GLASILO Hill Hill KOLEKTIVA Glasilo »Ingrad« izhaja enkrat mesečno Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Urejuje uredniški odbor Tehnični urednik Darko Malgaj Tiska CP »Celjski tisk« v Celju LETNIK X — ST. U November 1961 P -l_ra\ _rav v teh dneh praznujemo V®Jik, morda največji praznik v Rodovini naših narodov. Praznujmo obletnico ustanovitve nove ^derativne ljudske republike Jugoslavije. Praznujemo obletnico Ustanovitve mlade, komaj 18 let stare republike, ki pa je s svojim ^slojem, svojo ustvarjalnostjo, ^°jo gospodarsko in politično ^°čjo dokazala, da so bili sklepi 11 smernice AVNOJ-a pred 18 leti ^jcu popolnoma pravilni in re- V , Zgodovina naših narodov je tež-a in žalostna. Malo narodov je . Evropi moralo toliko trpeti, kot jugoslovanski, malo ali noben ni 11 toliko časa zasužnjen, zaniče-Vaa, uničevan in zasramovan kot ^vho Slovenci. Vendar smo kljub ehiu vzdržali, tihi, uporni in vejoči v osvoboditev, priznanje jvoboščin in končno politično in *ritorialno zmago. Tolkli so nas ®rii Bavarci, Turki, uničevali in Rigali so naša mesta in vasi, iz-reblj avali slovenski živelj in vo-naše mlade ljudi v suženj-. vo. Avstrijci in Ogri so nas tla-^ tisoč let, nam trgali kos za l°sorn naše lepe slovenske zem-6> Potujčevali naše ljudi, hoteli '^Postavili nemški most do Tr- sta, Reke, do obale našega Jadrana. Toda zastonj. Uporni kot smo, nismo klonili, čeprav nas je bolelo, da izgubljamo svojo zemljo, svoje ljudi, čeprav nas je nemški škorenj vedno bolj pritiskal ob Dravo in Karavanke. Velika zahvala gre našim prednikom, našim kulturnim buditeljem, ki so čeprav v sponah fizičnega in kulturnega suženjstva — Prešernu, Levstiku, Jurčiču, Cankarju in vrsti drugih, ki so s svojim zgledom, besedo, pesmijo in dejanjem budili ljudi, jim vlivali vero v pri-hodnjost in osebno in kulturno svobodo. Naši narodi so vedno pogosteje in glasneje postavljali zahtevo po združitvi z ostalimi jugoslovanskimi narodi, postavljali zahtevo po svobodi. Borca teh naprednih idej Adamič in Lunder sta že leta 1914 plačala te revolucionarne zahteve z življenji. Avstroogrske oblasti so z nečlovečnostjo in strogostjo kaznovale vsako napredno misel, vsako revolucionarno idejo. Vse to kaže, kako silno je bilo hrepenenje naših ljudi po osvoboditvi, po skupni domovini z ostalimi brati, ki so sc ravno tako borili za lepše, svobodno življenje, Republiki ob rojstnem dnevu za skupno in enotno Jugoslavijo. Prva svetovna vojna je minila, stara Avstro-Ogrska monarhija je razpadla, naši narodi so z vero in upanjem gledali v bodočnost, v 14 točk Wilsonovega programa, ki so jim obetale svobodo, enotnost in pravico. Vendar preprosti ljudje niso uvideli, da so te na zunaj tako lepo zveneče besede le lepa krinka kapitalistov. Kaj se je skrivalo za Wilsonom je najlepše pokazala versajska mirovna konferenca, ki je pokazala vso brezobzirnost imperialistom, katerim ni bila mar usoda malih narodov, temveč so hlepeli le po tem, da si ustvarijo nove položaje, nove odskočne deske za novo vojno. Versailles je ustvaril Jugoslavijo, vendar takšno, kot si jo je želel sam, ne pa kot so to želeli in se zanjo borili naši narodi. Namesto države, ki bi branila interese naših ljudi je bila ustvarjena država kapitalistov, država polkolonialnega značaja s kraljem in vsemi njegovimi priveski, ki so ščitili dobrobit svojih kapitalstov proti lastnim narodom. Da je temu resnica, je takratna vlada jasno pokazala s tem, da je že dobro leto zatem, ko je bila vzpostavljena država, preppvedala prvo-borko za delavske pravice — Komunistično partijo Jugoslavije. Naši ljudje so upali, da se bo stanje spremenilo, da bo končno le prišel dan, ko bodo lahko odkrito in odločno spregovorili o stvareh, ki so jih tlačile stoletja. Toda zastonj, Sestojanuarska diktatura in za njo sledeča oktroi-rana ustava sta odvzela ljudstvu še tisto malo svoboščin, ki jih je imelo. Osnovala so se taborišča, na široko so se odprla vrata Glav-njače, Sremske Mitroviče, Lepo-glave in drugih trdnjav kapitalističnega režima, v katerih so potem trohnela trupla in propadala življenja najboljših sinov domovine. Malokdo od vladajoče kaste pa ni pogledal preko meja domovine, kjer je s severa in zahoda grozil naj hujši uničevalec in mo- demi zasužnjevalec — fašizem. Zastonj so bili vsi opomini delovnega ljudstva nad pretečo nevarnostjo, oblast se za to ni zanimala in je paktirala z Musolinijem in Hitlerjem. Padale so države za državo. Škorenj fašistov je pregazil tudi našo izmučeno in izdano domovino. Vsi, ki so se skozi 20 let trkali na prsi kot največji domoljubi, so na vrat in nos pobegnili iz zemlje, ali pa so se vdajali fašistom kot najponižnejši hlapci, da si obdrže majave stolčke pa čeprav za ceno krvi lastnih bratov. Ko smo po zaslugi takih domoljubov tako hitro prišli pod tujčevo peto, je vstala Partija, je spregovoril Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in tovariš Tito. Začel se je boj, boj za vsako ped zemlje, za vsako puško. Ljudstvo je uvidelo, kdo se dejansko bori za njegovo svobodo in je množično podprlo ta upor, ki je bil enoten in največji v vsej zgodovini jugoslovanskih narodov. Kamorkoli se je premaknil okupator je naletel na organiziran, oborožen odpor celotnega ljudstva. Zato je besnel, moril in požigal, koncentracijska taborišča in krematoriji so sprejeli v nenasitna žrela mnogo najboljših sinov, hčera in očetov vseh naših narodov. . Leta 1945 je ponosno zavihrala naša trobojnica na vseh mejah naših narodov. Sovražnik je moral zapustiti naše ozemlje poražen z 450.000 mrliči. Zadihali smo svobodno, upajoč v pravičnost in poštenost. Toda pojavilo se je isto kot leta 1918. Imperialisti niso pustili, da bi bili naši narodi lastni gospodarji na svoji zemlji. Morali smo zapustiti Trst, Gorico, Beneško Slovenijo in Koroško, da smo zadostiti tistim, ki se jim je še hotelo vojne, katerim še ni bilo dovolj krvi. Vojne je bilo konec. Domovina uničena. Na tisoče kilometrov železnice, na tisoče mostov, hiš in tovarn je bilo na tleh, je bilo porušeno in uničeno. Začeli smo z obnovo, začeli z izgradnjo novih kapacitet, s katerimi je naša domovina iz zaostale, nekulturne in slabo razvite države nastala cvetoča ter agrarno in industrijsko razvita država. Naši stroji, električni aparati, turbine, ladje in nešteto drugih stvari, ki jih ustvarja naš delovni človek so poznane in upoštevane