■ss
ogli*"
8,0 P'1
Tl ■ I'1*
di
t°v,J
adn^1 ko'1
te
.btf
SS*
lstv>:.,
obfg
de)’
>
L; p«
ijVf itn,
f'
Vid*
fj
ta sta
te 35
isov1,8
fj
te
iȣ
n<
jo1«’*
>
n<t
#5
K
r;
svroJ* v s > ■a» d
te
JrJ
S*
J?
11J te
, tf!e,
te
v
PRIMORSKI DNEVNIK
Leto XXVII. Št. 204 (7992)
- Cena 90 lir_________________
'$lOMBO JE IMEL VČERAJ VEČ POSVETOVANJ
Pred italijansko vlado so številna h zapletena gospodarska vprašanja
V petek skupno zasedanje gospodarskih komisij poslanske zbornice Stališče KPI o nujnosti nove italijanske gospodarske politike
l jj^.> 1. — Danes se je vrnil na delo predsednik vlade Colombo
TRST, četrtek, 2. septembra 1971
L?*'.0' 'mel vrsto posvetovanj o zapletenih gospodarskih vpraša-j|^/ jih bo morala v prihodnjih dneh reievati vlada. V petek, 3. L**», bo morala vlada odgovoriti na vprašanja poslancev na
Pnem
zasedanju komisij za proračun, finance in zaklad poslanske
»ejjj,c® in je tudi logično, da mora do takrat izdelati vsaj okvirni y Predvidenih ukrepov.
‘•i Zvezi se mnogo govori,
(^Pttorava vlada nadaljevati po lil ®ni' poti: iskati skupno stali-W*8,,er'ce' kateri pridružujejo Britanijo, glede splošnih mo-j1** vprašanj in to na tak na-■ M 3 bi ovrednotili svoje valute ti ni".0?11 r*0 dolarja, ZDA pa naj Mi j 10-odstotni dodatni čla-tj ■ 3 vmesno prehodno razdobje ®?vor 0 ukrepih v korist pri-k b ^Usnske industrije in to teVnačin, da bi odobrili ugcd-(nj^.kredite in da bi prizadetim rpm na hiter način vrnili vpla-Za vse to pravijo, da ni Ju. en nov zakon, temveč da bi
za enostavne upravne u-
^f®dsednik vlade Colombo je da-Palači Chigi predsedoval se-^;'.na katerem sta bila prisot-!, (pestra Ferrari Aggradi in Pre-W.10litti je v Strasbourgu na ev-Cj konferenci o demografiji), Banca d'Italia Carli, ge-(ojp/? ravnatelj za zaklad Miconi, t|M.aarski svetovalec predsednika H Prof. Ventrigba in predstav-^^Jadnega ministrstva prof.
ta® aostanku so obravnavali sve-V; Monetarni položaj, kot je to ** V .uradnem sporočilu in so ^tffT^arjnii z izjavami ministra ^ , a Aggradija, ki bo sprego-W v Parlamentu v petek. V teh se je minister Ferrari -
cah volilnega neuspeha od 13. junija. Gleda gospodarskih vprašanj pravi, da je tokrat bilo res zelo težko (pa čeprav so nekateri tudi to poskusili) prevreči odgovornost za težave na pleče delavcev. Nato je dejal, da je kot minister za delo predlagal predsedniku vlade, da bi izdelal nekatere ukrepe, da se okrepi konkurenčna sposobnost italijanske zainteresirane industrije.
BARI, 1. — Predsednik vlade Colombo bo v četrtek 9. septembra
otvoril 35. Levantski velesejem. Spremljal ga bo zunanji minister Moro.
Katar, nova država v Perzijskem zalivu
DOHA (Katar), 1. — Tu so danes proglasili neodvisnost Katarja, male dežele v Perzijskem zalivu, ki je bila do sedaj pod britanskim protektoratom. Nova država, ki nosi ime istoimenskega polotoka, meri 22.014 kv. km in ima 100.000 prebivalcev po večini Arabcev med katerimi živi okrog 10.000 Afričanov.
PO SPOROČILU GLASNIKA ZAHODNONEMŠKE VLADE
DANES BODO ŠTIRJE VELEPOSLANIKI PARAFIRALI SPORAZUM 0 BERLINU
Takoj zatem se bo sestala vlada Zvezne republike Nemčije - Oktobra sestanek ministrov NATO o zmanjšanju oborožitve v Evropi
Katar je bogata dežela s petrolejem. Letino načrpajo okrog 20 milijonov ton petroleja. Ob proglasitvi neodvisnosti je bilo poudarjeno, da nova država prevzema sedaj vse mednarodne obveznosti in vso oblast tako v notranjem kot v zunanjem pogledu. Poleg tega bo Katar takoj sprejel potrebne ukrepe za vstop v Arabsko ligo in OZN. Hkrati pa so ob proglasitvi neodvisnosti izjavili, da nova država podpira federacijo, ki jo.sestavlja sedaj devet arabskih emiratov Perzijskega zaliva.
Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je danes londonska vlada z zadovoljstvom sprejela proglasitev neodvisnosti Katarja.
BONN, 1.	—	Glasnik zvezne
nemške vlade je danes neuradno sporočil, da bodo štirje veleposlaniki jutri zelo verjetno parafirali sporazum o Berlinu. Nobenega dvoma o tem pa nima nemška televizija,, ki je že napovedala, da bo jutri ob 13. uri neposredno prenašala svečanosti. Veleposlaniki se bodo tokrat zbrali v poslopju bivše medzavezniške komisije v za-padnem Berlinu, kjer je bilo nad trideset zasedanj in kjer so se pričela pogajanja o Berlinu.
Takoj po parafiranju sporazuma se bo v Bonnu sestala na izrednem zasedanju vlada in bo objavila formalno izjavo o sporazumu. Še istega dne pozno popoldne bo vlada obvestila vse tri parlamentarne skupine, zvečer pa bo kancler Brandt spregovoril prebivalstvu po televiziji. Kancler Brandt in zu-
včeraj razgovarjal z za-^ministrorn Giolittijem. laiVT0 se je danes sestal tudi Sil °m P&DI Ferrijem ter je •(L, v_ stik s tajnikom KD Forla-^Sprejel Je predsednika EGS
*Ve2i z gospodarskim položa-it	Postale aktivne stranke in
naeelnik urada za gospo-taj a vprašanja KD senator Mor-V^ejei predstavnike Confcom-'tfjj: v zvezi z ukrepi, da se od-Spo Posledice ameriškega dota J™ davka. Vodstvo PSIUP se fe 'stalo v četrtek ob 16.30, na-% Pa je tudi sestanek direk-
Tl w.se je na sedežu direkcije ta P*il sestanek študijskega cen-
kil Z go
i®*več,
........................m.m.........................uma
VČERAJ V EGIPTU, LIBIJI IN SIRIJI
Deset milijonov volivcev odločalo o Konfederaciji arabskih republik
Konfederacija bo štela več kot polovico vsega arabskega prebivalstva V Libiji proslava druge obletnice revolucionarne vlade
gospodarski politiki, ki je večen krizi dolarja in posle-
italijansko gospodarstvo. I Eugenio Peggio je ugoto-
ijo r* se vedno širši sloji zavedi j, o^niške vloge Italije v od-ta j,/0 ZDA, ki je prišla še zlasti %pja*a s sedanjimi ameriškimi
vaciiJ* analiziral vsebino deval-i gre za Ameriški
KAIRO, 1. — Več kot deset milijonov volivcev v Egiptu, Libiji in Siriji je danes na referendumu odločalo o ustanovitvi Konfederacije arabskih republik med tremi državami. Čeprav bodo volilne izide sporočili jutri trije državni glavarji, vendar politični opazovalci v Kairu, Damasku in Tripolisu ugotavljajo, da bo ogromna večina volivcev odobrila ustanovitev konfederacije.
V	vseh treh arabskih državah so se volitve začele danes ob 8. uri in zaključile ob 17. uri. Po dosedanjih vesteh so volitve potekale v popolnem redu.
Konfederacija med Egiptom, Libijo in Sirijo bo štela več kot polovico vsega arabskega prebivalstva. V tej zvezi je egiptovski predsednik El Sadat izjavil, da se bo s konfederacijo znatno povečala tudi arabska oborožena moč v boju proti Izraelu. Na nedavni konferenci v Damasku med El Sadatom, Asadom in Gedafijem, ko so sprejeli u-stanovno listino konfederacije, so hkrati tudi poudarili, da je združitev treh arabskih držav «arabski odgovor na izraelsko agresijo*.
Površina nove konfederacije arabskih republik bo obsegala milijon 700.000 kv. km na katerih prebiva nad 40 milijonov prebivalcev. Po ozemeljski površini bo konfederacija velika kot Indija.
V	Libiji so danes proslavljali drugo obletnico državnega udara, s ka-
dolarja in dejal, da gre za
7	111	1
'ta<L dvojnega značaja:
S >°gi skušajo reševati svoje S°sPodarske težave, gospo-!%u, recesijo, ki se je pričela v Stiii 197°- leta, z ukrepi, ki naj tajgj Monopolistične profite. Po Ji r>Hi/rani pa gre za mednarod-Mttjphak ter za izsiljevanja profitu jajčnega značaja, da se dru-hitalističnim državam vsili \notenje njih valut. Na vsak ^ i* a ie Nixonov sklep zaklju-Hljj^obje, ko se je s težavo Veval mednarodni monetarni si-.ambicijami prevlade ame-tva Imperializma.
■'MoG; ” Je nato govoril o hudih H ,nostih italijanskih in evrop-^ ki so se priklanjal« tem i- >a,Vam, saj so ZDA prisilil* svo-tavj^aike, da so plačevaii njih Vtj . tičn0 politiko in to na na-H|Je v resnici prava kraja. ZDA * tis]/0 jto sedaj krile svoje dolgove k Ušajem dolarjev, ustvarile so ^ 5A°triR špekulacije, ki temelje .	milijardah evrodolarjev.
le poročevalec obravnaval ' ilr,nSki gospodarski položaj in da bi omilili posledice do-^ krize. Iz teh težav nikakor J? (j °g°če izplavati na ta način, 9 n-, Pjjišlo do sporazuma z ZDA, Sj*! bi ukinile dodatni davek na W tropske države pa bi reval-bC Sv°ie valute. Ta predlog v "klotjj, ne pomeni nič drugega, kot •k- tav prej ameriškim izsiljeva-
la n'čno pomembna je samo do-V“a se v koreninah spremeni Pa ij/J' monetarni sistem. Pri tem k fuipba glede notranjega razvo-% jbJe zagotoviti novo gospodar-k°, ki naj zajamči širjenje ^ , Jega tržišča in tehnološki oa-kar je ključnega pomena za ® t.°v'ti gospodarski razvoj. Zara-
terim je skupina mladih častnikov zrušila monarhijo. Predsednik libijskega revolucionarnega sveta Geda-fi je imel ob tej priložnosti v Tripolisu govor, kateremu je sledila vojaška parada. Na slovesnosti so bili predsednik malteške vlade Dom Mintoff, sudanski predsednik Nimei-ri, delegacije državnikov Egipta, Mavritanije, Nigerja, Kameruna, Je-mena, Francije, Pakistana in Senegala.
V svojem govoru je predsednik Gedafi ostro kritiziral stališče mnogih arabskih držav, ki nočejo stvarno sodelovati v boju proti Izraelu. Gedafi je med drugim izjavil, da nova Konfederacija arabskih republik ne bo sprejela v svojo sredo nobene arabske države, ki ne bo priznala, da je njena dolžnost boj za osvoboditev Palestine.
Ko je libijski predsednik govoril o dosežkih nove revolucionarne oblasti, je med drugim dejal: «Tretji svet, ki išče novo doktrino, se ne sme odločiti ne za kapitalizem, ne za komunizem, ker sta to diva nečloveška režima. Arabci konfederacije smo se odločili za socializem, ki sloni na islamskih naukih in zavračamo vse uvožene doktrine, tako z Vzhoda kot z Zahoda*. Nato je Gedafi pohvalil sudanskega predsednika Nimedrija, ki je »preprečil državni udar komunistične klike*. Ko je pozdravil malteškega predsednika vlade Dom Mintoffa je libijski predsednik dejal, da je Malta sicer po obsegu mala država, toda velike strateške in politične važnosti. Dom Mintoffu je obljubil,_ da bo Libija dala Malti vso pomoč, ki jo potrebuje.
Po Gadafijevem govoru je sledila vojaška parada, na kateri so sodelovala letala «mirage», ki so jih pilotirali libijski častniki. Poleg francoskih letal so na paradi pokazali težke tanke «stalin» in rakete sovjetske proizvodnje. V zalivu pa so krožile ladje libijske vojne mornarice britanske proizvodnje.
Britanska vlada je preklicala pogodbo z Libijo o prodaji tankov »chieftain*. To je povedal načelnik
FEDERACIJA ARABSKIH REPUBLIK
nanji minister Scheel bosta nabrž v ponedeljek obiskala zahodni Berlin, kjer bosta obvestila občinsko skupščino o stališču Bonna.
Med obema nemškima državama in med berlinskim senatom ter vlado Vzhodne Nemčije se bodo pričeli razgovori 6. septembra na o-snovi pooblastil štirih sil. Razpravljali bodo o vseh tehničnih podrobnostih, ali točneje o nekaterih ključnih vprašanjih prometa med Zahodno Nemčijo in Berlinom ter med obema Berlinoma. Ni predvideno, koliko časa bodo trajali razgovori, vendar obstaja utemeljen optimizem, da se bodo pozitivno zaključili. Šele na tej osnovi bo prišlo do dokončne ratifikacije in do formalnega podpisa pogodbe o Berlinu. V tej zvezi je Brandt dejal, da bo Zahodna Nemčija ratificirala sporazum s Sovjetsko zvezo in s Poljsko šele potem, ko bo ratificiran sporazum o Berlinu.
V Bonnu se je tudi zvedelo, da predstavniki štirih velesil pripravljajo nemško besedilo sporazuma, da v prihodnosti ne bi mogli priti do različnih interpretacij.
Zapadnonemški zunanji minister Walter Scheel je danes izjavil, da je prepričan, da bodo lahko pozitivno zaključili pogajanja med o-bema Nemčijama o jamstvih za dostop do zahodnega Berlina ter da bo s tem napravljen pomemben korak k normalizaciji odnosov med obema Nemčijama. S tem pa se odpre tudi pot vključitve obeh Nemčij v OZN.
Glasnik NATO je sporočil, da se bodo 5. in 6. oktobra sestali zunanji ministri zavezništva, ki bodo nadaljevali predhodne razgovore o dvostranskem uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v Evropi. V tej zvezi je prišlo do stikov s Sovjetsko zvezo in z drugimi zainteresiranimi državami. To je povezal s štiristranskimi pogajanji v Berlinu, o čemer je bil atlantski svet stalno obveščen.
Iz Wasi»ingtona poročajo, da je državno tajništvo zanikalo obsto, sporazuma med zapadnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo o bližnji konferenci o dvostranskem zmanjševanju oboroženih sil v Evropi. V istem sporočilu je rečeno, da se bodo zunanji ministri NATO sestali v Bruslju šele prihodnji mesec, kjer bodo obravnavali skupni predlog, ki ga bodo izročili državam varšavskega pakta. Glede neposrednih pogajanj med SZ in ZDA pa je glasnik državnega tajništva dejal, da niso napredovaja.
pustil Moskvo in se z letalom odpeljal na Japonsko. Pred odhodom se je ponovno zahvalil za sprejem, ki ga je doživel v SZ.
V Grčiji aretirali štiri osebe
Dolže jih, da so skušali pomagati Panagulisu pobegniti iz zapora
ATENE, 1. — V noči med ponedeljkom in torkom so aretirali štiri osebe, ki jih dolže, da so skušale pomagati zbežati iz zapora bivšemu častniku Panagulisu, ki je bil obsojen zaradi atentata, ki ga je poskusil izvršiti 1968. leta proti predsedniku vlade Papadopulosu. Med aretiranimi je tudi Amalia Fleming
MOSKVA, 1. — General jezuitske ga reda pater Arrupe je danes za-
vdova okritelja penicilina, ki je grškega porekla in ki živi v Atenah.
Vest o aretacijah je sporočil podtajnik predsedstva vlade Stamato-pulos, ki odgovarja za informacije in ki je dejal, da so odkrili poskus bega, ker je Panagulis prepričan, da je neki stražar njegov prijatelj. Tako je izdelal podroben načrt bega, ko bi omamili paznike, nekega paznika pa ubili. Aretirance bo sodilo vojaško sodišče in je za to dejanje predvidena kazen od šest mesecev do pet let zapora.
HAMBURG, 1. — Izraelski zunanji minister Aba Eban je v intervjuju za nemško revijo »Štern* izjavil, da je Izrael pripravljen vzpostaviti redne diplomatske odnose s Kitajsko in glasovati za vključitev Kitajske v OZN.
lamiiiHiimiiitnimiiiiuiiiiiimiiimimiiiiii
PET DNI PO NESREČI GRŠKEGA TRAJEKTA
Zastoj v preiskavi o ladji «Heleanna»
Preiskovalni sodnik nadaljeval z zaslišanjem kapitana Anthipasa
BRINDISI, 1. — Zelo verjetno bo potreben še en pregled ladje »He-leanna*, da ugotovijo vzroke požara. Poleg tega bo drugi pregled moral dovoliti preiskovalnim organom, da ugotovijo, koliko je še nepoškodovanih avtov v notranjosti ladje. Kaže. da so zgoreli samo avti, ki so bili na krovu, medtem ko požar ni mogel do živega tistim, ki so bili parkirani v garažah v notranjosti »Heleanne*.
Sinoči so še enkrat zaslišali kapitana ladje Anthipasa ki ga je policija aretirala, ko se ie že vkrcal na grško ladjo «Egnatia»; ki bi morala nekaj minut kasneje odpluti proti Grčiji. Drugih članov posadke policija ni aretirala, ker ni po mnenju dr. Perroneja, ki vodi preiskavo v zvezi s požarom, nobenih elementov, ki bi lahko u-pravičili tak ukrep.
Člani posadke so medtem že prispeli v Grčijo, kjer so dali nekaj izjav predstavnikom tiska. Iz njihovih izjav izhaia, da so oni in kapitan ladje Anthipas požrtvovalno skušali rešiti čim več potnikov, ki pa jih ie zajela panika, tako da so preprečili posadki, da bi spustila rešilne čolne v vodo. Med drugim so člani posadke tudi obtožili italijanske ladje, ki so prihi-
libijskega glavnega poveljstva v intervjuju libijski vojaški reviji. Hkrati pa je načelnik glavnega štaba izjavil, da pogajanja s Francijo o dobavi novih letal »mirage* dobro nadaljujejo.
Zanimanje zahodnonemškega kapitala za naložbe v SFRJ
BEOGRAD, 1. — Zastopniki zahod-nonemške družbe za razvoj, ki ima sedež v Kolnu, so danes prispeli v Beograd na pogovore z zastopniki zveznega tajništva za gospodarstvo in finance ter zastopniki nekaterih beograjskih podjetij. Govorili bodo o možnosti naložbe svojega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo. To družbo je pred 10. leti ustanovila zahodnonemška vlada z nalogo, da pospešuje vlaganje zahodnonemške-ga kapitala v inozemstvu. Pred.	,	.
prihodom v Beograd so zastopniki namsko vprašanje, zahodnonemške družbe obiskali Ljub- Vojna v Vietnamu Je od vsega za-ljano in Zagreb.	I četka zelo skrbela švicarske ob-
millllllllllllllllllllHIIHIIMflllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllUlllllllllllllllUllllimilfllllllllllltlllllllllllllimuillllMIIIIIIIIIIIIII«
BERNSKA riABA ZA KONEC VOJHE V VIETNAMU
Švicarski zvezni svet priznal Demokratično republiko Vietnam
V Sajgonu so potrdili, da bodo predsedniške volitve 3. oktobra
ŽENEVA, 1. — Švicarski zvezni svet je danes priznal Demokratično republiko Vietnam in odločil, da vzpostavi z njo normalne diplomatske stike. Do sedaj sta Švica in Severni Vietnam imela stike le preko občasnih potovanj švicarskega veleposlanika v Pekingu v Hanoj ter obiskov v Bernu vietnamskega stalnega delegata v Parizu. Zvezni svet je svojo odločitev utemeljil s spremenjenih političnim ozračjem ter z velikimi možnostmi za rešitev, ki jih ima viet-
Libijski predsednik Gedafi
...............................im.......umi.....................................m....iu...n»».i»...».....
Priprave za zasedanje ministrskega sveta EGS
Izvršna komisija bo sestavila predloge za omilitev posledic ameriških ukrepov
•Iti ya Je treba prav sedaj nare-naPo"e, da se doseže nova Ntnaarska politika, o kateri govori resolucija sindikalnih orga-*n o kateri je prišlo do za \ v ?. stališč tudi v okviru vlad-,cine Reforme, vprašanja Ju-4» J^etijstva in socialne potroš '■tasti0 ^°rej postala prav sedaj še ■ Min- ak^ualna.
ta (j/pter za delo Donat - Cattin p^anes zanimiv intervju ted 11 Odn anorama», v katerem govori n°sih v stranki in o posledi-
BRUSELJ, 1. — Izvršni organi Evropske gospodarske skupnosti bodo čimprej začeli s pripravljalnim delom za zasedanje ministrskega sveta EGS. ki bo 13. septembra v Bruslju. Predsednik izvršne komisije Malfatti se je danes vrnil v Bruselj in bo za 6. september sklical sejo komisije, na kateri bodo obravnavali vprašanja v zvezi s svetovno denarno krizo. Jutri pa se bo v Bruslju sestal denarni odbor EGS. ki bo sestavil predloge, o katerih bo odločal ministrski svet Dan pozneje bodo te predloge spo ročili Veliki Britaniji in ostalim trem državam, ki so zaprosile za vstop v gospodarsko skupnost.
Pred zasedanjem ministrskega
dTtalia Carli. Ni izključeno, da se bodo guvernerji osrednjih bank ev ropske šesterice ponovno sestali v Bazlu 11. in 12. septembra.
Izvršna komisija gospodarske skupnosti bo v ponedeljek v Bruslju proučila, na osnovi poročil, ki iih bodo sestavili strokovni organi, posledice 10-odstotnega dodatnega davka na uvoz v ZDA na gospodar stvo «male Evrope*. Ob tej prilož posti naj bi komisija sestavila do kurnent, ki ga bodo predložili mi nistrskemu svetu, in ki bo vsebo val ukrepe, s katerimi naj bi vsaj delno odpravili škodljive posledice Nixonovih gospodarskih in finančnih odločitev. Kot poudarjajo v bruseljskih krogih gospodarske skupno
