Odkrivam, kdo sem, in uživam v tem Zbirka vaj za učenje socialno-čustvenih veščin v različnih starostnih obdobjih Tanja Rupnik Vec Kolofon Elektronska publikacija Naslov publikacije Odkrivam, kdo sem, in uživam v tem Zbirka vaj za učenje socialno-čustvenih veščin v različnih starostnih obdobjih Avtorica Dr. Tanja Rupnik Vec Založnik, kraj založbe, leto izdaje Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2024 Zanj Dr. Nataša Potočnik Recenzentka Dr. Alenka Polak Lektorica Ana Peklenik Oblikovalec/ilustrator Grafex, d.o.o. Elektronska izdaja https://www.acs.si/digitalna-bralnica/odkrivam-kdo-sem/ Izdajo publikacije je financiralo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Publikacija je brezplačna. CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 222718979 ISBN 978-961-7116-83-0 (PDF) Vir slike na naslovnici: https://elements.envato.com Odkrivam, kdo sem Mlajši učenci (prvi do peti razred OŠ) Starejši učenci (šesti do deveti razred OŠ) Srednješolci in odrasli 3 Odkrivam, kdo sem Kazalo Uvod 7 1 Kaj je čustvena inteligentnost? 9 2 Vloga samorefleksije v razvoju socialno-čustvenih veščin 15 3 Spodbujanje razvoja čustvene inteligentnosti otrok, mladostnikov in mlajših odraslih 22 3.1 Samozavedanje 24 Dejavnost 1: Kaj doživljam danes/te dni? 24 Dejavnost 2: Kaj je čustvena inteligentnost? 25 Dejavnost 3: Spoznavam svet čustev: Kaj so čustva? 29 Dejavnost 4: Čustva, ki jih doživljam v šoli (doma, s prijatelji) 36 Dejavnost 5: Kaj so prepričanja in zakaj so pomembna? 39 Dejavnost 6: Plaz - dogodki sprožijo prepričanja (razlage), prepričanja pa sprožijo čustva in vedenje 44 Dejavnost 7: Kako si razlagam uspehe v šoli in kako neuspehe? 46 Dejavnost 8: Zmote in izkrivljanja v mišljenju 49 Dejavnost 9: Kako so čustva povezana z razmišljanjem in ravnanjem? 55 Dejavnost 10: Kdaj so čustva ustrezna in kdaj ne? 61 Dejavnost 11: Več o jezi, strahu, veselju, ljubezni 62 Dejavnost 12: Maske čustev 63 Dejavnost 13: Čustva junakov zgodb 64 Dejavnost 14: Vpliv čustev na druge ljudi 65 Dejavnost 15: Nekatere misli niso resnične, vendar jih lahko nadziram 66 Dejavnost 16: Kdo sem jaz? Moje potrebe 67 Dejavnost 17: Kdo sem jaz? Moji interesi in cilji 73 Dejavnost 18: Kdo sem jaz? Moj najkotiček pod soncem 75 Dejavnost 19: Kdo sem jaz? Moje vrline in močna področja 76 Dejavnost 20: Odlike, ki jih cenim pri drugih ljudeh 78 Dejavnost 21: Kdo sem jaz? Moj seznam izzivov 79 Dejavnost 22: Kdo sem jaz? Moje vrednote 82 Dejavnost 23: Štirje tipi samozavedanja 87 4 Odkrivam, kdo sem 3.2 Samouravnavanje 89 Dejavnost 1: Območje nadzora: na kaj lahko vplivam in spreminjam? 90 Dejavnost 2: Urim samorefleksijo, uravnavam svojo stisko 91 Dejavnost 3: Kako uravnavam svoja čustva? 93 Dejavnost 4: Uravnavam svoja čustva: spremenim svoje misli/interpretacijo 94 Dejavnost 5: Uravnavam svoja čustva: ustvarim krog odličnosti 96 Dejavnost 6: Uravnavam svojo jezo 98 Dejavnost 7: Uravnavam svoj strah 105 Dejavnost 8: Uravnavam svojo žalost 112 Dejavnost 9: Uravnavam svoje prioritete 113 Dejavnost 10: Moj čustveni dnevnik 116 Dejavnost 11: Oblikujem cilje in načrtujem poti do njih 119 Dejavnost 12: Pogumen/-a sem, vztrajam in se veselim svojih uspehov 121 Dejavnost 13: Uravnavam svoje učenje in razmišljanje o učnih vsebinah 124 Dejavnost 14: Sem optimist/-ka? Uravnavam svoj optimizem 130 Dejavnost 15: To zmorem! … Če si le dovolj prizadevam za uspeh! 133 Dejavnost 16: Načrt reševanja problema 135 Dejavnost 17: Obvladovanje negativnih misli 136 3.3 Socialno zavedanje 137 Dejavnost 1: Empatično vživljanje: kako si? 138 Dejavnost 2: Razbiranje nebesednih sporočil 144 Dejavnost 3: Kako se sporazumevam? Otrok, odrasli in starš v meni 146 Dejavnost 4: Kaj se dogaja v skupini? Skupinske vloge 151 Dejavnost 5: Kaj se dogaja v skupini? Skupinski procesi 154 3.4 Uravnavanje odnosov 158 Dejavnost 1: Nenasilna komunikacija 159 Dejavnost 2: Jezik nesprejemanja – kako naj se mu odrečem? 164 Dejavnost 3: Pozorno te poslušam, uporabim tehniko aktivnega poslušanja 166 Dejavnost 4: Jaz-sporočila – uporabim jih, kadar me tvoje vedenje moti 169 Dejavnost 5: Povratna informacija zate 173 Dejavnost 6: Jezik nenasilne komunikacije: »jezik žiraf in jezik volkov« 175 5 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 7: Odzovem se na tvoja čustva, pokažem ti, da mi je mar 178 Dejavnost 8: Dam ti pozitivno potrditev 179 Dejavnost 9: Sodelujem v skupini 180 Dejavnost 10: Rešujem konflikte 1 182 Dejavnost 11: Rešujem konflikte 2 184 Dejavnost 12: Vplivam na druge ljudi? 187 Viri in literatura 189 Predstavitev avtorice 191 6 Odkrivam, kdo sem Uvod Zmožnost razumevanja sebe in drugih pa tudi uravnavanja svojih čustev in odnosov so veščine, ki močno vplivajo na vsa področja našega življenja tako v sedanjosti kot prihodnosti. Otroci med socializacijo do neke mere spontano razvijajo veščine na socialnem in čustvenem po-dročju, poglabljajo vpogled vase, zmožnost samouravnavanja, zmožnost razumevanje drugih ter zmožnost uravnavanja odnosov z njimi. Niso pa vsi otroci in mladostniki v učenju socialno-čustve-nih veščin enako uspešni. Razlogi so različni. Med pomembnejše sodijo socialno okolje in čustveni odnosi, v katerih otrok živi in se uči. Tovrstno učenje je namreč odvisno tako od starševskih spod-bud in usmeritev kot od vedenjskih vzorcev, ki jim je otrok izpostavljen in jih usvaja po načelu mo-delnega učenja. V priročniku opisujem vrsto dejavnosti. Njihov namen je spodbujati izgradnjo razumevanja in urav-navanja lastnega vedenja in čustvovanja, posledično pa vplivati na samopodobo in samozaupanje učenk in učencev oz. dijakinj in dijakov pa tudi mlajših odraslih z manj razvitimi tovrstnimi spret-nostmi. Namenjena je strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, učiteljem, vzgojiteljem in mentorjem pa tudi staršem in drugim, ki ste v stiku z mladimi in jih spodbujate v njihovem razvoju. Obsega pet večjih poglavij: v prvem analiziram koncept čustvene inteligentnosti in z njo povezane cilje učenja na socialno-čustvenem področju, v drugem poglavju pojasnjujem vlogo samorefleksije v procesih učenja. V tretjem, četrtem, petem in šestem poglavju predstavljam dejavnosti za ozave-ščanje in učenje na različnih dimenzijah čustvene inteligentnosti, v sedmem poglavju pa navajam smernice za uporabo dejavnosti. Dejavnosti v tem priročniku lahko predstavljajo samostojne enote, ki jih umeščamo v raznovrstne kontekste dela z mladimi, lahko pa jih sestavimo v dlje časa trajajoč program učenja socialno-ču-stvenih veščin z manjšo skupino učencev in/ali dijakov oz. mlajših odraslih. Vsaka dejavnost je na-menjena določeni starostni skupini (učencem razredne stopnje oz. stopnje, srednješolcem/mlajšim odraslim), pogosto pa je ista dejavnost z ustreznimi prilagoditvami in stopnjevano zahtevnostjo izvedljiva v vseh starostnih obdobjih. Pri vsaki dejavnosti najprej predstavim cilje, ki so zapisani s perspektive starejših učencev in/ali dija-kov, za mlajše pa jih izvajalec v trenutku, ko dejavnost učencem osmišlja, poenostavi oz. prebesedi v njim razumljivejši jezik. Pomembno je, da se učenci, preden se podajo v aktivno izvajanje, seznanijo z njimi, ob koncu pa preverijo, če so jih uresničili. Na ta način je učenje usmerjeno in osmišljeno. Dejavnosti so zapisane tako, da jih starejši učenci in dijaki/mlajši odrasli lahko izvajajo individualno ali v skupini, samostojno, učitelj/mentor pa po opravljenih dejavnostih spodbuja izmenjavo izku-šenj, razpravo o doživljanju, spoznanjih in uvidih, učenju v dejavnostih ipd., po potrebi razmišljanja in izkušnje učencev v dialogu z njimi teoretično umesti, osvetli in osmisli. Teoretično umeščanje idej učenev v razpravah po dejavnostih je pomemben element procesa, saj sicer učitelj oz. mentor s svo-jimi odzivi potencialno utrjuje kulturne mite, ki razumevanje človekovega čustvovanja izkrivljajo in vplivajo na nefunkcionalnost v doživljanju in ravnanju. Da bi se temu izognili,so posamezni koncepti in teoretska spoznanja umeščena kar v sama besedila dejavnosti in namige (starejšim učencem in dijakom oz. mlajšim odraslim) o tem, kje o posameznem konceptu pridobiti več informacij, kar smi-selno – za poglobljeno razumevanje tematike – uporabi tudi učitelj/mentor. Mlajše učence učitelj skozi vse dejavnosti vodi in usmerja, tako da postopoma, v frontalnem dialogu z njim, opravijo posamezne korake dejavnosti. Sledi, ki pri tem ostajajo, niso zgolj zapisi na učnih listih učencev (kot je to pri starejših učencih in dijakih/mlajših odraslih), pač pa učitelj poskrbi, da se 7 Odkrivam, kdo sem spoznanja v kratkih sintagmah napišejo ali narišejo na večje liste in polepijo po prostoru, kjer osta-jajo kot izhodišče za dialog v raznovrstnih situacijah. Te vsakodnevno nastajajo v razredu/skupini in se – s ciljem spodbujanja socialno-čustvenega učenja – k njim učitelj vedno znova vrača. Pri delu z učenci na razredni stopnji uporablja učitelj prilagojen jezik: besedje, ki ga obvladajo, in sintakso, ki so ji kos, saj so dejavnosti, sledeč načelu jasnosti navodila, v nekaterih primerih napisane v njim nerazumljivem jeziku. Dejavnosti, zapisane v tem priročniku, naj bodo priložnost, da strokovni delavci na področju VIZ ter vsi, ki delate z otroki, mladostniki in mlajšimi odraslimi, skupaj z njimi vstopite v svet čustev in komunikacije, obenem pa naj bodo spodbuda, da jih ustvarjalno nadgradite s svojimi idejami. Dr. Tanja Rupnik Vec 8 Odkrivam, kdo sem 1 Kaj je čustvena inteligentnost? Učenje na socialno-čustvenem področju je pomemben, a pogosto ne dovolj izpostavljen element vzgojno-izobraževalnega procesa. Učitelji, predvsem v višjih razredih, še bolj pa v srednjih šolah, posvečajo glavnino časa uresničevanju ciljev na kognitivnem področju, manj ali pa zgolj obrobno pa so pozorni na usmerjanje učencev in dijakov v načrtovanje, spremljanje in vrednotenje lastnega napredka v socialnih veščinah ter na področju samoregulacije čustev in potreb. Pa vendar so zavedanje sebe in svojih misli, čustev in potreb, njihova regulacija ter razumevanje drugih povezani z učno in pozneje življenjsko uspešnostjo, kar kaže vse več raziskav (Elias in Weiss-berg, 2000). Če naj bi učitelji in šole ter mentorji v izvenšolskih situacijah uspešno spodbujali razvoj na socialno-čustvenem področju, je pomembno, da področje poznajo in razumejo ter socialno-ču-stvene veščine razvijajo tudi pri sebi. Kaj torej je čustvena inteligentnost oz. katere so ključne socialno-čustvene veščine? Odgovorov na vprašanje o tem, katere so socialno-čustvene veščine ter kako jih spodbujati, je v strokovni literaturi mnogo. Naj se v našem kratkem pregledu osredotočimo zgolj na tri. Enega prvih modelov socialno-čustvenih veščin je podal Goleman (1995) v knjigi Čustvena inteli-gentnost. Kaj je in zakaj je pomembna? V tem delu avtor razlikuje dve skupini kompetenc, osebne in socialne, ki se dalje delijo na podskupine. Osebne kompetence obsegajo zmožnost samozaveda-nja, samouravnavanja in motivacijo, socialne kompetence pa obsegajo empatijo in socialne veščine. Nekoliko podrobneje so posamezne veščine opredeljene v shemi 1. Shema 1: Model čustvene inteligentnosti po Golemanu (1995) Golemanov model čustvene inteligentnosti 1. OSEBNE KOMPETENCE: Te kompetence določajo, kako uravnavamo sami sebe. 1.1. SAMOZAVEDANJE: Poznavanje lastnih notranjih stanj, preferenc, virov, intuicij. • Emocionalno zavedanje: Prepoznavanje lastnih emocij in zavedanje njihovih učinkov. • Ustrezna samoocena: Poznavanje lastnih močnih področij in omejitev. • Samozaupanje: Močan občutek lastne vrednosti in sposobnosti. 1.2. SAMOURAVNAVANJE: Uravnavanje lastnih notranjih stanj, impulzov, virov. • Samokontrola: Nadzor nad motečimi čustvi in impulzi. • Biti vreden zaupanja: Dosegati in vzdrževati standard poštenosti in integritete. • Odgovornost: Prevzemanje odgovornosti za posledice lastnih dejanj. • Prilagodljivost: Fleksibilnost v uravnavanju sprememb. • Inovativnost: Biti odprt za nove ideje, pristope in informacije. 1.3. MOTIVACIJA: Emocionalne tendence, ki spodbujajo in usmerjajo doseganje ciljev. • Stremljenje po dosežkih: Prizadevati si za izboljšanje ali doseganje standardov odličnosti. • Predanost: Poistovetiti se s cilji skupine ali organizacije. • Iniciativnost: Pripravljenost na raziskovanje priložnosti. • Optimizem: Vztrajnost v sledenju ciljem kljub oviram in neuspehom. 