širom po svetu. Vedno širša je izmenjava z ostalim svetom, vedno kvalitetnejši so proizvodi naše industrije. Danes nismo več zaostala država, vedno bolj so upoštevani in spoštovani naši dosežki in uspehi. Tudi v naši notranji in zunanji politiki smo vedno bolj upoštevana in priznana država. Čeprav je naša država majhna, se vedno pogosteje sliši in priznava njen glas tudi v mednarodnih političnih forumih. Naša dosledna politika v borbi za mir, enakopravnost in sodelovanje med narodi ter ne vmešavanj e v notranje zadeve drugih držav, nam je odprla vrata na najpomembnejše svetovne politične odre. Ni samo slučaj, da je bila prav v Jugoslaviji od-držana letošnja konferenca izven-blokovskih držav. Dvaindvajset držav ter mnogo partijskih in ostalih političnih strank je s tem dalo priznanje prav Jugoslaviji za njeno dosledno politiko utrjevanja miru in spoštovanja človeka. Pot, ki smo jo prehodili v 20 letih borbe, obnove in industrializacije nam je veren dokaz, da ustvarjamo novo, napredno, socialistično življenje, življenje, ki je vredno Človeka. Nobena kleveta ne more pobiti naših doseženih uspehov, nobeno natolcevanje in govorjenje o revizionizmu in odcepitvi od pravega socializma, ne zmanjša vedno večje avtoritete naše države na gospodarskem in političnem odru. Uspehi doseženi v teh 20 letih so vidni na vseh področjih našega življenja in nam dajejo neizpodbitno oporo za nadaljnji, še hitrejši razvoj. Skupno z ostalimi narodi naše države, pod geslom bratstva in enotnosti bodo ti cilji hitro doseženi. 11. REDNO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA Dne 7. 11. 1961 se je vršilo 11. redno zasedanje delavskega sveta podjetja. Uvodoma moramo poudariti, da se je to zasedanje malce razlikovalo od vseh dosedanjih, saj je bil članom delavskega sveta skupno z vabili dostavljen ves material, ki je bil predmet obravnave na delavskem svetu. Tako so prišli člani delavskega sveta na zasedanje pripravljeni in smo prepričani, da so se o problematiki predhodno pogovorili s svojimi volivci. Druga prednost takega načina dela pa je v tem, da je bila razprava po posameznih točkah dnevnega reda veliko bolj pestra in jedrnata, ker so bili člani dobro pripravljeni. Po posameznih točkah dnevnega reda posnemamo naslednje: Upravni odbor podjetja je imel med dvema zasedanj ima delavskega sveta dve redni in eno izredno sejo. Predmet obravnave je bil proizvodni plan za pretekli mesec ter operativni plan za prihodnji mesec. S tem je upravni odbor bil seznanjen o planskih obvezah in o izvrševanju plana. Obravnavana je bila tudi problematika higiensko tehničnega varstva v podjetju. Sklenjeno je bilo, da se v podjetju organizira lastna raztava s področja higien-dko-tehničnega varstva, za kar so bila odobrena tudi finančna sredstva v višini 250.000.— din. Namen razstave je, da poleg preventivnih ukrepov grafično prikaže vse nesreče pri delu, po izvorih, vzrokih, izgubi delovnih dni itd. Posebej je bil obravnavan problem obratne ambulante, 'katera naj ima v svojem sklopu tudi zobno ambulanto. Za opremo zobne ambulante pa bo potrebno investirati preko 3 milijone din. Obratna ambulanta je obveščena, da izdela predlog za opremo ambulante Za strokovno ekskurzijo, ki jo organizira DIT Celje v Sovjetsko Zvezo so biM določeni trije člani kolektiva. Posebna komisija, ki je obravnavala in pregledala poslovanje kantine obratov na Lavi je podala svoje poročilo. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti so bili sprejeti določeni ukrepi, da se dosedanje nepravilnosti odpravijo ter da se kantina pod dosedanjimi pogoji ukine. Izredna seja upravnega odbora je bila posvečena v glavnem dopolnitvi pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov. Sestavljen Važnejši sklepi delavskega sveta je bil predlog in je dostavljen delavskemu svetu v obravnavo in potrditev. Po predlogu upravnega odbora je bila povišana vrednost nekaterih delovnih mest z veljavnostjo od 1. 12. 1961 dalje. Pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov v projektivnem oddelku je potrebno še obravnavati in dopolniti. Upravna odbor je obravnaval še vrsto osebnih pritožb za povišanje osebnih dohodkov. V kolikor so se pritožbe nanašale na povišanje v mejah že potrjenega pravilnika, jih je upravni odbor po svoji uvidevnosti tudi rešil. Od vseh predloženih pritožb je upravni odbor pozitivno rešil le štiri. Pri tem svojem delu je upravni odbor ugotovil, da je največ pritožb na višino osebnih dohodkov od umskih delavcev in da je bila akcija za pritožbe več ali manj organizirana. Na višino OD se je pritožilo nekaj strojnikov SIP-a z obrazložitvijo, da je višina njihovega OD posledica nepravilnega osebnega ocenjevanja. Analogno tem trditvam je upravni odbor sprejel sklep, da naj se strojniki SIP-a med seboj ponovno osebno ocenijo. Obravnavan in potrjen je bil predlog stanovanjske komisije za razdelitev družinskih stanovanj, predvsem onih, ki jih bodo perspektivno izpraznili sedanji koristniki. Skladno s predpisi o knjigovodstvu gospodarskih organizacij je upravni odbor imenoval centralno popisno komisijo v naslednjem sestavu: Pograjc Ciril, predsednik, Gracer Vili, član, Leskovšek Vili* član, Skubic Anton, član, Cevnik Franjo, član Vsi sektorji morajo dostaviti predloge za sestavo popisnih komisij po posameznih sektorjih in obratih. Popisna komisija za osnovna sredstva prične z delom 15. 11. 1961, vse ostale pa po razporedu centralne popisne komisije. Poleg navedenega je upravni odbor obravnaval še vrsto prošenj in pritožb. Delavski svet je potrdil delo u-pravnega odbora, saj je bilo precej plodno. V naslednji točki dnevnega reda je delavski svet obravnaval naslednje pravilnike: — Pravilnik o nabavi in razdeljevanju osebnih zaščitnih sredstev. — Pravilnik o nagradah za posebno prizadevanje in uspeh prti delu za izboljšanje in racionalizacijo. — Pravilnik o odškodnini za lastno orodje. — Pravilnik o povračilu stroškov za službeno potovanje Največ razprave in predlogov je bilo o osnutku pravilnika za nabavo in razdeljevanje osebnih zaščitnih sredstev. S predlogi dopolnjen pravilnik je bil soglasno potrjen. Prav tako je bil soglasno potrjen pravilnik o nagradah za posebno prizadevanje in uspeh piri delu, za izboljšanje in racionalizacijo z izjemo na dopolnitev členov 18. ni 25. citiranega pravilnika. Pravilnik o odškodnini za uporabo lastnega orodja je bil