Predsednik zahodnonemške držav ne banke Lasen ie po današnji seji upravnega sveta izjavil, da ni izključeno, da bo nihajoči tečaj mar ke ostal v veljavi tudi po letošnjem letu. če na prihodnjih sestankih ne bo prišlo do kakega sporazuma o ureditvi denarnega vprašanja.
sveta gospodarske skupnosti bo 8 sti, bodo predlogi komisije vsebovali
septembra »estanek guvernerjev o-srednjih bank šestih držav, ki mu bo predsedoval guverner Banca
«pomoč» ali »podporo* industrijam evropske šesterice, ki so iih najlroli prizadeli washingtonski ukrepi.
Sovjetski vojaški manevri ob kitajski meji
MOSKVA, 1. — časnik »Rdeča zvezda*, uradno glasilo sovjetskih oboroženih sil, objavlja danes na prvi strani veliko sliko, na kateri se vidijo pehotne čete. tanki in artilerija, ki napadajo sovražnika na obmejnem področju s Kitajsko. V podnaslovu je rečeno, da gre za nedavne taktične
manevre, ki so jih izvršili v vojaškem zabajkalskem okrožju v bližini Mongolije. »Rdeča zvezda* piše, da so sovjetski vojaki zlomili odpor sovražnika, da so osvojili pomembne položaje in odprli pot za napredovanje obsežnejših sil.
Industrijska proizvodnja se je znižala za 2,7 odst.
RIM, 1. — Indeks industrijske proizvodnje je junija dosegel 129,1 točke »n je bdi za 0,7 odstotka nižji od maja ter za 2,7 nižji od junija lanskega leta. Indeks poprečne dnevne proizvodnie prvega polletja je bil za 2.7 nižji kot v istem lanskem razdobju.
lasti, ki so skušale pomagati tako eni kot drugi strani. V sedanjem položaju pa je to po mnenju švicarskega zveznega sveta mogoče le z vzpostavitvijo rednih diplomatskih stikov med Švico in Severnim Vietnamom.
SAJGON, 1. — Glasnik južnoviet-namske vlade je izjavil, da bodo predsedniške volitve 3. oktobra, kot je bilo predvideno. Kandidiral bo samo sedanji predsednik Ngujen Van Thieu, ker sta se druga dva kandidata, sedanji podpredsednik Cao Ky ter general Duong Van Minh, umaknila. Predvolilna kampanja se bo začela mesec dni pred volitvami, se pravi v petek, 3. septembra.
Cao Ky in Van Minh. ki sta svoji kandidaturi umaknila, sta 23. avgusta izjavila, da volitve ne bodo nikakor potekale brez vladnega vmešavanja.
V Sajgonu so bili danes spopadi med policijo in skupinami študentov, ki so demonstrirali proti vojni, proti vladi in proti ZDA. Neredi so bili ob priložnosti pogreba Phan Hanha, ki je po izjavah policije umrl za posledicami meningitisa, medtem ko nekateri drugi glasovi pravijo, da je umrl med vojaškimi vajami. V teku neredov je policija ostro napadla demonstrante in izstrelila več desetin solzilnih bomb.
Vojaška dejavnost v Južnem Vietnamu je bila danes minimalna, pač pa je bilo mnogo hujše v Kambodži, kjer so partizani zasedli važno cestno križišče pri Kompong Thmaru, 100 km od Phnom Penha.
Sovjetskega veleposlanika v Phnom Penhu so imenovali za stalnega sovjetskega predstavnika pri UNF.SCO. Na njegovo mesto v kamboški prestolnici niso imenovali nikogar. Veleposlanik Kundriavcev ni bil več v Phnom Penhu od konca leta 1970,
odkar so namreč strmoglavili vlado princa Sihanuka. S tem, da ni imenovala nikogar na njegovo mesto, je Sovjetska zveza posredno podprla vlado princa Sihanuka v izgnanstvu. • • *
KOPENHAGEN, 1. - Danski parlament je zavrnil s 85 glasovi proti 65 socialdemokratski predlog, da Danska vzpostavi diplomatske odnose s Severnim Vietnamom. Danski zunanji minister je izjavil, da položaj ni še zrel za normalne diplomatske vezi s Hanojem.
Izjave avstrijskega kanclerja Kreiskyja pred prihodnjimi volitvami
DUNAJ, L — Avstrijski kancler Kreisky je na tiskovni konferenci izjavil, da bo socialdemokratska stranka, če bo dobila na prihodnjih volitvah absolutno večino sama sestavila vlado, brez pomoči drugih strank. Na vprašanje, kaj bo, če ne bodo imeli socialdemokrati absolutne ampak samo relativno večino je odgovoril, da bo to stranka odločila po volitvah, da ne bi vplivala že sedaj na sestavo vlade. Kreisky je tudi dejal, da po njegovem mnenju komunisti ne bodo dobili dovolj glasov, da bi dobili sedež v parlamentu, če pa bi jim uspelo izvoliti svojega predstavnika v parlament, ne bo socialde-kratska stranka sodelovala s komunistično partijo.
RIM, I. — V Moskvo je odpotovala študijska delegacija, ki io vodi podtajnik za šolstvo Rosati in ki bo preučila šolski sistem Sovjetske zveze ter še zlasti osnovnošolski sistem.
tele na pomoč goreči »Heleanni*. da niso nudile nobene pomoči brodolomcem, še več, pustile so jih. da se utopijo. Na vprašanje: ali so vedeli, da ie na ladii preveč potnikov za njene zmožnosti, so odgovorili, da so to vedeli, da pa .ie ladja zelo velika in da to lahko prenese. Pohvalili so tudi družbo »Efthimiadis*, ki se ie baje do njih dobro obnašala. Tega mnenja pa niso svojci nekaterih članov posadke. ki so se pritožili nad dejstvom, da so jih v uradih družbe zapodili, ko so prišli, da bi se pozanimali o usodi ladje in njene posadke.
Kot vidimo, so člani posadke skušali na vse načine opravičiti početje kapitana, kar ie za ljudi, ki morajo še nadalje delati za družbo brodarja Efthimiadisa, povsem razumljivo.
Na »Heleanni* so bili poleg drugih tudi štirje Argentinci. Gre za zakonca Lamanna ter za sestri Ba-ranza, ki so v požaru ladje zgubili vse kar so imeli, se pravi avto, dokumente, denar in obleko. V Neaplju so prosili za pomoč argentinskega konzula, kateremu so tudi povedali, kai se je tistega dne godilo na grškem trajektu. Ena od sester Baranza ie izjavila, da je morala spati na ležalniku na krovu kljub temu. da je plačala listek za prostor v kabini. Rekli so ji, da ie ladja Dač prepolna in da za-nio nimajo na razpolago kabine. «Ob šestih sva opazili veliko tekanje po palubi. Vprašali smo nekatere mornarje, kai se godi, nihče pa nama ni hotel povedati, za kaj gre. Šli sva k zakoncema Lamanna in nato smo se vsi štirje vrnili na krov. Tedaj smo opazili zublje, ki so se že dvigali na kljunu ladje. Ker ni bilo nikjer rešilnih pasov smo prosili nekega Angleža, ki iih je imel štiri ali pet, naj nam iih odstopi. Rekel pa je. da so vsi pokvarjeni. Nato smo napihnili nekaj gumastih blazin, s katerimi smo potem skočili v mor je, od koder so nas rešili mornarji liberijskega tankerja.
Po nepotrjenih vesteh kaže. da so grške oblasti vsako leto izdajalo »Heleanni* potrdilo, s katerim so zvišale število potnikov, ki iih lahko ladja prenaša od 620 na 1.000.
Kapitan Anthipas, ie danes med zasliševanjem dejal, da ie bilo število mest na rešilnih čolnih, splavih itd. zelo visoko, približno 1.500.
Po mnenju dr. Matarese.ia. ki vodi komisariat javne varnosti v anconskem pristanišču, je bil trajekt vsakokrat ko je potoval iz Grčije v Italijo prepoln, vsaj v poletni dobi. Pbvsem normalno je biio. da se je s »Heleanne* izkrcalo 1.000 do 1.100 oseb. Italijanska policija pa je bila spričo tega prenatrpa-nja popolnoma nemočna. V zadnjem potovanju je bilo po podatkih italijanske policije 1.018 potnikov, Ul! članov posadke, štirje člani orkestra, kapitanova žena, nekaj sorodnikov vkrcanih mornarjev, vsega skupaj torej približno 1.100 do 1.2(h) oseb. Kaže tudi, da je biio to eno zadnjih letošnjih potovanj »Heleanne*, saj bi morala prav kmalu odpluti v ladjedelnico za nujna popravila.
Na ladji je danes bil tudi ing. Caroppo, izvedenec italijanskega ladijskega registra. Časnikarji so ga vprašali, aii bi imele osebe, ki bi o tale na ladji, možnost da preživijo. Caroppo ie rekel, da na vprašanje ne more odgovoriti, ker j* preveč elementov, ki lahko vplivajo na to. Dodal je, da so bile plastične embalaže pnevmatičnih čolnov popolnoma nepoškodovane, kar je zelo čudno, ker bi se morala plastika spričo visoke temperature vsaj zviti, kar pa se ni zgodilo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
2. septembra
UVOŽENO GOVEDO KOLJEJO V ZASEBNIH OBRATIH
Stavka osebja v občinski klavnici resno opozorilo pred špekulacijami
Govedo, ki ga uvažamo iz Jugoslavije brez carine, mora občinska klavnica nadzorovati, da pride zares na naš trg • Sindikalne zahteve: posodobljenje naprav, ki so že nevarne
V občinski klavnici so delavci začeli stavko za nedoločen čas. Razlogi za to so sindikalnega značaja, pa tudi taki, da bi morali z njimi sprožiti širšo akcijo vse mestne javnosti.
Stavkovna akcija je dozorevala že dalj časa. Nezadovoljstvo uslužbencev se je izražalo med večkratnimi srečanji s predstavniki občine, katerim so orisali tehnično zaostalost naprav, ki vsekakor ne ustrezajo potrebam.
To pa nikakor ne opravičuje drugega dejstva, za katerim se — skoraj gotovo — skrivajo velike špekulacije. Znano je namreč, da že nekaj časa prihaja v Trst velika količina govejega mesa iz Jugoslavije, ki je carine prosto. Dogovor v tem smislu bi moral zagotoviti mestnemu prebivalstvu meso za kakih 300 lir ceneje, količina pa bi morala kriti približno 65 - 75% povpraševanja.
Dejansko pa ni tako, ali ne popolnoma tako. V zgodnji spomladi, ko so v občinskem svetu razpravljali o podpisu sporazuma o tem kontingentu je občinski odbornik za cene in trgovino na drobno prof. Redento Romano namreč zagotovil, da bo kontingent prinesel mestnemu prebivalstvu korist, a le pod pogojem, da se omogoči strogo nadzorstvo nad mesom. V nasprotnem primeru, je dejal sam odbornik, bi se lahko zgodilo. da bi meso iz klavnic odpeljali v druge, sosednje pokrajine, kjer bi ga prodajali po udomačeni ceni. Na ta način bi teh 300 lir od vsakega kilograma vnovčili špekulanti in preprodajalci.
Tedaj je socialdemokrat Cesare, kateremu so se pridružili tudi drugi svetovalci, zahteval, naj občina nadzoruje razdeljevanje mesa preko občinske klavnice pri Sv. Soboti, meso pa naj gre predvsem v trgovinske obrate delavskih zadrug.
Vse pa kaže da ni tako. Kot so sporočili v svojem protestu delavci občinske klavnice pred stavko, gre večina goveda, ki ga pripeljejo iz Jugoslavije, v zasebne klavnice na Proseku in drugod, kam ga vozijo potem pa še ni jasno. Ne bi pa izključevali možnosti, da gre meso v sosednje pokrajine. Dobička je tu za nekaj milijard, vedo povedati občinski možje, kar je tudi razlaga, čemu je nekaterim mesnim grosistom toliko do tega, da jih ne bi nihče nadzoroval. Trdijo namreč, da je takih prekupčevalcev z mesom vsega za eno desetino, kar upravičuje celo domnevo. da obstaja v tem smislu tihi dogovor.
Kaj trdijo uslužbenci občinske klavnice? »Carinske olajšave za uvoz govejega mesa iz Jugoslavije niso imele koristnih posledic, nasprotno, večina tega mesa gre v zasebne, tehnično in higiensko neustrezne klavnice, meso pa gre iz teh v zasebna skladi šča».
Obtožba, ki jo uslužbenci občinske klavnice izrekajo je taka, da se je vredno zamisliti. Nekdo mora poseči, v prvi vrsti občinska uprava, saj je njena dolžnost, da z ukrepom, ki je
razmeroma preprost, doseže nadzorstvo nad razdeljevanjem tega mesa tako, da bo cena mesa na trgu nižja in da se bo z njo okoristil predvsem kupec, ne pa prodajalec ali, kot se dogaja, grosist.
V nedeljo 5. septembra, ob 16. uri, bo pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici,
SPOMINSKA
SVEČANOST
ob 41. OBLETNICI USTRELITVE ANTIFAŠISTOV BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA in VALENČIČA s polaganjem vencev, komemorativnima govoroma in nastopom bazoviškega pevskega zbora PD LIPA.
Istega dne bo ob 10. uri dopoldne polaganje vencev in cvetja na grob žrtev na pokopališču pri Sv. Ani.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV ANPI
Kaj pa zahtevajo uslužbenci občinske klavnice zase? Predvsem to, da se jim nudijo enaki pogoji kot v drugih občinskih klavnicah v Italiji, nato pa zahtevajo izključno pravico manipuliranja uvoženega mesa. Zato pa mora občina poskrbeti za obnovitev in posodobljenje občinske klavnice in njenih naprav, za katere je celo nad-zomištvo za delo izreklo negativno mnenje, predvsem kar zadeva zaščito pred nezgodami na delu.
Odgovornost za trčenje na sežanski postaji
Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem !
Po informacijah železniškega podjetja v Ljubljani je za trčenje potniškega vlaka v «orientekspres» na postaji v Sežani kriv strojevodja potniškega vlaka Mario Gržina. Gr-žina je bil pravočasno opozorjen, da je tir zaseden in je kljub temu zavozil na postajo s preveliko hitrostjo in ni upošteval predpisa, ki v takem primeru dovoljuje največjo hitrost 10 km na uro. Ko .je Gržina opazil pred seboj z daljave okrog 120 m na tiru kompozicijo »orientekspres*, je pričel zavirati, vendar prepozno. Na mokrih tračnicah zavore niso pravilno prijemale.
Občina odredila zaporo rafinerije «VINC0R» zaradi onesnaževanja okolja
Tržaška občinska uprava je v okviru ukrepov proti onesnaževanju vode, zraka in morja, ukazala rafineriji «VINCOR» v Ul. Garpineto 5, naj takoj preneha s proizvodnjo in do konca leta poskrbi za preselitev obratov na ustreznejše industrijsko področje.
«Vincor» ne sme obnoviti proizvodnje, niti .je zamenjati, dokler ne bo dokazala, da je zatrla vire onesnaževanja okolja. Ko se preseli v industrijsko področje, pa mora uresničiti vse potrebne ukrepe proti onesnaževanju, ki jih predvideva zakon.
Sestanek aktivistov CGIL o združitvi
sedežu
Drevi ob 18. uri bo na CGIL v dvorani «Di Vittorio* sestanek sindikalnih aktivistov, na katerem bodo razpravljali o skupnem dokumentu treh sindikalnih organizacij (CGIL. CISL in U1L, na vsedržavni rav{ji) o sindikalni enotnosti in dejanski združitvi v eno sa-
12. MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH
Razprava o prometnih vprašanjih v združeni Evropi gre h koncu
Jutri zaključni govor ministra Vigiianesija - Včeraj so na univerzi razpravljali o gospodarskih glediščih prometne politike
Dvanajsti mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti gre h koncu. Včeraj sta bili na univerzi dve predavanji; danes sta na sporedu zopet dve, jutri pa bo še zadnje predavanje tretjega in zaključnega ciklusa, nakar je napovedan nastop ministra za promet in civilno letalstvo Vigiianesija, ki bo svojim govorom uradno zaključil tečaj.
Včeraj je najprej spregovoril načelnik glavnega ravnateljstva za promet pri EGS Jacques Dous-set iz Bruslja, in sicer o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo porazdelitev stroškov za gradnjo in vzdrževanje infrastruktur med koristniki prometnih sredstev. Govornik je naglasil, da predstavlja omejena porazdelitev stroškov resen problem, s katerim so se
vodilni organi evropske skupnosti morali spoprijeti že od vsega začetka. Pri določanju, kdo naj nosi breme, ki ga predstavljajo finančne naložbe v prometne infrastrukture, so namreč možne razne variante. Ena izmed teh, ki je po daljših razpravah na različnih ravneh končno tudi prodrla po ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, predvideva porazdelitev stroškov med koristniki prometnih sredstev na podlagi ustrezne tarifne politike. Dokončen sporazum o tem vprašanju je bil dosežen šele pred kratkim. Strokovnjaki, ki so sodelovali pri razpravah, so sestavili o tem posebno spomenico, ki so jo nato predložili Evropskemu svetu 29. marca letos.
Drugi predavatelj, prof. Uiler z rotterdamske višje ekonomske
mo sindikalno zvezo.
................................................................................................................................................................................iiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiinuuiiiiniiii
NOVA POMEMBNA POVEZAVA NAŠE DEŽELE Z JUGOSLAVIJO
Včeraj prvi /mlet Ronke-Split spomladi tudi zveza z Munchnom
Na progi Ronke-Reka-Split bodo odslej vsak dan, razen v nedeljah, vozila letala zagrebške družbe Pam-Adria Corvair Metropolitan
Letalo družbe	Pan-Adria Corvair	Metropolitan tik pred včerajšnjim odletom z ronskega letališča v Split
Ronsko letališče	ima od včeraj no-	veljavi do 29. septembra, ko	bodo pri
vo	letalsko progo	z Jugoslavijo. Toč-	nas spet spremenili uro.
no	ob 10. uri je	namreč vzletelo v Deželni odbor je včeraj	na seji
NA JESENSKEM VELESEJMU V ZAGREBU
11. septembra ponovno srečanje itaL-jug. trgovinske zbornice
{Italijanskega dneva» se bo udeležil tudi minister Zagari
Prihodnji četrtek, 9. septembra, bodo v Zagrebu odprli jesenski mednarodni velesejem, 91. razstavno prireditev v glavnem mestu SR Hrvat-ske. Tudi na tem sejmu bo Italija častno zastopana s kolektivno razstavo v lastnem paviljonu, medtem ko bodo številna italijanska podjetja nastopila tudi v sklopu specializiranih razstav, nameščenih v ostalih 39 paviljonih in na prostem. Dan Italije bo v soboto, 11. septembra. Ob tej priložnosti je napovedan prihod italijanskega ministra za zunanjo trgovino Zagarija. Slovesnosti v zvezi z dnevom Italije bodo v soboto dopoldne, popoldne pa bo v prostorih gospodarske zbornice običajno srečanje predstavnikov jugo-slovansko-italijanske in italijansko-jugoslovanske mešane zbornice. Kolikor nam je znano, bodo predstavniki tržaške delegacije mešane zbornice pod vodstvom predsednika dr. Latcovicha ob tej priliki opozorili jugoslovanske partnerje na vrsto še odprtih vprašanj skupnega interesa, tako da bo to srečanje praktično nadaljevanje zasedanja na tržaški zbornici za časa nedavnega tržaškega velesejma. Tudi milanski go-
spodarstveniki pripravljajo za to zasedanje obsežnejša poročila kakor prejšnja leta.
Vpisovanje dijakov v Dijaški dom
Trstu
Slovenski dijaški dom v razpisuje vpis za šolsko leto 1971-72 Sprejel bo 40 dijakov in 40 dija kini ter 9 visokošolcev in 5 visoko šolk za notranje gojence in približ no 20 dijakov za zunanje gojence. Vsi lanski dijaki in dijakinje se morajo tudi vpisati, če nameravajo ostati v Dijaškem domu. Novi gojenci morajo prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo in zdravniško potrdilo, da nimaio nalezljivih bolezni kakor tudi izkaz o cepljenju proti Doliomelitisu.
Vpisovalo se bo skozi ves mesec september ob uradnih urah, ki so od 10. do 13. ure.
Prostor za,,jdgokošolce in visftko-šolke je namenjen samo visoko šolcem in visofes&šolkam z Goriškega in Slovenske Benečije.
Zadnji dan vpisovanja je 30. sep-
šole, pa se je v svojem predavanju dotaknil predvsem nekaterih gospodarskih problemov s področja prevozov. V tej zvezi je naglasil, da je možno sklepati o uspehu prometne poitike, za kakršno se ogreva današnja Evropa, le na podlagi donosnosti posameznih prometnih dejavnosti. Vsako podjetje in vsak posameznik pa presoja umestnost določene prometne politike na osnovi svoje osebne računice. Zato je najbolje, je zaključil govornik, če tudi v okviru Evropske gospodarske skupnosti prepustimo zasebnikom skrb, kako in kje organizirati svojo prometno dejavnost.
Važno opozorilo KZ vinogradnikom
Poziv nošam za Kraško oheet
Zadruga «Naš Kras* vabi vs ’ ki imajo narodne noše, da udeležijo «Kraške ohceti*, K* v nedeljo, 12. septembra na ** pentabru. Zbirališče noš bo 0 10. uri pred repentabrsko c
kvijo.
Po poroki bo običajna zakon* v Furlanovi restavraciji, v0,.,! ki bodo ostale na prireditvi di popoldne, bodo prejele bon jedačo in pijačo.
Ker bo ljubljanska televizij snemala letošnjo »Kraško oWe v barvah, prosimo še posebej čim večjo udeležbo.
	