9 Odkrivam, kdo sem 2. SOCIALNE KOMPETENCE: Te kompetence določajo, kako uravnavamo odnose z drugimi. 2.1. EMPATIJA: Zavedanje čustev, potreb in zanimanj drugih oseb. • Razumeti druge: Zaznavati čustva in perspektive drugih ljudi ter se aktivno zanimati za njihove interese in stiske. • Spodbujati razvoj drugih: Zaznavati in občutiti razvojne potrebe drugih ter krepiti njihove zmožnosti. • Naravnanost na pomoč: Predvideti, prepoznati in se odzvati na potrebe drugih (strank, klientov). • Vplivati na različnost: Negovati priložnosti skozi druženje z različnimi ljudmi. • Politično zavedanje: Razbirati emocionalna dogajanja v skupinah ter odnosov moči. 2.2. SOCIALNE VEŠČINE: Spretnost v izvabljanju želenih odzivov drugih. • Vplivanje: Uporabljati učinkovite taktike prepričevanja. • Komunikacija: Odprto poslušati in pošiljati prepričljiva sporočila. • Uravnavanje konfliktov: Pogajati se in razreševati nesoglasja. • Vodenje: Navdihniti in voditi posameznike in skupine. • Pospeševalec prememb: Spodbujati in uravnavati spremembe. • Graditi vezi: Negovati odnose. • Sodelovanje: Delati z drugimi v smeri skupnega cilja. • Zmožnost timskega dela: Oblikovati skupinske sinergije pri doseganju kolektivnih ciljev. V letu 1997 so članice skupine Collaborative to Advance Social and Emotional Learning (CASEL) identificirale ključne socialno-čustvene veščine, ki jih je vredno razvijati v vzgojno-izobraževalnem kontekstu (Elias in Weisberger, 2000): 1) učinkovito sporazumevanje, 2) sposobnost sodelovanja, 3) čustvena samokontrola in ustrezna samoekspresija, 4) empatija in zavzemanje perspektive, 5) optimizem, humor in samozavedanje, 6) sposobnost načrtovanja in postavljanja ciljev, 7) razmišljujoče in nenasilno reševanje problemov in razreševanje konfliktov, 8) samorefleksivnost na vseh področjih življenja ter učenje učenja. Drug primer konsenzualne opredelitve področij oz. konstruktov, ki sodijo v okvir čustvene inteli-gentnosti, navajata Embry in Watson (2010). Njuna skupina strokovnjakov kot ključna področja socialno-čustvenega učenja navaja štiri: • interakcijo (poslušanje, spraševanje, uporaba govorice telesa in ustrezne besedne komunikacije), • motivacijo in aktivno participacijo (pripravljenost sodelovati, pozitiven prispevek k aktivnosti, pozitivno vrednotenje participacije, izkazovanje psihološke odpornosti), • neodvisnost (uravnavanje emocij, poznavanje pravic in prevzemanje odgovornosti, uravnavanje tveganja ter razumevanje posledic, individualnost), • spoštovanje drugih (sprejemanje drugih, empatičnost, vrednotenje odnosov). 10 Odkrivam, kdo sem V našem prostoru so sodelavci Pedagoškega inštituta v mednarodnem projektu Roka v roki raz-vili program socialno-čustvenega opismenjevanja učencev in učiteljev. V tem programu izhajajo iz petih dimenzij socialno-emocionalnih kompetenc učencev (Schonert-Reichl, Hanson-Peterson idr., 2015, po Roka v roki, spletna stran): • samozavedanje: prepoznavanje in poimenovanje čustev ter razumevanje njihovega vpliva na vedenje; ustrezna samozaznava; prepoznavanje lastnih močnih področij, potreb in vrednot; sa-moučinkovitost idr.; • samouravnavanje: nadzor impulzov in uravnavanje čustev, misli, vedenj, samomotivacija in disci- plina, obvladovanje stresa idr.; • socialno zavedanje: sprejemanje in pozitivno vrednotenje raznolikosti, zavzemanje perspektive drugega, empatija, spoštovanje drugih, prepoznavanje in pozitivno vrednotenje virov znotraj družine, šole, skupnosti idr.; • odnosne spretnosti: vzpostavljanje in ohranjanje pozitivnih in stabilnih odnosov, komunikacijske kompetence, socialna vključenost, sodelovalnost, obvladovanje konfliktov idr.; • odgovorno sprejemanje odločitev: prepoznavanje in reševanje problemov, sprejemanje kon- struktivnih in spoštljivih odločitev v zvezi z lastnim vedenjem in socialnimi interakcijami glede na osebno, moralno in etično odgovornost idr. Za naš namen smo model nekoliko modificirali oz. poenostavili. Želeli smo, da postane obvladljiv tudi za mlajšo populacijo. Področja čustvene inteligentnosti so v naši priredbi modela, ki mu sledi-mo v priročniku, kombinacija dveh procesov, namreč zavedanja in uravnavanja, v dveh kategorijah, kategoriji jaz in kategoriji drugi. Tako dobimo štiri temeljna področja čustvene inteligentnosti: sa-mozavedanje, samouravnavanje, socialno zavedanje in uravnavanje odnosov. Preglednica 1: Temeljna področja čustvene inteligentnosti Zavedanje Uravnavanje Jaz Samozavedanje Samouravnavanje Drugi Zavedanje drugih Uravnavanje odnosov Goleman (1995) in drugi avtorji ob teh kategorijah izpostavljajo kot samostojno področje še mo-tivacijo ali katero drugo (npr. odgovorno sprejemanje odločitev v modelu CASEL, Dermondy in Dusenbury, 2022). Te koncepte v tem modelu umeščamo v kategorijo zavedanja sebe ter uravnava-nja sebe. Motivacija, čustvovanje, zaznavanje in mišljenje, ki obsega odločanje, so namreč temeljni psihološki procesi. Posameznik ne uravnava zgolj lastnega čustvovanja, pač pa ozavešča tudi ko-gnitivne procese in motivacijo, ki skupaj tvorijo celoto njegovega intrapsihičnega sveta. Natančneje vsebine opisanih kategorij zavedanja in uravnavanja sebe in odnosov opredeljujemo v preglednici 2. 11 Odkrivam, kdo sem Preglednica 2: Procesi in veščine, ki opredeljujejo posamezno področje čustvene inteligentnosti Zavedanje Uravnavanje Jaz Samozavedanje Samouravnavanje • Ozaveščanje in (pre)poznavanje • Nadzor nad razmišljanjem, lastnih prepričanj, čustev in doživljanjem in ravnanjem ter vedenjskih vzorcev, razumevanje zavedanje možnosti izbire. odnosa med njimi ter vpliva na • Prevzemanje odgovornosti za druge ljudi. posledice svojih izbir v razmišljanju, • Ozaveščanje in (pre)poznavanje doživljanju in ravnanju. lastnih potreb, motivov, ciljev, • Odprtost v razmišljanju in vrednot ter razumevanje njihovih naravnanost na samorefleksijo, vplivov na lastno doživljanje in samovrednotenje in aktivno iskanje ravnanje. povratnih informacij. • Ozaveščanje in (pre)poznavanje • Fleksibilno prilagajanje situacijam in svojih močnih področij in področij prizadevanje za preseganje šibkosti razvoja. v razmišljanju, doživljanju in ravnanju • Ozaveščanje in prepoznavanje na vseh področjih življenja. lastnih vzorcev razmišljanja, • Težnja po dosežkih, postavljanje doživljanja in ravnanja v odnosih ter ciljev in prizadevanje za njihovo njihovega vpliva na druge. uresničevanje. • Zaupanje v lastne sposobnosti • Pogum in vztrajnost v raziskovanju in potenciale ter v možnost novih poti v razmišljanju, doživljanju napredovanja ter osebnostnega in ravnanju. razvoja in rasti. • Zmožnost skrbeti zase in si prizadevati biti zadovoljna, sproščena in umirjena oseba. Drugi Socialno zavedanje Uravnavanje odnosov • Prepoznavanje prepričanj, • Spodbujanje, podpiranje in čustev in ravnanja drugih ljudi, usmerjanje drugih, odziv na njihove interes in prizadevanje za njihovo potrebe. razumevanje. • Reflektivno poslušanje in empatija. • Razumevanje potreb, vrednot, ciljev, • Asertivno komuniciranje. naravnanosti, vedenjskih vzorcev • Vešče reševanje konfliktov. drugih ljudi ter razumevanje posledic • Konstruktivno sodelovanje in timsko na področju odnosov. delo. • Vpogled v dinamiko različnih skupin • Vplivanje na druge, vodenje in in njeno razumevanje. usmerjanje. 12 Odkrivam, kdo sem Spodbujanje čustvene inteligentnosti oz. socialno–čustveno učenje je lahko: a. implicitno (učenec za področje socialno-čustvenega učenja nima razvidnega cilja učenja niti kri- terijev uspešnosti) ali pa b. eksplicitno (učencu je cilj učenja na socialno-čustvenem področju jasen, prav tako kriteriji uspeš- nosti).1 Da bi koncept čustvene inteligentnosti približala različnim starostnim skupinam, ga v nadaljevanju razgradim na različnih ravneh kompleksnosti, vsebine v poljih zavedanja in uravnavanja sebe in drugih pa zapišem prilagojeno razvojni stopnji učenca. Na razredni stopnji lahko koncept čustvene inteligentnosti, pri čemer ni treba uporabiti tega pojma, učitelj učencem predstavi skozi kriterije uspešnosti, ubesedene v preglednici 3. Preglednica 3: Kriteriji uspešnosti doseganja ciljev na področju socialno-čustvenega učenja s perspektive mlajših učencev Zavedanje Uravnavanje Jaz Vem, katero čustvo (v nekem trenutku) Nadzorujem svoja čustva in jih izrazim doživljam in kako se vedem. na ustrezen način. Vem, kaj potrebujem in kaj si želim in to Kadar moje vedenje ni v redu, razmislim zmorem sporočiti drugim. o tem, kako bi lahko ravnal, in vedenje spremenim. Vem, v čem sem dober in kaj moram še izboljšati. Razmišljam o tem, kako ravnati razumno, in tako tudi ravnam. Vem, da zmorem doseči zastavljen cilj. Skrbim zase in poskrbim, da se dobro počutim. Drugi Razumem, katero čustvo doživljaš in Vem, kako ti lahko pomagam, kadar se zakaj tako ravnaš. ne počutiš v redu. Razumem, kaj potrebuješ in kaj si želiš. Dikcije, uporabljene v preglednici 3, učitelj dodatno poenostavi, kar je odvisno predvsem od doje-mljivosti učencev oz. konkretnega učenca, kadar gre za individualizacijo ciljev. Nekateri učenci, kot kažejo raziskave, prihajajo v šole na socialno-čustvenem področju močno prikrajšani, kar se kaže že na ravni besedja na tem področju. Ti otroci terjajo individualizirano obravnavo in specifične spod-bude na področju socialno-čustvenega razvoja. Za bolj dojemljive in starejše učence učitelj koncept čustvene inteligentnosti razširja in poglablja. Na predmetni stopnji in v srednješolskih programih ali pri delu z mlajšimi odraslimi ga v terminologiji kriterijev uspešnosti skupaj z učečimi se ubesedi npr. na način, kot je to, na nekaj primerih, prikaza-no v preglednici 4. 1 Koncept implicitno-eksplicitno učenje/poučevanje uvaja Ennis (1989) za področje učenja/poučevanja kritičnega mišljenja, prenosljiv pa je tudi v kontekst načrtovanja in spodbujanja razvoja drugih znanj, veščin in kompetenc. Eksplicitno poučevanje z jasno razvidnimi cilji, kriteriji uspešnosti, razmislekom o strategiji doseganja ciljev, iskanja povratne informacije ter samospremljanja in samoevalvacije, predstavljajo tudi osredno idejo poučevanja/učenja po načelih formativnega spremljanja (več v Holcar Brunauer A., 2016), obenem pa je eden od teoretskih temeljev tega priročnika. 13 Odkrivam, kdo sem Preglednica 4: Kriteriji uspešnosti doseganja ciljev učenja na socialno-čustvenem področju z vidika starejših učencev (zadnja triada OŠ) ter dijakinj in dijakov oz. mlajših odraslih Zavedanje Uravnavanje Jaz V konkretni situaciji pre(poznam) svoje Zavedam se, da so moje razmišljanje, misli, čustva in vedenja in razumem, doživljanje in ravnanje izbira in kako so medsebojno povezana in od sprejemam odgovornost za posledice kod izvirajo. svojih izbir. V konkretni življenjski situaciji se Spremljam in usmerjam svoje zavedam svojih potreb, želja, ciljev in razmišljanje, doživljanje, ravnanje in vrednot in razumem, kako vplivajo motivacijo. na moje razmišljanje, doživljanje in ravnanje. Raziskujem možnosti v razmišljanju, doživljanju in ravnanju ter si Zavedam se vpliva lastnega doživljanja, prizadevam, da bi v situaciji razumno razmišljanja (prepričanj, sklepov, izbiral razmišljanje, čustvovanje in vrednot ipd.) in ravnanja na druge ljudi ravnanje. (v konkretni situaciji). Zavedam se lastnih samoomejujočih Zaupam vase. prepričanj in jih preoblikujem v bolj realistična in samoafirmativna. Skrbim zase, tako da vzdržujem dobro fizično in psihično kondicijo. Drugi Zanima me in raziskujem, kaj razmišlja, Odzivam se na razmišljanje, doživljanje doživlja in kako ravna oseba v situaciji, in ravnanje drugega, tako da upoštevam zmorem se vživeti vanjo ter doživeti tako njegova kot svoja razmišljanja, situacijo z njene perspektive. čustva in potrebe. Raziskujem, kaj oseba potrebuje, kaj je V odnosih ravnam korektno in pošteno. zanjo pomembno, za kaj si prizadeva in kaj si želi. Osebam v stiski pomagam, jih spodbujam in podpiram. Raziskujem in razumem komunikacijo in odnose med dvema osebama ali v skupini. 