222 SlovenSki čebelar 6/2016 letnik CXviii DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v juniju Junij je za čebelarje vrhunec sezone. Ta mesec bomo pridelali največji del našega letošnjega pridel- ka – če bo narava radodarna, ga bo več, drugače pa manj. Vsako leto je vreme bolj nepredvidljivo, tako da do zadnjega ne vemo, kaj nas posamezen mesec čaka. Junija so temperature navadno že poletne, no- či so tople, čebelarji pa polni upanja čakamo lipovo in kostanjevo pašo, pa tudi pašo na hoji, ki se zadnja leta pojavlja precej prej kot po navadi. Ta mesec so naša opravila po večini še vedno usmerjena v prido- bivanje medu, narejanje narejencev, vzrejo matic ter v skrb za močne in vitalne družine. Povsod po Slo- veniji so čebelje družine ta mesec dosegle vrhunec svojega razvoja, zato je naša poglavitna skrb še ve- dno preprečevanje rojenja. Sam v prvi polovici juni- ja čebele še vedno pregledujem na vsakih 8–9 dni, postopki pa so podobni kot maja. Ker čebele preva- žam, je moja največja skrb, da jih čim dlje ohranjam na vrhuncu razvoja in jim seveda preprečim rojenje. V drugi polovici junija oz. med lipovo in kostanjevo pašo jih pregledam le enkrat. Delo pri čebelah: zaviranje rojilnega razpoloženja in narejanje ometencev Po navadi v začetku tega meseca iztočim akaci- jev med in sočasno izjemno močnim družinam od- vzamem del ometenih čebel. Iz teh čebel oblikujem ometence ali tako imenovane umetne roje. Če je bi- la bera dobra, je torej ob točenju akacijevega medu medišče polno. Ko ometem več kot polovico medi- šča, torej sedem satov, čebele z njih znova vsujem v panj, ometene čebele iz preostalih treh ali štirih sa- tov pa pustim v ometalniku. Potem se lotim naslednje močne družine ter 3–4 sate čebel spet ometem k tem, ki so že v ometalniku. Preostale čebele iz dru- ge družine vrnem v njihov panj. Po ometanju dveh družin pridobim za približno osem satov ometenih čebel. Pretresem jih v zamrežene zaboje, ki jih upo- rabljam za umetne roje. Na ta način osnovnih gospo- darskih družin ne oslabim preveč, temveč le toliko, da zavrem njihov rojilni nagon. Ker teh čebel niko- li nisem tehtal, ne morem napisati, koliko tehta moj umetni roj. Zame je pomembno, da je 9-satni panj polovičar, ki ga uporabljam za te družine, ob naselitvi skoraj poln oz. da potem zaseda sedem ulic, kolikor je dovolj, da se do jeseni razvije zelo močna druži- na, ki najuspešnejše prezimi. Ometenim čebelam zvečer dodam sprašeno matico v kletki ter jo takoj odprem, da jo delavke lahko nemudoma začnejo re- ševati. Tako oblikovane ometence dam za dva dni v klet. Seveda jim v zaboje dodam tudi hrano, po nava- di kos pogače ali sladkorno raztopino. Čez dva dni, ko je matica osvobojena iz kletke in so čebele zdru- žene v celoto, jih pretresem na satnice v panju ter jim dodam kak meden sat iz zaloge. Takoj jim dodam tu- di polno kantico sladkorne raztopine, poleg tega pa v družinici z enim od registriranih sredstev zatiram va- roje. Tak ometenec se zelo dobro razvija, zato te dru- žine prihodnjo sezono najraje uporabim za menjavo ali okrepitev gospodarskih družin. Izrojenci Družin, ki so izrojile ta mesec, ne krepim več, tem- več jih še dodatno oslabim, tako da jim odvzamem ve- čino zalege, s katero naredim nove narejence. Pustim jim le po dva sata zalege, in če najdem mlado mati- co, ki se je izlegla, jim pustim tudi to. Takega izrojen- ca se namreč ne splača več krepiti, kajti preden bo v njem dovolj pašnih čebel, bodo najpomembnejše paše po večini že minile. Takšne narejence z zalego naredim na enak način, kot sem to opisal v majski šte- vilki Slovenskega čebelarja. Z močno rezervno druži- no okrepim samo izrojence na prevoznih enotah, če načrtujem poznejši prevoz na hojevo pašo. Obdobje najpomembnejših paš Najpomembnejše paše, ki jih čebelarji pričakuje- mo ta mesec, so gozdna paša na smreki v višjih le- Jure Justinek – Zgornja Ložnica, jure.justinek@czs.si Zamrežen zaboj za izdelavo ometenca Fo to : F ra nc P od riž ni k 223SlovenSki čebelar 6/2016 letnik CXviii DELO ČEBELARJA gah, lipova in kostanjeva paša ter konec