	
MIRAMARSKI PARK.
»Luči in zvoki*.
predst*rt
Danes ob 21. «Maximilian 01 xico» v angleščini;	,jm
ob 22.15 «Massimiliano e Car v italijanščini.

Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo letos prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli, čeprav že prodane) 31. avgusta najkasneje do 7. septembra trošarin-skemu uradu občine, v kateri prebivajo.
Kdor bi imel še vina in bi prijave ne vložil, je lahko kaznovan z globo od 100.000 do milijona Ur.
Tajništvo Kmečke zveze bo članom prijave izpolnjevalo do 4. septembra, in jih potem oddalo pristojnim uradom.
Tajništvo Kmečke zveze
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Vpisovanje v glasbeno šolo traja do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 29779. Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971.
Ravnateljstvo
Darovi in prispevki
Ronkah prvo letalo jugoslovanske letalske družbe Pan Adria. To je bilo dvomotorno letalo vrste Corvair Metropolitan 440 s 44 sedeži, ki leti tudi na progi Ronke-Zagreb. Proga Ronke-Reka-Split, ki so jo z včerajšnjim prvim poletom uradno odprli, je tako druga proga med Jugoslavijo in Italijo, ki jo vzdržuje zagrebška letalska družba in je drugi viden sad dogovorov med predstavniki republike Hrvatske z vodstvom letališča v Ronkah in predstavniki dežele Furlanije-Julijske krajine.
Prvi polet na Reko in v Split se je odvijal brez posebnih slovesnosti in vendar je bil za prvih šestnajst potnikov posebno doživetje. Vremenske razmere so bile idealne in potniki so lahko občudovali čudovito obalo najprej tržaškega zaliva, nato reškega in končno vso dolgo verigo dalmatinskih otokov.
Med potniki, ki so se udeležili včerajšnjega poleta, je bil generalni agent zagrebške družbe Pan Adria za Italijo Miri De Dominis s sodelavcema, generalni tajnik konzorcija za ronško letališče dr. Lorenzo Oggiani, nekaj novinarjev ter pet rednih potnikov.
Letala bodo to progo vzdrževala vsak dan razen v nedeljah. Odlet z ronskega letališča je ob 10. uri, prihod v Split po vmesnem pristanku na Reki pa ob 10.40 po jugoslovanskem času. Iz Splita se letalo vrača ob 17. uri po jug. času in pristane v Ronkah ob 19.40. Ta umik bo v
sprejel predlog odbornika za promet Varisca ter ustrezen zakonski načrt, ki predvideva podelitev izrednega finančnega prispevka tržaški trgovinski zbornici za razvoj letalskih zvez z ronškega letališča z zaledjem.
Že marca letos je deželni odbor sprejel načelno obveznost, da bo finančno podpiral dnevno redno letalsko zvezo Ronke-Zagreb. Sklep je bil sprejet tudi ob upoštevanju možnosti, da bi se letalski promet z deželnega letališča proti zaledju po tej prvi progi razvil še v nove smeri, predvsem pa v smeri proti Sarajevu, Splitu, Pragi, Dunaju in Budimpešti.
Pristojne oblasti se trenutno ukvarjajo z načrtom, da bi vzpostavili redno letalsko zvezo med Ronkami in glavnim mestom Bavarske MUnchnom. V tej zvezi naglašajo, da bi ta nova proga lahko začela poskusno obratovati spomladi prihodnjega leta.
Požar v mehanični delavnici na Padričah
Sinoči, malo po 20. uri, je v mehanični delavnici Karla Grgiča na Padričah izbruhnil požar, ki je zajel dva avtomobila, namenjena demoli-ciji, ter stiskalnico za vozila. Iskra, ki je zanetila ogenj, naj bi švignila prav iz tega stroja. K sreči se je požar razplamtel na dvorišču pred delavnico in hiter poseg gasilcev je preprečil, da se ognjeni zublji niso razširili drugam.
MliiuiililllimulHiiMlliiiiHiititHnitiHinniiimiiiiiMiiiuiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiUluiiiiiiiiiiiiimiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluiiiiiiiiiiit
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODNIKOM
Štiri mesece bo v Koroneju moral delati pokoro in čakati na poroko
Močno vinjen je skušal vlomili v parkiran avtomobil
Gianfranco Coslovich, 25-letni de- niča, ki je malo prej šaril okoli vo-
livec iz Ul. Molino a Vento 29, bo moral počakati vsaj štiri mesece, da se lahko oženi s svojo zaročenko.
Bilo je pozno ponoči 8. avgusta letos, ko je 45-letni Silvano Pittia iz Ul. G. Padovan 11 telefonsko pozval agente letečega oddelka kvesture, naj nemudoma prihitijo v Istrsko ulico, kjer je ob poslopju s hišno številko 76 malo prej zapazil mlajšega človeka, kako je šaril okrog parkiranih avtomobilov.
Policisti so bili že čez nekaj minut v Lstrski ulici, vendar o sumljivem mladeniču ni bilo ne duha ne sluha. Ko so že hoteli stopiti v policijski avto in se spet odpeljati na kvesturo, je neki podčastnik zapazil opotekajočega se človeka, ki je držal v roki radijski sprejemnik. Pittia ga je t*koj spoznal za mlade-
zil. Ker ga je imel precej pod kapo, so ga policisti najprej odpeljali v bolnišnico, nato pa na zaslišanje na kvesturo.
Tu se je mladenič, bil je Coslo-vich, zagovarjal, da je radijski sprejemnik, ki ga je imel pri sebi, kupil pred letom dni za 10 tisoč lir. Seveda se je agentom ta izjava zdela precej iz trte izvita in tako so ga pod obtožbo poskusa tatvine prijavili sodnim oblastem.
Na včerajšnji razpravi pred kazenskim sodiščem (preds. Cossu, tož. Losapio, zapisnikar Strippoli) je Coslovich, ki je bil v priprtem stanju, dejal, da ni imel nobenega namena vlomiti v parkirane avtomobile, da sploh ni poskusil vlomiti vanje.
»Možno je, da sem se za hip na-
slonil ob avto, ker me je prijela omotica...* je dejal sodnikom, nato pa še pojasnil, da ga je tisti večer, kljub temu, da ni zaužil niti drobtinice, kar precej spil. Ko ga je predsednik sodišča dr. Cossu vprašal, kaj je delal ob tisti uri v Istrski ulici, je mladenič odgovoril, da ga je mati izgnala iz hiše, čeprav ji je vsak mesec dajal svojo celotno plačo.
Sodniki so zaslišali tudi obtožen-čevo zaročenko, ki je povedala, da bi se s Coslovichem morala poročiti prihodnji mesec ter ga opisala kot pridnega in delavnega človeka.
Javni tožilec dr. Losapio je predlagal za obtoženca 9 mesecev zapora in 60 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Graziano pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so ga obsodili na 4 mesece zapora in 40 tisoč lir denarne kazini.
tember 1971,>
...........................................................mm...
USPESNA AKCIJA TRŽAŠKIH KAR ARIN JER JEV
Aretiran samozvani «kralj nomadov; z dragulji in tremi potnimi listi
V Hamburgu jo skušal zamenjati 100 tisoč ponarejenih dolarjev Tiralica Interpola - V avtu je imel tudi ročni tiskarski stroj
Osebje preiskovalnega oddelka karabinjerjev iz Istrske ulice se je spet proslavilo z uspešno akcijo. 0-rožniki tega oddelka so v soboto popoldne aretirali 42-letnega Romuna Rudolfa Karwaya, ki se je sam okronal za »kralja vseh nomadov, raztresenih po svetu* ter se izvolil za predsednika »odbora za priznanje pravic nomadom*. Romun, za katerim so sodne oblasti iz Hamburga izdale tiralico, ker je baje nameraval razpečati v Zahodni Nemčiji 100 tisoč ponarejenih dolarjev (o-krog 60 milijonov lir), sedi sedaj v tržaškem Koroneju.
Karway je na dan aretacije stopil v neko draguljarno v Ul. Roma in se pričel pogajati z lastnikom za prodajo raznih dragocenosti. Pred sklenitvijo kupčije za približno tri milijone lir pa je trgovec hotel videti tujčev potni Ust. Ker je takoj zasumil, da nekaj ni v redu, je medtem, ko se je Karway odpravil do ogromnega, luksuznega avtomobila, parkiranega na Trgu Vitto-rio Veneto, telefonsko poklical karabinjerje. Ti so naleteli na moškega prav v trenutku, ko se je ravnokar odpravljal spet proti draguljarni. Med bežnim pogledom avtomobila so našli v njem kar tri potne liste; eden je bil na Romunovo ime, drugi je bil diplomatski in ga je neznana država izdala nekemu Rudolfu Cetwa.su, tretji pa naj bi bil spet na Karwayevo ime. Poleg potnih listov so orožniki našli še zlatnino in druge dragocenosti za pri-
Samozvani «kralj nomadov* Romun Rudolf Karway
Zaplenjeni Romunov avto, v katerem so našli nakit, potne liste fn tiskarsko napravo
Namesto cvetja na grob pok. Mira Srebotnjaka daruje Marija Obersnel 4.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar s Cola daruje Marjo Jerna-čev 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cevtja na grob Mariji Škabar iz Repna daruje sestrična Marica 1000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta Alma Reschitz 1000 in Grozdana 1000 za Dijaško matico.
V počastitev spomina tovarišice Silve Bogateč darujeta Marica Škabar in Alma Reschitz 2.000 lir za spomenik padlim borcem v Križu.
Prevozna sredstva: avtobus proga «M» od Barkovelj do
Nazionale 16.00 »Gli ammutinad '
Bounty», Marlon Brando, 1 Hovard, Richard Harris. a Fenice 16.00 «Attacco a Ro®"1 Richard Burton. Technicolor. ^ Eden 16.30 «Io, Cristina. studen
degli scandali*. Prepovedano dini pod 18. letom.	.
Grattacielo 16.00 «Scusi, lei & 1 J|. vole o contrario?*. A. Ekbert'^ berto Sordi, S. Mangano, G. ® Technicolor.
Excelsior 16.00 »Taras il	i-
Tony Curtis, Yul Brynner. color.
Ted1*'
Ritz 16.30 «Io sono Valdez*. color. Burt Lancaster. .. j-
Alabarda «Due sporche carogno*'
raP®1
lain Delon. Tecnica di una Technicolor.	Ajlt
Filodrammatico 16.30 «L'inc affare Kopcenko*, Romy Soh" Technicolor.	.
Aurora 16.30 <Nell’anno del Technicolr.	—i#
Impero 16.00 »Arriva Charlie ®r Technicolor.	. j»-
Cristallo. Dvorana s klimatski®^
pravami. 16.00 «Agente 007 11^ di uccidere*. Sean Connery-nicolor.	^
Capitol 16.00 «La macchia dri® ^ te*. Technicolor. Prepovedan0 dini pod 18. letom.	(fr
Moderno 16.00 «Modesty BlaiS®"' p niča Vitti, Terence Stamp. gard. Technicolor.	jd
Vittorio Veneto 17.00 »La tortu® ^ le vergini*. Technicolor. PrepC no mladini pod 18. letom-	jr
•i.
Ideale 16.30 «Pupe calde e
Včeraj-danes
Danes, četrtek, 2. septembra ŠTEFAN
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.43. Dolžina dneva 13.17. Luna vzide ob 17.45 in zatone ob 1.20.
Jutri, petek, 3. septembra DORA
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 25,8, najnižja 16,7, ob 19. uri 24,2 stopinje. Zračni tlak 1017,2 redno stanoviten, veter 12 km na uro zahodnik, severozahodnik, vlaga 33-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA, SRMTI IN POROKE
Dne 1. septembra 1971 se je v Trstu rodil 1 otrok, umrlo je 9 oseb.
Umrli so: 17 dni stari Roberto Marega, 84-letna Carla Zatta vd. Waidi, 87-letna Amalia Toppiani, 46-letni Stansalas Smeda, 73-letna Maria Be-lulovich vd. Rochenbauer, 65-letna Io-landa Stambak vd. Rabbaioli, 69-letni Carlo Turco, 76-letna Erminia Gel-cich por. Dusman, 61-letna Norma Flego por. Giachin.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
ra», Godfrey Dandridge.
St. Jaques. Technicolor. str Astra 16.30 «11 ladro di Bagda° ^ ve Reves, Giorgia Moll color.	jjtl«
Abbazia 16.30 »Una vedova d'oro».
KINO «|RIS»
predvaja danes ob 19-3° ^ color film:
•W
I DUE CROCIATI
Igrata Franco Franchi i° ^ Ingrassia
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega zu

nega liceja «France Prešeren* ■ jr
šča, da se pričnejo vsi Pot)fa. u joj' piti v jesenskem izpitnem r° ^ li' skega leta 1970-71 na znanstvi® liceju, višji gimnaziji in klasi0^ jji
ceju, dne 6. septembra 1971 0 pr
s pismeno nalogo iz slovenšč®‘ \ jr pored ostalih prismenih in uSTde5*tl pitov je objavljen na oglas® šole.
Ljudska prosveta
o*
Pevski zbor «Jacobus GaU jri' vešča svoje člane, da se P®01j# ne pevske vaje v ponedeljek« jV ob 20.30 v društvenih prost0" ^ poročamo točnost in udeleže0 članov.
bližno 50 milijonov lir vrednosti ter I "'■“"■■»'iiihhiiuiiiiiiiiiiii.................................................um.......
«n/ini ticlrovol/i	___i.: _l____• i	v
ročni tiskarski stroj za tiskanje dokumentov.
Moškega, ki je prispel v naše mesto z ženo, so takoj odpeljali v Ko-ronejo, kjer ga je zaslišal dr. Losapio ter ga v smislu čl. 459 kaz. zakonika obtožil lažnega posredovanja osebnih podatkov.
Romunova branilca odv. Verri in Bordon sta takoj vložila prošnjo za začasno svobodo svojega klienta, vendar pa je prav medtem prispela preko Interpola državnemu pravdni-štvu v Rimu zahteva hamburških sodnih oblasti po Karwayevi izročitvi.
«Kralj nomadov*, ki je v svojem poklicu goljufa star lisjak, je dejal preiskovalcem, da so mu dragulje podarili premožni Cigani, on pa naj bi jih moral razdeliti med uboge. Dragulje in ogromni avtomobil so karabinjerji zaplenili.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1, Gri-golon. Trg Virgilio Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unitš 4, Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj.)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossetti-Emili. Ul. Combi 19, Al Sa maritano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, UL Dante 7.
NA POBUDO KMEČKE ZVEZE
Danes v Padričah sestanek prizadetih zaradi metanovoda
Razstave
V galeriji Tergeste v Ul. ®“stavJ bo od 4. do 17. septembra *a Italo Rossi.	jt
V umetnostni galeriji
Korzu Italija razstavlja do 1® bra Silvio Pagan.	j»
;alefH. Ji-
Akcija za skupen nastop ža zaščito koristi lastnikov zemljišč Sledil bo sestanek za prizadete iz zgoniške in nabrežinske občine
Kmečka zveza vabi prizadete lastnike zemljišč, po katerih je speljan metanovod, na sestanek, ki bo danes, 2. septembra ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva v Padričah.
Lastniki, ki se niso pogodili z družbo za metanovod in so jim zato 4. avgusta 1969 izdali dekret o dveletni začasni zasedbi so:
Katastrska občina Opčine: Gropajc Frančiška vd. Zahn.
Kat. občina Trebče: Kralj Andrej, Kralj Stanislava vd. Carli, Kralj Ivan, Možina Andrej, Cuk Marija, Viktor in Adrijan, Kralj Andrej, Lovrenc in Ivana, Kralj Peter in Josip, Kralj Anton, Žerjav Albert, Cuk Ivan Marija, Zacchi Ivan, Kralj Leonard, Slavica, Ludvik in Ana, Kralj Viktor, Križmančič Anton, čuk Valerija, Fer-luga Danica vd. Agostini, Kralj Anton, Marija in Franc, Cuk Anton, Ivan Marija, Ludvik in Josip, Kralj
Peter.
Kat. občina Padriče: Mužina Josip, Grgič Amalija, Grgič Just, Grgič Karlo, Grgič Matej, Kalc Rudolf, Grgič Romano, Kalc Evgen, Mahnič Avguštin.
Kat. občina Lonjer: Cok Stanislav, Glavina Silvester, Žerjav Karolina v. Cok, Cok Ivan, Karlo in Marija, Križmančič Ivan in Cok Josip, Glavina Jakob, Lorenzi Marija por. Cunja, čok Gašper, Gombač Marija por. Pu-rinani, Cok Anton, Angela, Gombač Andrej, Alojz, Rudolf, Karlo, Alojz mj. in Frančiška vd, Cok, Gombač Karlo.
Kat. občina Sp. Magd.: Miot Milan.
Zaradi važnosti seje, na kateri se bomo dogovorili o nastopih za zaščito koristi oškodovancev, računamo na u-deležbo vseh prizadetih. Sledil bo sestanek za prizadete iz zgoniške in nabrežinske občine.
Tajništvo Kmečke zveze
V občinski umetnostni £*■' <jo 1 Trgu Unita dltalia bo od ® jjjp
septembra razstavljal tržaški Alfredo Seriani.
jff
Za tradicionalni izlet Kme<jg i° *' ze v Istro, ki bo v soboto.	jSjV*
nedeljo, 19. t.m. je v teku ^ (Jl> nje v uradih Kmečke zveze j4, Geppa 9 vsak dan od 8. d° ure
(razen četrtka, ko so uradu® j & 8. do 12. in od 15. do 1®
7. septembra.
i«
Slovenska prosvetna zveZ*na t^ urnik avtobusov za Kamnik narodnih noš, 5. septembra . c"
Avtobus A: ob 6. uri
Kat®*^
6. Ključ (križišče Bazovica fl(, 6'
ra - Dolina), ob 6.10 Bazovica' ^ ob	,
ob *
Avtobus B: ob 6. uri Križ' (JI. Prosek-Kontovel, ob 6.25 Trs' -g p* Severo pred RAI, ob 6.35 P° ni, ob 6.40 Opčine.
Trebče, ob 6.25 Bani, vica.
1
I
J9 S
%em
penjen
shčnih
sobote
tietiik
''odnia yenski, titerpc le\ l“- On
0° ir>t
biha.
Včer
fs del ektu (
£>Ii. “•mik i fm s btski .
Da v Vn' odbor »
I Goric v kc
Nčnn !>' »Sl Ijvenc
LSvo.iir
s
•tifne
Si n
“red sn
Sb
Hik t
...Sdc
li svel

jCli
<b dog

St,
o -;ar'
)e D:
> ol
S?
Sodr
ili^ de »o,
,, So
>izai
..Mi,
'Sllfl
V ,s.v0
J ' kr

iw
UT- v
frst
JfS
s*>


^ o,
V$U
** h
So n
s
iv
Vs5
'V
v
GORIŠKI DNEVNIK
2. septembra 1971
VAL OGORČENJA SE ŠIRI
Fašistične pobaline je treba prijaviti sodnim oblastem!
Sv vedno na svobodi fašisti, ki so pomazali spomenik in županstvo v Sovodnjah ■ Splošni obsodbi se je pridružilo tudi vodstvo Slovenske demokratske zveze • Komentarji italijanskega in drugega tiska
j. Sovodnjah in drugod do Gori-čeh'0 ter tu<® drugod ljudje z ogor-komentiraio podlost faši-solw” Pobalinov, ki so v noči od ote na nedeljo pomazali spo-Jv11* Padlim in županstvo v Šoto, H;?*1 s fašističnimi in protislo-itilft m' eesk' Poročali smo že o jev I?e,®ci-iah Poslancev in senator-ti, Novičarskih strank v parlamenti ^menimo naj še. da so podob-p:. interpelacijo poslali deželnemu Kf- S d 'ku tudi deželni svetovalci VrihaBerKomas- Zorz©non in Lo-V*
»a 'jf1'31' z'ut-ra i se je komunistič-L, delegaciia zglasila ori podprejo a dr. Cappelliniju. V delegaciji t--kot smo včeraj napovedali, J/. Menichino, poslanec Škrk, de-jjn j. svetovalec Lo vriha in pokra-svetovalec Jarc. Podprefektu ta !Zrazdi ogorčenje prebivalstva, vs Da le dejal, da išče policija z y vnemo krivce podlega dejanja, d* torek zvečer se je sestal tudi v p .Slovenske demokratske zveze i0 v°rjc*- Izdali so tiskovno poroči-t)j,)..katerem ogorčeno obsojajo te-cev CTL°n Počet je fašističnih zlikov-Si0Vp t)Z se klanja spominu padlih ditev nc®v inv Italijanov za osvobo-s s *.\ ie rečeno v poročilu. «ki so lej vdllrn junaštvom enkrat za vse d|)r!rKazi"li hidro strupenega na !W1Zma 'n s 16111 vrn'h italijan-batiA nar°du in Slovencem demo-.svoboščine, ki jih je faši-kliuj tožim teptal.* Poročilo se za-s Pozivom oblastem naj »feii ,0. zlikovce in jih postavijo •epj. sodišče. SDZ bo v nedeljo 5. tsnit ra položila venec ored spo-K Padlim v Sovodnjah.
iv0jjVoden.iski občinski svet je na So' Ponedeljkovi seti, potem ko ki svetovalci odobrili resolucijo,
Di|, asoia fašistično dejanje, skle-I*]“® se bodo v imenu občine tj a’a Padlim s položitviio ven-Set)tar®d spomenik v nedeljo 12. 0'emhra zjutraj.
dogodku sta obširno poročala ‘stično glasilo »Avanti* in ko-
pokopanem predvojnem diktatorskem režimu očitno nista po volji ne kulturno in gospodarsko uveljavljanje slovenske skupnosti, ne splošni demokratični razvoj italijanske družbe.*
Solidarnost sovodenjskemu županu in vsemu prebivalstvu sta izrazili tudi občinski upravi v Zgoniku in v Dolini na Tržaškem.
'Hi no «Unita». V ljubljanskem Sta atn° vaerai zasledili tudi kose jear' v katerem se ugotavlja, da v,hio n,rot>slovenska dejavnost ne-
S ,_____________ .	........
'ki dejavnost stopnjuje. Sovodenj-
k "OEnrinU ____1__________________
Istočasno izšli reviji «Srečanja» in «!niziativa isontina»
Skoro istočasno sta izšli v Novi Gorici revija «Srečanja», v Gorici pa revija »Iniziativa isontina*. To je dvojna (29—30) številka novogoriške revije, ki objavlja, kot vedno vrsto zanimivih člankov tudi o zamejskih problemih. Inizia-tiva isontina pa izhaja že več časa in je s to številko dosegla število petdeset. S tem v zvezi je tudi uvodni priložnostni članek glavnega urednika te revije. O obeh bomo v našem listu podrobneje poročali.
.ie v štirih urah in pol pet kilo gramov rib). Na.ivečjo ribo pa je ujel Santoro Floridia; dobil je pokal deželne uprave.
Počastiti spomin škofa Fogarja!
Pokrajinska svetovalca Paolo Zac-cai (KD) in Silvino Poletto (KPI) sta poslala vsak zase pokrajinskemu predsedniku interpelacijo v kateri menita, da bi morala pokrajinska uprava prirediti poseben večer, posvečen nedavno umrlemu rojaku. škofu dr. Luigiju Fogarju.
DELOVANJE DRUŠTVA <0, ŽUPANČIČ >
V Štandreiu predvajali filme o dogodkih doma m po svetu
Miladin Černe prikazal film o potovanju po Afriki - Jožica Smetova komentirala film o 20-letnici obnovitve SPD - Zdenko Vogrič prikazal film o nastopih zamejskih prosvetarjev v Skopja
V zadnjih dveh tednih je prosvetno društvo «Oton Župančič* priredilo več filmskih večerov, na katerih so domači filmski operaterji prikazali nekatere filme domače izdelave. v katerih je videti naše življenje, naše ljudi.
Prejšnji petek so na dvorišču gostilne Gabro predvajali film o potovanju po afriških deželah. Film je posnel Goričan Miladin Černe, ki je bil na potovanju po črni Afriki lani. Predvajanje filma je Čeme komentiral. Ljudje so z zanimanjem gledali slike, ki so si sledile na platnu in poslušali domačega poto-valca.
Isti večer so predvajali tudi film o 20-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki jo .je društvo praznovalo v Kobaridu.
Goriški in tržaški gasilci-potapljači iščejo utopljenca
MED USODNO VOŽNJO V IMPROVIZIRANEM ČOLNU
Posvetovalnica ONMI začasno v Ulici Brass
Vodstvo ONMI v Gorici javlja, da bodo otroške in materinske posvetovalnice ter jasli ONMI v Drevoredu Virgilio zaprte v mesecu septembru zaradi obnovitvenih del. V tem času, začenši z jutrišnjim dnem, bodo vsi ti uradi in otroški vrtec delovali v prostorih gluho nemnice, z vhodom iz Ulice Brass.
Delo ONMI se torej ne bo prekinilo. Kar se tiče del v stavbi v Ulici Virgilio lahko povemo, da bodo kapaciteto stavbe povečali, tako da bodo v otroške jasli sprejeli oktobra še več otrok.
TRAGIČNA SMRT DVEH DIJAKOV V SOČI POD PEVMSKIM MOSTOM
12-letni Robert Remec je obiskoval slovensko gimnazijo, Američan Robert Blake Cheresstes pa je bil v Gorici na počitnicah pri sorodnikih
PREISKAVA SE NADALJUJE
Goriški ribiči zmagovalci v Gradežu
Na tekmovanju ribičev, ki je bilo v Gradežu, je sodelovalo 120 ljudi. Sodelovali so tudi ribiči skupine CRAL-INPS iz Gorice, ki so zasedli prvi dve mesti. Nello Bobiz, član te skupine ie dobil prvo nagrado, trofejo mesta Gradež (ulovil
"'"iiiiiimiMmuimmimmHmunmmmnHmmmmHmiHMHHmMMHHMiMmmuiniHiiMiui
^obnovila že ol1 napovedanem Prihodu jugoslovanskega ta j.*ka Tita v Italijo, in da
So ,T®°dek, ugotavlja komentator, % at ■111 °bsegu presega doseda-V.jff- Očividno «pobudnikom in .. Zat°riem, ki se oplajajo' v
SOCIALNA VPRAŠANJA
^eščanje vojakov
^ D- iz Bazovice ima dokaj ^čajn° vprašanje, ki pa je dokaj _ Pri nas. In sicer:
, Ug Je odpotoval k vojakom. 0-Jji, J’a sama z možem in pokoj-JjJthS Ju prejemava, nam ne za-r0(W ^'n Pe d'l namreč pred <W; .k vojakom glavni steber rŽ% j,ni Slede denarja. Pomagal v TUd’ doma. Trenutno pa je 4 . Italiji. Ali bi lahko zapro-jj?1 6a premestili kam v bli-18 ali kar v naše mesto?*.
vedr, nje «naših vojakov* je bi-

r vekflpere4c- V glavnem še ve-iL^in ’ ,da slovenske vojake na-jvV Južni Italiji (Trapani) ali “enwo..	, .
^0 j^g^ontu Itd- Ker do sedaj
tern “ P°d°bnih vprašanj, smo Aem P°zanimali pri Tržaškem V ti °kr?žiu- To vprašanje pa Jjprašanje patronatov, kot p^tojne vojaške oblasti po-vojaškem okrožju so
Kile,
d foiiipaina
^Sprejema
Ecjnaročila
tat
KNJIGE