soglasno potrjen tako, da se člen 5 tega pravilnika v celoti izpusti. V pravilniku o povračilu stroškov za službena potovanja je spremeniti člen 14 in dopolniti člen 16. Razprava o spremebi gradbenih norm ni bila zaključena. Sprejet je bil sklep, da predlog za spremembo gradbenih norm posebna komisija detajlno prouči in tako izpopolnjen predlog pripravi do naslednjega zasedanja delavskega sveta. Delavski svet je nadalje razpravljal o cenah za prevoze s kamioni. Dostavljeni predlog je bil analiziran in sprejet sklep, da se predlagane cene prevoza odobrijo. Predlog pogojev za najemanje strojev je bil soglasno sprejet. V naslednji točki dnevnega reda je bila članom delavskega sveta pojasnjena ponudba znanstvenega zavoda za proučevanje organizacije dela iz Kranja za medsebojno tri-ietno sodelovanje predvsem s področja delavskega samoupravljanja. Po (tem vprašanju bi se vršile ankete in analize med celotnim kolektivom, še posebej pa s člani delavskega samoupravljanja. Ugotovitve analiz in anket bi koristno uporabili za izboljšanje poslovanja in dela organov delavskega samoupravljanja, kar predstavlja v pogojih čedalje večje decentralizacije znaten napredek. Delavski svet je osvojil predlog in pristal, da se stroški takega obširnega dela kri- jejo iz sredstev podjetja, ki znašajo 500.000.— din letno. Na predlog komisije za investicije je delavski svet odobril nabavo še naslednjih osnovnih sredstev: — vibracijsko sito z elektromotorjem — ekskavator — univerzalni bager z žlico 0,15 m* za izkope, nakladanje in planiranje materiala — cisterna za prevoz malte — dodatna oprema za žerjav Ju-les Wei tz — magnetna zavora za protitočni mešalec — ročno dvigalo 5 ton — dvigalna naprava gramoza za separaciji v Levcu Tajništvo sindikalne podružnice je naslovilo na delavski svet prošnjo za dodelitev sredstev oz. dotacije v znesku 2,354.000 din. Ker je sklad skupne porabe podjetju izčrpan in ni razpoložljivih sredstev, je delavski svet sklenil, da se prošnji sindikalne podružnice zaenkrat ne more ugoditi. Delavski svet je na predlog u-pravnega odbora obravnaval odpoved delovnega razmerja Rožanc Neži. Osvojen je bil predlog upravnega odbora s tem, da je Rožanc Neži podana redna odpoved delovnega razmerja s 5-me-sečnim odpovednim rokom in odpravnino v višini 4-mesečnega povprečnega osebnega dohodka. Pritožba Zupanc Ivana na od- poved delovnega razmerja je bil* zavrnjena z utemeljitvijo, da irn* imenovani pogoje za starostno *’ pokojitev. Obravnavano je bilo finančrf stanje v podjetju, ki je zaradi večjega števila dolžnikov izredno neugodno. Tako n. pr. samo Biro za stanovanjsko izgradnjo v Ce-lju dolguje podjetju približno 150 milijonov dinarjev pri čemet pa ni upoštevana vrednost teko-čega meseca. Delavski svet je pooblastil u' pravo podjetja, da ukrene vse po-trebno za izboljšanje finančnega stanja. Na objektih, za kateri ni finančnega kritja in so nepl8' čane situacije, je zmanjšati delo na minimum. O teh ukrepih je istočasno obvestiti politične fo' nune v občini. Delavski svet je potrdil pr e*, log o sodelovanju med sorodnih* podjetji in sicer SGP Banat« Zre-njanin, SGP »7. julij« Beograd; SGP »Stavbar« Maribor, SG« »Konstruktor« Maribor. Sod ek*" vanje s temi podjetji je zamišlje* no predvsem na izmenjavi dose* danjih izkušenj na vseh podri' čjih dela ter nadaljnjo skupn° sodelovanje pri izboljšavi proif vodnih postopkov. Po predlogu upravnega in skladno s pravilnikom deljevanju osebnih dohodkov bila določena nova višina Stipe*' dij, ki je od 1. 9. 1961 dalje n»' slednja: Priimek in ime štipendista Sola Višina štipendije Naglič Darivoj Fakulteta 10.000.— Okrogar Bojan Fakulteta 12.000,— Veršnjak Karel Fakulteta 12.000.— Pelko Jernej Fakulteta 9.000,— Fink Matej TSS 5.000,— Zido Ernest TSS 7.000.— Hrastnik Blaž TSS 8.000,— Holcinger Oto TSS 5.000,— Kranjc Alojz TSS 8.000,— Krivec Milan Adm. šola 12.000,— Poček Elza Adm. šola 6.000.— Robič Elizabeta VTS 7.000,— Koželj Ida ES5 7.000.— Vehovec Erna ESS 7.000.— Na novo je bila odobrena štipendija za tov. Varlec Terezti6 slušateljico Fakultete za AGG v Ljubljani. Učenci osnovne šole Frankolovo, katere patronat je prevzelo naše podjetje. Prepričani smo, da so med njimi tudi bodoči gradbeni strokovnjaki , Delo komiteja Zveze komunistov v podjetju Koncem preteklega meseca je bila dvodnevna seja komiteja ZK pri podjetju, na kateri je bilo analizirano delo osnovnih organizacij ZK, področje dela članov ZK, delo ostalih organizacij v podjetju in proizvodnja problematika. Uvodoma je treba poudariti, da so bile v prvi vrsti analizirane nepravilnosti, da pa je bilo istočasno ugotovljeno vrsto u-spehov, ki so bili doseženi na vseh področjih dela. Nepravilnosti pa so bile analizirane iz razloga, da bodo ti uspehi tako na področju proizvodnje, nagrajevanja, odnosov, decentralizacije itd. še večji in popolnejši. Iz analize dela osnovnih organizacij izhaja, da so osnovne organizacije sicer delavne, da pa se tu in tam pojavljajo nepravilnosti, ki niso bile sproti odpravljene. Zaradi boljše koordinacije in pravilnejšega dela osnovnih organizacij so bili za delo istih zadolženi posamezni člani komiteta. Analiza proizvodnje problematike narekuje podjetju, da odpravi nekatere nepravilnosti; izboljšati je treba sistem poslovanja, u-trditi poslovno disciplino, stremeti za napredek podjetja, napredek proizvodnje, preiti na dosledno aniranje kot pogoj in princ# >bro urejenega poslovanja, >lniti nekatere pravilnike, pwstv jma preiti na večjo decentraU5^ -ganov delavskega samoupra*. Analitična obravnava dela rij* dinske organizacije je pokaži da je delo te organizacije šeps 9 zaradi nedelavnosti mladinske® komiteta kot celote. Delo je leŽ* preveč na eni ali dveh oseba program dela ni vseboval intef sa mladine itd. „ Skupne ugotovitve so bile, je potrebno delo mladinske org nizacije poživeti. V ta namen bil določen rok za letno konferi co 15. 11. 1961. Funkcionarjem političnih org zacij v podjetju nastavi PlaCej ske organizacije) odvzame prcC časa razno administrativno del ki pa je za pravilno poslovati vsekakor tudi važno. Zaradi te* predlagamo, da se za administr,, tivno delo teh političnih orSa?