Januš Golec: 3 Trojno ^orje. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskib pradedov. Pri pogledu na človeka jo utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi planke na dvorišcu. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero jc ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, jc pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se jc razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in sc čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Stattenberg vse kurc in še 3 palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipovajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, sc je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plcmičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izrednl spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške oprcme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njthov ljubljenec iz Lesičnc kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča ž^enket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar celo čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamtfnih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih cden proti drugemu in se ruvali s topimi sulicaml.. puša in središče vsega hrupnega dirindaja na jgrajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mla'dlml grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni nepreBtano zbiranje oborožene gospode za nje nič dofcrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od jnobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najjDŽjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi Itele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bolo mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih tme5kih hrbtih? Bog znaj, 5e ni bila Pavlova priJaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih »laSanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovraItvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal ( prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in jnesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha 'bSesal J) Kar straH Je postalo hartenštajnske podložl&llče, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če Je grajfki kovaS poturica In jih bo izdal. "" ' Kakor Je blla pred kratkim vera tlačarrov v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno Ijudsko mnenjc se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajnske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale_jioy& prikazen v pilštajnski farii * Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah Cisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pilštajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal graščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobleži.ane v cerkev. Šlo jih je nekaj parkrat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in §e dobležičke cerkve so se ogibali, da bi Jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Harten.tajnu, je Lutrov duh.oven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sodaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! > In kedo pribaja v družbi grajskega kova.a vtesično y delavnice, Ce ne onl nebodigatreba Lutrov apostol, ];q.s je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim Se tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor racli punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedell, kedo je zopet gospodar kova.nic. Še taisti, kl Je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z graj" skim kovačem y noben di _g razgovor kakor, kar je moral. Pavle si ni mogel razložiti preobrata iz tolike prijaznosti ter zaupljivosti v — strah ter pobeg pred njim. Uganko rnu jo pojasnil šele stari Belakov Andrej, kateremu so tudi ni nič boljše godilo nego Pavlu. Odkar se je klatila tod ta vražja gospoda in dolgopeti lutrovec, mu ni plačal nikdo niti enega polička, četudi je še tako zabavljal nad Taha ter plemenitašc po gradovih. Po tem razodetju je uvidel v življenju izšolani ter preizkušeni Šterc, da bo v sedanjih časih tihega in odkritcga boja za staro pravdo nemogoče služiti gospodu in tla.anu. Za koga se je odločiti njemu, mu je bilo jasno, to mu je narckovala vest ter katoliška vera, saj je bil sin kmečke, slovenske in verne matere! Nikakor še ni bil pozabil udarca Tahovcga b!ča. Kakor psa ga je bil oplazil ta pijavka kot plačilo za delo. Že davno zaceljena brazda mu je klicala v spomin osveto nad gospodo, kadarkoli si je potegnil z roko po obrazu. Vendar kaj je bila njemu storjena krivica v primeri s tiso.crimi in tiso.erimi, katerim je iztiskal grad kri ter solze iz kmetskih podložnikov! Ni bilo dovolj, da je zasužnjila graščina ubogo kme.ko paro glede osebne svobode ter imetja, ne, še novo ter krivo vero mu je hotela usiliti in vkovati tudi kmečko vest ter dušo v verige grajske brezvestnosti! Pavel ni bil trstika, katcro bi bil z lahkoto zibal sem ter tja veter dobrega zaslužka iz grajske blagajne, bil je neomajan hrast, kojega korenine so segale globoko v prepričanje, da kmet ni pes, ampak kristjan z res pravo dušo in neugnanim hrepenenjem po osebni svobodi ter pravici! Čeravno v grajski službi, je bil z vsakim utripljajem srca za kmeta in njegovo svobodo, pa koliko razočaranje! Bratje iz kmečkih vrst so ga osumili za izdajalca brez vsacega dokaza le radi dejstva: služba ga je iztrgala za nekaj časa iz njihovc sredine in ga preselila iz kova.nice na grad! Tolažil se jc s prastaro rcsnico, da je baš kmet tolikokrat prenagel z zaupanjem ter z obsodbo. S čisto in odkrito dušo si je pridobil zaupanjc tlačanov, zagrešil ni ni.esar, kar bi ga tiralo na pranger izdajstva, mirna vest, pravica ter resnica bodo zmagale in mu pridobile nazaj čast Ijudskega buditelja! (Dalje sledi.)