:janske
Snovno
šolo

En *
^Potrebne
sre^° in viši°
eSo šolo
IN DIJAKOM
VSap 1 NA V0LJ0
vrstne šolske
Za soloi
s
" Ul sv. Frančiška 20 Tel. 61 792
nam svetovali naslednje.
Vsak vojak, ki misli, da ima tehtne razloge, da ga premestijo bliže k domu (največ 50 km daleč od doma), mora osebno vložiti prošnjo pri svojem sedežu poveljstva. Pri tem mora seveda upoštevati vojaško hierarhično pot. V prošnji naj navede razloge za premestitev, priloži pa naj vso mogočo dokumentacijo (zdravniško spričevalo o bolezni staršev, izredno slabe ekonomske razmere staršev upokojencev, invalidov, huda ženina bolezen, šolski izpiti itd.).
Žal pa tudi tu izkušnja kaže, da je še vedno najboljše pravilo ... poznanje kakega »strica* na ministrstvu. Vojak navadno prej odsluži vojaški rok, ko pa prošnja zaključi svojo dolgo birokratsko pot.
Povišek kmečkih
družinskih doklad
Albina K. (Dolina): »Ali je res, da so povišali kmečke družinske doklade? Kolik je sedanji znesek?*
# * »
Res je! Povišali so znesek družinskih doklad za kmete neposredne kmetovalce.
V Uradnem listu dne 2. 8. 1971, št. 194, zakon z dne 30. 6. 1971, št. 509 predvideva povišek kmečkih družinskih doklad. Za leto 1971 je bil predviden že po zakonu od 14. 7. 1971, št. 585, znesek družinskih doklad za upravičenca po 40.000 lir letno. Za 1972 pa bo znesek 55.000 lir letno.
Za kritje teh stroškov je država odredila za leto 1971 približno 31 milijard, za leto 1972 pa 50 milijard
Sindikalne borbe so torej delno dale sadove. Kmetje so se namreč upravičeno spraševali: «Zakaj prejemamo za sinove le 22.000 lir letno, m-dtem ko delavci v tovarnah prejemajo po 5.000 na mesec za vsakega sina. Ali pomeni to ščititi kmetovalce?*
Napredek je torej le bil, čeprav enakopravnosti z drugimi kategorijami še vedno ni.
Invalidska pokojnina
Dario F. (Trst): »Moja mama je plačevala 10 let doklado pri Tržaškem socialnem skrbstvu (INPS). Zadnje čase pa stalno boleha. Ima
pravico do invalidske pokojnine?*
* « «
Vaša mama ima vso pravico vlo žiti prošnjo za invalidsko pokojnino. Potrebnih je namreč 5 let plačanih doklad. Prošnjo vloži na tržaški INPS skupno z zdravniškim spričevalom in drugimi dokumenti, ki so navedeni na posebnem formularju Mod. IO. 1.
— Za pojasnila o socialnem zavarovanju lahko pišete na naslednji naslov: «Socialna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica dei Mon-tecchi 6 — 34137 Trst* ali pa se kar neposredno posvetujete pri patronatu Kmečke zveze «INAC», Ulica Geppa 9 — 34132 Trst, tel. 35-458.
b. L
Grozna nesreča je včeraj prizadela dve družini. Mlada dijaka, ki sta se v družbi prijateljev kopala v Soči, sta ob 15.30 utonila v vodah reke. Verjetno nista znala plavati in prijatelji so kakih dvajset metrov stran, na obrežju, brez moči spremljali tragedijo, ki se je zaključila v nekaj minutah.
Nesrečna utopljenca sta 12-letni goriški Slovenec Robert Remec, u-čenec 1. razreda slovenske nižje gimnazije v Ulici Randaccio, ki je živel z mhterjo Sonjo v Ulici Mameli 5, in 18-letni Robert Blake Cheresstes iz Santa Monica v Kaliforniji.
Fanta sta se kopala, kot smo že omenili, v Soči, približno sto me-
Mlada žrtev Robert Remec
trov južno od pevmskega mosta, skupno z nekaterimi prijatelji. Bila sta praktično doma, med prijatelji. Mali Remec je imel prijatelje pri pevmskem mostu, mladi Amerikanec pa je bil že nekaj tednov na počitnicah pri teti in stari mami, ki stanujeta v Ulici Torriani, to je v ulici, ki teče vzporedno z reko na goriški strani.
Poleg obeh žrtev so bili tam še 16-letni Gilberto Paulin in njegov brat 13-letni Rinaldo Paulin ter prijatelj 14-letni Claudio Brandolin. Najstarejši se je kopal nedaleč od brega, mlajša dva sta bila na pesku in se sončila, Remec in Cheresstes pa sta se vsc/dla v leseni kalup in hotela s tem improviziranim čolnom na drugo stran Soče. V sredini toka pa se je ka-
lup prevrnil. Mali Remec, ki verjetno ni znal plavati se je oprijel prijatelja za vrat in pričel kričati. V nekaj trenutkih sta izginila pod vodo.
Poleg omenjenih treh je nesrečo opazil tudi dijak Tullio Lopresti iz Ulice Torriani 2; takoj je telefoniral gasilcem, ki so že nekaj trenutkov kasneje prihiteli na kraj nesreče. Spustili so svoje čolne v Sočo, vendarle je bilo že prepozno. Uro in pol pozneje so prišli tudi gasilci-potapljači iz Trsta in pričeli iskati na dnu Soče. Do večera trupel niso našli in z iskanjem bodo nadaljevali danes zjutraj. Sto metrov niže je jez tovarne SAFOG in prav gotovo bodo potapljači trupli našli tam.
Robert Remec je v lanskem šolskem letu končal z uspehom prvi A-razred slovenske nižje gimnazije v Ulici Randaccio. Povedali so nam, da je bil v šoli zelo priden, udejstvoval se je med slovenskimi skavti, pred časom se jg tudi zglasil v’pisarni Glasbene matice. Hotel je izvedeti, kaj je potrebno za pouk klarineta. Živel je sam z materjo, 33-letno Sonjo Remec, v Ulici Mameli 5. V prejšnjih letih je bival med šolskim letom v slovenskem sirotišču, lani pa je bil v Alojzijevišču.
Robert Blake Cheresstes pa je bil rojen v Santa Monica v Kaliforniji. Pred nekaj tedni je prišel na obisk k staršem matere Olge v Gorico. Njegova stara mati, 72-letna Maria Bensa vd. Deleani, stanuje v Ulici Torriani, materine sestra Lidia pa ima pekarno na Verdijevem korzu. Pred nekaj dnevi je v Gorico prišla tudi Robertova mama. V petek sta nameravala odleteti nazaj v Kalifornijo.
Novica o tragediji se je včeraj po 16. uri razširila po mestu in do poznega večera je več tisoč ljudi stalo na pevmskem mostu in na obrežju Soče ter sledilo delu potapljačev.
m. w.
ONMI v Gorici, Korzo Italija 55/n. (pokrajinska palača).
Na županstvu v Tržiču sprejemajo od 1. septembra prošnje za deželno podporo srednješolcem preko občinske uprave. Tokrat je novost v tem, da bodo prejeli po 40.000 lir tako dijaki višjih srednjih šol kot tudi tehničnih šol. Prav tako so dvignili davčno osnovo za upravičence do podpore. Podrobnejša pojasnila na županstvu.
Šahovski tečaj v klubu «S. Gregorčič»
Klub »Simon Gregorčič* v Gorici priredi v septembru šahovski tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko otroci od 8. leta dalje. Vpisujejo v pisarni SPZ, Ul. Malta 2. tel. 24-95.
v
Se vedno nepojasnen umor mladega dekleta v Gorici
Nekateri menijo, da gre za 19-Ietno Katarino Vodopivec, ki je izginila leta 1942 - Okostje preučujejo v laboratoriju tržaške univerze
Okostje neznanega dekleta, ki so ga našli v stavbi v Ulici Gozzi 10, so poslali v laboratorij tržaške univerze. Tu bodo ugotovili letnico smrti nesrečne mladenke. Istočasno so poslali v Trst tudi pesek in cement, ki sta bila okrog okostja. Tudi v tem primeru bodo ugotovili čas, ko je bilo dekle pokopano v kleti omenjene stavbe. Ugotovili bodo lahko tudi, če je bilo dekle zastrupljeno z arzenikom, t. j. edinim strupom, ki pusti sledove po tolikih letih.
Orožniki se praktično zanimajo za vse možnosti, vendar pa niti oni, niti sodna oblast, ne bodo dajali izjav, dokler ne bodo znani rezultati laboratorijske analize. Vemo pa, da so se orožniki v teh dneh pozanimali za vsa dekleta, ki so izginila med vojno in v letih, ki so bila tik pred vojno in po vojni. Prav tako se zanimajo ne le za lastnike hiše, katerih imena smo objavili včeraj, marveč tudi za stanovalce pritličja, kajti ve se, da so tako lastniki hiše kot stanovalci imeli prost dostop v klet.
Zaradi tega ni nič čudnega, če je včeraj neki časopis menil, da gre za mlado slovensko dekle iz Dornberka, ki je izginilo v letu 1942 v Gorici. Katarina Vodopivec, stara 19 let, doma iz Dornberka, je bila za služkinjo pri družini Signorini na Korzu Italija 44. Izginila je neznano kam v prvih dneh novembra 1942. Starši, ki žive še sedaj v Dornberku, se tega hudega dogodka še vedno spominjajo. Katarine niso nikdar več našli.
Vendar se zdi, da ne gre v našem primeru za Katarino Vodopivčevo. Starši so rekli, da je bilo dekle močne postave, najdeno okostje pa kaže, da je bila umorjena mladenka vitka in majhna. Orožniki so pokazali starim stanovalcem bližnjih hiš fotografijo Vodopivčeve. Nihče se tega obraza ne spominja. Ne da bi ovrgli možnost, menijo preiskovalci, da je moralo biti umorjeno dekle ali doma v hiši ali običajni gost. Le tako naj ne bi nihče ničesar opazil.
Vsekakor bo treba počakati rezultate laboratorijske analize. Takrat bo morda lahko najti krivca.
O tej proslavi je govorila predsednica SPD Jožica Smetova. Na koncu so za najmlajše gledalce dodali še filmsko slikanico.
V torek pa so se morali gledalci, na drugem podobnem večeru, zateči v dvorano prosvetnega društva. Tokrat je bil na sporedu film o letošnjem spomladanskem obisku delegacije Slovenske prosvetne zveze v makedonski prestolnici Skopje. Zamejci so imeli v Skopju kulturno srečanje, saj sta se obiska udeležila tudi dva najboljša pevska zbora na Tržaškem.
Film je posnel učitelj Zdenko Vogrič, ki ga je tudi komentiral. V filmu nismo videli le naših zamejcev. marveč tudi to značilno makedonsko mesto, v katerem se novo prepleta s starim, v katerem se srečujeta zahodna modernost in srednjeveški ostanek turške vladavine.
Številni gledalci so z zanimanjem sledili predvajanju filma, zlasti so bili navdušeni nad komentarjem av-torja.^ Prosvetno društvo »Oton Župančič* bo v bodočih mesecih priredilo še nekai takih večerov.
Policijska služba na kopališčih
Tudi letos so agenti javne varnosti bili v posebni poletni službi v kopališčih v Gradežu in v Marina Julia uri Tržiču. Posebni oddelek agentov te varoval življenje kopalcev. Posebno v dneh 14. in 26. julija so ti agenti na plaži v Gradežu rešili nekaj ljudi, ki so bili v nevarnosti, da se potopijo.
To službo so uvedli že pred nekaj leti v poletnih mesecih. Nadaljevali bodo z nio tudi v prihodnjih letih.
niiHiiiiiMiiMiiiimiiiiiHiiiiiuitiiiniiiHiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiimftirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiinuiiMiitHmiiiminiiiiiimiimimifi
Ifc*------------------ --------------------____________ _________ - JMr-
PRKCTCK MCDNAROŽkCBA TEKMOVANJA PEVSKIH ZBOROV