«j> administrativni uslužbenec. Sklepi, ugotovitve in prip°ri0 n im organizacijam, sindikatu čila ZK so bili dostavljeni posl° mladinski organizaciji. SEKTOR CELJE Centralna maltama in betonarna Iz inozemske literature in od tovarišev, ki so prihajali iz ino-*emske prakse, smo zvedeli, da se v naprednih deželah bavijo specializirana podjetja z napravo betonov in malt in sicer tako, da se ta dva gradbena polizdelka pripravljata v tovarni in po naročita dobavitelja dostavljata na gradbišča v določenem času. Transportirata se na različne razdalje, ki pa so omejene z ekonomskim izračunom. Na Švedskem se transportira beton do razdalje 30 km. Tako dolge transporte betona smo ••tleli tudi pri gradnji avtoceste Ljubi j ana-Zagreb. Prvi poizkus centralne maltar-ne v podjetju je bil izveden že 1. 1959 na gradbišču v Velenju. K napravi te maltame so nas prisilile okoliščine, da ob objektih, ki smo jih gradili, nismo smeli imeti nobenih materialov zaradi ureditve cest in okolice. Prve izkušnje o centralni napravi malte, prevozu na objekte in drugam, smo si pridobili pri tem poizkusu. Poizkus se je dobro obnesel, čeprav so nastopile nekatere tehnične težave. Zelo razširjena gradnja 1. 1960 v Celju je pokazala nujno potrebo po izgradnji centralne m oltarne in betonarne. Centralna maltama Utemeljitev za izgradnjo mal-brne je bila naslednja: Na 25-tih, medsebojno ločenih stavbiščih se je rabila malta za zidanje in omete. Za vseh teh 25 staarbišč je bilo potrebno izvršiti Pripravljalna dela, ki jih zahteva Priprava malte. Ta dela so bila Naslednja: (približni podatki): 25 X 40 m3 = 1.000 m3 izkopa za JPtiene jame ‘5 kom apnenih maltark za ga-•®nje apna 25 X 16 m2 = 400 m3 lop za žga-t'o apno * X 100 m1 = 12.500 m2 deponij za Pesek 25 X 20 m1 = 500 m1 ograj ob apnenih jamah 25 strojev za mešanje malte z dejstvom, da so bili ti stroji izkoriščeni največ z 20 % kapaciteto. jPorali so pa biti na gradbiščih, ker se je malta rabila neprekinjeno v večjih ali manjših količinah; Padal je še 25 kom. priključkov yede in 25 kom. priključkov električne energije. . Poleg teh pripravljalnih del je Pilo potrebno napraviti še mno-drugih del, med njimi veliko dovoznih poti za pesek in ap-"o. Vsa ta pripravljalna dela je ^trebno po dovršitvi objekta od- ‘Pramiti. Največji in najbolj boleči argument, ki je nastopal pri tako razdrobljeni napravi malte je bil ta, N je bilo zaposleno veliko števi-' delavcev, ki vedno niso bili Nno zaposleni. Premeščanje v e- terih gradbiščih kopičil potreben material, na drugih gradbiščih pa je po isti zaslugi primanjkovalo peska in apna. Nujni ukrepi v takšnih primerih so bili dragi, saj se je potreben material potem prevažal iz gradbišča na gradbišče. Stroški dodatnega prevoza in nakladanja so bili veliki. Pri takšnem delu je bila večkrat problematična tudi kvaliteta malte zaradi nepravilne naprave ali pa zaradi nekvalitetnega peska. Na vseh naših gradbiščih v Celju se je 1. 1960 nepravilo okoli 12.100 m3 apnenih malt raznih vrst. Vsled vseh teh naštetih pomanjkljivosti v zvezi z malto, se je v začetku leta pristopilo k projektiranju in napravi centralne maltame. Da se pri napravi malt izločijo vsi vertikalni prenosi materiala, je bilo nujno poiskati primeren teren v nagibu. Potrebna višinska razlika od deponije peska do tlaka za odvoz malte je 10 m. Poleg tega pogoja mora biti maltama čim bliže središču potrošnje. Pri iskanju lokacije smo naleteli pri merodajnih forumih na nerazumevanje. Več naših predlogov je bilo odbitih z ozirom na idejni urbanistični načrt. Predložena nam je bila varianta, katera brez velikih investicij ne bi bila izvedljiva. Sedanja lokacija je bila nekako izsiljena. Glede na to, da podjetje še ni dobilo lokacije za svoje obrate, v sklopu katerih naj bi bila tudi maltama, se je izgradnja een- Nova maltama na Spodnji Hudinji dnevu od naprave malte na l^hga dela, je povzročalo slab izmislek delovnega časa teh delavki Vsled neenakomerne količinam potrebe malte na poedimiih ^adbiščih je bil tudi vzrok pri-kovanj a ali višek delovne si-k. ha gradbiščih v krajših časoven intervalih. Stalno prestavlja-Je delavcev pri napravi malte /gradbišča na gradbišče v interni11 nekaj dni je psihološko z ]?'rom na priučenega ali nekva-■j/iciranega delavca nemogoče, i^ke prestavitve so se pokazale v°t negativne, ker je delavec po ^Čkratnih prestavitvah enostav-^ zapustil podjetje. Negativni moment pri tako raz-t^jeni pripravi malte je bil tudi v da se je po zaslugi skladiščni-in tehničnega kadra na neka- Po poizvedbah pri drugih podjetjih, kjer so pričeli pripravljati pro jekte za maltarne, smo ugotovili, da nekatera podjetja prav zaradi tega niso zgradila centralne maltame. Gradis ima v Ljubljani pripravljen projekt na podlagi uporabe hidriranega apna. Pri tem pa nastane vprašanje zajamčene dobave hidriranega apna, katerega naša industrija še ne proizvaja v večjih količinah. To apno je po današnjih cenah predrago in pni e-naki dozaciji napram gašenemu apnu je malta premalo mastna. Zato uporaba hidriranega apna ni prišla v poštev. Druga težava je nastala pri oblikovanju bunkerske stene za pesek in izvedbi lopute oz. železnega lijaka za tež-nostni dovod peska v korpo mešalca. Vse dotlej, dokler je pesek suh, lepo teče skozi odprto zaporo. Takoj, ko se pa material zmoči od dežja, nastopi v pesku začasna kohezijska sila med zrni, ki je tako velika, da ostane pesek v skoraj vertikalnih stenah. V takih slučajih, ki so pogosti, se pesek le s težavo spravlja skozi bunkersko zaporo. Ta problem se je rešil na ta način, da se klasične zapore ni vgradilo, temveč se je pustila iznad korpe mešalca v bunkerski steni odprtina, ki se pri suhem materialu odpira z lopato, pri mokrem materialu pa se pesek sproti transportira s strojno lopato po prosti površini do odprtine. Rešitev tega problema je mogoča z napravo strehe nad celotno deponijo peska, kar pa bi povzročilo veliko povečanje finančnih sredstev. Rešitev boljšega mehaniziranega transporta za apno je ostala nerešena. Apno je treba transportirati z japanerjii. S temi predvidenimi nedostatki se je maltama zgradila. Obratovanje maltame od začetka meseca junija pa do danes je pokazalo, da je kljub omenjenim nedo-statkom pozitivno. Seveda so nastopile v začetku obratovanja še nekatere druge pomanjkljivosti, ki so se sproti odpravljale. Pozitivni rezultati obratovanja maltarne so sledeči: Mešanje malte na roko je le še grenak spomin skoraj stalno ukvarjalo cca 75 delavcev, to je najmanj po trije delavci na vsakem gradbišču. Danes je zaposleno na maltami skupaj z vodjem maltame, transportom malte in apna 8 delavcev. Svojemu delu so se privadili tako, da v zadnjem času ni nobenih pripomb glede kvalitete malte. Njihov efekt je viden pri mesečnih obračunih, saj redno presegajo normo. Transport malte od maltame na gradbišče se vrši v pločevinasti cisterni, ki jo prevaža traktor. Kadar ni potrebe po malti, delavci na maltami gasijo apno in vršijo vzdrževalna dela. Traktor pa v takšnih zastojih vrši druge prevoze ali s svojo nakladalno loputo naklada različni material na gradbiščih. 