14 Odkrivam, kdo sem 2 Vloga samorefleksije v razvoju socialno-čustvenih veščin »Človek se ne uči iz izkušnje, pač pa iz refleksije izkušnje,«2 je trditev, ki je v začetku 19. stoletja ra-dikalno preusmerila pozornost učiteljev v procesu poučevanja iz učenčeve učne izkušnje na njeno refleksijo. Implikacije v kontekstu spodbujanja, spremljanja in vrednotenja napredka v učenju so naslednje: ni dovolj, da ima učenec priložnost reševati problem, seznaniti se z vsebino, vaditi veščino, sodelo-vati, ustvarjati ipd. Pomembno je, da proces učenja ozavešča in reflektira, primerja svoj dosežek z želenim stanjem z vidika kriterijev uspešnosti, razmišlja o dokazih, da je zadostil tem kriterijem, in načrtuje nadaljnje korake, da bi dosegel želene spremembe v prihodnosti. Opredelitev samorefleksije je v strokovni literaturi več: »Samorefleksija je aktivno, skrbno in trajno preiskovanje prepričanj in drugih oblik znanja z vidika temeljev, ki jih podpirajo.«3 »Samorefleksija je poglobljeno preiskovanje osebnih vrednot, prepričanj in predpostavk, ki usmer-jajo razmišljanje, doživljanje in ravnanje … ter premišljevanje o moralnih in etičnih implikacijah rav-nanja.«4 »Samorefleksija je zavesten in sistematičen proces odkrivanja, potrebno se ga je naučiti.«5 Ti avtorji delujejo na različnih področjih (poučevanje, profesionalni razvoj), vendar je njihovim opre-delitvam skupno, da izpostavljajo namernost, sistematičnost in poglobljenost v samospraševanju in samoodkrivanju: Kaj mi je (v zvezi s tem, kar se učim) pomembno? V kaj (v zvezi z vsebino učenja) verjamem? Kakšne dokaze imam za to? Kaj usmerja moja ravnanja? Kako vešč sem v tem? Kako moja razmišljanja in dejavnja vplivajo na okolico? Kaj so izzivi ipd. Kadar je samorefleksija usmerje-na v vrednotenje sebe, preide v samoevalvacijo, npr. Kako vešč sem glede na ta kriterij? Katere so moje prednosti, katere pomanjkljivosti ipd. Prav to pa so vprašanja, ki spodbujajo ozaveščanje in spreminjanje različnih psiholoških stanj in procesov, kar predstavlja temeljni cilj učenja na socialno--čustvenem procesu. Refleksija lahko poteka med dejavnostjo (reflection-in-action) in vključuje sprotne razlage situacije, omogoča preokvirjanje (pogled z druge perspektive) in prilagajanje dejavnosti novim razlagam, ali pa poteka po dejavnosti (reflection-on-action) z emocionalno distanco in je bolj poglobljena, upošteva teorijo, raziskave, socialni kontekst.6 Drugi avtorji7 opisujejo štiri vrste kritične refleksije. Prva sovpadata z že opisanima: refleksija v trenutku (ki temelji na skritem znanju in intuiciji) ter retrospektivna refleksija (pogled nazaj, ki omogoča spreminjanje čustev, zaznav, motivov in odlo-čitev). Larivee8 dodaja še prospektivno refleksijo (pogled naprej: Kaj bi se še lahko zgodilo v priho-dnosti? Katere vrednote, alternativne rešitve, aktivnosti, znanje ... so še relevantne?) ter refleksija o refleksiji (ki se po tej avtorici nanaša na metakognicijo oz. povzemanje učenja, spoznanj, spre-memb). 2 Deway (1910), po Brock (2015) 3 Deway (1910), po Brock (2015) 4 Larivee (2000) 5 Tancig (1994) 6 Schon (1983) 7 Moyes (2010) po Brock (2015) 8 Larivee (2000) 15 Odkrivam, kdo sem Refleksija je lahko nestrukturirana ali strukturirana. Nestrukturirana refleksija predstavlja svoboden odziv posameznika na dogodek in je usmerjena z manjšim številom splošnih vprašanj, npr. »Kaj se je zgodilo? Kako si sam in kako so drugi doživljal situacijo? Kako se je dogajanje zaključilo?« Oseba prosto govori in se spominja dogodka, pri čemer je miselni tok svoboden. Globina takšne refleksije je odvisna od samorefleksivnosti osebe, ki reflektira. Strukturirana refleksija je proces, v katerem oseba, ki reflektira, sledi nizu vprašanj, ki – smiselno in načrtno postavljena – zagotovijo sistematič-nost, globino in širino v procesu raziskovanja dogodka ter razmišljanja, doživljanja in ravnanja vseh vpletenih. Primer takšne strukturirane refleksije predstavljajo sokratska vprašanja (Tancig, 1994). Preglednica 5: Metoda refleksije s pomočjo Sokratovih vprašanj, ki spodbujajo poglobljeno samorefleksijo o izkušnji FAZA SOKRATOVSKI TIP VPRAŠANJ 1. Opis izkušnje Kaj se je zgodilo? Kako si ravnal? Opiši izkušnjo. Jasno definiraj problem. Pri opredelitvi problema bodi čim bolj specifičen. Ne sodi in ne zaključuj. 2. Bistveni dejavniki izkušnje Kako si reagiral? Kako si takrat razmišljal Navedi za problem pomembne podatke. in ravnal? Kaj je bilo zate v tej situaciji Naštej vse pomembna dejstva o vseh pomembno? Kaj misliš, da so razmišljali in vidikih problema; na tej stopnji jih ne občutili drugi? analiziraj. 3. Sodba Kaj pomeni? Ali je ta situacija zate lahko/ Presodi, kaj je bilo pri tej izkušnji dobro in težko obvladljiva? kaj slabo. 4. Analiza Kako lahko osmisliš situacijo? Kaj se zares Poskušaj videti vse plati problema. Izpelji dogaja? Lahko pojasniš vzroke dogajanja? splošne in specifične zaključke (ki so Ali je ta izkušnja na kakšen način podobna rezultat tvoje izkušnje ali te refleksije). prejšnjim? Kaj lahko zaključiš? 5. Alternativne rešitve problema Kaj bi še lahko storil? Razmisli o vseh mogočih rešitvah. Oblikuj Kaj bi storil, če bi se ponovno znašel v čim več (uporabnih in neuporabnih) rešitev. podobni situaciji? 6. Ocena alternativ in izbor rešitve Kakšne bi bile posledice teh rešitev? Izmed vseh možnih rešitev izberi tisto, ki je Katero boš izbral? zate najboljša. 7. Načrt akcije Ali lahko pojasniš, kaj točno boš storil? Napravi akcijski načrt za dosego rešitve. 8. Uresničitev akcijskega načrta 9. Pregled rezultatov 16 Odkrivam, kdo sem Refleksijo spodbujajo tudi nedokončani stavki, izbrani smiselno, glede na kontekst. Nekatere sploš-no uporabne izhodiščne besedne zveze so na spodnjem seznamu. Uspelo mi je Zadovoljen sem Pokažem/dokažem/izkažem lahko Izziv, ki je pred menoj, Verjamem Po eni strani Presenetilo me je Ni mi uspelo Vpogled v Pomembno je Natančneje To, kar vpliva Če natančneje razmislim, Če bi Učitelj, mentor oz. vzgojitelj/starš spodbuja samorefleksijo različnih intra- in interpsihičnih proce-sov, npr. učenja, čustvovanja, mišljenja, odnosov ipd. Za to ima na voljo vrsto psiholoških modelov in raznovrstnih orodij (sezname samorefleksivnih vprašanj, vprašalnike, samoocenjevalne lestvice ipd.), ki proces samorefleksije in iskanja novih možnosti lajšajo. Splošni okvir za spodbujanje samorefleksije na socialno-čustvenem področju na razredni in pred-metni stopnji OŠ predstavljajo sledeča vprašanja. 17 Odkrivam, kdo sem Preglednica 6: Vprašanja za spodbujanje samorefleksije na socialno-čustvenem področju na razredni in predmetni stopnji osnovne šole Zavedanje Uravnavanje Jaz • Kaj razmišljam v situaciji, kaj ob tem • Kako bi še lahko razmišljal oz. doživljam in kako ravnam? razumel situacijo? Kako bi v tem • Katere posledice ima moje primeru doživljal in ravnal? Katera je razmišljanje, doživljanje in ravnanje najustreznejša izbira? na druge ljudi? • Katere so morebitne zmote • Kaj potrebujem in kaj je zame (izkrivljanja) v mojem razmišljanju, pomembno? doživljanju in ravnanju in kako jih • Kaj zmorem, kaj si želim in v kolikšni lahko presežem? meri sem si pripravljen prizadevati • Kako lahko poskrbim zase ob za cilj? upoštevanju posledic za druge ljudi? Drugi • Kaj razmišlja, kaj doživlja in kako • Kako se lahko odzovem na ravna drugi? razmišljanje, doživljanje in ravnanje • Kaj potrebuje in kaj si želi? Kateri so drugega, da bova svoje potrebe, cilje njegovi cilji in vrednote? in vrednote uresničila oba? • Kakšni so odnosi in komunikacija • Kako lahko osebi pomagam, ji nudim med osebami v skupini? oporo, jo usmerim, spodbudim in zanjo poskrbim? Vprašanja predstavljajo splošni okvir samorefleksije in omogočajo ozaveščanje lastnih notranjih (psiholoških, intrapsihičnih) procesov ter ozaveščanje o notranjih procesih drugih ljudi, obenem s sistematičnim raziskovanjem možnosti odzivanja v situaciji. V tem priročniku je zbrana vrsta prav takšnih orodij, ki spodbujajo proces samorefleksije in samoza-vedanja različnih notranjih stanj, tako čustev kot miselnih in motivacijskih procesov, ter usmerjajo v razmislek o njihovem vplivu na druge ljudi. Spodaj navajamo samorefleksivna vprašanja, usmerjena v spodbujanje razvoja vseh štirih področij socialno-čustvene kompetentnosti, ob njih pa kriterije uspešnosti. Preglednica 7: Vprašanja za samorefleksijo in kriteriji uspešnosti za različna področja čustvene inteligentnosti9 Področje Element Vprašanja za samorefleksijo Kriteriji uspešnosti Ozaveščanje in (pre) Kako zaznavam (razmišljam o/si razlagam) Vem, kaj v situaciji doživljam, poznavanje lastnih ta dogodek, situacijo, ravnanje osebe? čustvo ubesedim. prepričanj, čustev in Kaj doživljam? Kako se ob tem počutim? Zavedam se misli, ki je v ozadju vedenjskih vzorcev, Kako ravnam, kaj storim? mojega doživljanja. vedanje razumevanje odnosa Kako moje razumevanje situacije vpiva na Zavedam se ravnanja, vem, kaj za med njimi ter vpliva na moje doživljanje in ravnanje? počnem. druge ljudi. Kako moje razmišljanje, doživljanje in Zavedam se vpliva lastnih Samo ravnanje vpliva na druge? čustev in ravnanja na druge ljudi. 9 Rupnik Vec, T. (2019). Gradivo za učitelje v projektu STEM (neobjavljeno). 18 Odkrivam, kdo sem Ozaveščanje in (pre) Kaj so moje potrebe in želje v tej situaciji? Natančno vem, kaj potrebujem. poznavanje lastnih Kaj je zame pomembno? Vem kaj si (v nekem trenutku, v potreb, motivov, K čemu stremim? življenju) želim. ciljev, vrednot ter Kaj želim doseči? Kako točno bom vedel, Vem, kaj je zame pomembno. razumevanje njihovih da sem dosegel cilj? Poznam svoje prioritete. vplivov na lastno Kako moje potrebe in cilji vplivajo na moje Imam jasno ubesedene cilje. doživljanje in ravnanje. doživljanje dogodka, osebe, situacije? Zavedam se, kako moje Kako moje potrebe, cilji in vrednote potrebe, cilji in vrednote vplivajo na moje ravnanje v situaciji? vplivajo na moja čustva. Zavedam se, katere potrebe, cilji in vrednote so v temelju mojega ravnanja. Ozaveščanje in (pre) Katera so moja močna področja? Katere Poznam svoja močna področja. poznavanje svojih so moje sposobnosti? V čem sem dober? Svoje znanje, spretnosti in močnih področij in Kje so moje priložnosti? Kaj bi si pri sebi veščine lahko izkažem z področij razvoja. želel izobljšati: katero znanje in katere različnimi dosežki (izdelki) ali jih veščine želim razviti? demonstriram v dejavnosti. Zavedam se svojih šibkosti oz. priložnosti za rast. vedanje Ozaveščanje, Kako o osebi razmišljam, kaj ob njej Zavedam se lastnega za prepoznavanje doživljam in kako v tem odnosu ravnam? doživljanja osebe. in razumevanje Katero moje doživljanje in ravnanja v tem Vem, kako moje razmišljanje Samo vzorcev10 razmišljanja, odnosu se ponavlja? Kaj je najin vzorec? in odnos do osebe vpliva na doživljanja in Kateri so morebitni razlogi za to? doživljanje in ravnanje v tem ravnanja v odnosih odnosu. ter zavedanje njihovih Zavedam se komunikacijskih izvorov. vzorcev v odnosu z osebo. Zmorem pojasniti, zakaj v odnosu do neke osebe razmišljam, doživljam in ravnam na določen način. Zaupanje v lastne V kolikšni meri zaupam v svoje Zavedam se, da s svojimi sposobnosti in sposobnosti? S katerimi mislimi (notranjim izbirami sam ustvarjam svoje potenciale ter v govorom) si pri tem pomagam, s katerimi življenje. možnost napredovanja mislimi pa se pri tem oviram? Kako Vem, da je moje življenje niz in osebnostnega lahko samoomejujoče misli pretvorim v dobrih ali slabih odločitev/izbir. razvoja. nevtralne ali celo samoafirmativne misli? Zmorem se učiti in napredovati V kaj bi moral verjeti, da bi se pogumno in v smeri uresničitve svojih ciljev. odločno loteval izzivov, ki so pred menoj? Nadzor nad Na kakšne načine lahko razumem to Zavedam se, da lahko razmišljanjem, situacijo (dogodek, ravnanje osebe ipd.)? nadzorujem svoja čustva in doživljanjem in Katere so možne perspektive? Kakšna vedenje, s tem ko izberem ravnanjem ter čustva ob posamezni interpretaciji interpretacijo situacije. zavedanje o možnosti doživljam in na kakšne načine lahko Zavedam se, da so negativna izbire. ob tem ravnam? Katera odločitev čustva lahko funkcionalna ali je najustreznejša in kakšne so njene pa ne. vanje posledice? Presojam funkcionalnost čustev glede na situacijo. avna Prevzemanje Kakšne so posledice posamezne mojih Zavedam se, da ima vse, kar odgovornosti za izbir zame in za druge vpletene? storim, posledico zame in za posledice svojih druge vpletene. Samour izbir v razmišljanju, Vem, da s tem, ko izberem doživljanju in ravnanju. razmišljanje, doživljanje in ravnanje v situaciji, izberem posledice. 