Nocoj polifonsko petje v veliki dvorani UGG
Nastopilo bo 13 zborov iz Italije in iz inozemstva • Jutri popoldne in zvečer spet tekmovanja v polifonski glasbi
Tečaji za otroške negovalke ONMI
Pokrajinski odbor ONMI v Gorici sporoča, da bodo tudi letos imeli pri centralnem sedežu v Rimu triletne tečaje za otroške negovalke. V prvi letnik se lahko vpišejo dekleta, v starosti od 17 do 30 let, ki morajo imeti
Nocoj ob 21. uri se prične v veliki dvorani UGG (vhod s Trga Batti-sti) deseto mednarodno tekmovanje pevskih zltorov «Seghizzi*. Nocoj bo nastopilo trinajst moških zborov tekmovanju polifonske glasbe. Vsi nastopajoči zbori bodo morali zape ti obvezno pesem »Genuit puerpera Regem* in dve prosti skladbi.
Nocojšnji spored je naslednji:
1. Zbor Dopolavoro ferroviario iz Trsta bo poleg obvezne skladbe zapel še pesmi «Abbi pietš, fia bel-ia» V. Belaverja in «Tenebrae fac-tae sunt* T. L. da Victoria; zbor vodi Gigliola Perissutti - Stocca; 2. »So-cieta corale pisana* iz Piše, vodi Bruno Pizzi, Bernardo Pisano «Te-nebrae factae sunt* in R. Del Co-rona «La caccia*; i. «Aquilee» iz Basilana v Furlaniji, vodi Arduino Fabris (neznani avtor »Vaghe le montanine pasturelle* in Marchetto
tudi diplomo nižje srednje šole. Po-	(jasvulcll„
drobnejša pojasnila daje tajništvo! Čara «Signora, un che v’adora»):
•a..................................................................
DIVJA NOČ ZLIKOVCEV V NAŠEM MESTU
Policijski avtomobili zasledovali ukradeni avto s štirimi mladeniči
Ukradli so ga v Ulici Ristori v trgovino oblačil na Korzu
Isto noč ukradli avtofurgon - Poskus vdora Tudi v Ulici Roma poskus kraje avtomobila
Včeraj ponoči so neznanci v Gorici ukradli avto, skušali ukrasti drugega, ukradli so avtofurgon in skušali so vdreti v trgovino z oblačili. Policija meni, da gre za isto doslej še neznano skupino najmanj štirih ljudi, ki je svoja dejanja izvršila v več krajih v mestu. Brez dvoma ti ljudje dobro poznajo naše mesto, kot sledi iz poročila,
Okrog treh in pol je Pietro Val-lati telefoniral na policijo, da so mu pred nekaj trenutki neznanci u-kradli avto na cesti pred stanovanjem. Vallati biva v Ulici Ristori 14. Pred kratkim je kupil alfa ro-meo giulia 2000 z registracijo GO 63678. Avto ni nov: Vallati, ki je bdel pri odprtem oknu, je slišal, da skuša nekdo vžgati motor. Glas starega motorja je Vallati spoznal, stekel k oknu, nato na cesto, vendar so se neznanci z njegovim avtomobilom že odpeljali. Lastnik avta je telefoniral na policijo, ta pa je z radijsko zvezo obvestila od delke »volante*, orožnike in promet no policijo. Pri kavarni Garibaldi je
policijski avto našel omenjeno giu-lio in neznanci v njej so se takoj zavedli, da jih policija zasleduje. Zbežali so po mestnih ulicah, policijski avto za njimi, vendar je zlikovcem pri Ločnlku uspelo zbežati. Imeli so pač močnejši avto.
Kasneje so orožniki, ki so patruljirali na cesti na Majnici pri Fari, spet zagledali giulio. Spet je bilo na vrsti zasledovanje, vendar samo do Ronk, kajti tu je močnejša giulia spet izginila. Ugotovili so, da so bile v avtu štiri osebe
Lopovi so torej ostali neznani. V Gorici pa so se ponoči pripetile še druge stvari. Včeraj zjutraj je špediter Lojze Kodermac, ki stanuje v Ulici Roma 41, ugotovil, da so skušali neznanci vdreti v njegov avto BMW 2800, ki je bil parkiran pred stanovanjem. To jim ni uspelo.
Uspela pa jim je kraja avtofur-gona, last Giuliana Degenharta, ki ima trgovino z električnimi aparati na Kornu. V furgonu fiat 238 — GO 58943 je bilo shranjeno blago v vrednosti 350.000 lir. Včeraj zjutraj
4. Zbor rudarjev «S. Barbara* iz Massa Marittima v Toskani, vodi Omero Martini (T. L. da Victoria «Tenebrae factae sunt* in Lorenzo Perosi «0 salutaris Hostia*); 5. »Lorenzo Perosi iz Fiumicella v Furlaniji, vodi Secondo del Bianco (L. Perossi »O sacrum convivium* in J. Arcadelt - G. Cocina »Madrigale*;
6.	»Koninklvke Zangvereniging Ven-lona* iz Venlo na Holandskem, vodi Ger Withag (A. Meulemans »A quam suavis est* in F. Poulenc «Van de quatre petites prieres*),
7.	»Antonio Illersberg* iz Trsta, vodi Mario Strudthoff (Jacobus Gallus »O bone Deus* in R. Del Coro-na «La caccia*); 8. «Maennerchor Milstaettersee* iz Millstatta v Avstriji, vodi Sepp Kolbitsch (Jacobus Gallus »Ascendit Deus* in Augustin Kubizek «Das ewige Baunemland*); 9. «Ermes Grion* iz Tržiča, vodi Aldo Poiicardi (G. P. da Palestrina «Hodie Christus* in Marino Pratali «11 pianto della terra*); 10. »Grup-Po polifonico F. Corradini* iz Arez-za, vodi Fosco Corti (neznani avtor «Lamentationes Jeremiae Prophe-tas* in F. Corteccia »Tenebrae factae sunt*); 11. «Emanuil Mano-lov* iz Gabrove v Bolgariji, vodi Christo Aristirov (Ljubomir Pipcov »Al campo* in E. Cescmedijev »Gro-zdano*); 12. »Cantori di Assisi* iz Assisija, vodi Evengelista Nicolini (I. Pizzetti »Per un morto* in P. L. da Palestrina »Hodie Christus*); 13. »Giuseppe Verdi* iz Ronk, vodi Gabriele Pisani (P. L. da Palestrina «Pueri Haebraeorum* in Zoltan Ko-daly «1 pavoni*).
Jutri popoldne ob 15. uri bo na stopilo, vedno v tekmovanje polifonske glasbe, deset ženskih zborov, jutri zvečer ob 21. uri pa petnajst mešanih zborov.
Poletni praznik «Borgo Castelio»
so to blago našli razmetano na tleh v stranski Ulici Virgilio. Trgovec je ugotovil, da je bilo blago nedotaknjeno.
Avtofurgon pa so našli na Kot;zu, na dvorišču za trgovino z oblačili Garbari. Ta trgovina je v novi stavbi na Korzu Italia 51. Zadnja vrata trgovine so poškodovana s krampom.
Preiskovalni organi menijo, da je skupina zlikovcev najprej ukradla avtofurgon, s katerim so se, potem ko so ga izpraznili, ustavili za trgovino Garbari. Nato so najprej skušali, kar jim je nato tudi uspelo, ukrasti večjo limuzino. Da obstaja neka vez med tistimi, ki so ukradli avto v Ulici Ristori in tistimi, ki so skušali okrasti omenjeno trgovino, je mogoče sklepati iz dejstva, da je četverica v ukradenem avtu pred kavarno Garibaldi, t- j. v bližini omenjene trgovine, zbežala na zelo glasen način, z moč-nirn trobljenjem. S tem so verjetno skušali obvestiti tovariše za trgo- da javijo do 20. septembra letos mo-vino, da nekaj ni v redu.	1 rebitne spremembe, ki bi prišle v
poštev pri raznih občinskih davkih. Ti davki so: družinski davek, davek na stanovanja, obrtniške delavnice, pse, reklamne napise, odnašanje smeti, povezava s kanalizacijo, zasedba javnega prostora.
Na županstvu so zainteresiranim na razpolago posebni obrazci.
Tistim, ki imajo neispremenjene plače in druge postavke, podvržene davkom, se ni potrebno javiti na županstvu.
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
Vpisovanje v glasbeno šolo traja do 14. septembra od 10. do 12. ure v prostorih glasbene šole v Gorici, Ul. Malta 2/1, Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971.
Ravnateljstvo
CORSO 17.30—22.D01 »Zia, vuoi far parte della C.I.A.?*, R. Russel in D. McGavin; film je v barvah.
VERDI 17.30—22.00: «L’uomo che ven-ne dal nord*. P. O Toole, angleški film v barvah.
MODERNISSIMO 17.00-22.00: »Mena-ge all’italiana», U. Tognazzi in M. G. Buccella, italijanski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan
CENTRALE 17.30—21.30: <11 corsaro nero», T. Hill in S. Monti; italijan-sko-španski kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA 17.15-21.30: »Agente 007. licenza di uccidere*. S. Connery in U. Andres; angleški film v barvah.
lržid
AZZURRO: zaprto.
EXCELSIOR 17.30—22.00; »lo sono la legge*, B. Lancaster in L. Coob.
PRINCIPE 18.00-22.00: »Vamos a matar companeros*, F. Nero in T. Milian, ameriški barvni film.
Aocu Gorua
SOČA (N. Gorica): (Zadnji naslov*, francoski barvni film - ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): »Blažen med ženami*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
RENČE: prosto.
KANAL: «Waterioo», ameriški barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: »Maškerada*. jugoslovanski barvni film — ob 20.
PRVAČINA: prosto.
DESKLE: »Butch Cassidy in Sundan-ce Kid», ameriški barvni film — ob 20. uri.
Iz goriškrga matičnega urada
V	Gorici so se 31. avgusta rodili trije otroci, pet oseb je umrlo.
Rojstva:	Alfonso Schmucker, In-
grid Nanut, Tiziana Bernardi.
Smrti: 4 dni stara Gabriella Brez-za, 64-letni upokojenec Giuseppe Mi-raglia, 74-letni upokojenec Alfredo Zollia, 77-letna gospodinja Luigia Forte vd. Brandolin, 79-letna upokojenka Maria Grantner vd. Cemiani.
.    ...................I«...,,, .......mm,,,    ...„„„„„„
V	PRIREDBI SOVODENJSKEGA DRUŠTVA
Priprave za ocenjevalno avtotekmo «dveh Sovodenj»
Tekma bo v nedeljo, 12. septembra - Vozači bodo obiskali številne vasi na Goriškem in v Beneški Sloveniji Za zmagovalce so na razpolago lepa darila
V soboto se prične desetdnevni poletni praznik okoliša goriškega gradu v Ulici Colobini. Ples bo vsak večer, na odru si bodo sledili številni goriški orkestri. Deloval bo dobro založen bife, prireditelji so pripravili tudi srečolov z 8.000 dobitki.
Na županstvu javiti dohodke!
Goriško županstvo vabi vse občane,
V Sovodnjah se vneto pripravljajo na ocenjevalno avtotekmo, ki bo prihodnjo nedeljo 12. septembra. Odborniki prosvetnega in športnega društva Sovodnje, ki so sprejeli sklep o prireditvi tekme, so ugotovili, da je njihova lanska podobna pobuda doživela precejšen uspeh. Letos so se pripravljalnega dela lotili še z večjo vnemo.
Najprej so izbrali progo in določili vasi, skozi katere naj bi potekala tekmovalna proga. Tokrat so se odločili za Beneško Slovenijo, posebno še, ker je med našo mladino manj poznana od ostalih slovenskih krajev v zamejstvu. Povedati pa moramo tudi, da nudijo vasice v nadiških dolinah verjetno vsakomur prijeten nedeljski izlet.
Prireditelji so sklenili, da bodo progo porazdelili v dve pol etapi. Prva bi se zaključila v Sovodnjah pri Cededu, druga pa v domači vasi. Prav zaradi tega so prireditelji letošnji prireditvi dali naslov «Avtotekma dveh Sovodenj*. Pisali so vsem slovenskim in drugim
ustanovam ter zasebnikom, katerih so zaprosili za materialno pomoč ali poklonitev pokalov, ki jih bodo potem porazdelili zmagovalcem. Nekateri so prošnji prirediteljev ie ugodili in s tem zajamčili zadovoljivo nagraditev tekmovalcev.
Največja želja sovodenjskih prosvetarjev in športnikov pa je, da bi se poleg domačinov udeležilo njihove avtotekme čim več ljudi iz drugih vasi in občin pa tudi iz mesta; skratka na avtotekmo naj pridejo vsi, ki jim je pri srcu dejavnost slovenskih društev.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves Jan m ponoči Je v Gorici odprta lekarna MAR2JNI, Korzo Italija 89. tel. 2443.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna »S. Nicolo* G. Olivetti, Ul. I. maggio 94, tel. 7-33-28.
2. septembra
DOKUMENT PRORAČUNSKEGA MINISTRSTVA
0 ATOMSKIH CENTRALAH V PRIHODNJIH 10 LETIH
Italija je med razvitimi deželami nekoliko zaostala
RIM, 1. — Odkar so bili viri električne energije v Italiji podržavljeni, je nova ustanova, ki danes upravlja termo, hidro in atomske centrale, močno povečala italijanske tovrstne zmogljivosti, saj te je proizvodnja vseh italijanskih električnih central v tem času dvignila od prejšnjih šibkih 60 na sedanjih 92 milijard kWh električne energije na leto. Toda hkrati vemo, da so italijanske prirodne možnosti, kar se tiče vodnih tokov, malone do kraja izčrpane, kajti v goratih predelih je ENEL napravila nekaj jezov, ki mejijo že na čudež in zares že ni kje več kaj iskati. Drugače je z možnostjo razvoja termičnih central, posebno z uporabo podzemeljskega plina kot goriva.
Še najbolj aktualna možnost nadaljnjega razvoja pa so atomske centrale in po tako imenovanem osnovnem programskem dokumentu, ki ga je proračunsko ministrstvo pripravilo za prihodnje pet-letje, ugotavljamo, da bodo v prihodnjem desetletju v Italiji potrošili «za razvoj italijanske jedrske energije* od 605 do 735 milijard lir, vrhu tega predvidevajo dodatne investicije možnost še nadaljnjih naložb v znesku od 685 do 1206 milijard lir, in to v zvezi s tem, ali bodo gradili v Italiji 8 ali 10, morda celo 16 jedrskih central z zmogljivostjo kakih 800 megavatov vsaka.
Ne bomo govorili o tem, da je atomska centrala danes že kompetitivna z drugimi termičnimi centralami, če je njena zmogljivost nad 600 megavatov. Ta kompetitivnost postane še bolj izrazita v Italiji zaradi tega, ker priročnih virov primanjkuje, kar smo že omenili.
Vrnimo se k dokumentu, kjer be remo, da se je Italija, ka- zadeva razvite dežele, »s precejšnjo zamudo* napotila na področje iedr-
(mi i ■■ 1111(111111111 mn iiiiiiii um mi 11*111 miiiMii ii n m
Argentinski
film
BUENOS AIRES, 1. - Argentinska kinematografija je končala enega svojih največjih dosedanjih filmov. Če smo uporabili izraz največji, smo s tem mislili bolj na dolžino, obseg in stroške, kajti šele kritika bo povedala, ali gre tudi za kakovostno velik film. Film, ki nosi naslov cMi hi jo Ceferino Manuncura*. je stal sto milijonov pezov in so ga -snemali v glavnem v Argentini, pa tudi nekaj v Rimu in v Castelgandolfu. Film obravnava zgodovino argentinskega Indiosa, ki je v preteklem stoletju postal svetnik.
Film je režiral Jorge Mobaied, producent je Marcos Petrucci, glav: no moško vlogo Ceferina igra Luis de la Cuesta, ob njem igrajo še Olga Zugarry, Jorge Villaba. Ivan
skih raziskav, pa čeprav je v deželi več podjetij, ki delujejo na tem področju, le da ta delujejo po tujih licencah, hkrati pa so to v glavnem manjša podjetja. Od tod tudi šibkost tovrstne italijanske kompetitivnosti v razmerju z drugimi razvitimi deželami.
V tem dokumentu je nadalje govor «o popoinem pomanjkanju koordiniranih p-ogramov» med posameznimi področji, mislimo pri tem na pomanjkanje nekega dogovora med raziskovalnimi organizmi ter organizmi in družbami, ki bi mogle izkoriščati iznajdbe in odkritja, do katerih pridejo raziskovalni organizmi. V dokumentu beremo tudi, da ni ust-ezne povezave med samo raziskavo ter med industrijskim razvojem, kjer bi te raziskave oziroma njihove rezultate aplicirali. Glede tega in glede prejšnje ugotovitve gre za enostavno razliko, da je v tem primeru govor o morebitni uporabi v industriji in v njenem razvoju, v prejšnjem primeru pa morda v izvajanju oziroma uvajanju novosti v atomskih centralah.
Dokument, iz katerega povzemamo te podatke in misli, trdi, da je vsedržavni odbor za programiranje že sklenil pripraviti »osnovni industrijski program za jedrsko energijo*. Za uresničenje tega programa bo družba ENEL morala izdelati tudi svoj razvojni načrt in sicer v zvezi s postavitvijo jedrskih central in to na osnovi določenih kriterijev, koliko se to v nacionalnem okviru izplača. Nadalje bo morala ustanova ENEL, po pristanku vsedržavnega odbora za programiranje, določiti svoje sodelovanje pri večnacionalni pobudi na področju tako imenovanih naglih reaktorjev.
Dokument govori nato še o nujnosti, da se elektromehanična industrija nekonko preuredi. Hkrati pa meni, da pri tem ne bodo dovolj le organizacijski ukrepi, ker je treba industriji poskrbeti predvsem primerne tehnične zmogljivosti, za k a' pa je potrebna širša preusmeritev in koordiniranje vse raziskovalne dejavnosti.
Dokument izraža nadalje mnenje, da bi bilo primerno, poveriti vse jedrske dejavnosti eni družbi, seveda družbi z državno udeležbo. Istočasno dokument zatrjuje, da je nujno potrebno točno določiti, od kod finančna sredstva, ki naj bi se stekala v sklad za aktivnost in razvoj podjetij. Ta sklad bi moral služiti izključno za finansiranje raziskovalnih dejavnosti ter razvoja, ki bi bil neposredno povezan z razvojem jedrskih dejavnosti. Poleg problema, kako priti do teh skladov, bo treba proučiti tudi oblike, kako naj v vso zadevo posega država in to na eni strani v zvezi s tveganji, ki so s tem povezana, na drugi pa v zvezi z bremeni, ki jih bo morala ustanova ENEL zdržati pri izbiri jedrskih central, ki še
liso povsem preizkušene.
NA
LETOŠNJEM FESTIVALU V PTUJU
TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL JE DOBIL CEL KUP NAGRAD
Tudi Števerjanci so se zelo lepo odrezali: odnesli so domov dve priznanji
Člani Tržaškega narodnega ansambla, ki so se v Ptuju
uveljavili
i PRVI PARTIZANI NA PRIMORSKEM
KONEC SEPTEMBRA 1941 PRVI ŠIRŠI SESTANEK
Spomini Josipa Boljeta - Jamnika Kdo vse je bil ha sestanku navzoč
Po Dolganovem spominu je ta skupina odšla z Mokrca v drugi polovici avgusta 1941. Preko Iškega Vintgarja, mimo Blok, do Metel jo je vodil Stanko Semič — Daki. Tu je skupino pričakal v neki gozdarski koči Ivan Hribar (tedaj aktivist na terenu, kasneje politični komisar IX. korpusa), ki jo je vodil do Podcerkve. Naprej je skupino vodil Ervin Dolgan — Janez, ki je teren poznal, ker je tu že večkrat prej ilegalno prešel mejo. Pot jih je vodila čez Ogulo, t.j. ledinsko ime na bivši meji v sedlu med Snežnikom in Javornikom, po senožetih med Jureščami in Koritnico. Cesto in železniško progo so prekoračili med Nerinom in Kiiovčami. V bližini Nerina so se ustavili in tu je Dolgan dobil nekaj kruha in mleka za svoje borce.
Pot so nadaljevali mimo Ribnice, Nove Sušice na Staro Sušico. V bližini Stare Sušice so taborili dva dni in na tajnem sestanku z več vaščani seznanili ljudi z začetkom oboroženega boja proti okupatorju. Šli so mimo Košane, Volč, Dolenje vasi, Velike poljane na Vrabče in se pod Štjakom nad zaselkom Kovači za nekaj dni utaborili.
Na poti od Nerina do Dolenje vasi je ta skupina že naredila ne-
kaj sabotažnih akcij. Potrgali so telefonsko in električno omrežje v bližini Nerina in pri Senožečah. Med Koprivo in Štanjelom so porušili progo in potrgali telefonske in električne žice.
Prihoda prvih partizanov na Goriško se partizan in aktivist Josip Bolje — Jamnik takole spominja:
»...Prva grupa partizanov, ki jo je iz Slovenije posial CK KPS, je prišla v naše kraje 27. avgusta 1941. Grupa je prišla do Gornje
Grondona in Jorge Salcedo.
■■minili—nninniimnini»mn«nnnMii»Mm—MHmm»H»mn»mn»MMm*»MHHniMn»»mmnm«m
