Skrb pred bližajočo se zimo
Za dolgoročni gospodarski in družbeni razvoj Ljubljane je nemotena preskrba z energetskimi su-rovinami in energijo eden temeljnih razvojnih dejav-nikov, zato bo zagotavljanje zadostnih količin ener-getskih surovin in energije prednostna razvojna na-loga.   '
Dejstvo, da je treba praktično vso energijo v Ljub-Ijano dovesti, in da leži Ljubljana v ekološko zelo ob-čutljivem območju Ijubljanske kotline. zahteva grad-njo takih sistemov oskrbe, ki bodo dolgoročno zago-tavljali smotrno izrabo energije in obenem prispevali kzmanjševanju onesnaženosti okolja. Sistemi oskrbe z energijo, ki lahko zagotovijo take zahteve. so prav gotovo daljinska oskrba s toplotno energijo (vroče-vodni in parni sistem) in sistem oskrbe z zemeljskim plinom za potrebe kuhe. pripravo tople vode. ogre-vanja in tehnološke potrebe z električno energijo za ostale energetske potrebe.
Ljubljana porabi skoraj polovico vse energije za ogrevanje prostorov in pripravo tople potrošne vode. zato bo razvoj daljinske oskrbe s toplotno energijo pomemben vir oskrbe obstoječih in novozgrajenih objektov s toplotno energijo za ogrevanje in to predvsem na področju z veliko specifično toplotno obremenitvijo. Dolgoročni energetski cilj v Ljubljani je. da bo Komunalna energetika v Šiški obratovala
izključno kot vršni vir, saj je cena MWh daljinske to-plote iz zemeljskega plina 3 do 4-krat večja kot cena daljinske toplote iz premoga. Zato naj bi Komunalno energetiko v Šiški širili lo kot čisto toplamo in samo v primeru, če bo prišlo do bistvenega zamika pričetka oz. poteka gradnje novega kombiniranega energet-skega vira na premog.
Do sem, glede toplotne energetike. kar je tudi za-pisano v delegatskem gradivu (Osnutek dolgoroč-nega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000) je razlaga še kar sprejemljiva. Toda pri Komunalni energet'ki tozd Plinarna vedo povedati, da je seznam dolžnikov za porabljeni plin. ki služi kot pogonsko gorivo kotlovnic, čedalje obsežnejši. O ceni takšnega ogrevanja smo že nekajkrat pisali. SDomnimo se samo Kosez in Draveliske gmaine. katerih krajani z upravičeno zaskrbljenostjo pričaku-jejo novo kurilno sezono, z njo pa tudi cene za porab-Ijeni plin. ki je vse prej kot ugodna.
Na to vprašanje. kako bo nemajhno število kraja-nov, katerih osebni dohodek in pokojnine ne dohaja-jo vrtoglavega naraščanja cene plina zmoglo porav-nati obveznosti, pa za zdaj ni odgovora. Že zad-nja kurilna sezona je bila za marsikoga hud mate-rialni udarec. potem se ni čuditi, če je seznam dolž-nikov za porabljeni plin vse daljši. Eno od pomemb-nejših vprašanj je tudi varčevanje s toplotno energi-jo. Ne znamo varčevati! 0 kalorimetrih v stanovanjih le redko kdo razmišlja. Res je, da so te naprave drage. vendar bi se splačalo, da o prihranku toplotne energije sploh ne govorimo. O ogrevanju bomo še prav gotovo pisali v eni od prihodniih številk našeqa glasila, za zdaj le upanje, da nam bo bližnja zima bolj naklonjena od minule...
Jože Čurin
Uspele sobotne akcije
Krajani Repenj in Dobruše so se vneto lo-tili izgradnje gasilskega doma s prispevkom občinske gasilske zveze, sicer pa so s pro-stovoljnim delom že prišli do druge plošče in verjetno bo dom še to jesen pod streho. Razen prostovoljnega dela so krajani veliko prispevali tudi v denarju in materialu.
Delavci celjskega Ingrada opravljajo zaključna dela pri graditvi nove osnovne šole v krajevni skupnosti Bratov Babnik. Šola, ki so jo poime-novali po pisateliu Mišku.Kranjcu, bo imela 18 učilnic ter vse spremljajoče prostore. Objekt bo predan namenu prihodnji mesec.
Pri osnovni šoli Stane Kosec v krajevni skup-nosti Edvard Kardelj je zgrajen prjzidek s 4 učil-nicami, telovadnico, kuhinjo in večnamenskim prostorom. Za 400 učencev te celodnevne osnovne šole bo to velika pridobitev že v tem šolskem letu.
Objekt varstveno delovnega centra ob Vodni-kovi cesti je že skoraj v celoti dograjen, tako da bo predan namenu že prihodnji mesec. Sprejel bo 60 domskih varovancev, na voljo pa bo še 120 mest za vključitev duševno prizadetih občanov v delo pod posebnimi pogoji.