10 Nekatera razmišljanja, doživljanja in ravnanja v odnosih se ponavljajo in predstavljajo vzorec. 19 Odkrivam, kdo sem Odprtost v razmišljanju Katere vse so možnosti? Na katera Zavedam se, kako pomembna in naravnanost na vprašanja moram odgovoriti, da ozavestim je samorefleksija za učenje o samorefleksijo, različne vidike dogajanja v sebi in odnosih sebi in uravnavanje svojih misli, samovrednotenje z drugimi? Katera znanja mi pri tem lahko čustev in vedenj. in aktivno iskanje pomagajo? Kateri so kriteriji vrednotenja V različnih situacijah razmišljam povratnih informacij. različnih vidikov doživljanja, razmišljanja in o lastnem razmišljanju, ravnanja? Koga lahko prosim za povratno doživljanju in ravnanju. informacijo? Kako jo bom pridobil? Zavedam se, da mi povratna informacija o mojem razmišljanju, doživljanju in ravnanju lahko pomaga pri ozaveščanju in uravnavanju svojega vedenja. V različnih situacijah prosim za povratno inforamcijo o svojem razmišljanju, doživljanju in vanje ravnanju. avna Fleksibilno prilagajanje Katere so potencialno nefunkcionalne misli Prizadevam si, da svoje situacijam in v tej situaciji? Katere so alternative? Katere razmišljanje, doživljanje prizadevanje za dokaze še potrebujem, da bi ovrgel misel, in ravnanje prilagodim Samour preseganje šibkosti ki domnevno izkrivlja realnost? Kakšni okoliščinam. v razmišljanju, so moji perceptivni vzorci oz. katere so Kadar zaznam šibkost (zmoto) doživljanju in ravnanju moje tipične napake v percepciji? Katere v mišljenju, iščem alternative na vseh področjih perceptivne napake morebiti delam v tej in si prizadevam, da bi šibkost življenja. situaciji? Kaj je alterantiva? presegel. Težnja po dosežkih, Kaj želim doseči? Kaj točno je moj cilj? Zanima me veliko različnih postavljanje ciljev Kako bom vedel, da sem ga dosegel? stvari. in prizadevanje za Kaj so dokazi? Kaj moram storiti, da bom Postavljam cilje (sezname njihovo uresničevanje. dosegel cilj? Kaj potrebujem za uresničitev izzivov) ter jih načrtno in cilja? Katere so ovire? Kako se bom soočil sistematično uresničujem. z njimi, če se bodo pojavile? Pogum in vztrajnost Kaj tvegam s spremembo v razmišljanju? Kadar raziskujem nove v raziskovanju novih Kaj lahko pridobim? Kaj potrebujem, možnosti, vztrajam, četudi poti v razmišljanju, da bom v prizadevanju za izboljšanje in naletim na ovire. doživljanju in ravnanju. učenju vztrajal/-a? Prepoznavanje, Kako ta oseba razume situacijo? Kaj Poskušam razumeti, kako drugi interes in prizadevanje doživlja? Kaj je v ozadnju ravnanja te razmišljajo in doživljajo ter zakaj za razumevanje osebe? Katera čustva in prepričanja? Kako tako ravnajo. prepričanj, čustev in razume situacijo? Kaj je zanjo pomembno? Kadar imam razlago o tem, ravnanja drugih ljudi. kako doživlja in razmišlja druga oseba, to preverim v dialogu z njo. Razumevanje Kaj ta oseba v tej situaciji potrebuje? Poskušam razumeti, katere potreb, vrednot, Kaj so njeni cilji in vrednote? Kateri cilji, potrebe, cilji, čustva, vrednote ciljev, naravnanosti, vrednote, potrebe, interesi so v ozadju so v temelju ravnanja in vedanje vedenjskih vzorcev ravnanja in vedenja te osebe? Kako vstopa komunikacijskih vzorcev druge drugih ljudi ter v odnose? Kakšni so njeni komunikacijski osebe. razumevanje posledic vzorci? Svoje domneve o tem, kako tega na njihove odnose doživlja drugi, preverim v in komunikacijo. dialogu z njim. Socialno za Vpogled in Kaj se dogaja v skupini? Kakšno vlogo Razumeti poskušam, kaj razumevanje dinamike imajo v njej posamezniki? Kakšni so se dogaja v skupinah: kako različnih skupin. njihovi medsebojni odnosi? Kakšna je potekajo komunikacija, njihova komunikacija? Kako posamezniki odločanje in drugi procesi. doživljajo skupino in druge člane? Kakšni so njihovi cilji, kakšna je njihova vizija? Kako jih uresničujejo? Kaj so norme v skupini? Kako skupina ravna v konfliktnih situacijah? Kako sprejemajo odločitve? 20 Odkrivam, kdo sem Spodbujanje, Kaj ta oseba potrebuje? Kako jo lahko Odzivam se na zaznane potrebe podpiranje in podprem pri zadovoljevanju njenih drugih ljudi, jih upoštevam usmerjanje drugih, potreb? ter jim pomagam, da bi jih odziv na njihove uresničili. potrebe. Reflektivno poslušanje Kaj mi oseba sporoča? Kako razume svet? Sem dober poslušalec, in empatija. Kaj doživlja v tej situaciji? Kako naj izrazim obvladam tehniko aktivnega razumevanje in podporo? poslušanja in jo v različnih situacijah uporabljam. Asertivno Kaj želim sporočiti drugim? Kaj z izbranim Kadar komuniciram z drugimi, komuniciranje. načinom, tako besedno kot nebesedno, tako besedno kot nebesedno sporočam? V kolikšni meri s svojim izražam samozavest in hkrati načinom sporočam pozitiven odnos do upoštevam potrebe drugih ljudi. sebe in drugih? Katera sporočila so odraz V komunikaciji sem razumne presoje, temeljijo na dejstvih sproščen/-a. in upoštevajo kontekst? V kolikšni meri sem v komunikaciji sproščen, korekten in upoštevam drugega? Učinkovito reševanje Katere razlike v stališčih so razlog Razumem razlike v stališčih, ki konfliktov. konflikta? Kako razumemo situacijo? so vir konflikta. Kaj so morebitne skupne točke? Kaj Pripravljen/-a sem sodelovati v so cilji vpletenih, kaj želita nasprotnika procesu reševanja konflikta. v doseči? Kakšne so njune predpostavke, Prizadevam si razumeti katere koncepte uporabljata? S akterimi perspektivo nasprotnika in informacijami operirata in kakšne razloge zanjo. sklepe izvajata? Kako vidita možnosti Jasno oblikujem svojo za razrešitev spora? Kakšna je njuna perspektivo ter navajam razloge vanje odnoso pripravljenost, da spor rešita? Katere so zanjo. potencialne koristi v konfliktni situaciji? Predlagam različne reštive. avna Kaj potrebujeta za rešitev spora? Kje Analiziram možne posledice Ur sta pripravljena popustiti in kaj je zanju ponujenih rešitev za vse pomembno? vpletene. Konstruktivno Kaj je naš skupni cilj? Katera so naša V skupini prevzemam različne sodelovanje in timsko pravila? Kako poteka komunikacija? vloge. delo. Kako sprejemamo odločitve in rešujemo Sodelujem v smeri uresničitve konflikte? Kaj so izzivi v skupini in kako se skupnega cilja. soočamo z njimi? Zavedam se svoje vloge in pozicije v skupini. Spodbujam druge k aktivnemu sodelovanju v skupini. V skupini ravnam tako, da so zadovoljene potrebe vseh vpletenih. Vplivanje na druge, Kako to moje ravnanje razumejo drugi? Zavedam se vpliva lastnega vodenje in usmerjanje. Kakšna čustva in ravnanje sproža? S razmišljanja, doživljanja in kakšnim pristopom lahko iz druge osebe ravnanja na druge ljudi. izvabim …? Kako naj osebo spodbudim, Spodbujam skupinsko refleksijo da bo ravnala v želeni/dogovorjeni smeri? in dialog o medosebnih Kako naj predam odgovornost za rezultate procesih. v tej situaciji? Spodbujam druge k uresničitvi skupnih ciljev in jih pri tem usmerjam. 21 Odkrivam, kdo sem 3 Spodbujanje razvoja čustvene inteligentnosti otrok, mladostnikov in mlajših odraslih V naslednjih poglavjih so prikazane različne dejavnosti, s katerimi učitelji/mentorji lahko spodbujajo socialno-čustvene veščine učečih se v različnih starostnih obdobjih. Dejavnosti so pisane kot navo-dila za učence, učitelj/mentor pa ima kljub vsemu v tem procesu ključno vlogo, predvsem pri mlaj-ših otrocih (razredna stopnja). Pri delu z njimi je smiselno, da se večina dejavnosti odvije v dialogu z učenci, učitelj pa učne liste dodela, namreč, jih poenostavi, opremi s sličicami ter tako napravi pri-vlačnejše. Učni listi, ki usmerjajo razmišljanje pri starejših učencih, lahko učitelj uporabi neposredno, njegova ključna vloga pa je morebitno razjasnjevanje navodil, predvsem pa spodbujanje razprave o ugotovitvah, in izmenjave izkušenj. Dejavnosti so umeščene v štiri velika poglavja glede na prevladujoči cilj: samozavedanje, samourav-navanje, zavedanje drugih in zavedanje odnosov. Praviloma predstavljajo zaključeno celoto, zato jih učitelj/mentor izbira in razvršča povsem svobodno; priporočamo, da si napravi jasen načrt, ki ga – v odvisnosti od želja in potreb in izkušenj z že izvedenimi dejavnostmi – po potrebi spreminja. V dejavnostih učeči se ozavešča in odkriva svoj notranji svet, kar je zanj lahko vznemirljivo, lahko pa tudi ogrožajoče in vzbuja anksioznost. Zato sta empatičnost in subtilno odzivanje učitelja/mentorja na morebitne zadrege in stiske učečih se izjemno pomembna. Navajamo nekaj splošnih načel, ki naj jim sledi učitelj pri sistematičnem spodbujanju razvoja učencev na socialno-čustvenem področju. Vzpostavitev kakovostnega odnosa med učiteljem/mentorjem in učencem, ki omogoča občutek sprejetosti. Na učenčevo dojemanje učitelja vpliva učitelj z dejanji, ki so usmerjena v izgradnjo ka-kovostnega odnosa, namreč z iskrenim sprejemanjem, toplino in empatijo. Učenec se dobro počuti z učiteljem, ki:11 • učence naslavlja po imenu, • izraža toplino in sprejemanje z vzpostavljanjem očesnega stika in vzpodbudnimi pripombami ter s sporočili, da mu je za učenca mar, • pozitivno izpostavlja učenčeve pozitivne lastnosti, • mu daje konstruktivno povratno informacijo, • se zanima zanj (kaj počne v prostem času, kaj je zanj pomembno, česa si želi, o čem sanja …, • povabi učenca v varen dialog (to so teme, ki jih učenec pozna in so zanj pomembne), • razkrije učencu delček sebe, • uporablja humor, metafore, zgodbe, • izraža navdušenje nad učenci ter učno vsebino oz. dejavnostmi. V odnosu, v katerem se čuti sprejetega, je pripravljen zaupati in tvegati, kar mu omogoča uvide in učenje. • Spoštovanje potreb in zmožnosti ter pripravljenosti za sodelovanje učečega. Dejavnosti, name- njene spodbujanju socialno-čustvenih veščin učečih se, vključujejo samorefleksijo, s čimer od 11 Roffey 20011, McLean, 2003, Wlodkowski, 1978, Woolfolk, 2002 22 Odkrivam, kdo sem učečega se terjajo poglobljeno razmišljanje o lastnem razmišljanju, doživljanju in ravnanju, v razpravi pa določeno stopnjo poguma v razkrivanju spoznanj o sebi. Zato je pomembno, da se učitelj/mentor zaveda občutljivosti te faze in učečemu se dopusti oz. omogoči, da sam določa meje lastnega samorazkrivanja (kaj bo povedal in česa morda ne). Pri razmislekih o njem samem, razkrivanju lastnih izkušenj in pogledov učitelj dosledno spoštuje morebitno (ne) pripravljenost učečega se na raziskovanje sebe ter razkrivanje osebnih razmišljanj, doživljanj in ravnanj. Če učeči se v posamezni dejavnosti ne zmore ali ne želi sodelovati, naj mu učitelj ponudi alternativo (ga drugače zaposli). • Vzpostavitev učnih razmer, v katerih se učeči se počuti varno. Pri vsakem učenju je učenčevo doživljanje varnosti in sprejetosti izjemno pomembno. To je še toliko pomembneje, ko gre za učenje na socialno-čustvenem področju, saj poteka preko raziskovanja sebe, refleksije lastnih izkušenj ter v razpravah o izkušnjah. Samorazkrivanja in določene stopnje intimnosti z drugi-mi ne zmorejo ali niso pripravljeni storiti vsi. Ena od okoliščin, ki poveča verjetnost, da se bo učenec počutil varnega, je predvidljivost, to pa učitelj lahko zagotovi z jasnimi pravili ter vnap-rej napovedanimi posledicami njihovega kršenja ter z doslednostjo pri teh zahtevah. Odličen pristop je povabilo učencem, naj sooblikujejo pravila, ki sledi napovedi ali dogovoru za učenje socialno-čustvenih veščin. Sooblikovanje pravil učitelj sproži s preprostim vprašanjem: »Kaj potrebuješ, da bi bil v dejavnostih, v katerih boš razmišljal in z drugimi delil svoje izkušnje, lahko sproščen in se iz njih učil? Kaj pričakuješ od sebe, kaj od drugih in kaj od mene – učitelja/ mentorja?