Razne vesli. 159
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. nuja 1914.
-- (Osebne vesti.) Podeljen je dvornemu svetniliu vrhovnega in ka-sacijsl<ega sodišča dr. Ignaciju Pevtzu naslov senatnega predsed-nii<a o priliki umirovljenja, podpredsedniku višjega deželnega sodišča v Trstu Simonu Letichu pa vitežki križec Leopoldovega reda. — Imenovani so: avskultanta Senen Mogorovič in dr. Guidon Battigi za sodnika, prvi v Buzetu, drugi v Tržiču; pravni praktikant Anton Ma-tašič za avskultanta v okrožju višjega dež. sodišča v Trstu; praktikantje deželne vlade Franc Premrau pl. Premerstein, dr. Fran Hubad in dr. Viktor Schiffer za dežel novladne koncipiste. Otvoril je odvetniško pisarno v Kranju višji dež. sodni svetnik v. p. Anton Leveč. Umrl je odvetnik dr. Dermota v Gorici.
- (Šcstdesetletnica Franca Klelna.) Klein, veliki mojster pravne vede in stvaritelj novega civilnopravdnega reda je praznoval dne 24. p. m. šcst-desctletnico svojega rojstva. Tem povodom na Dunaju prirejeno slavlje bilo je nad vse veličastno. Dr. Ernst baron Plener je Izročil slavljencu od dvornega svetnika Lamascha sestavljeno adreso, portretno plaketo in pa slavnostni spis') z ogovorom, v katerem je zlasti poudarjal, da se veliki duh Kleinov nI zadovoljil z reformo civilnopravdnega reda kot svojim življenskim delom, marveč neumorno deloval naprej ne samo na polju formalnega, marveč tudi materialnega prava, kazoč nova pota zlasti v gospodarskih in socialnopolitičnih vprašanjih modernega pravnega življenja. SekcijskI svetnik dr. vit. Schauer je izročil ju-bilarju čestitke Imenom sodelovalcev Klelnovih v pravosodnem ministrsvu, dekan prof.dr. Speli je govoril imenom pravne fakultete na Dunaju, dr. Johann May er Imenom Wr. Juristische Geselischaft, katere predsednik je Klein; vrsto častitk je zaključil predsednik odvetniške zbornice dr.pl. Felstmahtel. V svojili odgovorih je Klein posebno poudarjal, da je v sedanjih časih neizogibne diferenciacije v kulturnem razvoju treba bolj kot.kdaj negovati, kar je skupno, da je treba velikopoteznih, enotnih umstvenih kompleksov,-) kar bodi zlasti smoter in naloga pravnih organizacij. Veliko pozornosti je vzbudil odgovor Klelna na zastopnika pravosodnega ministra, v katerem govori o nadaljni usodi velike civilnopravne reforme. Z ozirom na sicer optimistično naziranje Klelnovo glase se tozadevne njegove sklepne besede ne samo kakor lahek ukor, marveč naravnost kakor lahen nastavek nekake resignacije: .Wenn ich nun auch seiner-zeit mit der Oberzeugung an die Arbeit gegangen bin, dass alles gut und glanzend ist, beschieicht mich immer die Sorge, ob sich um das Werk In seiner
') Festschrift fur Franz Klein zu seinem 60 Geburtstage 24. Aprl 1914. Umfang 36. Bogen, Preis broschiert K 12, gebunden K 14. Manzsche k. u. k. Hof- Verlags- und Universitats-Buchhandlung Wien.
2) To misel razvija Klein posebno tudi v svojem „Qrundrlss': Das Or-ganisationswesen der Oegenvvart. Berlin. Vahlen. 1913.
160 Razne vesti.
weiteren Geltung nicht irgendwelche Nebel zu legen beginnen, ob sich in dem Gebaude nicht Risse und Springc zeigen, ob niclit das, was als heli ausstrebend zur Sonne gedacht war, sicli zu neigen beginnt. Nicht alles kann ja mit jener Kraft gehalten werden, die die Begeislerung gibt.. Diesem Umstande bitte ich Sie, Hcri' Sektionschef, Ihr Augenmerl< zuzuwenden, damit bei dem ohneliin geringen Prestige, das leider oft 6sterreichische Schopfungen bcglcitct, man nicht sagen l«onne, dass das Werl< abgefallen sei. Es ware vicl schiimmer, wenn wir diese Post streichen miissten, ais wcnn wir sie nie in unser Al<tivum eingestellt hatten."
-- (Cigani.) Dosedanja zalionodaja, pri nas zlasti zelo raztezni vlaču-garski zakon, je pač nekoliko omejila cigansko nadlego, bistvenega zboljšanja razmer pa ni ustvarila, kajti cigan je ostal kakršen je bil: brezdelen postopač brez posla in brez poklica, vedno pripravljen, da si prilasti tuje imetje, če ne z lepa, pa z grda. Pretkanost ciganov je tudi prav hitro spoznala Ahilovo peto dosedanjih zakonov : vseskozi nedostatna možnost pravilne identifikacije ne samo posameznih ciganov marveč celih ciganskih rodov, omogočuje ciganom, da po-najviše uspešno kljubujejo pozitivnemu uspehu proti njim uvedenim preiskavam. Ker ponajveč ni možna identifikacija, je z ozirom na lažnjivost ciganov onemogočeno vsaktero raziskavanje njihovega predživljenja oziroma njihovih predkazni — najvažnejših dokaznih sredstev osobito pri deliktih zoper varnost imovine. Francoski zakon iz leta 1912 (16. julija), kateremu je sledila izvršilna naredba 16. februarja 1913 skuša priti tem nedostatkom v okom z natančnimi predpisi glede identifikacije ciganov oziroma nomadov, kakor jih imenuje ta zakon. Ker se vsied tozadevnega iniciativnega predloga s tem vprašanjem bavi tudi socialno-politični odsek naše državne zbornice, naj bodo velezanimive določbe francoskega zakona tu na kratko omenjene. Na francoskih tleh sploh ne sme bivati noben cigan brez jasne, neoporečne, uradno izdane legitimacije, ki natančno identifikuje ne samo glavarja dotičnega rodu, marveč tudi vse njegove člane do drugega leta starosti. Legitimacija, katero izdajajo politična (obmejna) oblastva obstoji iz celega zvezka, ki so numerirani in katerim odgovarjajo pri oblastvih hranjeni, natančno vodeni registri. V dotičnem zvezku niso zaznamovana samo takozvana generalija, marveč tudi vsi antropometrični pripomočki, fotografije v dvojnih izvodih (en face in en profil), odtiski prstov itd. Ta uredba omogočuje skoro absolutno zanesljivo identifikacijo vsakega posameznika, pa tudi takojšno spoznanje in ustanovitev njegovega predživljenja in zlasti predkazni. Zloraba legitimacij seveda tudi manjkanje legitimacij se strogo kaznuje, slednje po danih okolnostih (inozemci) s takojšnim odgonom preko državnih mej: določbe, ki gotovo bolj odgovarjajo pravnemu čutu, kakor obsodba po § 1 vlač. zakona, ki se osobito pri ciganih skoro nikdar ne opira na konkretna dejstva, marveč zgolj na — cigansko naravo, ki vendar ne more biti neprestano trajajoč dejanski stan po sodiščih kaznjivega dejanja.
..Slovenski pravnik" izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva ..Pravnika" brezplačno; za nečlane pa velja za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 24 oz. 22.