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte zpopolniti svojo poklicno priprav-jenost. Upoštevajte nasvet, ki vam ;a bo dala neka starejša oseba.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Priporoč jiva je večja previdnost V finanč-lem poslovanju. Potrebni ste solid-lega razvedrila.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) En lam zanesljiv prijatelj velja več sot kopica prilizovalcev. Otresite se ljubosumnosti.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zagotovljen vam je večji finančni uspeh. V čustvenem življenju bo vse normalno.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vsak ukrep prej dobro pretehtajte, vsa vprašanja pa rešujte raje sami. Na potovanju boste sklenili novo prijateljstvo.	_
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prehodne težkoče na delu. Ne dovolite,
da bi se vam nekdo posmehoval.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) S tveganjem se boste izvlekli iz ne-všečnega položaja. Bodite v oporo osebi, ki jo ljubite.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes boste spremenili program, ii ste ga sprejeli včeraj. Vaše čustveno razpoloženje bo nihalo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odločno branite neko svojo zamisel. Napetost v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Proučite svoje probleme bolj realistično. Postopen napredek nekega čustvenega vprašanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Natančno pripravite program, ki ga že imate v mislih. Obnovili boste mir v ružini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh, ki ga boste dosegli danes, vam odpira nove perspektive. Žrtev boste manjšega izbruha ljubosumnosti.
Preden je pred tednom dni Tržaški narodni ansambel odšel na pot v Ptuj, kjer so se zbrali podobni ansambli iz vse Slovenije ter iz zamejstva na festivalu narodne in zabavne glasbe, smo mu voščili, naj bi se ponovno izkazat, hkrati pa smo že tedaj izrazili prepričanje, da se bo tudi letos uveljavil. In res nam se člani tega našega sicer malega, vendar marljivega ansambla niso izneverili in so se vrnili »s polnim košem* priznanj.
Na festivalu ansamblov narod ne in zabavne glasbe, ki ga te več let prirejajo v Ptuju, je letos nastopilo 32 ansamblov, ki pa so prej že šli skozi širšo selekcijo, saj se je v celoti prijavilo 51 ansamblov. Pretekli petek in soboto pa je bila na dvorišču nekdanjega ptujskega minoritskega samostana ponovna selekcija, kjer je izpadio iz nadaljnjega tekmovanja 16 ansamblov, tako da jih je ostalo za nedeljski, zaključni večer le ' Šestila jšt.'Med temi sta bi Hi’ dvA z našega področja, iz našega zamejstva in sicer že omenjeni tržaški ansambel ter Hledetov ansambel iz Števerjana.
Tržaški narodni ansambel sestavljajo trije godci in dve pevki: Tulio Možina, ki ansambel vodi, igra na kitaro, Karlo Grgič igra na bas, na harmoniko pa igra Ivan Bogateč. Pevki pa sta Ljubica Berce-Košutova ter Nerina Pelicon.
Letos se je tržaški ansambel predstavil v Ptuju z novim programom in žel, kot smo že rekli, lepe uspehe. In to ni malo, kajti poleg tega, da je nastopilo veliko ansamblov, je bilo tudi zelo akustično dvorišče starega minoritskega samostana nabito polno, najmanj tri tisoč ljudi. Tržaški narodni ansambel je dobil kar štiri priznanja in sicer najprej posebno nagrado kot ansambel iz zamejstva, to se pravi nagrado, ki jo je podelila Temeljna kulturna skupnost Ptuj, ki je z istim priznanjem nagradila tudi števerjan-ski ansambel. Drugo priznanje je nagrada za najboljšo vokalno izvedbo, ki jo je podelilo ptujsko turistično društvo. Tržaški ansambel je bil deležen tega priznanja za pesem z naslovom »Vrni se fantič*. Besedilo za pesem je sestavila Ljubica Berce-Košutova, glasbo pa je pripravil Tulio Možina.
Naslednje priznanje je ansambel dobil za najboljšo popevko v narečju, to se pravi za najboljše besedilo v narečju in si-
cer za popevko «Ljubiti se je sl’ dku», ki ga je podelila ljubljanska tedenska revija »Antena*. Kot tretja nagrada poleg prvega priznanja, pa je sledila še nagrada za najboljšo melodijo. Za to pesem je tako besedilo kot tudi melodijo sestavil sam Tulio Možina, za katerega bi mogli reči, da je dobil zares veliko, največ priznanja in nagrad.
Ko smo se z njim pomenkovali o letošnjem festivalu v Ptuju, nam je rekel, da je Tržaški narodni ansambel verjetno tako uspel zato, ker ni pod vplivom drugih znanih slovenskih ansamblov in so torej v svojem izvajanju in v svoji glasbi bolj originalni, bolj samosvoji. Hkrati je poudaril, da je bil splošen nivo letošnje prireditve na višji ravni kot lani in da je bil sprejem v Ptuju izreden. Posebne zasluge pri tem ima prav gotovo direktor ptujskega Radia dr. Fran Pohl. m- ,.
Števerjanski ansambel) ki je, kot smo rekli, dobil priznanje kot ansambel iz zamejstva, je dobil tudi nagrado za najboljše besedilo v pogovornem jeziku. Tre-benski ansambel je torej dobil nagrado za najboljše ali najlepše besedilo v narečju, stever-janski pa za najboljše oziroma najlepše besedilo v lepi slovenščini. Besedilo je »produkt* znanega strokovnjaka za to Ivana Malavašiča.
Nagrad je bilo še več, kot je bilo veliko tudi kandidatov zanje. Ne moremo pa navesti vsen, zato bomo navedli le tiste, ki se nam zdijo pomembnejše: nagrado za najbo.jšo instrumentalno izvedbo v kvintetu je dobil Šalejev ansambel, nagrado za najboljšo instrumentalno izvedbo v triu pa sta si delila izolski ansambel, ki ga vodi Otavio Branko in domžalski, ki ga vodi Franc Flere. Občinstvo pa se je najbolj ogrelo za ansambel, ki ga vodi Tone Žagar, oziroma za njegovo pesem »Žagamo ga, žingamo ga*. Žagarjev ansambel je namreč odnesel nagrado občinstva.
V splošnem, kot smo že rekli, je festival uspel nad vse pričakovanje. Sicer pa je Ptuj znan kot zelo veselo in gostoljubno mesto. Če k temu dodamo še malo dobre, vesele glasbe, je povsem naravno, da je bilo one dni v Ptuju lepo. Našima ansambloma pa k uspehu čestitamo.
•MiiiMiiiiiiiiiiiltliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitmmiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiii
IZ UMETNOSTMI! GA LEKU
BULFONOVE POKRAJINE V OBČINSKI GALERIJI
Sedaj, ko je poletnega počitka konec, se začenjajo tudi u-metnostne razstave. Te dni je na programu več otvoritev, kajti pred nami je začetek nove razstavne sezone, začetek dejavnosti številnih tržaških galerij. Pred dnevi je odprl novo razstavo vodja galerije «Cartesius» slikar Bruno Potite, sinoči so odprli razstavo v miljski galeriji »Lo Squero*, v občinski galeriji pa že nekaj dni razstavlja Mario Bul fon, ki je tokrat razobesil na stene obeh prostorov galerije Ifar jO .spgjifi olj. So to izključno ekspresionistično razgibane pokrajine po vtikih s poletnih počitnic in potovanj, z razgledi Neaplja in starih rimskih spomenikov, so to motivi iz Ravenne, pa tudi iz samega našega mesta, kot tudi iz goratih predelov okoli Merana, nakar Bulfon napravi skok tudi na Koroško do Vrbskega jezera in raznih krajev južne Avstrije, nato se vrača domov s skokom tudi v Slovenjo.
Z izjemno velikega platna, ki nosi naslov «Zarja v Meranu*, so to le manjše slike, skoraj kvadratne oblike in belo obrobljene, kar je značilno za tega slikarja, mojstra drzn h perspektiv in notranjščin cerkva.
To pot pa cerkva ni. Edina slika, ki ne obravnava pokrajinskega motiva, je olje z na-Stovom ^Krojaški salon*. Verjetno je ta slika tu le zato, da bi nam umetnik dokazal, kako lahko in uspešno krene tudi v sodobno naprednejše dojemanje oblik. Slikar namreč ostaja zvest, in to skozi desetletja, svojemu ekspresion'stično - impresionistično navdahnjenemu načinu slikanja. Zvest ostaja vse od tedaj, ko je pred 42 leti prvič razstavljal v tedanjem salonu aJerco*.
Stvarnost sveta slikar naravnost dramatično občuti, ko išče v naravi vedno najbolj učinkovite izraze, pa naj gre za stavbe, za kraje za razglede >n to prikaže skoro da z odrskim učinkom barvnih nasprotstev in
z videzom v mogočnost stremečih oblik.
Čeprav so te slike majhne, so izredno bogate v nebrzdani igri potez in barvnega mozaika, v katerem je glavna barva predmeta kar posejana z migotajočimi vdevki zrcaljenj barv okolja. To pa daje tem slikam poseben prodorno muzikalen čar nekakega že glasbenega tleit-motiva» krepke zvočnosti, v katerem pa ne primanjkuje tudi pianissimo, kot na primer v podobi dveh cvetk pred grozeče temnim ozadjem skal. ....
M. BAMBIČ
OSNOVNA ŠOLA C ElmNO SPOMENIK NOB
Inž. Milan Mikui razstavlja v Tolminu
Te dni je v mali galeriji v prostorih ljudske knjižnice v Tolminu razstava slikarja — amater ia inž. Milana Mikuža z Mosta na Soči. Razstav'jenih je 45 olj, med katerimi prevladujejo motivi kmečkih vasi in domačij ter motivi Soče. Naj povemo, da nosi raz stavljavec že nad sedem križev na svojih ramenih, iz njegovih slik pa odseva taka radost nad življenjem, taka ljubezen do lepot rojstne Tolminske, da smo mu dolžni izreči ustrezno priznanje.
Takoj ko obiskovalec vstopi v razstavni prostor in se razgleda po slikah, ga prevzame lepota meh kih naravnih barv in motivi pre prostih — s s>amriatimi streham polcrtih domačij. Od 45 razstav Ijenih s’ik, kar 14 motivov prika zuje kmečke vasi in domačije Umetniku — amaterju gre vse pri znanje, ker s takimi motivi ohranja zanamcem tisto preprosto privlač nost kmečkih vasi in domačij, zaradi modernizacije vedno hitreje izginja;o. Pesnik izpod Krna iti umetnik — amater z Mosta na
BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem!
Prispevki se v Trstu nabirajo:
v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi.
V Gorici sc nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem.
di organizacijo Osvobodilne fron v Gornji Branici in okolici -...K meni je prišel Viktor mar 29. avgusta. Dobila sva se štanjelskem pokopališču, kjer s® tedaj deial kot zidar. Poklical 1 * * * je v mrtvašnico in me seznani prihodom partizanov v Gornjo B nico, kakor tudi o nalogah, ki J moramo prevzeti. Dogovorila se, da ga v nedeljo obiščem v » niči in bova šla skupaj v pa1® ., sko taborišče. V nedeljo, 31. ® K
sta, sem odšel v Štanjel, kupil ta^ nekaj cigaret in odšel v Brani®^
Viktorju. Okrog 13. ure sva z • torjem že bila v taborišču v om ni, v gozdu med Branico jn riu diljem. Tega dne sem prvič partizane, našo slovensko V°J .( Z njimi me je seznanil kotna Ervin Doigan, ki mi je tedaj Fjj jasnil, da se partizani bore P , fašizmu in proti domačim izd ‘ cem, za svobodo slovenskega^
roda in za priključitev Prim°‘ re. k Jugoslaviji. Navdušen sem P ^ jel naloge za sodelovanje s zani in za pridobivanje Prl?^f;tve OF na terenu. Zaradi poraza® nalog nam je Janez svetoval.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Branice. Komandir grupe je bil Ervin Dolgan — Janez, a ostali borci so bili: Jovo iz Doline pri Trstu, Milko s Proseka pri Trstu, Peter iz Tolmina, Lojze iz Štunj pri Ajdovščini in Benjamin iz Gornje Branice. Vsi so bili primorski Slovenci, ki so že prej emigrirali v Jugoslavijo.
Istega dne zvečer je Benjamin poiskal brata Jeronima Čehovina v Gor. B-anici. Javil se mu je kot partizan in mu naročil, naj pride naslednji dan v partizansko taborišče. 28. avgusta zjutraj je Jero nim skuhal polento, natočil vrč m’eka, kupil v trgovini nekaj kruha in cigaret in vse to odnesel par tizanom na dogovorjen kraj. Parti zani, posebno komandir, so Jeronima zem lepo sprejeli in se z njim pogovarjali. Zanimali so se, na katero družino bi se mogli najbolje zanest, v tem kraju. Brata Jeronim in Benjamin sta predložila Kantetove v zaselku Koboli, ki so bili po njunem mnenju znani kot zavedna in zaupna družina. Ko mandir Janez je naročil Jeronimu, naj še isti dan pripelje v taborišče Evgena Kanteta. Že okrog 13. ure sta bila Jeronim in Evgen spet v taborišču, kjer so se z Janezom dogovorili, da bo zvečer na domu Kantetovih sestanek, na katerem bodo partizani seznanili Kantetovu družino z začetkom oboroženega boja proti okupatorju To je bil prvi sestanek partizanov z družino Kantetovih iz zaseika Koboli pri Branici, v četrtek, 28 avgusta 1941. Na tem sestanku je komandir Janez govoril Kantetovi družini o partizanih in o dolžnostih vsakega zavednega in poštenega Slovenca. . j Članom družine je že dal prve na l loge in pooblastil Evgena, naj vo-
[Og nam je umi«.	■ e.
točno dogovorimo in spora* ^ mo z Evgenom Kantetom ti ^ Branice. Še istega dne sva * ^ torjem odšla k Evgenu, kjer se domenili, da bom začel » * nizirati pristaše OF v »ta j Kobdiiju, Ponikvah, Koprivi, r Kosovelih, v Kobji Glavi, n® kovcu in v Hruševici... „ . v
...Drugega septembra sem rsY.. Štanjel k prijatelju Andreju p Sedmega septembra sem bil v pelčah pri Jožetu Grmeku Kobji Glavi pri Francu "®zDt^0lr Desetega septembra sem bil v gtf. dilju pri Emanuelu Švaglju-rinajstega septembra sem bil n Jakovcu pri Francu Sitarju— — v indvajsetega septembra sem ^ Koprivi pri Mirku Pircu-- se-deljo, 28. septembra smo i* . pri stanek v Kobji Glavi v gostu£ 0> Francu Jazbecu... V nedeljo. 'gr3. tobra je Evgen Kante iz Go • gf niče sklical sestanek zaupma ^ nad zaselkom Veškoti nad j„ Branico. Sestanek je vodu ^[j: Dolgan — Janez. Navzoči s°-|8n, Evgen Kante in njegov brat e( Viktor Ukmar, Anton Štem rflje in Jože Pregelj — vsi VL . pol-Branice: Viktor Hmeljak Branice, Anton Semenič trge in jaz iz Hruševice... "> .	$■
Prihod prvih partizanov - ns četek organiziranega dela JS-območju Branica — ^tanJnjk <fr. avgusta 1941, je sedaj Pr®znlriho(i čine Sežana. Medtem ko Je, ^sneje Dolganove skupine, ki je oraJ' dobila ime Pivška četa, rednega pomena za NOB ^ V® ske, je sestanek 5. oktobre fja Škotih že tisti solidni tein katerem je slonel nadaljnji e„ii ni razvoj OF in NOB na sežanskega Krasa.
PRVI PRIMORSKI PART^
Komandir skupine je ,e 1?' Dolgan — Janez. Rodil se ^ pr aprila 1923 v Trnovem P1? v strici. Evgusta 1937 je etI”, *jl Ljubljano, kjer se Je a jpjO J* stavbnega mizarja. APnla„reiet \ bil v celici v Dravljah sp ppjJ KPS, ko je bil nekaj mesec« ^ kandidat. Kmalu je P°*	**
pokrajinskega komiteja b -€ dolenjsko-notranjsko P°nr ,g42 °j.
Ko je v začetku aprila	d
hajal iz Brkinov na Vipav* tj gubi se udeležil posveta na Alje* ri, ki ga je za 6. april 19« je f Anton Velušček — Matev • Topolcu padel v zasedo, . F ranjen in ujet. Zaprt je bl gjir ki, v Trstu, v Kopru m kjer je bil januarja l9’. v jd*. na 30 let ječe. Zaprt je J San Gimignana pn Mre" sr^ januarja 1944 se mu Je' r pobeg. Tedaj so ušli: neK F goreč doma iz Podgorice, -jpu" lijana. Stane Kastelic ir. in Dolgan.	»llpA^
CIRIL
Literatura:	. 0 ™
7) Ustanalc naroda Jugosl jjj zbornik, kmiga IV., s._ sjed>'
(Nadaljevanje
tone svetima
173.
i II AS A
DRUGA KNJIGA
((Bataljon, na desno, naprej, čelni vod v kolono!* je poveljeval Dren s skrhanim glasom.
Vrste so se premaknile, drug za drugim so izginjali med mokrim drevjem. V hrbte se jim Je zaganjal veter, peklil jih je glad in mraz in utrujenost...
Borri iz zaščitnice so zgrabili truplo in ga potegnili s steze v gozd. Vrgli so ga v prvo kotanjo, tako da se je obraz prilepil k zemlji. Nanj so nametali vej in kamenja. Potem jim je Orlov ponudil njegov nahrbtnik. Ker pa ga ni hotel nihče vzeti, je zaklel in ga zabrisal med smrečje.
Na kolono je legla težka senca smrti.
Na obrobju Jelovice Je Dren zaustavil bataljon in poslal naprej izvidnico. Borci so se zavlekli v gosto mlado smrečje in posedli po nahrbtnikih. Pogreznjeni vase so nestrpno
Med drevje je legel svinčeno siv mrak in jim zagrmi obzorja. Premočeni, lačni in prezebli so krenili naprej. Zavili so na komaj zaznavno kurirsko stezo, ki ni bila zarisana na nobeni karti in je držala čez strma pobočja nad vso Bohinjsko kotlino. Z opozorilom «v strogi tišini naprej« so se pomikali počasi, korak za korakom, od drevesa k
drevesu, z orožjem v rokah.
Streljaj daleč so na kopastem vrhu taborili Nemci. Prav <Jo sem je segal svit njihovega ognja, tu in tam Je bilo slišati tudi njihove glasove. Matajur je vodil mulo, krotko
živalco z velikimi ušesi in neverjetnim tipom v nogah.
«Če zariga, boš ustreljen!« mu je zagrozil Nande.
Mulovodec je bil do živali bolj nežen kakor do svoje žene. Kadar so stali, se je stisnil k njej in jo božal po krotki glavi. Mula je strigla z ušesi in ga ubogala, kdaj pa kdaj mu je celo položila glavo na ramo, on pa ji je odtrgal šop trave in JI pomolil v gobec.
Srečno so prišli mimo Nemcev. Sredi pobočja je nevarnost minila. Steza je zdaj vodila kar naprej in precej vodoravno, visoko nad globokim koritom doline.
Za seboj so pustili svetal madež — postojanko, kjer je izginjal vlak v predor med goramii, in se bližali strminam. Tu se je dokaj shojena kurirska steza spremenila v ste-čino in se vijugasto prebijala skozi goščavje med prepadi Spotikali so se ob korenine in kamenje, se zadevali ob ostre veje in tiho bentili. Pod njimi so v daljavi umirale vabljive luči in zbujale domačinom spomine na žene, otroke, matere, očete. Marsikdo bi rad zdrsnil v dolino tudi za eno samo noč. V misli pa se je vpletal privid surove smrti, ka jim Je ohromil želje in zagrenil sanje. V dolini so se utrinjale ratoete. Tihoto noči je zmotila daljna detonacija. Id se je odbijala od skalnatih, v noč potopljenih sten.
Z ostrim vetrom je nehalo deževati. Oglašali sta se lakota in otopela utrujenost. Steze je zmanjkalo in stopili so na pot, pokrito z debelim kamenjem, ki se je strmo vzpenjala po hudourniku. V gozdu se je noč zgostila v ne-prodirno črnino. Na posameznih nevarnih mestih, kjer je zijala pod njimi praznina prepadov, so se držali za nahrbtnike in za roke in se grabili za drevje.
Končno so se iz teme zarisala ostrešja stanov na planini, obdani z redkim gozdom Ana jo je na smrt utrujena dojela kot privid.
«Bomo ostali tu?« Je vprašala Primoža, ki si je natovoril Šarca in pomagal obstreljenemu Slavcu.
«Na.jbrž bomo šli naprej «
«Kam pa? Saj tu je konec vseh poti!«
Pred njenimi očmi je vstajala iz teme visoka gora, se-