« Ko učenci individualno razmislijo o svojih potrebah in pričakovanjih, steče proces uglaševanja in sklenitve dogovora o sodelovanju. Pomembno je, da končni dogovor vsebuje: dovoljenje, da učenec dela napake, pravico, da je tak, kot je, dogovor o poslušanju drug druge-ga, odsotnosti obsojanja in podpori drug drugemu. • Eksplicitnost v spodbujanju razvoja socialno-čustvenih veščin. Pomembno je, da je učeči se sez- nanjen z nameni učenja oz. dejavnosti, v kateri raziskuje svoj socialno-čustveni svet, oz. o njih razmišlja. Učitelj/mentor to doseže s tem, da prebesedi cilje o namenih učenja oz. se z učečimi se o njih pogovarja, jih razjasnjuje itd. Smiselno in koristno je tudi, da učeči se vseh starosti ob namenih učenja raziskujejo tudi kriterije uspešnosti, tj. raziščejo vprašanje, kako bodo vedeli, da so pri učenju, v dejavnosti ali kasneje, v vsakodnevnih življenjskih situacijah, uspešni. • Modeliranje socialno-čustvenih veščin. Eden od mehanizmov učenja je tudi modelno učenje, kar pomeni, da učeči se v svoj nabor odzivov vključuje razmišljanja, doživljanja in ravnanja (po-membnih) oseb, ki jim je izpostavljen. Učitelja/mentorja opazuje, se z njim istoveti in – če so vzpostavljeni pogoji (npr. kakovosten odnos) – prevzema nekatere njegove vedenjske vzorce. Zato je pomembno, da ima tudi učitelj/mentor razvite socialno-čustvene kompetence. 23 Odkrivam, kdo sem 3.1 Samozavedanje Procesi, ki jih samozavedanje vključuje: • ozaveščanje in (pre)poznavanje lastnih prepričanj/misli, čustev in vedenjskih vzorcev, razume- vanje odnosa med njimi ter vpliva na druge ljudi, • ozaveščanje in (pre)poznavanje lastnih potreb, motivov, ciljev, vrednot ter razumevanje njiho- vih vplivov na lastno doživljanje in ravnanje, • ozaveščanje in prepoznavanje lastnih vzorcev razmišljanja, doživljanja in ravnanja v odnosih, • ozaveščanje in (pre)poznavanje svojih močnih področij in področij razvoja oz. možnega izbolj- šanja, • pozitiven odnos do sebe ter zaupanje v lastne sposobnosti in potenciale ter v možnost nap- redovanja in osebnostnega razvoja in rasti. Kriteriji uspešnosti: • vem, kaj v določenem trenutku doživljam, in zakaj, • razumem povezanost lastnih misli, čustev in vedenja v konkretni življenjski situaciji, • zavedam se lastnih potreb, želja, ciljev in vrednot ter njihovega vpliva na moje doživljanje in ravnanje v konkretni življenjski situaciji, • prepoznavam vpliv lastnih čustev in ravnanja na doživljanje in ravnanje drugih ljudi, • vem, katera so moja močna področja in področja rasti, • sem samorefleksiven, odprt za povratno informacijo, nove perspektive ter nenehno učenje in razvoj, • zaupam vase in v svoje sposobnosti (vem, da zmorem). Dejavnost 1: Kaj doživljam danes/te dni?12 V tej dejavnosti bom: • ozavestil/-a svoje trenutno doživljanje (razpoloženje, čustvo) in ga poimenoval/-a ter • razmišljal/-a o tem, kaj v tej situaciji potrebujem, kako lahko to čustvo spremenim ter kdo mi pri tem lahko pomaga.13 Čustvo (razpoloženje), ki ga doživljam (danes, v tej situaciji, te dni …) Nariši sebe oz. svoje doživljanje (čustvo). 12 Vir slike-silhuete: https://www.freebiefindingmom.com/free-printable-head-templates/ 13 Na razredni stopnji otroci čustvo zgolj poimenujejo in narišejo ter razmislijo o prvem, tretjem in petem vprašanju (kaj je izzvalo čustvo, kaj lahko storijo, da bi ga spremenili ter kaj potrebujejo). 24 Odkrivam, kdo sem Kaj je izzvalo to čustvo (razpoloženje)? Kako bi se rad/-a počutil/-a oz. kaj si želim doživljati? Kaj lahko storim, da bi se počutil/-a drugače (bolje)? Kdo mi lahko pri tem pomaga in kako? Kaj v tem trenutku potrebujem? Dejavnost 2: Kaj je čustvena inteligentnost? 14 V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a pojem čustvena inteligentnost, • napravil/-a samorefleksijo o različnih dimenzijah čustvene inteligentnosti pri sebi, • ozaveščal/-a svoje močne plati in področja možnega izboljšanja določenih socialno-čustve- nih veščin.14 Kadar učinkovito rešujemo miselne probleme na različnih področjih, npr. v matematiki, družboslov-ju, naravoslovju, drugi pravijo, da smo inteligentni, bistri, pametni, iznajdljivi in podobno. Za ljudi, ki dobro rešujejo vsakodnevne osebne stiske in dileme, obenem pa se dobro znajdejo v odnosih z drugimi ljudmi, pa pravimo, da so čustveno inteligentni. Razmisli o spodnjih vprašanjih: • Kaj pomeni, da razumeš sebe? Kako se to kaže? Kako prepoznamo nekoga, ki ima to zmožnost/ veščino? • Kaj pomeni, da dobro komuniciraš z drugimi ali da se znajdeš v odnosih? • Si že kdaj učinkovito komuniciral/-a? Poznaš koga, ki to počne? Opiši, kako se vede. V spodnjo sliko vpiši, kako bi prepoznal/-a vsako od obeh oseb. Ta oseba razume svoja Oseba ne razume svojih čustva in se dobro razume čustev in se ne razume z z drugimi ljudmi. drugimi ljudmi. Kateri osebi si bolj podoben/-a po opazovanih lastnostih? Kateri osebi bi si želel/-a biti podoben/-a? Utemelji. 14 Kot je bilo omenjeno v uvodu, je na razredni stopnji pomembno, da vse dejavnosti potekajo interaktivno, v dialogu učitelj – učenci, ki navodila (tako besedje kot stavčne strukture) prilagaja njihovi dojemljivosti. Namesto izraza čustvena inteligentnost npr. uporabi razume svoja čustva, mu ni vseeno za druge, je čustveno iznajdljiv/spreten oz. kakršenkoli drug približek pojma čustvena inteligentnost, ki ga učenci v nižjih razredih osnovne šole lahko razumejo. To dejavnost je smiselno izvajati od 4. in/ali 5. razreda dalje. 25 Odkrivam, kdo sem Čustveno inteligenten si takrat, kadar: • razumeš svoje misli, čustva in vedenje, • nadziraš svoje misli, čustva in vedenje, • razumeš misli, čustva in vedenje drugih ljudi, • se dobro znajdeš v odnosih z drugimi. Preglednica 8: Kriteriji uspešnosti na socialno-čustvenem področju. Zavedanje Uravnavanje Jaz Vem, katero čustvo doživljam in kako se Nadzorujem svoja čustva in jih izrazim vedem. na ustrezen način. Vem, kaj potrebujem in kaj si želim in to Kadar moje vedenje ni v redu, razmislim zmorem sporočiti drugim. o tem, kako bi lahko ravnal, in vedenje Vem, v čem sem dober in kaj moram še spremenim. izboljšati. Razmišljam o tem, kako ravnati razumno (premišljeno) in tako tudi ravnam. Drugi Vem, kaj potrebujem od drugega. Izrazim svojo željo in prosim, da jo Zanima me, katero čustvo doživljaš in upoštevaš. zakaj tako ravnaš. Vprašam te, kako ti lahko pomagam, Zanima me, kaj potrebuješ in kaj si želiš. kadar se ne počutiš v redu. Upoštevam tvojo prošnjo. Razmisli, kdaj si … bil/-a vesel/-a bil/-a jezen/-a bil žalosten/-a te je bilo strah Kako si se takrat obnašal/-a? 26 Odkrivam, kdo sem Poskušaj najti primere, ko si: • prepoznal/-a čustvo pri sebi (npr. strah, jezo, veselje) in ga obvladal/-a (npr. Naredil/-a si nekaj, da si zmanjšal/-a strah, ustrezno izrazil/-a jezo, pokazal/-a veselje na sprejemljiv način ipd.); • sklepal/-a, da nekdo doživlja določeno čustvo in si to preveril/-a, nato pa skušal/-a nekaj narediti v zvezi s tem (npr. opazil/-a si, da je prijatelja strah, pa si ga skušal/-a pomiriti); • se dobro znašel/-a v odnosu z nekom. Opiši te situacije ter svoje doživljanje in ravnanje v njih. Odgovori na zgornje alineje so primeri, ko si izkazal/-a čustveno občutljivost oz. določeno raven čustvene inteligentnosti. Sedaj pa se domisli še situacij, ko ti prepoznavanje ali uravnavanje čustev ni šlo tako lahko: • ko npr. nisi točno vedel/-a, kako se počutiš ali kaj doživljaš oz. ko nisi našel/-a imena za svoje doživljanje, • ko nisi prepoznal/-a, da prijatelj doživlja neko čustvo in se nisi odzval/-a na to (razmišljal/-a pa si o tem pozneje ali pa te je nekdo drug opozoril na to), • ko se nisi dobro znašel/-a v nekem odnosu ali v skupini. Opiši svoj primer za katero od opisanih situacij; osredotoči se na svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje v tej situaciji. To so primeri, ko si spregledal/-a svoje možnosti, obenem pa nanje lahko gledaš kot na situacije, v katerih lahko vadiš učinkovitejše odzive. Spodaj je opisanih nekaj situacij. Za vsako razmisli, kako bi ravnala čustveno inteligentna oseba ter kako čustveno manj inteligentna oseba. Opis situacije Kako bi ravnala čustveno inteligentna oseba čustveno manj inteligentna oseba Situacije: 1) Sošolka joka ob robu igrišča. 2) Mama se je razburila, ker njeno navodilo ni bilo upoštevano. 3) Sošolec je sošolki vzel knjigo. 4) 5) 27 Odkrivam, kdo sem Navodilo Pred teboj je kupček lističev,15 na katerih so zapisane veščine čustveno inteligentnih ljudi. Razprostri jih pred seboj in jih preuči. Razmisli, ali jih lahko razvrstiš v smiselne kategorije. Sestavi jih v model, tako da jih nalepiš na večji list.16 Potem ko oblikuješ model (oz. ga oblikujete skupaj s sošolci/kolegi), izberi pet veščin, ki se ti zdijo najbolj zanimive. Zanje razmisli, kako se kažejo v razmišljanju, doživljanju in ravnanju ljudi oz. kaj so dokazi zanje. Primer: Veščina: (1) Odprtost v razmišljanju in (2) naravnanost na samorefleksijo, samovrednotenje in (3) aktivno iskanje povratnih informacij. Dokazi: (1) Kadar razmišlja o nekem vprašanju, raziskuje različne poglede nanj, ne vztraja zgolj pri prvem načinu, ki se ga domisli, večkrat si postavi vprašanje: »Kako bi še drugače lahko videl to si-tuacijo?, Katere so še druge možnosti?« (2) Razmišlja o tem, kako se je počutil v neki situaciji, kako je razmišljal, kako je to vplivalo na druge, na temelju česa je sprejel odločitev, katere možnosti je še imel na voljo, pa jih morda ni videl ipd. (3) Kolege in prijatelje, ki jim zaupa, povpraša, kako so oni doživeli kakšno njegovo dejanje ipd. 1. Veščina: Dokazi: 2. Veščina: Dokazi: 3. Veščina: Dokazi: 4. Veščina: Dokazi: 5. Veščina: Dokazi: V skupini s sošolci si zamislite, da ste delodajalci, ki na eno od delovnih mest sprejemate novega kandidata, najpomembnejši kriterij izbora pa je čustvena inteligentnost osebe, ki jo boste sprejeli. Odločite se, kateri vidiki čustvene inteligentnosti (katere veščine v modelu) bodo za vas najpo-membnejši, kaj so dokazi, da jih oseba ima, ter kako jih boste pri kandidatih ugotavljali. Oblikuj-te vprašanja za sprejemni intervju, lahko pa ob tem, če presodite, da vam intervju ne bo dal za-dostnega števila informacij, načrtujete sprejemni preizkus. Bodite ustvarjalni, saj je pomembno, da na delovno mesto izberete pravega kandidata. Izvedite sprejemni intervju ali sprejemni preizkus za skupino kandidatov. 15 Izhodišče za to vajo je Golemanov model čustvene inteligentnosti (str. 7-8): učiteljica/mentorica pripravi lističe za skupine po 4 učence. Namesto lističev v prilogi 1 lahko pripravi lističe na temelju našega, prirejenega modela (1. poglavje, shema 1 ali shema 2), druga navodila ostanejo nespremenjena. 16 V nadaljevanju učitelj organizira gradnjo modela po metodi učeče se kepe: učenci v parih primerjajo svoje modele in naredijo skupen model, isto nato izpeljejo v skupinah po štiri, nato v skupinah po osem in nazadnje celotna skupina. Svoje modele primerjajo z rešitvijo (Golemanov model čustvene inteli-gentnosti, prvo poglavje). 28 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 3: Spoznavam svet čustev: Kaj so čustva? V tej dejavnosti bom: • spoznaval/-a raznovrstnost čustev, • izgrajeval/-a razumevanje vloge (funkcije) različnih čustev v vsakodnevnem ravnanju posa- meznika in lastnem, • razmišljal/-a in analiziral/-a lastno čustvovanje: katera čustva doživljam, v kakšnih situacijah, kako jih izražam.17 Čaka te raziskovanje čustev, tako lastnih kot čustev drugih ljudi. Napiši čim več vprašanj o čustvih. Uporabi zvezdno tehniko. KDO KAKŠEN KJE ČUSTVA KAKO KAJ ZAKAJ Shema X: Raziskovanje čustev Raziskoval/-a boš svet čustev. Izpolni spodnjo shemo. V okvir Kaj je to? s svojimi besedami napiši, kaj je čustvo, v sosednji okvir pa vpiši opredelitev pojma, kot je zapisana v kateri od knjig po tvoji izbiri. V tretjem okvirju navedi primere čustev oz. situacije, ko si doživljal/-a čustva, poišči sličico ali dve, ki prikazujeta človeka, ki čustvuje, nazadnje pa zapiši še trditev, ki se nanaša na čustvo in zanjo verjameš, da je resnična. 17 Čeprav je dejavnost zapisana linearno ter v obliki delovnega lista, jo učitelj z najmlajšimi izvaja z metodo razgovora in diskusije in neformalni učni postavit- vi (otroci sedijo v krogu, na tleh ipd.). Risbice izdela na večjem formatu, da jih lahko pokaže pred skupino, ali pa jih – če otroci delajo samostojneje (npr. 3. razred), v majhnih skupinah, natisne na kartončke. Listi za risanje čustev naj bodo formata vsaj A4, lahko so večji, možna pa je izdelava skupinske risbe. 