meseca tudi že hojeva paša. Sam čebelarim na območju, kjer sta najpomembnejši paši kostanj in smreka, na hojo pa jih potem prepeljem tja, kjer se ta paša pač pojavi. Goz- dne paše so na splošno zelo nepredvidljive. Smreka lahko obilno medi, za letos pa celo kaže, da bo me- dila najbolje v zadnjih štirih letih. Kaparjev nista uni- čila pozeba in sneg, ki sta konec aprila veliko škode povzročila sadjarjem in vinogradnikom. Dobre dono- se na smreki ta mesec pričakujemo na nadmorskih višinah od več kot 700 metrov do zgornje drevesne meje. Mano najpogosteje izločajo mali smrekov kapar in različne vrste uši. Lipa in kostanj začenjata cveteti od 15.–20. junija. Idealno je, če je vreme v teh dneh toplo in soparno z razmeroma visokimi temperatura- mi, a brez pogostih ploh in neviht, saj te zaradi velike občutljivosti cvetja zelo hitro uničijo pašo. Ko ga ne- kajkrat opere dež, cvetje porjavi in odpade in medenja je konec. Priporočam pa, da pašo na kostanju izrabi vsak, ki ima to možnost, saj čebele na njem naberejo zelo velike količine cvetnega prahu, ki ga potrebuje- jo pozneje poleti, še posebej če se pojavi suša. Ko- nec meseca lahko pričakujemo med vsemi pašami najbolj nepredvidljivo, to je pašo na jelki ali hoji. Da lažje ugotovimo, ali bo medila, moramo spremljati ra- zvoj zelenih hojevih ušic, ki povzročajo medenje na tej drevesni vrsti. Če se njihovo število povečuje, potem obstaja možnost za medenje, če pa se zmanjšuje, medenja zagotovo ni pričakovati. Razvoj spremljamo s štetjem ušic po otresanju hojevih vej. Oskrba gospodarskih družin Naša naloga je torej, da čebele vse do konca naj- pomembnejših paš ohranjamo na najvišji možni toč- ki razvoja. V obdobju lipove in kostanjeve paše dam družinam v graditev še zadnje 2–3 satnice, in to kar v plodišče. V eni sezoni tako v plodišču gotovo zame- njam skoraj polovico satja. Če družine še vedno silijo v roj, jim odvzamem tudi kak sat pokrite zalege. Si- cer pa ta mesec gospodarske družine oskrbujem na dva načina. Tiste v stacionarnih čebelnjakih oskrbim drugače kot tiste, ki jih nameravam prepeljati na po- zne paše. Za čebele v stalnih čebelnjakih je, kot sem omenil, najpomembnejša paša na kostanju, saj po- zneje ni več česa pričakovati. Neposredno pred pa- šo iz skoraj vseh panjev odvzamem matice skupaj s satom pokrite zalege, zlasti tiste, ki so stare več kot leto dni. Z njimi in zalego oblikujem narejence, in si- cer tako, da v enega narejenca dam po tri sate za- lege s tremi maticami iz treh panjev. Čebele si pač same izberejo eno, preostali dve pa odstranijo. Tako so gospodarske družine v obdobju kostanjeve pa- še brezmatične. Čez približno osem dni vse družine pregledam in potrgam vse zasilne matičnike ter jim vcepim zrele matičnike. S tem po mojem prepričanju veliko pridobim. Ker med pašo v panjih ni mlade za- lege, se namreč čebele usmerijo v pašo in nabere- jo veliko več. Družine pomladim z mladimi maticami, tako da so po točenju oz. neposredno pred začet- kom zaleganja teh matic, brez pokrite zalege. Tedaj v družinah zatiram varoje. Ker so vse na čebelah, jih večino tudi uničim. Natančno pa moram preraču- nati, kdaj moram stare matice odvzeti in kdaj bodo mlade začele zalegati, kajti le tako vem, kdaj lahko iztočim med in kdaj bom še pred pojavom pokrite zalege mlade matice zatiral varoje. Dobra časovna uskladitev je prav tako pomembna tudi zato, ker se po kostanjevi paši občutno poveča možnost pojava ropa, zlasti pri brezmatičnih družinah. Posledica tak- šne oskrbe so pomlajene družine, ki jim je kljub te- mu uspelo maksimalno izrabiti glavno pašo in so po večini brez varoj. Res pa je, da družina po tem pose- gu številčno oslabi, vendar to ni problem, saj je po- slej paš tako ali tako ni več, zato polnih panjev čebel ne potrebujem več. Družine, ki jih nameravam prepeljati na pozne paše, pa še naprej oskrbujem tako, da ima matica stalno dovolj prostora za zaleganje. Ne odvzemam Kaparji so preživeli sneg in pozebo, obetajo se dobri donosi na smreki. Namensko brezmatičnim družinam vcepim zrele matičnike. Fo to : M B Fo to : I nt er ne t