gajoča z mogočnim vrhom noter do težkega neba. Zgrnila
se ji je na dušo, jo pritisnila k tlom, ohromila njeno voljo
do premikanja. Samo padla bi na tla kakor pred vznožje
mogočnega boga in za večno obležala...
V sen, ki ji je omamil noge, je zadonelo Drenovo povelje ;
((Bataljon, počitek! Razmestite se po stajah!«
Vojska je popadala in polegla po suhih, smrdljivih tleh staj, pokritih s kravjeki, in zaspala. Po skodlah je neutrudljivo bobnal dež uspavajočo pesem.
Gorazd je sklical vse komuniste, Dren pa starešine. Povedala sta jim, da bodo prešli dva tisoč metrov visoko goro, ki je pred njimi. Z Nemci se ne morejo zaplesti v boj, ker so brez streliva, v tej globeli pa bi jih lahko bombardirali. Dren se je bal še enkrat Izgubiti bataljon, saj bi z njim vred zagotovo izgubil tudi svojo glavo.
«Pazite na sumljive!« Je pripomnil Qrlov. «Kdor se bo odmaknij od bataljona brez dovoljenja, bo ustreljen! Ne moremo tvegati, da bi nam kdo pobegnil in bi nas Nemci jutri počakali na drugi strani.«
((Kakšna je morala v bataljonu?« je vprašal Dren.
Vsi so molčali Potem se je oglasil Vojko:
((Dobra in slaba.«
«Kako to misliš?« se je vmešal Orlov.
«Tako kot	Je! Ljudje	so bili veseli zmag divizije,	za-
morjeni pa so zavoljo usmrtitve.«
«Ali ne odobravajo?« je vprašal Gorazd. «S kom pa si razpravljal, da to lahko trdiš?«
«Navadna traparija!« je dodal Orlov. «Po zaslugi te likvidacije nam ni niti eden ušel v dolino. Izdajalec zasluži smrt brez usmiljenja. Postreliti bi dal vse omahljivce, pa-nikarje, dezerterje.. Če bi jih iztrebili, bi bile naše enote drugačne«
i(Po svoje	imaš prav!	Toda komedija z ustrelitvijo	Je
bila škodljiva	za moralo	bataljona. Zastraševalni ukrep	je
bil	namenjen	nam, kazen	njemu. Zamorili smo bataljon	in
ga	razdvojili,	v tej vojski smo prostovoljci; še celo tisti,
ki so mobilizirani, vztrajajo prostovoljno. Trdno
pričan, da z ustrelitvami ne bomo nikogar priveza* ■ g\jV> nas bi radi zastrašili z ustrelitvami — učinek Pa,nVe!» t ten. Cim bolj pobijajo, tem več ljudi izginja v gož“ ^ 1> ((Neumnost!« ga Je zavrnil Orlov, ki ga je ust^jS&h ’ do potrla in je skušal skriti svojo slabost. ((Kolb" zagovarja izdajalce in saboterje!«	jji ^
((Vprašali ste me, pa sem povedal, kaj misli®1 mislijo ljudje. Prosim te, Gorazd, razsodi!«	b&m
Goiazd, ki je bil pod morečim pritiskom	^
in nerešenih moralnih dilem, je bil v srcu z Vojko ^1 v položaju, ki Je nastal, ga ni mogel podpreti. 1	-
je opredelitvi in dejal:	0a
«če gre za varnost bataljona, se ni moč ozira« ,g in razpoloženje posameznika ali večine, S tem,	'
učvrstimo enote,	pojdimo med ljudi	in jih	pripra	-
Doliod, če jin hočemo spraviti čez goro.«	^ ^
((Predlagam, da se razidemo,« je dodal Dren in nil. Na planem	in po ostrešju je	piskal	veter«
pojenjava!.
25‘	€	A
Gora je obležala v zavesti bataljona kot končane sanje,	takšne, ki se same	vračajo	v sp	^
zbujajo	strah.	j e
Prebudili so Jih in spravili pokonci. Nekaj J1 ‘ rePZ,xC
1 s y
Bili
visoko, da so	lahko kričali. Stežka	in počasi s°
čete na piano kjer lih je šibal hladen veter i® od mraza.	$0*%
Dren se Je postavil pred bataljon in na krat'rf,j) 91 kar je	bil	povedal na sestanku. Potem se je 00	po
kazal s stegnjeno roko proti vrhu gore, rekoč:	»o\^'
«Tod čez pojdemo! Kdor se bo oddaljil ustreljen!«
FreDuam so jin m spravni posonci. ineitaj j- .•erv’^ žalo, kot bi bili ranjeni ali mrtvi. Vodniki so s ■ 50 njem in vpitjem spravili pokonci tudi otopele. B1
tnoAlrA /4 r% o A 1 n Vn lr a IrviAnH CJ-Aiilro i n vvA^ClSi ^
/
*aPHa v obrambo, ki pa .ic tej l(J®ti kljub gosti mreži pre
Wlanesijiva'	Sol v
saj 1 domačinov je tako padel kot te«, ^rejenega, tudi neprekinje-“oleganja Vukčevičevih vrat. ^ koncu tekme smo bili priče HsJ^^ostim. katere pa je odlič-^■nik pravočasno kaznoval.
J: v 14’ je Jugoslavija po bolj-i M^Brešla v vodstvo: Oblak je <m 'soega položaja z ostrim strele (Jlo aSal vratarja, žoga pa se V .,oc* Prečke. Žoga je kljub Prišla znova do slovenskega '■Ure*- ki ie tokrat streljal pro-^°4bi \ e*avo- vratar pa ie strel \	” tretjem zaporednem po-
*o jn :le bilo desno krilo le uspeš-->• ,e z ostrim, strelom pretreslo mrežo. Po golu ie Ju-
obdržala vajeti i£re v tej tokah in je imela kl jub pre-fe^ačeni igri dosti boljše pri-
^riigem polčasu pa sta po že t5dlonem Džajičevem podvigu odločilna gola. Najprej je it J? Prestregel tovarišev strel, ki obrambo, in sam pred neubranljivo izenačil. Se •itj^aPako pa .je jugoslovanska lejf °a zagrešila nekaj minut poz-ljv' ko je Szoke (iz sicer zelo sum-'f9tar- P°loža-ia) zotx:t sam pred ■lein potresel mrežo gostov.
u. k.
5[W0RSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
2. septembra 1971
y NOGOMETNI TEKMI Z MADŽARSKO
Nepotreben poraz lUoštva Jugoslavije
®J>OtPEŠTA, 1. — Jugoslavija. je Sarti v odličnem skoku odbil. ,C'T-em 130 nepotrebnem zgubila Šest minut kasneje je Pascutti do-bsko tekmo z Madžarsko. Po I segel drugi gol za Italijane no
v prvi polovici igre. do ka-i) Qy^o Prišli po zaslugi gibčne-
S:
!%vu
sc
■,-aka. so Jugoslovani, kot po L,/ zaigrali ležemo in so samo vi.1 zaustaviti kaotične napade j. Pinov. Kljub temu so tudi v .^eln imeli še nekaj prilož-Suj ’ ®a-i .ie Dža.jič nekajkrat v pro-Pfetfiral celo vrsto nasuto' 'P enkrat prišel prav do ii ki je s krasnim skokom, it J*® z nekoliko sreče, rešil svo Vo ' pa so Madžari sredi (osi®® Ponaša izenačili, ie jute ,il?nska reprezentanca zgubila
malo poleta in se ie še
podaji More. Končni izid prvega polčasa je postavil Tostao v 34. minuti, ko je z izredno močnim strelom izenačil na 2:2.
V drugem polčasu je ritem igre precej popustil, kar je tudi razumljivo za takšne tekme. Italijani so spet povedli v 9. minuti, ko je Peacock s slabim posegom ukanil Jašina in zakrivil avtogol. Po četrt ure igranja je Barison še zadnjič presenetil starega sovjetskega «mačka» in postavil končni rezultat 4:2 za italijanske veterane. Po tem dogodku so nogometaši še bolj zmanjšali ritem tekme in akcije na igrišču so postale počasne.
Četrt ure pred koncem je približno sto gledalcev prekoračilo ograjo ter se je ustavilo ob robu igrišča. Sodnik je zato prej od-žvižgal konec tekme ter je tako pustil, da so navijači še enkrat pozdravili svoje «stare» ljubljence.
srečanju veteranov v Milanu
*%urri» premagali Akcijo sveta s 4:2
Sinoči so odigrali
4AN. L
•talij anu nogometno tekmo med S vT^mi veterani, ki so igra-l‘l{Cjj žavni reprezentanci, in se-W° nogometašev veteranov z iSveta- Tekmo so odigrali v in t S1°vitemu sovjetskemu vrataric Vu Jašinu. Zmagali so Itali-«a»if 4:2 (2:2). Ekipi sta bili se-takole:
s-
^UA:
eSarti (Rosin), Robot-^lij^telletti, Bolchi, Maldini (E-vori)’ ^°si (Castano), Mora (Si-
ji)"
ItVi’ Angeliiio, Firmani, Sivori Pascutti (Barison). ifsn; kI SVET*:	Jašin (SZ),
‘eaJj, (Port.), Baxter (.Škotska), (Sev. Irska), Kolner (Av--ha 'lt. Ocvirk (Avstrija!, Garrin-% fl?raz.), Coluna (Port ), Vini-*° (Sp -j82,1, Tostao (Braz.), Gen-
S ^gem polčasu je Anglež Co-\if ^menjaj Baxterja, Francoz silva Kolner ja in Brazilec Da
De Marchi iz Porde-
: v P- P- Tostao v 9. ti v'n/irt«ani v 15. min., Pascut-min. in Tostao v 34. min.; 'biti P’ Peacock (avtogol) v 9.
WBaris'
>0'
son v 15. min.
S rt?Va ekipa je pričela igrati \ ,Q°bro, saj sta Tostao in Bax-v prvih minutah ogrožala 'Ofjjjbska vrata. Italijani so odgo-W ^oro in Sivorijem, ki sta Slon!8 Jašina z dvema točnima SCantla- V 9. minuti je reprezen-°stalega sveta povedla : !\t , po podaji Vinicia. Pet Jot .. kasneje je Jašin odbil v ■ 8o k?1' strel More. V 15. minu-i;t.„ ,vši italijanski reprezentan-"ill^pčili s Firmanijem, ki je po v'eT prodoru ukanil sovjetske-atarja. V 23. minuti je Pea-"oittn Ppdal v kazenski prostor, a ie streljal z glavo, vendar
NOGOMET
Tito sprejel v Splitu igralce in vodstvo Hajduka
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Predsednik republike Tito je danes dopoldne s soprogo v vili »Dalmacija* v Splitu sprejel igralce in vodstvo nogometnega kluba Hajduk, ki je letos pod njegovim pokroviteljstvom proslavil 60-letnico svojega delovanja. Predsedniku Titu so ob tej priložnosti predstavili igralce stare generacije, ki so med narodnoosvobodilno borbo zastopali nogomet nove Jugoslavije, ter igralce, ki so si letos priborili naslov državnega prvaka.
Tito je v svojem govoru poudaril vlogo, ki jo je Hajduk odigral v službi bratstva in enotnosti, in pozval Hajdukovce, naj tudi v bodoče, poleg športa, goje bratstvo in enotnost. V zvezi s tem je Tito opozoril na velike žrtve, ki so jih narodi Jugoslavije dali za zgraditev nove Jugoslavije. »Zato ne smemo dovoliti, da se to, zruši*, je dejal Tito «in moramo varovati našo skupnost. Globoko sem prepričan, da bomo pri tem tudi uspeli*.
B. B.
VARESE, 1. — V torek se je zaključilo SP kolesarskih dirkališčnih disciplin. Italija, ki je presenetljivo premagala reprezentanco ZRN v polfinalu je osvojila svetovni naslov v zasledovalni ekipni vožnji. V finalu so Italijani Morbiatto, Baz-zan, Algeri in Borgognoni premagali ekipo NDR, ki so jo sestavljali: Husche, Untenvanter, Herbert Richter in Heinz Richter. Tretje mesto je zasedla ZRN, četrto pa SZ.
V	finalu hitrostne vožnje profesionalcev je zmagal Nizozemec Lo-vesjin, ki je dvakrat prepričljivo premagal Belgijca Van Lanckerja. Nizozemec se je v obeh vožnjah spustil prvi v sprint, Van Lancker, čeprav je bil takoj za njim, mu ni bil kos in je moral položiti orožje pred močnejšim nasprotnikom.
V	finalni vožnji profesionalcev za tretje mesto, pa je zmagal Italijan
...............im......................umi.......iilllilllii...........................................
KOLESARSTVO
NA SP V VARESEJU
V zadnjem dnevu zlato za Italijo
Največ kolajn v dirkališčnih disciplinah je osvojila SZ
Turrini, ki je v prvi vožnji prepričljivo premagal Avstralca Jonsona. V drugi vožnji pa je lanski svetovni prvak Jonson zagrešil hud prekršek nad Italijanom, da je ta padel in se resneje potolkel. Zaradi tega prekrška je žirija Avstralca izključila.
Novi svetovni prvaki leta 1971 so:
MOŠKI
AMATERJI
Kilometer na kronometer:
Rapp (SZ)
Zasledovalna vožnja:
Rodriguez (Kolumbija)
Hitrostna vožnja:
Morelon (Francija)
Vožnja za motorji:
Gnas (ZRN)
ATLETIKA
OD JUTRI DALJE V ZAGREBU
Tekmovalci petih držav na BO. balkaniadi
ZAGREB, 1. — V petek se bo pričelo v Zagrebu 30. balkansko prvenstvo v atletiki. Na njem bodo sodelovali tekmovalci iz Grčije, Romunije, Bolgarije, Turčije in Jugoslavije. V treh dneh tekmovanja bodo pred zagrebškimi gledalci nastopili atleti in atletinje vseh kakovosti, od tistih, ki bodo prvič tekmovali za državno reprezentanco, pa do slavnih, svetovno znanih «a-sov*. Med drugimi bodo jugoslovanski ljubitelji atletike lahko občudovali tele:
CHRISTOS PAPANIKOLAU (Grčija). Svetovni prvak v skoku s palico z značko 5,49 m (rekord postavljen 24. 10. v Atenah). Rodil se je 25. 11. 1941, visok je 182 cm, v odlični formi je težak približno 72 kg. Na olimpijskih igrah v Mehiki je bil četrti s skokom 5,35 m. Isto uvrstitev je imel na evropskem prvenstvu v Atenah, letos v Helsinkih pa ni preskočil norme petih metrov. VASILI PAPAGEORGOPOULOS — Grčija. Na letošnjem evropskem prvenstvu je osvojil bronasto kolajno v teku na 100 m s časom 10”6. Osebni rekord 10”1, večkrat je že tekel 10”2. Rodil se je 27. junija 1947, visok je 179 cm, težak 76 kg- Je veliki favorit za osvojitev prvega mesta na balkanskih igrah.
MIHAIL ŽELEV (Bolgarija). Na evropskem prvenstvu 1969 v Atenah je osvojil zlato kolajno na progi 3000 m zapreke s časom 8’25”. Na olimpijskih igrah v Mehiki je bil šesti, na EP v Helsinkih pa je izpadel v polfinalu. Rodil se je 15. 7. 1943, visok je 175 cm, tehta 63 kg. Leta 1969 je bil proglašen za najboljšega tekača v svoji disciplini v anketi češkoslovaškega lista »Českosloven-ski šport*.
GEORGU TIHOV (Bolgarija). Eden izmed najboljših tekačev na progi 3000 m zapreke, ima osebni rekord 8’27". Na EP v Atenah je bil četrti, v Helsinkih pa šesti. Rodil se je 29. 9. 1942, visok je 182 cm, tehta 72 kg.
CSABA DOSA (Romunija). Na evropskem prvenstvu v Helsinkih je osvojil srebrno medaljo v skoku v višino. Ima osebni rekord 220 cm. Rodil se je 30. 1. 1951, visok je 191 cm, tehta 77 kg.
CAROL CORBU (Romunija). V Helsinkih je bil v troskoku tretji z značko 16,87 m. Ima osebni rekord 17,12 m. Na evropskem prvenstvu 1969 v Atenah je bil četrti. Rodil se je 8. 3. 1946, visok je 197 cm, tehta 85 kg.
ILEANA SILAI (Romunija). Tekmuje na progi 800 m. V Mehiki je osvojila srebrno medaljo. V Atenah je bila peta, v Helsinkih pa je izpadla v polfinalu. Ima oseb-
ni rekord 2’1”6. Rodila se je 14. oktobra 1941, visoka je 166 cm, tehta 50 kg.
CORNELIA POPESCU (Romunija).
V	Helsinkih je osvojila srebrno kolajno v skoku v višino. Ima o-sebni rekord 187 cm, kar je tretji dosežek vseh časov. Rodila se je 27. 5. 1950, visoka je 176 cm, tehta 65 kg.
VIORICA VISCOPOLEANU (Romunija). Olimpijska zmagovalka v Mehiki ter bivša svetovna rekorderka v skoku v daljino s 6,82 m. V Atenah se je uvrstila na drugo mesto, v Helsinkih pa je bila šesta. Rodila se je 8. 8. 1939, visoka je 167 cm, tehta 62 kg.
IV' ANKA HRISTOVA (Bolgarija). Šesta na olimpijskih igrah 1968 v metu krogle. Na evropskem prvenstvu v Atenah je bila četrta, v Helsinkih pa šesta. Ima osebni rekord 18,21 m. Rodila se je 19. novembra 1941, visoka je 172 cm. tehta 03 kg.
ARGENTINA MENIŠ (Romunija).
V	Helsinkih je bila četrta v metu diska. Njen osebni rekord je 61,08 m. Rodila se je 19. 7. 1948, visoka je 171 cm, tehta 81 kg.
VALERIJA BUFANU (Romunija). Tekmuje na progi 100 m ovire.
V	Helsinkih je zasedla sedmo mesto. Njen osebni rekord je 12”9, kar je peti najboljši čas vseh časov. Rodila se je 7. 10. 1946, visoka je 170 cm, tehta 58 kg.
Med jugoslovanskimi atleti imajo največ možnosti za osvojitev prvega mesta Vera Nikolič, Dane Ko-rica, Nataša Urbančič in Jože Med-jimurec, o katerih smo podrobno poročali že ob priliki nedavnega evropskega prvenstva v Helsinkih. V Zagrebu pa ne bo nastopila Snežana Hrepevnik.
ODBOJKA
Danes se prione ženski odbojkarski turnir, ki ga organizira ŠD Zar ja. Turnirja, ki velja za trofejo bazoviških žrtev, se udeležuje šest ekip: Bor. Breg, Gaja. Primorec, Sokol in Zarja. Šesterke so razdeljene v dve skupini. V prvi nastopajo Breg, Gaja in Zarja, v drugi pa Bor, Primorec in Sokol. Danes so na sporedu tekme prve skupine, ki se bodo odvijale po naslednjem urniku:
20.30 — Breg - Gaja 21.15 — Zarja - Breg 22.00 — Gaja - Zarja
KOŠARKA
SABA gostuje v Mariboru
Košarkarska ekipa minibasketa SABA bo danes in jutri gostovala v Mariboru, kjer se bo udeležila mednarodnega turnirja, na katerem bodo nastopile naslednje ekipe: Maribor 66, Ptuj, Celovec in SABA.
Tržaška ekipa, ki jo trenira Friz-zati, bo nastopila s svojo običajno postavo, ki je pravkar gostovala na Poljskem, kjer je osvojila kar sedem od osmih odigranih tekem. Poleg tega je SABA osvojila tudi prvo mesto na turnirju v Zagrebu. S tem nastopom v Mariboru bodo tržaški košarkarji zaključili svojo poletno sezono pred bližnjim prvenstvom minibasketa in mladinskih iger.	b. 1.
B. športni teden v Števerjanu
Tandem:
Gesche - Otto (NDR) PROFESIONALCI Zasledovalna vožnja;
Baert (Belgija)
Hitrostna vožnja:
Lovesjin (Nizozemska) Ekipna zasledovalna vožnja: Italija
Vožnja za motorji: Verschueren (Belgija) ŽENSKE
Hitrostna vožnja:
Careva (ZSSR) Zasledovalna vožnja: Garkušim. (ZSSR)
Včeraj se je začel v Števerjanu 3. športni teden, ki ga organizira ŠZ Brda. Včeraj so na občinskem igrišču že opravili prve nastope moški odbojki, preostali spored pa bo naslednji:
2. september
TUČENJE (ob 21.00). Če bo mnogo prijavljencev se bo tek movanje nadaljevalo v soboto ob isti uri.
4.	september ATLETIKA (ob 16.00 za naj-mlajše. ob 20.30 pa za mladinke in mladince).
5.	september NOGOMET (ob 11.00 — po maši) v Formentinijevem parku
6.	september ODBOJKA (ob 21.00) za ženske na občinskem igrišču.
7 (^ntpmhpr
KOLESARSTVO (ob 20.30 za mlajše, ob 21.00 za starejše). Dirka bo na progi Bukovje -Križišče - Dvor za starejše in na progi Križišče - Dvor za mlajše.
8.	september
STRELJANJE (ob 21.00) zračno puško v veliki dvorani župnijskega doma za ženske in moške.
9.	september STRELJANJE (ob 21.00) - nadaljevanje tekmovanja.
10. september
NAMIZNI TENIS (ob 21.00)
12. september
ŠTAFETA (ob 20.30) in zaključek 3. športnega tedna, ki bo združen s kratkim kulturnim sporedom.
OBVESTILO Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da je teniški učitelj na razpolago vsak dan od 13. do 16. in od 18. do 22. ure. Za prijavo telefonirati vsaj 24 ur prej na štev. 22-61-36, ob torkih pa na štev. 22-61-61.
Medalje SP dirkališčnih disciplin so bile tako razdeljene:
Država
ZSSR
Belgija
ZRN
Nizozemska
Francija
NDR
Italija
Kolnmbija
Danska
Švica
češkoslovaška
VB
zlato srebro bron 3	2	—
PRED ZAČETKOM NOGOMETNEGA PRVENSTVA
MLADOST: pomanjkanje igrišča hromi društveno delovanje
Doberdobci razpolagajo z obetajočo mladinsko enajsterico
Morda nikjer v naših vaseh ni bilo vprašanje igrišča tako važno in pereče kot v Doberdobu. Pomanjkanje igrišča je namreč onemogočilo vsako pobudo sicer podjetnih domačinov, ki so že večkrat ustanovili kako nogometno ekipo, nato pa so jo morali razpustiti. Fantje so namreč vedno nastopili na tujih igriščih. Igrali so praktično vedno v gosteh. Tako seveda niso imeli navijačev, brez navijačev ni bilo finančne podpore, brez finančne podpore pa je, jasno, bilo vsako delovanje nemogoče.
Vse kaže, da bodo Doberdobci zdaj le dobili svoje igrišče. Morda že prihodnje leto. Trenutno se u-spešno ukvarjajo z mladinsko nogometno ekipo, ki je prinesla domačinom že mnogo zadoščenja in je pokazala, da bi lahko dosegla še večje uspehe, če bi lahko nastopala in trenirala na lastnem igrišču. Doberdobci imajo namreč dobro nogometno tradicijo, saj se je prav v tej vasi rodilo nekaj nogometašev, ki uspešno nastopajo v raznih ita ■ lijanskih društvih in tudi v višjih kategorijah. Že to dejstvo jasno kaže, da bi lahko vas razpolagala z odlično ekipo, ki bi bila sestavljena zgolj z domačini.
Trener: fantje so navdušeni
Mladinsko prvenstvo se bo začelo v nedeljo, S. septembra. Kako misliš, da se bo izkazala Mladost?
«Večina fantov je še neizkušenih v tem prvenstvu. Zato ne gojimo tveganih utvar, da bi se visoko u-vrstili.»
Cilj je torej skromen?
«Naš cilj je seveda opraviti zadovoljivo prvenstvo in ponoviti lanski uspeh v lestvici za osvojitev pokala discipline. Lani smo namreč
ATLETIKA
RIM, 1. — Italijanski »Južnoafričan* Marcello Fiasconaro je danes prispel v Italijo skupaj z očetom in trenerjem Stevvartom. Fiasconaro, ki je evropski podprvak v teku na 400 m, se je vrnil Italijp, ker bo tu nastopil na atletskem dvoboju s Kanado, ki bo 4. in 5. t. m. v Cagliariju.
lllillllllliill
Trener Ulian Giorgio je prava duša doberdobske nogometne sekcije Mladosti. Njemu gre v glavnem vsa pohvala, da je znal sestaviti dobro mladinsko ekipo. Sestavil pa jo je s požrtvovalnim delom. Ulian je poleg tega tudi dokaj izkušen trener, saj je nastopil v raznih italijanskih nogometnih društvih in je praktično vedno vživel v nogometu».
Kako ste kaj začeli s treningi?
vTrenirati smo začeli 7. avgusta in v začetku smo v glavnem gojili telesno pripravo.»
Kakšno pa je bilo razpoloženje med igralci?
vVsi fantje zelo resno trenirajo in so vsaj sedaj, navdušeni. To mi seveda olajšuje delo, kajti tako lahko skrbno treniramo in preskušamo nove sisteme pred bližnjim prvenstvom.»
Trenutno treniraš mladince?
«Da, trenutno so na vrsti mladinci. Potem pa bomo. trenirali tudi z naraščajniki. Skoraj vsi naši mladinci so po letih naraščajniki.»
Trener Mladosti G. Ulian
osvojili prvo nagrado za disciplinsko lestvico.»
To je seveda društvu v ponos. Si kdaj pomislil, da bi Mladost ustanovila tudi ekipo za tretjo kategorijo?
«0 tem smo večkrat govorili. Trenutno pa nimamo pogojev, da bi Ic.hko ustanovili tako ekipo.*
Letošnja postava
Neuraden seznam mladinskega moštva Mladosti iz Doberdoba je naslednji:
Vratarji: Silvan Ferfolja, Mario Ferletič.
Branilci: Franko Ferfolja, Jožko Jarc, Aleksander Marušič, Janez Kosič, Mavricij Žuljan.
Režiserji: Klavdij Gerin, Silvan Vižintin, Marino Čer..ic, Viljem Ger-golet, Claudio Ulian.
Napadalci: Viktor Frandolič, Silvan Pahor, Karel Ferfolja Klavdij Laurenčič, Ivan Frandolič.
Trener: Giorgio Ulian.
Mladinska nogometna enajsterica doberdobske Mladosti
Bližnji program
Trenutno ekipa pridno trenira. Odigrala je nekaj prijateljskih tekem in se je tako pripravila na prvenstvo, ki se bo začelo v nedeljo. Trener pravi: 'O programu je odveč govoriti kajti tekmovanje je pred vrati. Čaka nas težko prvenstvo. Sicer še ne vemo za imena ostalih ekip, kajti zveza še ni objavila seznama moštev. Mislim, da je naša ekipa pripravljena in da ji bo izkušenost v lanskem prvenstvu naraščajnikov služila.»
Po prvenstvu ali med prvenstvom boste odigrali kako prijateljsko tekmo?
«0 tem je seveda prezgodaj govoriti. Mislim, da bomo le odigrali kako prijateljsko srečanje.*
Lavrenčič: nuditi domači mladini zdravo razvedrilo
ŠD Mladost se je rodilo iz želja mladih po pristnem športnem udejstvovanju. Mladi so bili torej glavni pobudniki za ustanovitev tega prepotrebnega društva, katerega vodijo in upravljajo mladi. In mlad je tudi predsednik, Marjan Lavrenčič.
Marjan, društvo je pred začetkom nove nogometne sezone. Težav torej ne manjka ...
Lavrenčič: <Težav seveda pred prvenstvom ne manjka, čeprav mislim, da niso nepremostljive. Zadeva z igriščem še vedno ni rešena. Pomanjkanje športnega objekta pa nam onemogoča tako udejstvovanje, kot bi si ga želeli.»
Lahko računate na podporo vaščanov?
tPodpora vaščanov pa ni taka, kot bi želeli. To je tudi umevno. Za naše ljudi je naše udejstvovanje tuja stvar, kajti poteka vedno daleč od njih. Z ekipo so v stiku le redki navijači, ki pogumno sledijo moštvu na raznih gostovanjih.»
Pridobitev igrišča vam bo seveda odprla nove možnosti, večje udejstvovanje.
tGotovo. Trenirali bomo lahko na lastnem igrišču. Prirejali bomo prijateljske tekme.*
In pomislili boste na ustanovitev članske ekipe.
»V našem programu je seveda u-stanoviten članske enajsterice, ki naj bi nastopala v tretji kategoriji. Samo tako bi preprečili odhajanje naših nogometašev v tuja moštva. Kot ti je znano, je večina naših najboljših igralcev «zaposlenih* pri italijanskih ekipah. Vrnitev teh nogometašev bo seveda problematična stvar, kajti katero društvo jim Do dalo brezplačno izpisnico?*
Kaj pa mladina, igralci mislim?
«Povedati moram, da skrbno in navdušeno trenirajo. Z mladino nimamo težav.*
Kaj pa s trenerjem, ki je zelo mlad?
*Prav njemu se moramo zahvaliti in mali skupini požrtvovalnih delavcev, da je mladinska ekipa dosegla vrsto lepih uspehov. In da sploh obstaja, je seveda velika zasluga teh ljudi.*
Cilj nogometne sekcije?
*Cilj nogometne sekcije in celotnega našega športnega delovanja je, da nudimo domači mladini možnost pristnega športnega udejstvovanja in da povežemo vas z zdravim športnim delovanjem *
Misliš, da boste s svojim delovanjem uspeli?
«Težko je napovedovati. Dobra volja je. Skupina ljudi, ki se ukvarja s športom, je prizadevna, požrtvovalna, in mislim, da se bo naše delovanje skoraj gotovo povečalo s pridobitvijo igrišča in bo zanimanje za šport tudi pri nas večje.*
O tem ne dvomimo, še posebno ker lahko vključimo delovanje Mladosti v splošno športno delovanje na Goriškem, kjer zanimanje za šport v zadnjih letih stalno raste in z njim vzporedno, seveda, tudi u-dejsivovsr.j'.	b. 1.
		