29 Odkrivam, kdo sem Shema 2: Raziskujem pojem čustvo (1) Kaj je to? Opredelitev Trditev Čustva Primeri Slika Nekaj o čustvih sedaj že veš. Razmisli in vpiši v spodnjo shemo: 1) Kakšen je pomen čustev za ? 2) Na kaj vse vplivajo? 3) S čim so povezana oz. v kakšnem odnosu so z ? 4) Kaj znanje o čustvih pomeni zate ter kako ga boš uporabil/-a? 5) Kakšen bi bil svet brez čustev? Shema 3: Raziskujem pojem čustvo (2) Svet brez ...? Pomen Uporabnost Čustvo Vpliv Povezanost 30 Odkrivam, kdo sem Navodilo Kaj so čustva? Naštej nekaj čustev: Katera od teh čustev si že doživel/-a? Se spomniš kdaj? Sošolcu/-ki povej več o tem, za svoj listovnik pa naredi kratek zapis: Spodaj je nekaj risbic, ki jih je narisal deček, ko je dobil nalogo, da z risbico ponazori določeno čustvo. Kaj meniš, s katero risbico je ponazoril veselje, jezo, strah, žalost, ljubezen in sram? Poveži v pare.18 a. Veselje b. Jeza c. Strah d. Žalost e. Ljubezen f. Sram 18 Učitelj na internetu poišče abstraktne risbe čustev s ključniki “anger-abstract art”, “fear-abstract art” itd. ter jih umesti v okvirje, učenci pa v skladu z navodilom opredelijo, za katero čustvo gre. 31 Odkrivam, kdo sem Sedaj pa še sam/-a, na svoj način, nariši tri čustva ali več. Lahko jih narišeš v spodnje prostore ali pa vzameš večji list, morda platno ter s kredami, vodenimi barvami ali s kakšno drugo tehniko narišeš svojo sliko, risbo ali simbol. Čustvo: Čustvo: Čustvo: Čustvo: Pomisli na eno od zgodbic, ki si jo prebral/-a v zadnjem času.19 • Kaj se je v tej zgodbi dogajalo junaku zgodbe? • Katera čustva je doživljal? • Kaj je razmišljal? • Kako je ravnal? • Kako pa so razmišljali, doživljali in ravnali drugi junaki in junakinje v zgodbi? • Kateri lik iz zgodbe ti je bil najbolj všeč? S čim te je navdušil? • Kaj misliš, kako pa bi ti razmišljal, doživljal in ravnal, če bi se znašel v tej situaciji? • Kaj se lahko naučiš iz zgodbice? Kako čustva izražamo in kako jih prepoznamo? Izrazi čustvo z (ali povej, kako bi ga izrazil z): • obraznim izrazom, • barvo, • držo telesa, • pesmijo, • zvokom, • sliko, • gibom, • vremenom, • obleko, • drevesom ipd. Katera čustva doživljaš, kadar se znajdeš v konfliktni situaciji? Kako se izražajo na tvojem obrazu? Kaj pa v telesni drži? 19 Namesto odprtega vprašanja in spodbude, da si učenec/-ka izbere zgodbico, ki jo je že prebral/-a, lahko učitelj v tej dejavnosti obravnava zgodbico, prebrano v šoli. 32 Odkrivam, kdo sem Navodilo:20 a. Na spletu poišči nekaj umetniških del (npr. slik ali kipov). Katero čustvo bi lahko simbolizirala posamezna slika?21 b. Pojdi na splet in v brskalnik vtipkaj unusual houses. Dobil/-a boš slike vrste nenavadnih hiš, v ka- terih prebivajo ljudje. Izberi slike 5 neobičajnih (bizarnih) hiš, ki se ti zdijo najzanimivejše. Poigraj se z asociacijami: vsaki hiši pripiši čustvo. c. Kako pa bi metaforično izrazil/-a čustvo s filmom? Npr. za čustvo sreča lahko izbereš film Sreča na vrvici, ki ga odraža naslov, lahko pa ta film uporabiš tudi kot metaforo za kakšno drugo čustvo (npr. ljubezen, vdanost, veselje ipd.). Pomembno je, da veš, da ni pravilnih in napačnih odgovo-rov, relevantne so vse tvoje asociacije in razmisleki. d. Primerjaj svoje odgovore z odgovori sošolcev. Kaj ugotavljaš? Primerjajte svoje ugotovitve in napravite skupinski sklep. V skupinah razmislite o vprašanjih: a. Kaj so čustva? Katera čustva poznate? Z uporabo tehnike nevihte možganov jih nanizajte čim več. Uporabite samolepilne lističe: na vsak listič zapišite čustvo in ga nalepite na plakat. Ko ustva-rite seznam, skušajte razvrstiti čustva v smiselne kategorije. b. Kdaj oz. v katerih situacijah doživljamo čustva? Od česa je odvisno, katero čustvo doživlja človek v konkretni situaciji? c. Kako izražamo čustva? 20 Didaktični izvedbi na razredni in predmetni stopnji se razlikujeta. Na razredni stopnji učitelj umetniška dela ali fotografije nenavadnih hiš položi pred učence ter jih povabi, da izberejo sliko/fotografijo, ki najbolje predstavlja posamezno čustvo (otroci se lahko sprehajajo po razredu), kar predstavlja izhodišče za razpravo. Učenci na predmetni stopnji pa lahko slike po svetovnem spletu iščejo samostojno, jih umeščajo v skupni dokument, ki ga učitelj projicira na platno in ob tem usmerja razgovor. 21 Vir slik: 1. slika: https://www.saatchiart.com/art/Painting-Whirlpool-of-emotion/791480/3237892/view; 2. slika: https://in.pinterest.com/pin/617696905136518866/; 3. slika: https://in.pinterest.com/pin/366621225925881448/ 33 Odkrivam, kdo sem Izdelajte plakat, zloženko ali dokumentarni film, v katerem odgovorite na zgornja vprašanja. Infor-macije podkrepite s slikovnim gradivom. Posebej pozorno razmislite o tretjem vprašanju (Kako izražamo posamezna čustva). Pomagajte si z igro vlog: v paru s sošolcem/-ko odigrajta nekaj čustev, tako da prvi čustvo odigra, drugi ugiba. Vlogi nekajkrat zamenjajta. Na osnovi te izkušnje premislita in narišita tipične izrazne obraze za spodnja čustva, nekaj čustev pa izberita sama. Jeza Veselje Žalost Strah Razmisli in odgovori na naslednja vprašanja.22 1. Katera čustva doživljaš najpogosteje? V spodnjo preglednico za vsako čustvo zapiši, kako po- gosto ga doživljaš ter v kakšnih situacijah. Dodaj primer, ko si nazadnje doživljal to čustvo. 22 Na razredni stopnji je ta dejavnost prilagojena tako, da učenci pod vsako čustvo nalepijo ali narišejo od ene do treh pik, v odvisnosti od tega, kako pogosto so doživeli posamezno čustvo (redko – včasih – pogosto), primere pa najmlajši zgolj pripovedujejo, lahko pa kakšno čustvo in situacijo narišejo, starejši (4.–6. razred) primere zapišejo ipd. Tabelo učitelj fleksibilno prilagaja potrebam in zmožnostim učencev, jo poenostavi ali uporabi netabelaričen prikaz. 34 Odkrivam, kdo sem Čustvo Pogostost Situacija Primer Nikoli – redko – pogosto Veselje Kadar se dogaja nekaj Ko me je prijateljica pogosto prijetnega. povabila na rojstni dan. Jeza Ponos Žalost Sram Dolgočasje Bes Sreča Ljubezen Ljubosumje Zavist Trema Zaupanje 2. V tabeli je tudi nekaj praznih vrstic, vanje vpiši še druga čustva, ki jih doživljaš. 3. Kaj lahko zaključiš na osnovi zgornje tabele? Katera čustva najpogosteje doživljaš, katera pa doživljaš redkeje ali pa jih sploh še nisi doživel/-a? Kaj meniš, kateri so razlogi za takšno stanje? 35 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 4: Čustva, ki jih doživljam v šoli (doma, s prijatelji) 23 V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o tem, kdaj doživljam posamezna čustva,23 • ocenil/-a, katera čustva najpogosteje doživljam v šoli, v različnih situacijah, • spremljal/-a lastno doživljanje čustev v določenem obdobju. Dokončaj spodnje povedi. V mislih imej dogodke v šoli (doma, pri igri s prijatelji, na izletu ipd.)24: • Vesel/-a sem bil/-a, ko • Žalosten/-a sem bil/-a, ko • Jezen/-a sem bil/-a, ko • Strah me je bilo, ko Sedaj pa nadaljuj še stavke:25 • Vesel/-a sem, kadar • Žalosten/-a sem, kadar • Jezen/-a sem, kadar • Strah me je, kadar Nariši risbice, v katerih si vesel/-a, žalosten/-a, jezen/-a ali pa te je strah. Če pa boš narisal/-a več risbic za vsako čustvo, lahko izdelaš knjigo s štirimi poglavji. Vsako poglavje naj ima enega od na-slovov: Vesel/-a sem, kadar …, Žalosten/-a sem, kadar … ipd. Moja knjiga čustev26 Za svojo knjigo čustev, v katero boš vložil/-a risbice (ali fotografije) različnih situacij, ko si doživljal/--a veselje, jezo, strah in žalost, izdelaj naslovnico. Naslov te knjige bo . 23 Na predmetni stopnji je seznam čustev daljši, dodana so npr. še čustva: ljubezen, ljubosumje, ponos, zavist, odgovornost, sram ipd. Poudarek je na po- splošitvah, primerjavah situacij, uvede pa lahko že koncept funkcionalnosti čustev (glej tudi dejavnost Kdaj so čustva ustrezna in kdaj ne?). 24 Učitelj izbere kontekst. Pozneje vodi razgovor o doživljanju. 25 Lahko pa povabi učence, da izpolnijo dva sklopa nedokončanih stavkov, ki se nanašajo na doživljanje čustev sploh, npr. »Čustva, ki jih doživljam v šoli,« in »Čustva, ki jih doživljam s prijatelji.« 26 Knjigo čustev učitelj uporabi zgolj pri tej vaji, če pa izvaja daljši program čustvenega opismenjevanja, pa izdeluje knjigo med celotnim programom kot svoj portfolio. Skupaj z učenci načrtuje poglavja te knjige (izvedbeno je priročnejši fascikel), del je lahko skupnih, del pa jih načrtuje učenec sam. 36 Odkrivam, kdo sem Miha in Maja sta sošolca. Spodaj je narisan tortni diagram, ki prikazuje, katera čustva sta v šoli doži-vljala prejšnji teden. Primerjaj njuna diagrama. Kaj sklepaš o njunem počutju v šoli? Jeza Veselje Zadovoljstvo Krivda Ponos Jeza nase Strah Simpatija Sram Odgovornost Radovednost Maja Miha Razmisli, kateri so bili verjetni dogodki, ob katerih sta Maja in Miha doživljala ta čustva? Sklepaj, kaj se jima je v tem tednu dogajalo. 1. Zadovoljstvo 7. Jeza 2. Strah 8. Radovednost 3. Sram 9. Jeza nase 4. Veselje 10. Simpatija 5. Odgovornost 11. Krivda 6. Ponos Še sam/-a nariši tortni diagram, ki bo ponazarjal, katera čustva in v kakšnem razmerju ti običajno doživljaš v šoli, s prijatelji ipd. V šoli S prijatelji 37 Odkrivam, kdo sem Ob katerih dogodkih doživljaš ta čustva? V naslednjem tednu vsak večer zabeleži, kaj si doživljal/-a čez dan (lahko zabeležiš tudi, koliko časa je trajalo vsako čustvo). Na temelju teh zapisov izdelaj tortni diagram doživljanja v izbranem tednu. Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Jeza Veselje Žalost Zaljubljenost Tesnoba Strah Zavist 38 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 5: Kaj so prepričanja in zakaj so pomembna? V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a raznovrstna prepričanja in raziskal/-a, zakaj so pomembna, • oblikoval/-a razumevanje o tem, v kakšnem odnosu so prepričanja, čustva in ravnanje, • ozavestil/-a nekatera svoja prepričanja o sebi, drugih in svetu ter raziskal/-a njihov vpliv na svoje doživljanje in ravnanje.27 Ljudje imamo o tem, kakšni smo, kakšni so drugi in kakšni so svet in dogodki v njem, različna prepri-čanja. Na spodnjih karticah je zapisanih nekaj prepričanj. Na prazne kartice (izdelaj jih iz papirja ali kartona, ki ga imaš na voljo) zapiši nekaj svojih prepričanj. V razredu imam veliko V šoli je zabavno. Matematika mi gre dobro. prijateljev. O, groza, nisem znal narisati Miha misli, da je glavni. Sem prijazna oseba. slona! Važič! Pekarna Mišmaš je zanimiva Učiteljica me ima na piki. Moje sošolke so kul. zgodbica. Bananovec je drevo, ki raste Vsi v razredu me grdo v Kopru. gledajo. Razvrsti kartice s prepričanji v ustrezne škatle: Prepričanja o sebi: Prepričanja o drugih ljudeh: Prepričanja o svetu: 27 Najmlajši otroci lahko sodelujejo tako, da dokončajo stavke, npr. »Šola je …«, »Moj sošolec je …« … Te trditve pišejo na lističe, ki so osnova za nadaljnje razmišljanje (razmislek o počutju, ki ga določena misel sproža, ter ravnanju, ovrednotenje resničnosti/strinjanja ipd.). 