2. Z obratovanjem maltame je preprečeno kopičenje velikih zalog peska ali apna po gradbiščih. Tu odpadejo vsa pripravljalna dela v zvezi z malto, razen naprave večje maltarke. 3. S centralno maltamo odpade potreba po večjem številu mešalcev za malto. Ne samo, da ni .potrebno nove mešalce kupovati, še stari se lahko prodajo. Nobeno gradbeno sezono ni bilo v skladišču SIP-a toliko malih mešalcev na zalogi kot letos. V skladišču niso bili shranjeni zato, ker ni bilo potrebno mešati malte, temveč zato, ker jih je nadomestil večji mešalec v centralni maltar- 1. Z napravo malte se je preje ni. Centralna betonarna tralne maltarne predvidela za 4 letno obratovanje. Zaradi tega se je predvidevala tudi primerna izvedba v lesu in zemeljskih delih. Maksimalna kapaciteta maltarne je bila pri projektiranju naprav vzeta iz računa maksimalne potrebe malt v slučaju, da vsi zidarji celjskih gradbišč v istem času zidajo ali ometavajo. Na podlagi tega je bila določena kapaciteta na 50 m3 v osmih urah. Pri večji potrebi bi obratovala maltama več ur. Pri tehnološki obdelavi maltarne sta se pojavila dva problema, ki pri pogoju čim manjše investicije in pri sedanjem stanju industrije gradbenega materiala nista bila zadovoljivo rešena. Prva težava je s transportom gašenega apna iz apnene jame do mesta mešanja malte. Enaki momenti, ki so narekovali izgradnjo maltarne, so narekovali tudi izgradnjo centralne betonarne. Pri napravi betonov po gradbiščih, se je pojavilo dejstvo, da so na nekaterih gradbiščih posvečali premalo pažnje kvaliteti betona. Kvaliteta je bila ogrožena zaradi nepravilne granulacije gramoza, zaradi netočne dozacije cementa in vode. Prevelika dozaci-ja vode je bila tisti vzrok, da je še kolikor toliko zadovoljiva granulacija gramoza postala v tekočem betonu nemogoča, ker je voda sprala s površine betonskih konstrukcij pri vgrajevanju vse drobne delce in vezivo, tako da so na vrhu ostale samo debelejše frakcije gramoza. Takšna površina se seveda ni mogla vgraditi. Nekateri odgovorni tovariši so pod vplivom betonircev dopuščali napravo takšnih betonov in so s tem ogrožali stabilnost betonskih konstrukcij. Zaradi možnosti stalne strokov-kontrole pri nabavi betona; zaradi prihrankov pri pripravljalnih delih in eleminiranje velikega števila betonskih mešalcev ter manjšo potrebo po delovni sili na posameznih gradbiščih se je pristopilo k izgradnji začasne betonarne. Začasne zato, ker bo stalna betonarna še bolj mehanizirana, in bo zgrajena v naših novih obratih. Betonarna je zgrajena ob naši gramoznici v Levcu zaradi tega, da odpade dvakratno prevažanje gramoza. V beto- narni so motirane strojne naprave, ;ki smo jih imeli v podjetju na razpolago. Na razpolago ni bilo potrebnih milijonov za nakup serijsko izdelanih betonarn raznih tovarn, katerih funkcioniranje avtomatičnih naprav je dvomljivo. Betonarna sestoji iz štirih bunkerjev za štiri poedine frakcije gramoza in sicer za pesek, gramoz od 0 do 10 mm, od 10—30 mm in od 30—50 mm. Material se transportira k bunkerskim odprtinam z mehanično lopato. Potrebni odstotki poedinih materialov se tehtajo na posebni tehtnici, kamor se material samotežno siplje iz bunkerjev. V posodo tehtnice se dodaja tudi cement. Tako pravilno pripravljena mešanica, ki odgovarja presojnim krivuljam, se skozi odprtino tehtnice vsuje v korpo mešalca. Korpa mešalca dvigne mešanico iz kote — 2 m na višino + 5 m, kjer mešanico strese v 250 1 velik protitočni mešalec. Krajna meja dviganja in spuščanja korpe mešalca, je omejena s končnimi stikali, tako da strojnik samo vključi dvig ali spust in mu ni potrebno kontrolirati spodnjo in zgornjo mejo poti korbe. Dozaclja vode je urejena z vodnim avtomatom, ki se nastavi za potrebno količino vode, odvisno od MB, vlage gramoza in potrebne koeksistence betona. Protitočni mešalec mešanico hitro premeša, ker se posoda mešalca vrti nasprotno od samostojnih mešalnih lopatic. Napravljen beton se iz mešalca spusti v bunker, ki ima prostornino 2 m2. Beton prevažajo na gradbišča, ki imajo žerjave, v posebnih posodah na kamionih tako da odpade vsako prekladanje betona. Žerjav direk-no iz kamiona odnese posodo na mesto graditve, po izpraznitvi posode pa jo odloži nazaj na kamion. Na objektih, kjer ni žerjavov, se beton prevaža v prekucnikih in na gradbiščih strese beton na pripravljene platoje ob dvigalih. Pomanjkljivost pri napravi betona je sedaj še ta, ker še ni organiziran prevoz rinfuznega cementa in še nimamo cementnih silosov. Doziranje cementa zaposluje pri hitrem mešanju dva delavca, ki bosta nepotrebna, ko bodo v neposredni bližina tehtnice postavljeni cementni silosi, iz katerih se bo čemet tmasportiral v tehtnico s polžem. Zgrajena betonarna ima kapaciteto 8—10 m3 betona na uro, kar je dovolj za največje konice potreb betona na gradbiščih sektorja Celje. Za napravo betona pri takšni kapaciteti in doziranju cementa je potrebno sledeče število delavne sile: delavec pri mehanični lopati, delavec pri tehtnici, dva delavca za dozaoijo cementa in strojnik na mešalcu. Praznenje bunkerja vrši delavec pri tehtnici. Skupno je vsega 5 delavcev. Ko bodo še postavljeni silosi za cement, bodo potrebni za eno izmeno samo trije delavci. Ako napravimo kratko primerjavo o potrebni delovni sili pri napravi betona na gradbišču z 2501 mešalcem in napravi betona v betonarni, dobimo sledeče razmerje: Naprava betona na gradbišču: 3 delavci — polnjenje korpe z gramozom; 1 delavec — doziranje cementa; 1 strojnik. Skupno 5 delavcev, efekt v najboljšem primeru 3 m3/uro, to je 12 mešanic na uro. V osmih urah napravi isto število delavcev 24 m3 betona, napram 64 m3 v betonarni. Razmerje 64:24 = 2.66 krat večji efekt, ki je dosežen z uporabo mehanizacije in boljše organizacije. Poleg tega je kvaliteta betona neprimerno boljša. Betonarna je pričela obratovati 27. oktobra 1961 in sicer je