu s svojim sposobnostmi in znanjem, vsek pa podpis sporazuma pon začetek sporazumevanja področju uporabe lesa v stane ski izgradnji. Pomeni tudi prv osnovo za širitev skup proizvodnega programa v njih letih na podlagi skupi naložb. Pri tem pa velja omeniti! kar prvo oviro, povrhu skorajda odločilno. Gre namreči pereče probleme preskrbe z le surovino na področju Šaleške i Gornje Savinjske doline, ki jia botruje nekontrolirana * pro lesa, prav tako usmerjenost j prodajo lesne surovine in polia kov, neustrezno vrednotenje 1 surovine torej. Morali jo zadržati doma in jo z uporab zaokroženih proizvodnih cek pravilno ovrednotiti.
J.PI
Med podpisovaigem
Za varstvo okolja
Urejeni odlagališči
Zbil pešakinjo
V soboto, 29. marca seje zgodila na lokalni cesti Velenje—Plešivec zaradi neprimerne hitrosti hujša prometna nesreča. Voznik neregistriranega motornega kolesa Daniel Pirmanšek je vozil iz Velenja proti Plešivcu. V naselju Skale ga je zaradi neprimerne hitrosti vrglo z motornega kolesa v obcestni jarek. Pri padcu se je Pirmanšek huje poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Izsiljeval je prednost
2. aprila ob 19. uri .je vozil iz smeri Velenja proti, Šoštanju voznik osebnega avtomobila CE 878—05 Rafael Rotovnik. Ko je pripeljal v križišče Rudarske in Partizanske ceste, je na semaforu utripala rumena luč. Po neprednostni Rudarski cesti je takrat pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 877—31 Marjan Mavzer, ki je prav tako zapeljal v križišče in trčil v Rotovnika. Pri nesreči je voznik Mavzer dobil hujše telesne poškodbe. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Vprašanje onesnaževanje okolja v krajevnih skupnostih je bilo že* večkrat na dnevnem redu zborov občinske skupščine. Tudi na zadnjem zasedanju zbora krajevnih skupnosti, so delegati temu vprašanju namenili kar precej pozornosti, še posebej delegati iz krajevne skupnosti Skale—Hrastovec. Po sestanku, ki je bil v ponedeljek v prostoru velenjskega komunalnega centra, pa lahko sklepamo, da do tega vprašanja niso občutljivi le krajani — v tem primeru Skal, kamor vozijo smeti, ampak tudi tisti, na katere so doslej letele pripombe, upravičene ali pa tudi ne. Tega dne so se namreč zbrali ponovno predstavniki oddelka za gospodarstvo skupščine občine Velenje in njegovih inšpekcijskih služb, komunalnega centra in pa kolektivov, ki vozijo največ smeti na odlagališča, to je Gorenja in tovarne usnja Šoštanja, pa tudi Veplasa.
Vseskozi je bila v naši občini težava, kam odlagati industrijske odpadke. Sedaj pa je tudi rešeno, saj so našli ustrezno lokacijo v gozdu Ležen na rudniškem območju, in tam medtem že primerno uredili to odlagališče. Objekt so ogradili tako, da je onemogočen dostop živalim pa tudi ljudem. Vsi ki bodo odlagali industrijske odpadke v njem, bodo morali imeti posebno dovoljenje oziroma potrdilo o kemični analizi odpadkov. Izgradnjo novega odlagališča v Ležnu so financirali Gorenje, tovarna usnja Šoštanj in Veplas Velenje in drugi odlagala odpadih
kov po dogovorjenem ključu.
Zagotovljen je tudi denar sanacijo starega, odlagališča Skalah, ki ga bodo odpravili, saj« medtem tudi že uredili MT odlagališče komunalnih odp ob južnem robu Tičniee. Tudi I odlagališče je ustrezno ureja odpadke pa sproti zasipam Enako bodo delali tudi na i industrijskem odlagališču v 1 ter tako preprečili vsakršno i bitno škodljivo vplivanja na ( co. Preden so začeli ureja odlagališče v Ležnu so dobili tudi vsa potrebna (geološka in druga).
Glede na to, da je zago denar tudi za ureditev zen kjer je bilo prej staro smetišče", se bo komunalni« že ta mesec lotil teh del tako,^ bosta nato ostali le še dve < šči, in to že omenjeno < industrijskih odpadkov na škem območju v Ležnu ter kd nalnih odpadkov ob južnem i Tičniee.
V naši dolini se občasno l ljajo tudi tako imenovana odlagališča. Teh je bilo mendap največ na območju škal, vozijo nepotrebno navlako pravlj mesta. Ob tem se samo po I ponuja vprašanje, zakaj nek neodgovorneži ne vozijo smeti I urejeno komunalno odlaga je nekajkrat bližje. Da bi i posameznikom stopili na pii bomo morali tudi sami več 1 gati komunalnemu centru, ki I imel v upravljanju oba objel (sv.)
* "t"*'
•■-.r-r

Novo odlagališče v Ležnu je urejeno po vseh predpisih