39 Odkrivam, kdo sem Prečrtaj vse trditve, ki po tvojem mnenju niso resnične, ne glede na to, v kateri škatli so. V vsako škatlo dodaj še tri prepričanja, ki jih imaš sam/-a (meniš, da so resnična). Sedaj pa v vsaki škatli naredi dva kupčka: a. na prvem kupčku naj bodo pozitivna prepričanja, to so tista, zaradi katerih se počutiš dobro (si vesel/-a, ponosen/-a, sproščen/-a ipd.), b. na drugi kupček pa daj negativna prepričanja, to so tista, zaradi katerih se ne počutiš v redu (si jezen/-a, te je strah, si žalosten/-a ipd.) ali se celo znajdeš v težavah (se pretepaš, kričiš, se umi-kaš ipd.). Pokaži, kako prepričanja vplivajo na čustva in vedenje. Prepričanje Čustvo Vedenje V razredu imam veliko prijateljev. Veselje Družim se, se pogovarjam, igram z njimi. Maja je zoprna. Zavračanje Izogibam se je. Prepričanja so lahko pozitivna ali negativna, obenem pa so lahko resnična ali neresnična. Z upo-števanjem obeh kriterijev dobimo kategorije prepričanj: pozitivna resnična, pozitivna neresnična, negativna resnična, negativna neresnična. Preglednica 9: Resnična in neresnična prepričanja Resnična Neresnična Z vajo lahko napredujem. Vsakdo lahko postane olimpijski prvak Pozitivna Imam tri zelo dobre prijatelje. v kateremkoli športu, za katerega se odloči. Najboljši sem v vsem. Ta človek v tej situaciji ni imel Učitelj me ne mara. Negativna dobrega namena. Sošolec se je zlagal. Tega še ne zmorem. Nikoli ne bo nič iz mene. Negativno prepričanje Pozitivno prepričanje (neresnično) (resnično) 40 Odkrivam, kdo sem Kako lahko spoznanje iz te dejavnosti uporabiš v življenju, kadar doživljaš neprijetna oz. negativna čustva? Ljudje imamo o tem, kakšni smo, kakšni so drugi in kakšen je svet in dogodki v njem, različna prepri-čanja. Razlikujejo se po tem, ali so resnična ali ne. Spodaj je nekaj prepričanj. Ob tistih, za katera meniš, da so resnična in se z njimi strinjaš, naredi kljukico, tista, za katera meniš, da so neresnična, prečrtaj, ob tistih, za katera pa nisi povsem prepričan, ali so resnična ali ne, pa naredi vprašaj. • Imam veliko prijateljev. • Najbolje je biti sam. • Nenehno se mi godi krivica. • Bananovec je visoko drevo, ki raste v tropih. • Matjaž je zatežen! Kar naprej mi najeda. • V šoli je zabavno. • Moja mami dobro kuha. • Nihče me ne razume. • Miha je zelo močan. • Sem zabavna oseba. • Učiteljica me ima na piki. • Geografija je zanimiva, ker spoznavaš svet. • Ljubljana je lepo mesto. • Nisem nadarjen za jezike. • Na nikogar se ne morem zanesti. • Učiteljica me ima rada. • Če si za nekaj dovolj prizadevam, lahko to dobim, napredujem. • Sem zelo zanesljiva oseba. • V razredu se ne počutim dobro, ker me zafrkavajo. • Na testih je bolj kot znanje pomembna sreča. Primerjaj lastne presoje resničnosti trditev s presojami sošolcev. Kaj si ugotovil/-a oz. kaj ugotavljate? Verjetno s sošolci ob nekaterih trditvah niste soglašali glede njihove resničnosti. Kaj je razlog, da ljudje različno presojamo, ali je neka trditev resnična ali ne? Kakšne posledice ima to spoznanje za tvoje nadaljnje razmišljanje in odločanje? Za zgornje trditve premisli, kako vplivajo na doživljanje in ravnanje posameznika, ki takšno prepri-čanje ima. 41 Odkrivam, kdo sem Preglednica 10: Vpliv prepričanj na čustva in vedenje Kako prepričanje vpliva na: Prepričanje a. moja čustva b. moje vedenje/ravnanje Miha: »V razredu imam veliko Počutim se sprejetega, v razredu Družim se z različnimi sošolci, se dobro počutim, sem sproščen, prijateljev.« sklepam nova prijateljstva. zadovoljen. Izogibam se ga ali ga Manja: »Matjaž je zatežen. Jezna sem nanj. Kar naprej mi najeda.« Ne maram ga. mu še jaz težim. ignoriram. Včasih ga dražim, Prizadevam si, da skrbim Nika: »Ljubljana je lepo Zadovoljna sem, da živim v tem za čistočo mesta, povabim mesto.« mestu. prijatelja na sprehod po mestu ipd. Še za druga prepričanja zgoraj premisli, kako vplivajo na doživljanje in ravnanje osebe, ki verjame vanj. Kot si spoznal/-a zgoraj, prepričanja vplivajo na čustva ter ravnanje osebe. Pozitivna prepričanja izzovejo pozitivna čustva ter pozitivno vedenje, negativna pa so izvor negativnih čustev in ravnanj. Spoznal/-a si tudi, da so nekatera prepričanja resnična, druga pa so neresnična (pravimo jim tudi iracionalna). Neresnična prepričanja izzovejo neustrezna čustva ter neustrezna ravnanja. Poglejmo. Punce so strahopetke. Prezir Zasmehovanje, izogibanje Katera od zgornjih prepričanj (Imam veliko prijateljev, nisem nadarjen za jezike …) so tvoja prepri-čanja? Zapiši jih ter podčrtaj zmotna (neresnična, iracionalna) prepričanja. a. Za vsako iracionalno prepričanje povej, katera čustva in katero vedenje izzove. b. Za vsako iracionalno prepričanje, ki izzove neustrezno čustvo ter nepotrebno negativno ravna- nje, poišči ustreznejšo možnost, kot kaže primer. »Nihče me ne mara.« »Janez, Miha in Špela me ne marajo. Marko in (nerealno/iracionalno Matej pa sta moja prijatelja in me imata rada.« prepričanje) (realno prepričanje) Zmotna (nerealna/iracionalna) prepričanja Realna prepričanja 42 Odkrivam, kdo sem Kako boš znanje o ustreznosti/zmotnosti(racionalnosti/iracionalnosti) prepričanj ter znanje o vpli-vu prepričanj na čustva in vedenje uporabil/-a v svojem življenju? Ljudje imamo zelo raznovrstna prepričanja o tem, kakšen je svet, kakšni so drugi ljudje in kakšni smo sami. O svetu se mnogo naučimo v šoli, kjer se seznanjamo z različnimi znanostmi, ki sistema-tično preučujejo svet in dogodke v njem. O drugih ljudeh ter o sebi pa se učimo med socializacijo, pretežno na temelju izkušenj, nekaj znanja pa pridobimo pri pouku srednješolske psihologije, soci-ologije in drugih sorodnih ved. Prepričanja o sebi oblikujemo vse življenje na temelju lastne izkušnje v različnih situacijah ter na temelju sporočil, ki nam jih dajejo drugi (»Prijetna oseba si.«, »Nimaš posluha.«, »Tvoja odločitev je pametna.«, »Ne bodi taka mevža.« ipd.) Napiši seznam svojih prepričanj. Poišči po tri za vsak sklop. 1. Prepričanja o sebi 2. Prepričanja o drugih ljudeh 3. Prepričanja o svetu Katera tvoja prepričanja so vir pozitivnih čustev in dejanj, katera pa so razlog negativnih čustev in slabih izbir ravnanja? Navedi primere in pojasni. Razmisli, kako bi negativno zmotno (iracionalno) prepričanje spremenil/-a v bolj realno in pozitivno (racionalno) različico, kot je prikazano spodaj. Negativno prepričanje Pozitivno prepričanje (zmotno/iracionalno) (realno) Primer: Nisem športen tip.  Trenutno mi odbojka ne gre, a če bi vadil, bi postal spretnejši igralec. 43 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 6: Plaz - dogodki sprožijo prepričanja (razlage), prepričanja pa sprožijo čustva in vedenje V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a, kako različno ljudje razlagamo iste dogodke in kako pomembne so te razlage za doživljanje in ravnanje ob dogodku, • se uril/-a v oblikovanju različnih razlag, • razmišljal/-a o pomenu preverjanja resničnosti lastnih razlag dogodkov. Ljudje si želimo razumeti svet in dogodke v njem. Razumeti želimo tudi druge ljudi. Zato za vse, kar se zgodi ali dogaja v svetu ali med ljudmi, iščemo razlage. Razlage za mnoge dogodke in pojave spoznamo v šoli, npr. »Dan in noč nastaneta zaradi vrtenja zemlje okrog svoje osi«, »Barva oči je odvisna od genov«, »Na rast rastlin vpliva količina sonca« ipd.). Če razlag ne poznamo, jih včasih oblikujemo kar sami, npr. petletni deček na vprašanje o tem, zakaj nastane noč, odgovori s svojim pojasnilom: »Noč nastane zato, ker gre sonček spat.« Včasih razlage, ki jih konstruiramo sami, otroci in odrasli, niso točne, pač pa resničnost izkrivljajo. Tako kot dogodke in pojave v naravi si ljudje pojasnjujemo tudi dogodke in procese, ki se dogajajo med nami. Razumeti in osmisliti poskušamo dogajanje v sebi, v drugih ljudeh ter med ljudmi, zato nenehno odgovarjamo na vprašanje: »Zakaj je nekdo to storil?«, »Kaj je vplivalo na njegovo ravna-nje?« itd. Te razlage so zelo raznovrstne, pogosto pa – če jih ne preverjamo – napačne. Primer: Dogodek Majina razlaga (misli, pomen, prepričanja) Čustvo Ljubosumje: želi Meto še bolj Zoprna sem mu, Meta pa mu je všeč. prikleniti nase, ovira stike med Meto in Mihom Všeč sem mu in mi to kaže na nenavaden Zadovoljstvo: se zafrkava Miha nenehno nazaj način, saj fantje ne znajo povedati stvari naravnost. grdo zafrkava Majo, jo moti in Razočaranje, depresivno draži, do Mete pa Sedaj pa še Miha! Fantom nisem všeč, razpoloženje: se zateče v se obnaša povsem verjetno nikoli ne bom dobila nobenega. neplodno razmišljanje o normalno. prihodnosti brez fanta. Nima pravice, da to počne in me tako Jeza: postavi mejo. nadleguje! Sram: se izogiba stikom z Ne znam se braniti, vsi uživajo, ko gledajo, kako me zafrkava. ljudi. Mihom, sploh v družbi drugih 44 Odkrivam, kdo sem Katera od zgornjih razlag se ti zdi najverjetnejša? Utemelji! Katere razlage se ti zdijo že na prvi pogled nesmiselne? Utemelji! Kako bi Maja lahko preverila resničnost svoje razlage? Katero čustvo se ti zdi najustreznejše (funkcionalno)? Utemelji! Si se že kdaj znašel/-a v podobni situaciji? Kako si razmišljal/-a, doživljal/-a in ravnal/-a takrat? Kako bi z znanjem, ki si ga dobil/-a v tej vaji, spremenil/-a svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje v situaciji, ki si jo opisal/-a v prejšnjem vprašanju? Domisli se dogodka, ki te je vznemiril nazadnje. Kako si ga razlagal/-a oz. razumel/-a? Domisli se alternativnih (drugih možnih) razlag in za vsako premisli, kakšne bi bile posledice v čustvovanju in ravnanju, če bi ji verjel/-a. Dogodek Čustvo  vedenje prepričanja) Možne razlage dogodka (misli, pomen, 1. 2. Opiši, kaj se je 3. zgodilo: 4. 5. Presodi vsako od razlag z vidika smiselnosti (verjetnosti). Kaj ugotavljaš? 45 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 7: Kako si razlagam uspehe v šoli in kako neuspehe? V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a, kako različno ljudje razlagamo iste dogodke in kako pomembne so te razlage za doživljanje in ravnanje ob dogodku, • se uril/-a v oblikovanju različnih razlag, • razmišljal/-a o pomenu preverjanja resničnosti lastnih razlag dogodkov. Tako kot ravnanje drugih ljudi si skušamo pojasniti tudi razloge za lastni uspeh in neuspeh, npr. v šoli, športu, na delovnem mestu ipd. Pomisli na svoj a) zadnji uspeh v šoli ter b) zadnji morebitni neuspeh; ob vsakem pojasni, kaj je razlog zanj. Primer 1: Pri biologiji sem dobila odlično oceno, ker sem pametna. Primer 2: Pri biologiji sem dobila odlično oceno, ker sem se veliko učila. Primer 3: Pri biologiji sem dobila odlično oceno, ker sem imela srečo. Razlog Moj uspeh v šoli: Moj neuspeh v šoli: Sposobnosti Napor (trud) Težavnost naloge Sreča Učiteljev odnos do mene Trema Posebne okoliščine Z zeleno podčrtaj tiste razloge, ki so v tebi28 in na katere lahko vplivaš, z rdečo pa označi razloge, ki so izven tebe in nad njimi nimaš nadzora. Kako vrsta razloga (notranji/zunanji razlog) vpliva na tvojo motivacijo za učenje? 28 Ljudje uspehe in neuspehe pojasnjujemo z notranjimi in z zunanjimi razlogi. Notranji razlogi so naše značilnosti ali ravnanje, zunanji razlogi pa se nanašajo na različne zunanje okoliščine. 46 Odkrivam, kdo sem Pomembno Raziskovalci29 so ugotovili, da smo ljudje bolj motivirani za učenje, kadar verjamemo, da na naše uspehe najbolj vplivajo dejavniki, ki jih lahko nadziramo, npr. količina učenja in prizadevanje. Manj motivirani pa smo, če verjamemo, da bo na naše dosežke vplivalo nekaj, kar je izven našega nad- zora (npr. sreča, težavnost naloge). Če sodiš med tiste, ki verjamejo, da je ocena ali drug dosežek odvisen od vloženega dela, si v prednosti pred sošolci, ki menijo, da so ocene oz. drugi dosežki odvisni od sreče ali od tega, kako všeč so učitelju. Ugotovili pa so še nekaj pomembnega: nekateri ljudje verjamejo, da so naše sposobnosti priro- jene, da se z njimi rodimo in jih pozneje ne moremo več spreminjati (»Rodiš se pameten ali pa ne, nadarjen za jezike ali pa ne ipd. in na to ne moreš več vplivati.«). Ti ljudje niso motivirani za zahtevne naloge, saj verjamejo, da lahko doživijo neuspeh, ta pa bo dokaz, da niso pametni. Zato se takim izzivom raje izogibajo. Popolnoma drugače je z ljudmi, ki verjamejo, da pamet ni nekaj, s čimer se rodiš, pač pa nekaj, kar razvijaš skozi delo in učenje. Ti ljudje se radi spopadajo z izzivi, saj vedo, da s tem, ko jih rešujejo, razvijajo sposobnosti in postajajo na določenem področju vse učinkovitejši in uspešnejši. Najpomembneje pa je, da so raziskovalci ugotovili, da sposobnosti z delom zares lahko razvijamo: če torej veliko delaš, raziskuješ, tvegaš, delaš napake in se izboljšuješ, razvijaš svoje sposobnosti. Izberi si situacijo, ki je zate na nek način problem, npr. v neki situaciji si bil neuspešen/-a, sprl/-a si se s prijateljem, si v konfliktu z nekom, ki je zate pomemben. Situacija: Na 3-stopenjski lestvici oceni, v kolikšni meri so na tvoj problem vplivali spodnji razlogi (0 – ni razlog problema, 1 – nekoliko vpliva, 2 – je razlog mojega problema).30 Problem je nastal, ker: • nisem imel/-a sreče • nimam pravih sposobnosti • je vplivala slaba karma (usoda) • se v situaciji nisem znašel/-a • povzročila ga je druga oseba • si nisem dovolj prizadeval/-a • sem tak, kot sem • se mi to vedno zgodi • 29 Npr. C. Dweck (2000) 30 Nelson-Jones (1996). 47 Odkrivam, kdo sem Ugotovi, komu ali čemu v največji meri oz. največkrat pripisuješ odgovornost za problem, ki si ga izbral. Kako izvor odgovornosti (razlog) vpliva na tvojo motivacijo in pogum za reševanje tega problema? V nadaljevanju boš ocenil/-a lastno naravnanost v pripisovanju vzrokov dogodkom (atribuiranju) za pozitivne in negativne dogodke. 