dobavila beton za ploščo nad kletjo nove šole na Dečkovi cesti. Razen nekaterih začetnih težav se je vršila dobava 230 m3 betona v redu. Glede naročanja in dobave betona je sestavljen pravilnik. Izgotovljen toda neugraj en beton je gradbeni polizdelek, ki mora biti vgrajen vsaj v času dveh ur po mešanju. Zato je potrebna najstrožja disciplina pri naročanju in dobavi, da se prepreči velika materialna škoda, ki lahko nastane zaradi neodgovornosti pri naročanju. Menimo, da smo z zgraditvijo centralne maltarne in betonarne napravili na sektorju Celje prvi korak k boljši organizaciji in boljšem izkoriščanju mehanizacije. Vse pripombe članov kolektiva v smeri izpopolnitve obratovanja maltarne in betonarne nam bodo dobrodošle. Ing. Bošnak Naše delavsko naselje na Prulah v Ljubljani Naše delo v Ljubljani Novi stanovanjski blok na Prulah ČLANI GRADBIŠČA »LJUBLJANA« K PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM ISKRENO ČESTITAMO Gradbišče v II. fazi Naše naselje z delavsko restavracijo Rekonstrukcija trboveljske cementarne: fotograf je »ujel« di^ v trenutku, ko se je začel nagibati Kmalu bo minilo dve leti odkar je bil sprejet slklep CDS podjetja, da pričnemo z gradnjo v Ljubljani. Mnogo je bilo pomislekov in prigovarjanj, češ podjetje ima dovolj dela v Celju in okolici in ni potrebno, da gremo še v Ljubljano. Pokazalo pa se je, da je biilo to samo pravilno, saj so se dela začela krčiti na drugih gradbiščih. Formiran je bil sektor Ljubljana, kateremu pripada tudi Zasavsko gradbišče. Začetek v Ljubljani je bil vse prej kot lahak. Potrebno je bilo začeti iz nič. Poleg tega pa še Birna, sneg in mraz, tako da so nekateri ljudje že obupavali. Na gradbišče smo pripeljali dve prevozni baraki na kolesih, ki so bile bolj podobne cirkusu kot pa gradbenemu podjetju. Najprej smo zgradili delavsko naselje, menzo, pisarne in skladišča. Ti objekti so zelo lepo urejeni in lahko rečemo, da v Ljubljani ni nobeno gradbeno podjetje priskrbelo za svoje ljudi tako kot je to storilo naše podjetje. Sele ko so bili vsi ti objekti končani, smo pričeli z gradnjo objektov za investitorja. Pred nami je bila postavljena naloga zgraditi na področju Prul približno tisoč stanovanj. Seveda se je ta situacija menjala, ko je pričelo primanjkovati sredstev. Kljub temu pa bo sektor Ljubljana dosegel tudi letošnji letni plan kot ga je dosegel v letu 1960. Do sedaj smo oddali nad 100 stanovanj, 65 j,ih pa dograjujemo. Poleg tega smo zgradili še nekaj drugih objektov to pa 1000 m toplovodnega omrežja za Centralno Toplarnao, ki bo ogrevala pretežni del Ljubljane. Kolektiv, ki dela na tem gradbišču je zelo dober, saj za delovno silo ni težav niti takrat, ko je treba delati v nadurah ali ponoči. Tudi doseganje norm ne dela posebnih težav, saj je na gradbišču precej skupin, ki jo presegajo celo za 50 %. V bodoče izgleda, da bo v Ljubljani še precej dela in da bo nam sedaj lažje, ko smo prebrodili začetne težave. Naši delavci pa želijo, da bi tovariši iz direkcije večkrat obiskali naše gradbišče, predvsem zato, da bi večkrat predvajali poučne filme o higiensko tehnični zaščiti. Kolektiv je trdno odločen graditi solidno v zadovoljstvo investitorja, s katerim imamo sedaj dobre odnose in ne želimo, da bi se skalili. Naša naloga je graditi hitro, solidno to poceni, ker s tem bomo največ koristili skupnosti^ podjetju in sebi. Začetna dela na stanovanjskem bloku SEKTOR LJUBLJANA V SLIKI IN BESEDI Rekonstrukcija trboveljske cementarne: pogled na gradnjo nove hale ob nezmanjšani proizvodnji ----—-----------5 Nekaj o našem zasavskem gradbišču Kljub temu, da gradimo v Zasavju že 15 let je bilo o tem velikem delu še zelo malo napisanega v našem glasilu. Moj namen je skromno prikazati delo, ki je bilo napravljeno v Zasavju, saj je samo naše podjetje zgradilo od Litije do Radeč približno 250 velikih in malih objektov. Gradili smo industrijske, stanovanjske, kulturne in javne objekte, ki pričajo, da naše delo tu ni bilo majhno. Kdor je bil v teh krajih pred 15. leti, bo videl in vedel, da se je tu marsikaj spremenilo in da so Trbovlje in ostali kraji v Zasavju popolnoma menjali svojo podobo. Saj to danes niso več črni revirji z značilnimi delavskimi kolonijami, pač pa so to mesta z lepimi naselji ter kulturnimi, gospodarskimi in upravnimi središči. Za to spremembo ima precej zaslug naše podjetje, saj smo skoraj vse važnejše objekte zgradili mi. Tako smo zgradili v Zagorju zdravstveni in kulturni dom (do pod strehe), Občinsko upravno zgradbo, precej industrijskih objektov za Rudnik v Zagorju, tovarno konfekcije, tovarno »Varnost« in večje število stanovanjskih blokov. V Trbovljah pa smo zgradili strojno tovarno, Elektrarno, tovarno Mehaniko, poslopje pošte in banke ter precej stanovanjskih objektov. Poleg tega smo gradili v Litiji, Hrastniku in Radečah razne objekte. Sedaj se je to gradbišče precej skrčilo in delamo samo še na rekonstrukciji Cementarne v Trbovljah. Tu nimamo lahkih pogojev, Cementarna dela naprej z malo zmanjšano kapaciteto, čeprav smo več kot polovico starih objektov porušili. Mi tu gradimo težke industrijske objekte: žičnico, proizvodne hale, silose itd. Pred rekonstrukcijo je cementarna proizvajala 120.000 ton cementa letno, po rekonstrukciji pa bo proizvedla 300.000 ton cementa. Mislimo, da je za nas gradbince to razveseljivo, saj ve- mo kakšne težave nastopijo, če na gradiliščih zmanjka tega važnega materiala. Ko bo nova cementarna začela obratovati, bo verjetno zadostila vsem potrebam domačega trga. Naši ljudje so na tem gradbišču izpostavljeni vsem neprilikam, najhujši pa je cementni prah, ki je v nekaterih prostorih tako gost, da se pred njim ni mogoče zaščititi z nobenimi zaščitnimi sredstvi. Letos smo predali Cementarni že 12 raznih objektov in bodo gradbena dela prve etape končana do spomladi leta 1962. Vrednost izvršenih del v letošnjem letu bo znašala nad 200 milijonov dinarjev. Delo zadovoljivo napreduje, vendar pa imamo težave z nepravočasno dostavljenimi načrti, ki so večkrat vzrok dodatnega ali celo večkratnega dela. Vsi se zavedamo, da je to rekonstrukcija in da tu ne gre brez težav. Zato je potrebno tesno sodelovanje in mnogo dobre volje vseh zainteresiranih, pa bo tudi to veliko delo dobro opravljeno v zadovoljstvu in ponos investitorja in izvajalca. Delavci našega gradilišča so prišli v te kraje iz vseh republik. Privadili so se temu življenju in včasih se zgodi, da jih le s težavo premeščamo na druga gradbišča. Saj je razumljivo, v ta del naše ožje domovine so vložili mnogo osebnega znanja, truda in znoja, zato s ponosom gledajo nazaj na ustvarjeno delo. IN ŽELIMO NADALJNIH USPEHOV ■ znanjem smo premagali vse te težave in omogočili cementarni da poveča svojo proizvodnjo Nesreče in nezgode v podjetju Tudi v našem podjetju smo v času od 13.