U ^ežikali so in se ozirali v črno gmoto, zastrto s temnl-°blaki, ki so jih parali beli jeziki strel. Grom je votlo oVjel v skalovju, kot bi se jim rogali demoni zla in du-> Vs®h nasilno ubitih.
redki so verjeli, da bodo prelezli pregrado v tej . J11* noči. Nekateri domačini so si na tihem mislili, da . Ureh norec ali gestapovec, ki bo zapravil še en bataljon I ?bega je v ognju, drugega bo v skalah. Med prijatelji ^ sovražnike, svoje vrstnike, ki jih je peklila zavist, vl.Se je dvignil nadnje in da gospoduje nad smrtjo in
l ®brci so se šepetaje menili. V pogovor so posegli komu-j	in jih	jeli prepričevati, da bodo prelezli goro, čeprav
Je sami bali.	,	... t
i ,_ren je poklical predse Iskro, divjega lovca, in tdhotap->’ c*1 je že dostikrat ponoči lezel čez te gore. Dal mu aterijo in mu rekel:
1^'^riaj nas vodi! Sveti pa samo, kadar se bo izgubila Slabo gori in edina je v bataljonu.«
0na »e je razpotegnila čez planinsko goličavo in se ,qv.‘a v redkemu gozdu. Steza, shojena od živine, je bila 5 .a in napredovali so bolje kot v gozdu. Strah pred goro aJ6 s cikcakastim vzpenjanjem izgubljal. Za njimi so po-f	l2Sinjali strmi planinski pašniki. Drevje se je redčilo.
tevltn strel so zagledali razviharjene macesne in zaplate | bled skalami.
* x	trftiina	je rastla. Minevale so ure, pohod se je vlekel
J^0 noč v neskončnost... Ko so se prikrivili na pobočje 'okJ® gore, je videl vsak senco predhodnika pred seboj in )0]jVe gredi, ki so padale v temo prepadov. Počivali so vse Pogosto in vse dlje.
bUl? 801111 skalah je predhodnico zajel sunkovit vihar — J?, ria niso omahnili v prepad. Prevzela jih je trma, da ^ jubovali s stisnjenimi zobmi in lezli naprej. Kljub te-Pa se	je kar naprej trgala zveza, starešine so besno
j. vaii omagane in jih vlačili naprej. Kadar se je zabli-°< so videli kolono Sključenih postav, ki se je kot črna
kača plazila v skalnato skrivališče. Začelo je močneje deževati.
Mitraljezci so na vsakih nekaj metrov prelagali orožje z rame na ramo; bili so ožuljeni do krvi. Pomočnikom, ki so nosili munidjo, so se nategnile kite, čedalje več borcev, posebno starejših je omagovalo, ker so jih v nogah prijemali krči.
Pravijo, da ima gora dva obraza: svetlega in temnega. Temni obraz gore so spoznali to noč ob prvih resnih zaprekah.
Vodnik Iskra je obstal pred strmim gruščevjem, kjer se Je izgubila za stezo vsakršna sled. Kamniti plaz jo je odnesel in strmina pred njimi se je dvigala kot nebotičnik.
Za Iskro so obstali Vojko, Primož in Borut, ki so kot dobri hribolazci utirali bataljonu pot.
((Komandant, naprej!« so sporočili po zvezi.
«Kakšna orkamadoma pa je zdaj?« se je jezil Dren in odredil počitsk
Ana je samo legla in veke so se ji zatisnile. Nič ni čutila ostrega kamenja, ki se ji je zajedalo v telo. Pajk je prehlajeno zakašljal in se zleknil ves polomljen poleg nje.
«Daj jim hudiča, Dren, kam trapajo!« Je robantil Orlov. Oba sta na začelju kolone spravljala naprej onemogle.
Minilo je pol ure, preden je prilezel Dren do melišča pod steno, kjer so obstali.
«Zakaj ne greste naprej, prekleto!«
Prednji so opozorili, da se bo krušilo kamenje, ki bo padalo po tistih spodaj.
Dren je naročil, naj poležejo in si pokrijejo glave z nahrbtniki, vodnike pa je pognal naprej v jSIaz, da poiščejo stezo.
čeprav so lezli počasi in previdno, korak za korakom, se je sprožilo kamenje. Skale so grmele v temačna brezna in v velikih lokih odskakovale v globino; zahrumelo je po ostenju, kamni so topo udarjali v pečine jn se razbijali v drobce.
Spodaj so preklinjali in kričali. Vodniki so obstali. V vihamo noč je odmeval glas Orlova:
((Madona, kaj rušite skale?! Pobil vas bom, saboterji!«
Poleg njega je ječal ranjenec — kamen mu je presekal roko. Nad njim je bilo še več zadetih.
«Rekli smo, Dren, kaj bo.»
Spet je minilo mnogo časa, preden so umaknili kolono iz dosega smrtonosnega kamenja, šele potem so Vojko, Primož, Iskra in Borut po vseh štirih spet lezli naprej in tipaje iskali stezo.
Preden so prelezli melišče okruškov, so sprožili skalovje, ki se je potem razbijalo v prepadih.
Votlo je zabobnelo in strela je udarila nedaleč od njih v greben. Bilo je, ko da se podira gora. Nad glavami so zagledali črne skale, ki so jih zapirali previsi, zveriženi v pošastne maske.
Vojku je veleval nagon, naj spleza do njih: pod njimi je slutil prehod, ker so oni že daleč spredaj zaman iskali stezo in se znašli na robu prepadov.
Plezal je preudarno; skala je bila mokra, strma in krušljiva; v rokah in nogah so ga prijemali krči, nihal je, stiskal zobe, da ni omahnil. Globina je vabila. Spodaj sta bentila Dren in Orlov. Pri plezanju sta mu nagajala puška in nahrbtnik, najraje bi bil oboje odvrgel v globino. Roka se mu pe zagozdila med dva ostra kamna, z zadnjo močjo se je potegnil kvišku. Čutil je, 'kako so mu ostri robovi posneli kožo; premagal je bolečino in strah pred globinami. Prevesil je telo na položnejšo gred in izplezal. Po nekaj metrih je kriknil:
«Steza!»
«Pa ne v teh skalah!« je vpil Dren. «Ali Je nor?«
Kmalu je Vojko odkril, zakaj so zaman iskali. Plaz je bil zasul zadnji del zavoja; lezli so naprej, steza pa se je vila daleč zadaj, odzgoraj pripeljala pod skale in držala v kratkih ovinkih čez skalne prage na položnejše pobočje.
Vojko je ostal pod previsom, vodniki pa so se spustili nazaj k bataljonu. Z veliko mulo so ga pripeljali po str-
mem grebenu, kjer so lezli po vseh štirih, na stezo.
Potem je Vojko zaslišal vodo, ki je hrumela po bliž tokavi. Plezal je do nje. Napil se je in pregnal lz ust gn kobo. Prilezli so tudi vodniki in se odžejali.
((Prispeli smo do najtežavnejšega mesta,« Je oznanil kra pod strmimi skalami, skozi katere je bila speljana ste Zaskrbelo jih je, kaj bo z ljudmi. V teh gredeh jim treba pomagati, mitraljezcem ln vsem drugim, ki nosijo.
Medtem ko so vodniki tipaje plezali skozi težavni p hod, so spodaj pod njimi borci omagovali in padali. Ano varoval Pajk, oba sta bila na koncu z močmi.
Kdaj pa kdaj se je kdo zgrudil ln prosil: «Ne mo« več, tu me pustite...«
Takšne sta Orlov in Dren grabila za nahrbtnike, jih d gala s silo in psovkami:
((Naprej! Samo naprej!«
Na najtežavnejšem prehodu Je stal na skalnatem stol nad globokim prepadom Vojko in se drl na ves glas:
«Kje imate tisto prekleto vrv, da zavarujemo onemoi in tiste, ki nosijo?«
Nazadnje je vrv priromala do njih.
Borut in Iskra sta počasi lezla naprej v zadnje strmi pod sedlom, Vojko Primož in Dren so pomagali premagov skalnate prage mitraljezcem, onemoglim in močno otovoi nim.
Med zadnjimi v koloni je prilezel Matajur z mulo Rj ko. Dobil jo je ob Italijanski kapitulaciji na Dolenjske Našel jo je s&mo sredi gozda, otovorjeno s težkim mh metom. Od takrat sta bila neločljiva prijatelja. Bila je žuljena in lačna, pa Jo je pozdravil In nahranil.
Zdaj je mula nosila fižol in dva četna kotla. Na teži ndh mestih, kjer je zmanjkalo steze, Ji Je prigovarjal italijansko. Obljubljal ji Je naj slajše ga primorskega sena, lo koruze in ječmena, če bosta živa prešla to nesrečno go Žival se je žilavo poganjala za njim, kot bi ga razumela.
(Nadaljevanje slediJ
Uradniitvo
Podružnic*
Uprava
fRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/11 Telefon 95 823
Naročnin*
1'100 'ir ~ vna?:eL P°,le,na 6.100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvc 15.500 lir.	y SFRJ posa.
. t,6Iv'lka, 1’~ dinar- mesečna 14,- din. letna 140.— din, nl t,kof' ražun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Stran 6
Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2^! «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon **
Oglati	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, flnanl
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalje 200 lir. «Mali , 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaj® P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitk
2. septembra 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiske Zf1*
ULSTRU GROZI DRŽAVLJANSKA VOJNA
Vpetek zborovanje pripadnikov zlogiasne policije «B speciais»
Predstavnik bivših katoliških borcev je zagrozil z mobilizacijo vseh pripadnikov te organizacije, če bodo «B specials» posegli v borbo
BELFAST. 1. — Angleška vlada . lamenta in priprava mednarodne
.je danes dala svojo uradno verzijo e incidentu, ki se je pripetil prejšnjo nedeljo na meji med Ulstrom in Irsko republiko. V sporočilu obrambnega ministrstva britanska vlada trdi. da so neznanci streljali na angleške vojake, ko so bili ti še kakih sto metrov daleč od meje. Nekaj strelov pa .je tudi prišlo z ozemlja Irske republike.
Irski ministrski predsednik Jack Lynch je včeraj dejal, da ima dokaze, da so streljali na angleške vojake z ulstrskega ozemlja. Predstavnik britanskega zunanjega md nistrstva je izjavil, da je dobil angleški veleposlanik v Dublinu navodila, da predstavi irskim oblastem angleško verzijo o incidentu.
Tudi danes so eksplodirale v Belfastu številne bombe. Te so povzročile veliko materialno škodo, vendar ni bilo človeških žrtev. Nekateri civilisti so tudi lažje ranili dva angleška vojaka.
Predstavnik angleške vojske je povedal, da je tudi v ponedeljek neka angleška patrulja pomotoma prekoračila irsko mejo vendar ni prišlo do napada na vojake.
Izvedelo se je tudi. da se bodo pripadniki posebne policijske skupine «B specials» sestali v petek zvečer v nekem kraju, ki ie za sedai še tajen. Ta novica potrjuje trditve angleškega dnevnika »Eve-ning standard«, Id je včerai pisal, da se reorganizirajo pripadniki tega policijskega korpusa.
«B specials« so bili tajna policijska skupina, ki jo je vlada uporabljala. ko je prišlo do katoliških manifestacij. Vendar zaradi njihovega izredno surovega nastopanja do katoliške manjšine, posebno med manifestaci jami v avgustu leta 1969, je bila vlada prisiljena, da razpusti ta korpus. Predstavnik te organizacije je dejal, da se bodo pripadniki res sestali v petek, vendar nimajo namena, da bi organizirali protestantsko represivna vojsko.
Angleški dnevnik pa je včeraj trdil, da so po razpustitvi, «B specials* ohranili stike med seboj in s svojimi poveljniki ter so organizirali veliko streljalnih klubov. To jim je omogočilo, da so se stalno vadili z orožjem. Vedno po trditvah angleškega dnevnika, naj bi pripadniki te organizacije sedaj reorganizirali svoje vrste z namenom, da stre jo katoliško organizacijo IRA. če je
konference, ki naj bi dokončno rešila irsko vprašanje.
Opazovalci opozarjajo tudi na dejstvo, da je voditelj katoliških radikalcev odpotoval v ZDA skupaj s Paddyjem Kennedyjem, ki predstavlja laburistično opozicijo v Ulstru. Kennedy, ki je govoril v imenu celotne organizacije IRA, je dejal, da je katoliška vojska zelo močna in dobro oborožena. Po izjavah, ki sta jih dala katoliška predstavnika angleškemu dnevniku, sta odpotovala v ZDA, da bi zbrala med Irci, ki živijo v Ameriki denar in orožje za svojo organizacijo.
V zadnjem trenutku se je izvedelo, da bo irski ministrski predsednik Jack Lynch dopotoval v London v ponedeljek. Srečanje med Heathom in Lynchem je bilo v programu za 21. oktober, vendar zadnji dogodki v Ulstru so prisilili dr-
žavnika, da se srečata čimprej.
Miada irska parlamentarna predstavnica Bemardette Devlin, je danes izjavila, da je nadela svoji deklici ime Elisabetta. Poslanka ni hotela povedati, če bo vzgajala svojega otroka v katoliškem duhu, vendar je izrazila upanje, da njena hči ne bi imela več problema v izbiranju med katoliškimi in protestantskimi šolami.
Kolera na Švedskem
STOCKHOLM, 1. - Neko 56-letno Švedinjo, ki je potovala s skupino turistov v Alicante v Španiji ter se potem vrnila domov, so morali prepeljati takoj v bolnišnico v Helsingborgu v južni švedski. Zdravniki so ugotovili, da je bila ženska nosilka bakterij kolere.
POLICIJA MRZLIČNO IŠČE NOVE DOKAZE
Odvetnik Bingham obtožen umora
Oblasti trdijo, da je odvetnik vtihotapil samokres v San Ouentin ■ Rasna napetost v ZDA se stopnjuje
SAN QUENTIN. 1. - Okrajni državni pravnik Bruce Bales je vče raj obtožil mladega odvetnika Ste phena Bdnghama umora petih oseb. To je Bales Tahko storil, ker kalifornijski zakon istoveti zločin s sodelovanjem pri zločinu.
Stephen Bingham je zadnji obiskal v zaporu Georgeja Jacksor.a pred njegovim umorom. Policija trdi. da je odvetnik erinesel mlademu revolucionarju v zapor samokres. s katerim nai bi nato Jackson poskušal pobegniti. Kot dokaz Bales navaja Bighamovo prošnjo za dovoljenje, da nese s seboj v zapor magnetofon. Policija trdi, da je odvetnik prav s tem magnetofonom vtihotapil orožje v zapor.
Odvetnik je odšel ob 14.30, Jackson pa se je odpravil nazaj v posebni izolacijski oddelek, kjer je bdi zaprt. Neki paznik naj bi opazil, da je imel revolucionar nenavadno pričesko in ga je začel zato pregledovati. Po verziji, ki jo je
niiiiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimniniiiiiiiiiiiiiiuinmiimmnmimum,!,,,,,
PREISKAVO JE PREVZEL DR. DESP1N0SA
Obdukcija Pinellijevega trupla bo verjetno pripomogla k resnici
dal danes Bales. naj bi Jackson odvrgel lasuljo in potegnil izpod-nje samokres in začel s svojim dramatičnim poskusom pobega.
Značilno je, da kalifornijska policija «odkriva» vedno nove dokaze o Jacksonovi krivdi in uradna verzija se vedno bolj izpopolnjuje. Vendar dokazi, ki jih ie zbrala po-licija^ so vsi taki, da jim parne ten človek res težko verjame. Iz dneva v dan postaja vedno boli o-čitno, da so pazniki zapora v San (Juentinu umorili Georgeja Jacksona. ker je postajal prenevaren.
Mati mladega odvetnika Stephena Binghama je danes izjavila, da je njen sin popolnoma nedolžen. Po mnenju gospe Bingham. so mladega odvetnika zelo verjetno ugrabili.
Nekaj dni pred začetkom šolskega leta se v ZDA, posebno na jugu države, stopnjuje rasistična gonja proti temnopoltemu prebivalstvu. Zvezna vlada je namreč letos odobrila zakon o rasni integraciji v šolah, vendar mnoge države so se uprle tei odločitvi. Ta upor pa še stopnjuje napetost, ki je bila že prisotna v gonji, ki jo začela vlada proti vsem naprednim organizacijam temnopoltega prebival sfcva.
ZA UVELJAVITEV NARODNIH PRAVIC
Od Št. Primoža do Globasnice nastopi koroških Slovencev f
Šimov govor v Globasnici ni prepričal slovensko mladino
D’Espinosa bo začel zasliševati osumljence, nato pa bo sklepal o formalni obtožbi in možni obdukciji trupla anarhista
MILAN, 1.
Preiskava proti dve- poštevamo, da je pred časom dr.
ma policijskima funkcionarjema, ki sta osumljena krivde za smrt anarhista Pina Pinellija, ki je strmoglavil s četrtega nadstropja milanske kvesture med zasliševanjem, prehaja v formalno fazo. Vesti o aferi, ki ji z radovednostjo in o gorčenostjo sledi pravice žejno javno mnenje v Italiji, prejemamo seveda v okrnjeni in strogo formalni obliki, čeprav je razvoj «primera Calabresi« skrajno zanimiv in pomemben.
Včeraj je na svoje delovno mesto prišel dr. Luigi Bianchi d’Espi-nosa, državni pravdnik, ki je že znan iz zanimivih procesov, v ka terih je dokazal še precejšnjo ši-rokost pogledov in občutljivost za dogajanje in premike v družbi.
_______	_________ __________ v
ta hipoteza “pravilna" grozi Ulstru| Bianchi d’Espinosa, na primer, je prava državljanska vojna. To je po-'*'"111 r'rnnaa" r>rr,H 'k”™™ Himlmv.
trdil danes tudi predstavnik zveze bivših katoliških borcev, ki je zagrozil z mobilizacijo vseh pripadnikov, če bo prišlo do posega bivših policistov. Predstavnik je tudi dejal, da bodo bivši katoliški borci organizirali obrambo vseh svojih mestnih četrti, ni pa povedal če bodo prešli tudi v napad.
Po izjavah, ki jih je dal danes Joe Cahill angleškemu dnevniku »E-vening standard«, naj bi bil namen organizacije IRA likvidacija največjega možnega števila angleških vojakov v Ulstru. Cahill, ki vodi najbolj radikalno strujo »provizionals« katoliške organizacije, je poudaril, da je ta poseg potreben za obrambo katoliške manjšine pred nasiljem angleške vojske in pred potestanti.
Cahill je dal te izjave v Dublinu, ko se je odpravljal na pot v ZDA. V svojih izjavah je tudi poudaril, da je politični cilj njegove organizacije odprava belfaškega par-
sledil procesu proti skupini dijakov, ki so v nekem milanskem liceju izdajali časoois »La zanzara« in zahteval zanje oprostitev.
Ko se je vrnil na svoje delovno mesto je njegov namestnik, dr. Gre sti, odšel na dopust za 40 dni. D’E-spinosa bo zato osebno sledil preiskavi v zvezi s Pinellijevo tragično smrtjo. Izdal je tiskovno sporočilo, v katerem sporoča, da bo že te dni začel z zasliševanjem o-suml jenih (Calabresija in Allegre) in nekaterih prič, nato pa se bo moral odločiti o formalni obtožbi in ponovni obdukciji Pinellijevega trupla.
Strogo uradno sporočilo povzroča v pazljivem bralcu nemir in upanje. »Formalizacija obtožbe« pomeni, da sodi d’Espinosa, da bo mogoče v tem času imel dovolj elementov za obtožbo. Lahko pa se zgodi, da bo obtožbo spremenil, kot zahteva Pi-
nelMjeva vdova, v «nameren umor«, a je malo verjetno, posebno če u-
Caizzi (preiskovalni sodnik) ugotovil, da je za Pinellija bila smrt »slučaj« in «nezgoda», kar je pri padcu z okna povsem razumljivo in tudi ne. Na vprašanje, če je šlo za »umor« ali »samomor« Caizzi ni od govoril. Dvom je torej ostal, čeprav je nato sklenil (medtem, ko so v Italiji časnikarji stavkali) arhiviranje postopka.
Odvetniki Pinellijeve vdove so se tudi bali, da bi preiskavo dodelili dr. Amatiju, znanemu milanskemu sodniku, ki je že večkrat preganjal anarhiste (za atentate proti milanskemu velesejmu in na vlake) na osnovi pričevanj dr. Calabresi ja in nore profesorice Zuble-me. Vsi so bili pozneje oproščeni glavnih točk obtožnice. Upravičena je bila torej bojazen, da bi sodni postopek ne bil povsem objektiven Upoštevati je treba namreč, da je sam Valpreda prispel v Milan prav v dneh, ko je eksplodirala bomba v kmečki banki zato, ker ga je poklical prav dr. Amati. Aretirali so ga, ko je odhajal iz njegovega u-rada.
Druga važna točka v izjavi d’Espi-nose pa je vest, da bo ugibal in odločal o možni obdukciji anarhista Pinellija. To bi namreč presekalo vse poskuse odvetnikov dr. Calabresija, ki so z oporekanjem in zamenjavo sodnika Biottija (ta je predsedoval procesu »Calabresi — Lotta continua« v zvezi z obtožbami tega časopisa, ki so enake tistim Pinellijeve vdove) dosegli to, da je bila obdukcija odložena za neodločen čas.
Obdukcija pa mora povedati resnico, neglede na reakcije zainteresiranih, ki so — kot trdi načelo — »vsi enaki pred zakonom«, tudi če so funkcionarji političnega oddelka
•lllllimillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlllllllllllllllllllllllllllllMlllllimillUIIIIIimillllllllllllUllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIII
PO DRŽAVNEM UDARU V BOLIVIJI
največje italijanske kvesture.
Če bo negativna, bo sodišče lahko izreklo z lahkim srcem razsodbo, da je Pinelli zares skočil sam z okna, kljub očitni nedolžnosti, v trenutku zmedenosti. Seveda bi tudi v tem primeru morali Calabresiju in Allegri očitati to, da niso samomora preprečili, kot je bila njihova dolžnost. Posebno še zato, ker je bil Pinelli nezakonito pridržan v kvesturi, Allegra bi pa moral vsekakor odgovarjati za ta prekršek. V nasprotnem primeru pa mora obdukcija povedati, če je Pinelli zares prejel udarec s tehniko karate, kot je zapisal socialistični dnevnik «Avanti!» in strmoglavil z okna v nezavesti, kot zatrjuje časnikar, ki je sedel na dvorišču kvesture. Ta trdi namreč, da je Pinelli padel brez krika, drsel ob zidu in udaril ob tla «kot kos lesa«. Tako pa ne padajo samomorilci.
Inž. Mikuž razstavlja
(Nadaljevanje s 4. strani)
Soči sta si v tem v najbližjem umetniškem sorodstvu. Prvi je s pesmijo Kmečki hiši postavil trajen spomenik kmečkemu domu, drugi pa mu s svojimi slikami postavlja prav tak spomenik.
Obiskovalcu razstave se oči u-ptavljajo tudi na 11 motivih naše Soče. Ko ogleduje te motive, nehote prisluhne in pričakuje, da bo s slik zaslišal tisto značilno žuborenje valov Soče, ko se le-ti poganjajo čez skale in kamenje in hitijo v dolino proti Kobaridu, Tolminu in dalje proti Gorici. V spominu se mu oglašajo Gregorčičevi verzi: *Tvoj tek je živ in je lehak — kot hod deklet s planine — in jasna si kot gorski zrak — in glasna si kot spev krepak...* Obiskovalcu razstave se zdi, da vidi umetnika na bregu Soče, kako doživlja njeno »življenje« in ga s čopičem in barvami prenaša na platno, da bi še drugim prikazal lepoto njegove in naše Soče.
Potem ko obiskovalec nerad zapusti te slike in se razgleduje po drugih motivih, se ustavi pod sliko, ki jo je umetnik naslovil: Lokovške lašte. Naj povemo, da so lašte iz kamenja zloženi zidovi, ki preprezajo senožeti in pašnike v Lokovcih in na Krasu. Ta slika predstavlja trdo življenje Lokov-cev, ki na tisti kamniti zemlji z znojem, žulji in s skrbjo izsilijo skromne pridelke za svoje preživljanje. Umetnik — amater je to razumel in občutil, zato je z veliko prizadetostjo prenesel to življenje na platno.
Še druge razstavljene slike so motivi z gora, očnice, ali planike, Krn, tihožitja, sončnice v vsem svojem cvetnem sijaju in dva motiva rojstnega Mosta na Soči: *Pravljica» iz leta 1900 in Mila* v letu 1971. V prvi je prikazan trg Mosta na Soči iz leta 1900, kjer je na sredi kamnito korito s konjem, ki pije, na drugi strani pa perica s škafom perila, v drugi pa trg danes, kjer so na mestu korita natlačeni avtomobili vseh znamk, bencinska črpalka in modernizirane hiše. Zdi se, da je v ti dve sliki vnesel kanček ironije.
še tole: umetnik — amater m mah osvoji gledalca s tistimi naravnimi barvami in motivi, ki jih jemlje na ožjem Tolminskem. Motiva: Soča pri Kobaridu in Pesem Soče spremljata obiskovalca še potem, ko ga na trgu pred hotelom Km zajame vrvenje vsakdanjega motoriziranega življenja.
Razstava bo odprta do 5. t.m.
A. PAGON - OGARKV
Posebno na zapadni obali je represija, ki je pred nekaj dnevi povzročila smrt Georgeja Jacksona, zelo ostra. Povod za nove ukrepe proti Afroameričanom je bil čuden in zapleten napad na policijsko postajo. V tem napadu je izgubil življenje policijski narednik John roung. Oblasti trdijo, da so ta napad izvedle revolucionarne organizacije temnopoltega prebivalstva, in so napovedale nove aretacije v črnskih četrtih. Po mnenju policije je treba namreč izključiti vsako drugo hipotezo o napadu. Danes ie sicer neka organizacijo, ki se je poimenovala «črnska osvobodilna vojska«, sporočila nekemu ameriškemu časopisu, da ie ona izvedla atentat, kot represalijo za umor Georgeja Jacksona. Podpisala se ie celo kot jurišna skupina George Jackson.
Ta izjava potrjuje vse domneve policije in je prišla ob najbolj primernem času. kar ie vsekakor zelo sumljivo.
V zadnjih tednih se je boj koroških Slovencev za narodne pravice zelo razvnel, kar je imelo za posledico tudi prebujanje narodne zavesti pri gradiščanskih Hrvatih. O raznih dogodkih v tej zvezi smo obširno poročali v našem listu. Danes priobčujemo še sestavek, ki zadeva veliko zborovanje Zveze slovenskih izseljencev v Št. Primožu ob Zablatniškem jezeru ter dogodke ob proslavi gasilcev v Globasnici, kjer je govoril deželni glavar Sima in kjer so slovenski mladi oporečniki nekaj ur pozneje sneli z drogov avstrijske in koroške deželne zastave.
CELOVEC, 1. — V podjunski vasici Št. Primož na Zablatniškem jezeru je Zveza slovenskih izseljencev imela v nedeljo popoldne redni občni zbor. V to organizacijo zamejskih Slovencev na Koroškem so včlanjeni izgnanci iz 300 narodnozavednih slovenskih družin, katere so nacisti med politično čistko v letih 1942 43 pognali z njihovih domačij v taborišča na Nemškem in Poljskem.
Letos je organizacija slavila srebrni jubilej in dolgoletni predsednik Lovro Kramer ie poleg 200 drugih članov pozdravil tudi slovenskega poslanca v koroškem deželnem zboru Hanzija Ogrisa ter predsednika Zveze slovenskih organiza-
cij Zvvittra.
V uvodni besedi je tajnik Rado Janežič orisal prehojeno pot organizacije ter njeno vlogo za utrditev narodne zavesti Slovencev na Koroškem. Med drugim je opozoril na raznarodovalno vlogo koroškega «Heimatddensta.» Sicer pod imenom »Heimatbunda« je ta po priznanjih nacističnih veljakov odigrala odločilno vlogo tudi pri množičnem izseljevanju slovenskih družin. »Skrbeti moramo zato, da bo mladina spoznala to preteklost in si na osnovi izkušenj iz sedanjosti utrla pot v jutrišnji dan« je med drugim dejal Rado Janežič. Osrednji govor
je imel predsednik zveze sl organizacij dr. Franci .-A «Država bo morala čim prti jL," k stvarnemu reševanju odprtih nL šanj. Pravice, ki jih ter.jarn^ n jasno zapisane v 7. členu a” ske državne nogodbe, v ustav ^ v Saintgermainski pogodbi*.^
jal govornik. Predsednik Zvwe ^ venskih organizacij ie nouda®:* se ni čuditi, da bi Slovenci PjJjjJ
iiiiiiiiiiiiimiMiiiiiimiiiimiMiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii
V VELEBITSKI GORSKI VERIGI
Dvoboj med človekom in razjarjenim medvedom
Po dvajsetih minutah spopada je zverina zginila brez sledu
5 mrtvih pri trčenju dveh avtov
VERCELLI, 1. — Pet oseb je izgubilo življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila nedaleč od Verceilija.
Po prvih ugotovitvah preiskave je prišlo do nesreče, ker avto vrste peugeot, na katerem sta potovala zakonca Sacco in njuna dva sinova, ni spoštoval znaka »stop« in je kar zavozil na državno cesto. V tistem trenutku je privozil mercedes, katerega je upravljal Pietro Musa. Trčenje je bilo neizogibno. Tri osebe so bile pri priči mrtve, drugi dve pa sta umrli po prevozu v bolnišnico.
GOSPIC, 31. — V Velebitskem gorovju se je človek srečal z ogromnim medvedom, ki je tehtal prav gotovo več kot 200 kg. Nenavadno srečanje med gozdnim delavcem Martinom Čačičem iz Velike Plane nad lisko vasjo Pazarište, se je pripetilo, ko se je moški vračal z delovnega mesta domov. Razjarjeni in tudi iz-nenadeni medved je napadel človeka ter se z njim boril kakih 20 minut. Čačič je dobil precej hude poškodbe.
Gozdni delavec se je vračal domov z delovnega mesta, ko je v nekem tesnem klancu nenadoma srečal medveda. Zverina ga je napadla in Čačiču ni preostalo drugega, kot da se je branil golorok. Boj je trajal prav gotovo 20 minut. Medved je večkrat vrgel moškega na tla, ga ogrizel, mu raztrgal obleko in čevlje ter ga večkrat hudo udaril. Čačič je skušal po vleči iz nahrbtnika nož, kar pa se mu ni posrečilo.
Po dolgem boju je medved nenadoma zbežal. Kaj ga je napotilo na beg, si Čačič ne more pojasniti. Gotovo ,ie le, da je nesrežnež obležal na tleh, krvaveč iz številnih ran. Nekoliko pozneje so ga našli pastirji iz Plane, ki so poskrbeli za niegov prevoz v medicinski center v Gospi ču. Kljub hudim poškodbam čačiče-vo življenje ni v nevarnosti.
Po pripovedovanju moškega ga je razjarjeni medved napadal pretežno po delih telesa okoli trebuha. Odgrizni mu je celo pas zapestne ure.
Domnevajo, da gre za zelo Krvoločno velebitsko zverino, ki je že povzročila veliko škode zaradi klanja ovc.
Svetovni svet za mir obsoja dogodke v Pakistanu
ko že desetletja zaman potrpf2^ čakajo, v zadnjem času sanU_ ^
"V>
jili svoje pravice, pri četrti/ dvojezični napisi na dvojez®^
ozemlju Koroške pač niso edin® jj izpolnjena zahteva. »So pa “ u
žični napisi preizkusni kafflrttoji dejal predsednik, »če je naposled in po tolikem času >
iti r
dar pripravi iena javno prizna,' stoj in pravice slovenske man.K^
'n“ -s«1
ma"-« Pred 30 leti so natanko kje so slovenske družine.. ko a* ^ množično izseljevali z njiho*®*, mačij. Dr. Zwitter je dalje ril na pomanjkljivosti, ko na.®j I? v celovškem muzeju ni mogoč® y slediti dokumentov, iz katerih lo razvidno, da so Slovenc* htono naseljeni prebivalci K0®/ Ker so za september nappva”Jj vnovična pogajanja političnih P (f
stavnikov koroških Slovencev,2
M
strijskim kanclerjem dr. Kr®-- (j se je dr. Zvvitter zavzel tu®J,
it*'’
večjo enotnost pri skupnih za® Slovencev.
V okvir nedeljskih slovesno®^ da •
dogodkov v Globasnici spa®LJj, vor deželnega poglavarja
vor deželnega poglavarja ki je obravnaval vprašanje ■ Fj, tike do slovenske narodne ® ■*
šine na Koroškem. Sima je ^
drugim izjavil: «Jaz sem rt /
bom
ipsti
zavzemal ter se zavzemal za vzdušje stop® skupnem življenju Korošcev jezikov, pa naj obe ekstrei®5 jjj stranki to zlobno komentirata- g raviti 2 -
se ne bomo pustili spr
poti... Naša politika zasleduj ^ cilj, to je zbrisati preteklo®
KALKUTA, 1. — Delegacija svetovnega sveta za mir, katerega člani so med drugimi italijanska poslanca Antonello Trambadori (KPI), Carlo Mussa Ivaldi (PSI), neki Američan in en Libanonec, je izjavila, da so pakistanske oblasti zagrešile najstrašnejše grozovitosti v Vzhodni Bengaliji. Omenjeni člani komisije so obiskali begunska taborišča v indijskih državah Tri-pure in Asama. Člani delegacije so pristavili, da je za ureditev normalnega političnega življenja v Vzhodnem Pakistanu potrebno, da oblasti takoj izpustijo na svobodo poglavarja zveze «Awami« Mud-žibura Rahmrna. Iz dobro obvešče-nin krogov v Novem Delhiju se je zvedelo še, da bo Indija postavila vprašanje rodomor^ v Vzhodnem Pakistanu na dnevni red medparlamentarne konference, ki se bo začela jutri v Parizu.
Sporočajo nadalje, da je Indija prijavila mednarodnemu sodišču v Haagu zadevo preusmeritve letala do katere je prišlo v januarju letos na pobudo »borcev za svobodo«
1,1.........................................................Umil..........................................................
ČETRTEK, 2. SEPTEMBRA 1971
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 12.20 Otrok v prvih letih svojega razvoja; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Romantične simfonije; 19.10 V. Beličič: Po visoki ravnici; 19.20 Zbrali smo za vas; 19.40 Komorna vokalna skupina Deller-Consor; 20.00 Šport; 20.30 Radijska igra; 21.45 Skladbe 'avnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 Čajkovski: Evgenij Onjegin.
koper
7.00, 8.00, 12.30,	14.00,	15.30,
20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja £*as-ba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Počitniška oddaja; 14.15 Glasbena oddaja;
14.30	Sound včeraj in jutri; 15.00 Igrajo Madrid festival; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL;
16.30	Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Glasbeni vrtiljak; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Poslušajmo jih skupaj; 19.00 Odlomki iz oper; 19.45 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.20 Romantični motivi; 23.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje baritonist Dietrich Fischer-Dieskau; 12.10 Plošča za poletje; 13.15 Spored s P. De Fi-lippom; 14.10 in 15.30 Italijanski zibaldone; 15.10 A. Dumas: Črni tulipan; 15.45 Radijska igra; 16.00 Mikrofon za počitnice; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 18.00 Odlomki iz oper; 19.30
TV glasba; 20.20 Spored z Milly; 20.45 Orkestri; 21.00 Pojeta Milva in Fred Bongusto; 21.30 Glasbena oddaja; 22.00 Dvajseto stoletje; 22.15 Koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Otto piste;
12.30	Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.30 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 15.40 Tečaj angleščine; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče; 18.50 Pripovedke za odrasle; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 Superso-nic: 21.00 Italijanske pripovedke;
21.30	Nove plošče; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 12.10 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Koncert violinista Christiana Ferrasa; 16.15 Italijanska sodobna glasba; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Spored z Nun-ziom Rotondom; 18.05 Lahka glasba; 18.45 Radijska igra; 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 21.30 Opera.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.40 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Scenska glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Haydnovi kvarteti; 13.25 Mali dimnikar; 14.10 Avantgarda; 15.30 Lahka glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Igrajo veliki zabavni orkestri; 10.45 Pesen iz mla-
dih grl; 11.15 Pri vas doma;
13.10	G. Bizet; Odlomek iz opere »Carmen«; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 čez polja in potoke; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Od melodije do melodije; 15.55 Pet minut za EP; 16.30 Glasbeni in-termezzo; 16.40 Ljudske pesmi iz Nove škotske; 17.00 »Vrtiljak«; 17.40 Z orkestrom Antony Wood;
18.10	Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 19.30 Operetne uverture Franza Suppeja; 19.45 Naš podlistek; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.25 Pet minut za EP; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Vabimo vas na bralno vajo; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Med novimi posnetki Slovenske filharmonije; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 00.40 Jugoslovanski pevci zabavne glas-toc.
ITAL. TELEVIZIJA
15.30 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 18.15 TV za otroke; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba; 22.00 Na sceni življenja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Igre brez meja; 22.30 »Candid camera«.
JUG. TELEVIZIJA
postaviti dokončno mejo s ^ ^ teklostjo«.	t j,
!^8
Potem ko je omenil, da
neka občinska skupina -	. ^
niče pismeno sporočila, da ^ bo udeležila slovesnosti, 3e. _ je izjavil; «V odprtem življenjvr mokracije pride vedno do tij. Rešitev vsakršnega pa je mogoče doseči ne 2 nostjo, temveč le s stalo*®1 > logom.« Deželni glavar j® stavil: «Samo dobro in P™, p sko sosedstvo s Slovenci S..\A rošcem, služi vsem preblV® i dežele. Mi ne bomo pustiti' kdorkoli oškodoval to d°h • M sedstvo,« je poudaril dežel®
var'	<e	*
Na koncu svojega govora i
želni glavar omenil, da J® ^ svečanost v Globasnici nud*Ia primer mirnega sožitja med f narodnostima: pesmi, ki s?vet; zbori peli v nemščini in v sl A ščini, kakor tudi pozdrav*** v obeh jezikih so jasen P za obstoj obeh jezikov **a škem.	,,f
Na koncu je Sima pozval rodnostni skupini, naj še sodelujeta v duhu strpnost* _ gi?
Zdi se, da Šimov govor Af basnici ni naletel na odo®8/ nekaterih krogov slovenske sti na Koroškem, saj so / kot smo že poročali, isto nrt^ $
10.35 TV v šoli; 15.45 TV v šoli •- ponovitev; 19.20 Obzornik; 19.35 Družina — poljudno-znanstveni film; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 TV dnevnik; 21.35 XXI. stoletje; 22.25 Maupassantove novele; 22.50 Vir-tuosi da camera; 23.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.30 Dokumentarec; 21.00 Dnevnik; 21.10 Igre brez meja.
ouiu te poiucau,	• m ■
z drogov avstrijske in kor®®"/ stave. To da slutiti, da ^
oblasti niso še prepričale koroških Slovencev, da bodo bam sledila dejanja.
Očarljivo dekle predstav'^
kopalke v obliki kra’
Pošto*
c]
E
h
k.
i, »i
*k«n
S
r* Pr
°r|l
h i,
i
Sh
£
Ja
%
Srn
H,
-
Sle,
!^0v
s;
s«
V E'

K
*ao;

s*
Sim
S.
Su
°6isk
C' s*
drž
s
2S«
Se

s
s:
s*
5S
%

K
S
"9, 1 Potr to4ne
Sl
v

'Ul
;!l il

1 <*
si;
ski
z
s,1
le
izr.

S?
jh‘»
Sk
m
C*'
fr
Sti

,S
Sk;
A i
V
&

S
Se
o

Sl
fr
Iv