—19. t. m. organizirali sicer majhno, toda pregledno razstavo gibanja nesreč in HTZ službe. V sindikalni dvorani podjetja so lahko člani kolektiva na panujih zasledovali nesreče ločeno po vzrokih, mesecih, dnevih v tednu in urah v dnevu. Prikazani so bili panuji s fotokopijami posameznih nesreč, ki so prepričljivo dokazovale, da je v največji meri vzrok nesrečam — osebna neprevidnost. 1. Vzroki in število nesreč od 1. januarja do 30. avgusta 1961. Skupno število nesreč 179. Vzroki a) osebna neprevidnost 47 % 2. Gibanje nesreč po mesecih od Vsem obiskovalcem so bila nazorno prikazana vsa osebna zaščitna sredstva, ki pridejo v poštev pri delih v našem podjetju. Prireditelji razstave so mnenja, da je razstava naredila na vse o-biskovalce vtis samokritike in sa-moprepričevan j a ter da se bodo njene posledice že prav kmalu odražalo na pomanjšanem številu nesreč na naših gradbiščih. ' Na spodnjih tabelah so prikazani najbolj karakteristični po- datki z razstave. b) neuporaba oseb. zaščitnih sredstev 23 % c) nepravilen način dela 19 % d) neurejeni prehodi, odri 8% e) ostalo 3 % 1. januarja do 30. avgusta 1961. Sektor Štev. zaposlenih Jan. Febr. Marec April Maj Junij Julij Avg. Skupaj Celje 707 7 6 22 16 10 8 3 9 81 Ljubljana 194 1 1 4 4 9 6 3 5 33 Proiz. gr. m. 134 1 2 — — 3 1 1 1 9 Obrtni obrati 127 — 2 1 1 1 1 — 1 7 Slov. Konjice 119 6 — 4 1 2 — — — 13 Žalec 110 1 2 1 1 3 1 — — 9 Store 107 — — 1 1 — — — — 2 Direkcija 89 — — — 1 — — — — 1 Kovin, obrati 74 1 — 1 1 1 — 1 2 7 Mehanizacija 84 — 1 1 3 2 — — 2 9 SIP 31 — — 1 — — 2 1 1 5 Komunala 24 — — 1 1 — — — — 2 Centr. sklad. 10 — — 1 — — — — 1 Skupaj _______179 Število izgubljenih delovnih ur službo in domov od 1. januarja zaradi nesreč pri delu na poti v do 30. avgusta 1961 Sektor § s 1 K "i? š a tj) > 1 & s < 'S, < $ Celje 408 504 1.788 1.712 1.208 800 512 544 7.556 Ljubjana 32 32 184 200 368 432 152 208 1.608 PGM 200 248 — 8 296 328 128 72 1.272 Obrt. obr. — 88 208 216 32 184 — 32 760 Slov. Konjice 456 — 256 176 296 64 — — 1.248 Žalec 72 88 8 88 244 72 — — 572 Store — — 72 5 — — — — 77 Direkcija — — — — 112 — — — 112 Kov. obrat 24 — 32 120 32 — 16 88 312 Mehanizac. — 64 72 168 136 — — 56 496 SIP — — 90 200 200 408 200 312 1.416 Komunala — — 8 8 — — — — 16 Cent. skl. — — 8 — — — — — 8 Skupaj za celo podjetje 15.445 Izguba narodnega dohodka zaradi nesreč pri delu v 000 din Od 1. januarja do 30. avgusta 1961. Sektor Jan. Febr. £ S April Maj Junij Julij Avg. I Celje 146 210 643 640 434 288 184 194 2.739 Ljubljana 11 11 66 72 132 155 54 74 575 PGM 72 89 — — 106 118 46 26 457 Obrtni obr. — 27 75 77 11 66 — 11 247 Slov. Konjice 164 — 92 63 106 23 — — 448 Žalec 26 32 3 32 87 26 — — 206 Store — — 20 2 — — — — 22 Direkcija — — — — 50 — — — 50 Kovinski obr. 9 — —- 43 12 — 58 32 166 Mehanizacija — 23 26 60 48 — — 20 177 SIP — — 35 72 146 72 72 112 509 Komunala — — 3 3 — — — — 6 Centr. sklad. 3 Skupaj 428 392 968 1.064 1.058 822 414 469 5.605 Kvaliteta del Dne 30. oktobra t. 1. je bil tehnični pregled in prevzem stolpiča št. IV. severno od Dečkove ceste v Celju. dela na tem objektu se je pohvalno izrazila tudi celotna komisija, kakor tudi zastopniki soinvestitorjev. S tem primerom je kolektiv te ekonomske enote dokazal, da je možno dela izvršiti kvalitetno vkljub nekaterim težavam, ki še nastopajo. Mislim, da je nepotrebno naglasiti, da si bo naš kolektiv samo s takim načinom dela, t. j. z dobro kvaliteto dela in pravočasnim končanjem stavbe pridobil zaupanje investitorjev in dober renome. Delovodja tov. Brežnik Matevž in vodja gradbišča tov. Ajster Roman zaslužita za tako delo vse priznanje. -ene Število nesreč od 1. januarja *’ 30. avgusta 1961. Število nesreč po dnevih v w nu: ponedeljek 13 % torek 21 % sreda 22 % četrtek 11 % petek 21 % sobota 12 % Število nesreč po kvalifikacij®*1' VK 3 % KV 37 % PK 13 % NK 40 % vajenci 2 % Število nesreč po urah v dne**1 7. uri 10 % v 8. uri 12 % 9. uri 10 % 10. uri 11 % 11. uri 20 % 12. uri 10 % 13. uri 15 % 14. do 18. ure 12 % Varnostni tehnik Člani kolektiva! SAMO Z UPORABLJANJEM OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV TER UPOŠTEVANJEM PREDPISOV VARNOSTNE SLUŽBE BOMO ZMANJŠALI Število nesreč ________________J Poročilo komisije za tehnični pregled in prevzem dograjenega objekta mora poleg drugega vsebovati tudi podatke o kakovosti izvršenih del. Tako je v resnici najboljši pokazatelj dosežene kvalitete na posameznem objektu zapisnik o tehničnem pregledu. S tem člankom bi rad dokazal, da je kvaliteta del odvisna prvenstveno od prizadevanja delavcev in vodstva gradnje, kar je jasno dokazano pri skupini 4 stolpičev severno od Dečkove ceste. Stolpiči so vsi enaki ter grajeni pod približno enakimi pogoji, vendar z različnimi roki d ugotovitve. Stolpič št. I. je bil tehnično pregledan že 29. decembra 1960. leta, vendar isti takrat še ni bil popolnoma dokončan. — Zaradi nujnosti po vselitvi je kvaliteta zaključnih del bila zelo slaba, saj so v nepovoljnem času bili skoraj vsi obrtniki istočasno v stavbi, kar je razumljivo slabo vplivalo na kvaliteto. Stolpič II. je bil tehnično pregledan in prevzet dne 20. 9. 1961. Komisija za tehnični pregled je glede kvalitete dela stavila 11 splošnih pripomb in še v 12 stanovanjih grajala pomanjkljivosti slikarskih in pleskarskih del, ke-ramičarskih del, steklarskih del, vodovodne instalacije, mizarskih in parketarskih del. Stolpič št. III. je bil tehnično pregledan in prevzet 4. 10. 1961. Komisija je glede kakovosti dela stavila 9 splošnih pripomb in v vsakem stanovanju razen št. 13 grajala nepravilnosti in napake v glavnem pri zaključnih delih in sicer največ pri vodovodni instalaciji, pri pečarskih delih, pleskarskih, steklarskih delih. Veliko napak je komisija ugotovila tudi pri dodatnih štedilnikih za trda goriva tovarne Gorenje iz Velenja. Stolpič št. IV. pa je bil tehnično pregledan in prevzet 30. 10. 1960, skoraj brez pripomb. O kvaliteti ' : 'm. Zgoraj: gradbišče »Narodna banka« v Celju Levo: nova osemletka na Dečkovi cesti Vtisi s strokovne ekskurzije v dneh od 20. do 26. 1961 po Zahodni Nemčiji .Postaviti Toplarno v Ljubljani i že predvojna zamisel. L^ta !jH8 so bile izvršene že dotoke priprave v zvezi s projekti-fejem. V letošnjem letu pa je feiisel postala stvarnost. Lahko > ponosni, da je prav naše podaje tisto, ki je zasadilo lopate t vgradilo prve kubike betona f* izgradnjo vročevodnega omrežja centralne toplarne v Ljubljani, je investitor »Toplarna-« v višina 67 m, klasični dimnik pa sega v višino preko 100 m. Objekt je grajen iz arm. bet in jekla. Nosilna konstrukcija je obodno zidovje in središčni steber. Stropno konstrukcijo sestavljajo močni jekleni nosilci na večjih razmahih, nanje pa so položene mreže iz ploščatega železa. S temi mrežami je odpadlo vse čiščenje posameznih etaž, ker se smeti nabirajo šele v spodnji Armirani betonski most, obešen z jeklenimi vrvmi na dva armirana betonska stebra v Stuttgartu ^lubljani izbral za prvega izvajal-- .gradbenih del ravno podjetje gre zasluga sektorju n, sractoe; ?S?ad, Hahljam a, ki si je že po prvem graditve na področju mesta lubljani pridobil vidno mesto Nj "številnimi gradbenimi podaji in investitorji. boljšo predstavo veličine bodočega objekta naj ome- ^ samo nekaj tehničnih podat- Toplarna v Ljubljani bo e-^getski center za kombinirano .^izvodnjo toplotne in električ- energije in bo obenem ener- ---- l tska baza za razvoj obstoječe * .nastanek nove industrije pred fen .... v severovzhodnem delu me-X Letna proizvodnja električ-C energije bo 367 milijonov kWh, bo zadoščalo za kritje potreb %-■ - -............... % '®sta v kritičnih zimskih mese- ko je rečni vodostaj nizek, 3ha potrošnja v Ljubljani pa ca. 200 milijonov kWh. .Proizvodnja toplotne energije n ogrevanje bo znašala 201, 900 in 410.OOO ton tehnološke gro na leto. Za to, pa bo potreb-J Zgraditi 9,6 km toplovodnega n 9,76 km parovodnega omrežja. . investicijski stroški za zgradi-■ ^ toplarne so predvideni 8 tni- 601 milijonov din, za ornrež-J 9a 1 milijardo 472 milijonov farjev. i-T JCV- '-elotni objekt bo nudil razgi- V-ej . ... sliko, s svojo višino 80 m ? bo tudi okras in značilnost jjvnega mesta Ljubljane. ozirom na to, da namerava Liljana graditi prav tak objekt so toplarne v Stuttgartu, Ma-J^heimu in Miinchenu je inve-L*tor organiziral v to mesto strojno ekskurzijo. V tej skupini, kje štela 24 zasto zastopnikov investi- k e ste---------- /Tja — projektantov Inštituta za fetalne konstrukcije teir kotalne konstrukcije ter pro-. ajalccv izolatorskih in strojno uj^tažnih del, sem se potovanja ^ležil tudi jaz. u^a šestdnevno potovanje smo dne 20. 8. 1961 s Sapovim Jj°busom iz Ljubljane. Potovali preko Jesenic, Podkorena, ^Wca preko Munchena do Stut- Ta' 'am smo si najprej ogledali Javk ar dograjen glavni objekt Toplarne, ki je bil že v pre-^snem obratovanju. Celotno .grajeno omrežje pa je bilo še Jdno priključeno na staro tenmo-btramo. ti •n e • a •m S d ■a <8 N Vodoravno: Pod 1. in 89. vod. ter 1. navpično — čestitka uredništva, 17. trapa, 18. doba, vek, 19. hrvaško konfekcijsko podjetje, 20. spremljevalec nevihte, 21. laboratorijska potrebščina, 24. baraba, potepin, 25. radiotelevizi ja, 26. krema za roke, 27. zabavišče, 29. svod nad zemljo, 30. enaka samoglasnika, 31. glasbena zasedba, 32. provizorne stavbe, 34. spanje, 35. predel Primorske, 36. iglasto drevo, 37. rimska štev. 56, 39. različna soglasnika, 40. država v prednji Aziji, 41. mednarodni sporazum, 42. kregan, 44. razlika v višini tal, 46. vzklik, 47. kom. partija Anglije, 49. vesoljsko vozilo, 51. gledališko delo, 52. malik, 55. primorska rečenica, 54. država v Sev. Ameriki, 56. angleški dramatik (fonetično), Satanov učenec, 58. podoba, 60. višinska točka, 63. amonijakova spojina, 64. pesniška dela, 66. film »Čarovnik iz..., 67. cestni objekt, 68. del telesa, 69. angleška filmska družba, 71. moško ime, 73. polom, bankrot, 74. španski spolnik, 75. ploskovna mera, 77. lastnost teles, 78. mesto v Avstriji, 79. zač. priimka in imena slov. slikarja (1873—1942), 80. riževo žganje, 82. veznik, 83. kraj pri Mariboru, 84. vrtni hišici, 85. dolina smučarskih naprav, 87. mesto v zahodni Ukrajini, 88. mamilo. POSETNICA Gradbeni tehnik. VSTAVLJALNICA Kogar je kača pičila, sc boji zvite vrvi. Nagradna križanka 1 2 3 4 O 0 7 0 9 to U 12 AO 14 lŠ 17 89 18 (D 19 20 (D 21 22 23 □ 24 25 m 26 GD 27 28 GD 29 30 (D 31 m 32 33 m 34 E! 35 1 m 36 09 37 38 @ 39 ED 40 (D 41 El 42 43 GD 44 GD 45 46 El 47 48 49 50 2 '9 X I 51 ED 52 mi* • 53 El 54 56 57 El 58 u9 \ 0 6U bi 62 El 63 64 65 E 66 E) 67 m 68 69 70 E) 71 72 El 73 El 1 4 m 75 76 89 77 i El 78 El 79 (D 80 81 | (D 82 Ei 83 El 84 " m 85 86 GD 87 1 © 88 89 A Navpično: 2. vrsta, zvrst, 3. streha, 4. gl. mesto evropske države, 5. glasbena nota (narobe), 6. človek, ki je zaljubljen vase, 7. vojaška formacija, 8. glavna vloga iz Gotovčeve opere, 9. posmehljivec, zlobnež, 10. žensko ime, 11. kazalni zaimek, 12. grški otok v Jonskem morju, 13. zemeljski plin, 14. zgodovinsko mesto v Makedoniji, 15. ujeda, 16. sovjetska republika ob Baltiku, 22. ruski kazalni zaimek, 23. železniška proga (dvoj.), 26. luka v sev. Afriki, 28. država v jugozahodnem delu ZDA, 31. karakterni igralci, 32. plemenska žival, 33. celina, 35. žabje noge, 36. isto kot 11. navp., 38. živalski glas, 40. rimska boginja jeze, 43. pred- sednik Gane, 44. največji sl1', pesnik, 45. vinorodni predel ' Štajerskem, 48. glagolska obh% 50. tovarna usnjene galanterij6j, Sloveniji, 55. neurejenost, 57. P?g drug kamen, 59. del noge, \ kmetijsko orodje, 61. bodica, ^ slovenski tednik. 63. lepa, čdj6 (narobe), 65. veznik, 67. koros^ reka, 68. utežna enota, 70. za zlato, 72. azijska država, . način plavanja (fon.), 76. pošk°, bu, 78. topla alkoholna pij0.v 79. način, metoda dela, 80. veZflV 81. riba, 83. FVM, 84. nadc, .j, začetnica imena in priimka v6 kega ruskega skladatelja 1893), 86. glasbena nota, 87. z , četnici imena in priimka no6 škega pisca biografij »Napolc°A »Goethe« (1881—1948), 88. del * lesu. Križanka ♦♦Gradbeni material* Vodoravno: 1. in 23. gradbeni material, 7. pekoča paprika, 8. igralna karta, 1 2 3 4 5 6 7 8 m 9 10 n © 12 13 14 15 (D 16 17 18 tD 19 20 21 22 23 9. začetnici priimka in imena j« goslovanskega državnika, 10.1 Vj žensko ime, 12. FFO, 15. ur°l < spis, 16. tovarna avtomobib’X