1) Izberi štiri nedavne dogodke: a. pozitivni dogodek v odnosu (npr. nekoga si spoznal/-a in dobro sta se ujela, nastaja novo prija- teljstvo), b. pozitivni dogodek v šoli (npr. visok dosežek pri zahtevnem projektu, dobra ocena), c. negativni dogodek v odnosu (npr. zavrnil/-o te je fant/dekle, prijatelji te niso povabili na zabavo), d. negativni dogodek v šoli (npr. negativna ocena pri priljubljenem predmetu). 2) Za vsakega zgoraj navedenih dogodkov a. Zapiši temeljni vzrok za dogodek. b. Oceni, v kolikšni meri je ta vzrok: popolnoma zunaj tebe 1…2…3…4…5 popolnoma odvisen od tebe zgodil se je enkrat 1…2…3…4…5 vedno se bo dogajal vplival je zgolj v tej situaciji 1…2…3…4…5 vpliva v vseh situacijah 3) Izpelji zaključke o osebni naravnanosti v pripisovanju vzrokov dogodkom. a. Kakšen je tvoj stil pripisovanja vzrokov dogodkom? b. Kakšen vpliv ima ta naravnanost na tvoje razpoloženje in motivacijo za šolsko delo ali druga področja doseganja ciljev? c. Kakšne spremembe so morda potrebne v tvojem stilu pripisovanja vzrokov dogodkom za pozi- tivne in negativne dogodke? 48 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 8: Zmote in izkrivljanja v mišljenju V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a pogoste zmote in izkrivljanja v razmišljanju ljudi, • prepoznaval/-a lastne miselne zmote in izkrivljanja, • razmišljal/-a o pomenu zavedanja zmotnosti mišljenja, • spoznal/-a strategije za preseganje zmot v mišljenju, • ozavestil/-a vpliv zmot v mišljenju na čustvovanje in ravnanje posameznika. Kadar ljudje mislimo, pogosto naredimo katero od napak, ki so opisane spodaj: a. zamenjujemo dejstva in sklepanje, b. prehitro oz. pretirano posplošujemo, c. mislimo v kategorijah ali-ali (črno-belo mišljenje, vse ali nič).Spodaj je nekaj nalog, v katerih boš spoznaval/-a zmote v mišljenju. Na vsako zmoto se vežeta eno ali dve vprašanji. Zmota 1: Zamenjevanje dejstev in sklepov oz. interpretacij 1. Katere spodnjih trditev se nanašajo na dejstva in katere na mnenja/sklep/interpretacijo? • Maja ima lepe čevlje. • J. K. Rowling je pisateljica z ogromno domišljije. • Majini čevlji so iz usnja. • Borut skače po visoki travi. • Tale knjiga ima 300 strani. To je preveč zame! • Maja si ogleduje katalog s cenami gorskih koles. Verjetno si želi kolo. • Soča je prekrasna reka, dolga 140 kilometrov. • Učenci 6. a znajo več matematike od učencev 6. b. • Krilo, ki sega nad kolena, je prekratko za zimski čas. 2. Katere od zgornjih trditev so interpretacija, pa bi v določenih okoliščinah lahko bila dejstvo? Po- jasnite. 3. Zapišite tri trditve, ki se nanašajo na interpretacijo, in tri trditve, ki se nanašajo na dejstva. 4. Navedi primer (iz svojega življenja), ko je neka oseba (ali ti sam) dejstvo zamenjala za interpre- tacijo. Kakšne so bile posledice? 5. Ljudje v vsakodnevnem razmišljanju pogosto zamenjujemo dejstva z interpretacijami: vse naše interpretacije doživljamo kot nekaj, kar je resnično, čeprav ni tako – je zgolj naš pogled na res-nico. Pomembno je, da se tega zavedamo in skušamo samouravnavati. To lahko počnemo tako, da si postavljamo vprašanja, kot so: ali je moja trditev dejstvo ali sklep? Kako to vem? Kaj o tem mislijo drugi? 49 Odkrivam, kdo sem Zmota 2: Pretirano posploševanje • Katere od spodnjih trditev spadajo v kategorijo prehitrih posplošitev? Če ne moreš zagotovo reči, potem opredeli okoliščine, v katerih bi bila trditev pretirana. • Marina vedno zamudi na sestanek. • Mladim ni mar za okoljsko problematiko. • Učiteljica za matematiko se nikoli niti malo ne nasmehne. • Raziskave ugotavljajo, da večina mladih na prvo mesto vrednot postavlja družino. • Sodobne elektronske aparature se kvarijo hitreje kot včasih. Ko je moja babica kupila pralni stroj, je delal dvajset let. Moji mami pa se je pralni stroj pokvaril že po petih letih. • Še sam zapiši nekaj primerov, ko si ti ali kakšen tvoj/-a prijatelj/-ica prehitro posploševal/-a oz. ko si z enega samega ali s peščice primerov (prehitro, krivično) napravil/-a zaključek za vse pri-mere skupine pojavov, o kateri si govoril. • • • • • Zakaj se je po tvojem mnenju treba prehitrim posplošitvam izogibati? • Pomembno je, da si pozoren na trditve, ki so posplošene, tako v lastnem kot v tujem mišljenju. Točnost posplošenih trditev je smiselno preverjati, kar lahko storiš tako, da si postavljaš tale vprašanja: Kako vem, da je ta trditev resnična? Na čem temelji? Za koga natančno velja, v kate-rem kontekstu pa ne velja oz. za katero skupino primerov velja, kaj pa so morebitne izjeme? Zmota 3: Črno-belo mišljenje • Katere spodnjih trditev odražajo zmoto, ki ji pravimo črno-belo mišljenje? • Si fant ali pa dekle. • Ali si pogumen ali pa strahopetec, vmesnega ni. • V tej situaciji imamo več možnosti. Nanizajmo jih nekaj. • Držali se bomo prvega ali drugega načrta, časa za spremembe ni. • Ta izdelek je zanič. Popravi! • Na lestvici od 1 do 10 označite stopnjo zadovoljstva z namestitvijo, hrano, organizacijo izleta ter vodenjem. • • • • 50 Odkrivam, kdo sem Zadnje 3 primere dopiši sam/-a. Dve trditvi naj izražala zmoto, ena pa mišljenje, ki ni podvrženo zmoti. Sošolci naj presodijo, za katero vrsto mišljenja gre. • Spodaj je zapisanih nekaj parov, ki izražajo ekstreme. Za vsak par poimenuj ali opiši vrednosti med ekstremoma. Kadar namreč vidiš celotno dimenzijo, tudi vmesne odtenke, se izogneš zmoti črno-belega razmišljanja. • Vroče – mrzlo • Vse – nič • Prvi – zadnji • Enostavno – zapleteno • Dobro – slabo • Ustrezno – neustrezno • Miren – napet • Skromno – pompozno • • • • Nekaj primerov dodaj še sam. • Svoje mišljenje lahko izboljšaš, če pri sebi ali drugih lahko prepoznaš črno-belo razmišljanje in ga uravnavaš. To storiš tako, da razmisliš o kompleksnosti situacije, raznovrstnih dejavnikih, ki vplivajo, vmesnih možnostih. Preberi Kadar ljudje mislimo, pogosto naredimo katero od napak, ki so opisane spodaj: d. zamenjujemo dejstva in sklepanje,31 e. reagiramo negativistično oz. filtriramo (opazimo samo negativno, spregledamo pozitivno), f. personaliziramo (vse doživljamo, kot da se dogaja izključno zaradi nas), g. pretirano posplošujemo (oblikujemo splošne zaključke na osnovi posameznih primerov), h. poveličujemo in/ali minimaliziramo (pripišemo prevelik pomen nečemu, kar ni tako pomembno oz. zanikamo vrednost nečesa, kar dejansko je vredno in pomembno), i. mislimo v kategorijah ali-ali (črno-belo mišljenje) (razmišljamo samo o skrajnostih, spregledamo vse vmesne možnosti), j. zmotno pripisujemo vzroke za dogodke, k. smo ozkogledi. 31 Ta zmota je predstavljena pri navodilu v dejavnosti za učence predmetne stopnje. 51 Odkrivam, kdo sem Spodaj je nekaj nalog, v katerih boš spoznaval/-a zmote v mišljenju. Na vsako zmoto se vežeta eno ali dve vprašanji. Zmota 1: Negativistično mišljenje (filtriranje) Je zmota, pri kateri posameznik poveličuje (pretirano opazi, izpostavlja) to, kar je v situaciji, dogod-ku, dejanju negativega, minimizira in ignorira (spregleda, temu ne pripisuje pomena) pa to, kar je v situaciji, dejanju, dogodku pozitivnega. Primer: Dekle zavrne darilo zato, ker ji je vročeno dan prepozno (pripiše pretiran pomen zamudi, dejstvo, da ji je oseba izkazala pozornost, jo želela razveseliti ipd., pa spregleda). Tvoji primeri: 1 2 Kako se izognem negativističnemu mišljenju? Postavljaj si naslednja vprašanja: Kaj pa, če pogledam na situacijo s pozitivne plati? Kaj še bi lahko bila razlaga te situacije, dogodka? Kakšen je še pomen tega? Kaj še je morda v ozadju? Kako bi na ta dogodek gledal nekdo, ki je nagnjen k pozitivnemu razmišljanju? Zmota 2: Personaliziranje Zmota, pri kateri posameznik zmotno meni, da vse, kar nekdo drugi naredi ali reče, predstavlja nekakšen odziv nanj, da je vse, kar se dogaja, povezano z njim oz. se zgodi zaradi njega. Vse jemlje zelo osebno. Primer: Samsko dekle, ki prijateljici očita: »S svojim fantom se vpričo mene držiš za roke in poljub-ljaš zgolj zato, da bi se jaz, ki nimam fanta, nenehno zavedala tega in se počutila bedno« (vedenje prijateljice razlaga v povezavi s seboj, kar pa je malo verjetno res). Tvoji primeri: 1 2 Kako se izogneš personaliziranju? Postavlja si vprašanja: Kaj pa če se me ta dogodek sploh ne tiče – kako naj si ga v tem primeru razložim? Kaj je lahko motiv druge osebe, ki ni povezan z menoj? Kaj pa če gre za nekaj povsem drugega – kaj bi to lahko bilo? Zmota 3: Pretirano posploševanje Gre za zmoto, pri kateri oblikujemo splošne zaključke na temelju posameznih dogodkov in jih obrav-navamo, kot da veljajo za vse podobne primere in situacije. 52 Odkrivam, kdo sem Primer: Učenca, ki dobi posamezno slabo oceno, se obravnava kot šibkega učenca (to seveda ni nujno res, saj imamo ljudje različne sposobnosti ter različne interese in zato na različnih področjih, v šoli pa pri različnih predmetih, dosegamo različne rezultate). Tvoji primeri: 1 2 Kako se izogneš pretiranemu posploševanju? Postavljaj si vprašanja: Iz česa natančno izhaja ta (splošna) trditev? Kakšen je vzorec? Na temelju česa se je ta vzorec oblikoval? Kako smo prišli do te trditve oz. koliko primerov ji dejansko ustreza? Na kolikšnem številu primerov ta trditev temelji? Kateri dogodek/situacija/oseba predstavlja izje-mo? Koliko je pravzaprav takšnih izjem? Zmota 4: Poveličevanje (sladka limona) ali minimaliziranje (kislo grozdje) To je zmota, pri kateri oseba izkrivlja pomembnost dogodkov, čeprav nima realne osnove za to. Po-veličuje takrat, ko nečemu, kar nima velike vrednosti, pripiše veliko pomembnost (pomen, vrednost stvari ali dosežka napihne), minimizira pa takrat, kadar razvrednoti nekaj, kar je dejansko vredno. Primer: »Pa kaj potem, če je Pia državna prvakinja v ritmiki (minimaliziranje), moja Maja je pa slikana za časopis našega mesta.« (V prvem delu oseba minimalizira pomen športnega dosežka na državni ravni, v drugem delu pa poveličuje dejstvo, da je fotografija osebe objavljena v lokalnem časopisu.) Tvoji primeri: 1 2 Kako se izogneš poveličevanju ali minimiziranju? Postavljaj si naslednja vprašanja: Kakšna je dejanska vrednost dogodka, dejanja/uspeha ipd.? Kako ga vrednotijo drugi? Kako pomemben se jim zdi? V kakšnem kontekstu in po katerih kriterijih vre-dnotimo ta dogodek/uspeh/dejanje ipd.? Kateri so še možni kriteriji vrednotenja? Zmota 5: Črno-belo mišljenje Gre za zmoto, pri kateri razmišljamo v izključujočih se, ekstremnih vrednostih, spregledamo pa vse vmesne vrednosti. Primer: Lahko si z mano ali pa proti meni! (spregledana je možnost, da nekdo zavzame nevrtalno pozicijo, se umakne, ga ne zanima ipd.) Tvoji primeri: 1 2 Kako se izogneš črno-belemu mišljenju? 53 Odkrivam, kdo sem Postavljaj si vprašanja. Poleg omenjenih skrajnosti, katere so še druge možnosti? Kako bi o tej situ-aciji razmišljala oseba, ki vedno vidi množico rešitev? Zmota 6: Zmotno pripisovanje vzrokov dogodkom Izkrivljenost v mišljenju, kadar dogodku pripišemo napačen vzrok, vključuje dve prepričanji: a. »Vse, kar se mi dogaja, je rezultat zunanjih dejavnikov, ki so izven mojega nadzora.« (npr. usoda, sreča; takšna oseba se počuti kot nemočna žrtev usode), b. »Vse, kar se dogaja, je moja odgovornost.« (oseba pevzema odgovornost za čustva in življenje drugih ljudi). Primer: a. »Učiteljica mi ni naklonjena, zato imam slabo oceno. Lahko je Gaji, ki jo učitelji obožujejo. Vedno, kadar je vprašana, dobi lahka vprašanja.« (razlog za neuspeh je naklonjenost učiteljice), b. »Kaj sem spet storil, da si nesrečna?« (razlog za čustva drugega išče oseba v svojih dejanjih). Tvoji primeri: 1 2 Kako se izogneš zmotnemu pripisovanju vzrokov dogodkom? Postavljaj si vprašanja. Kateri so vzroki? Kaj vse je prispevalo k dogodku? Kateri notranji in kateri zunanji dejavniki so prispevali k rezultatu/izidu ipd.? Kakšen je pomen posameznega dejavnika? Kako si še drugače lahko razložim potek dogodkov/izid/ravnanje osebe ipd.? Zmota 7: Ozkogledost Gre za miselno izkrivljenost, kadar smo osredotočeni zgolj na minimalno število informacij, ne upo-števamo vse kompleksnosti ali pestrosti situacije. Razmišljanje zgolj z ene perspektive. Primer: »Izlet z avtobusom je edina možnost, saj je najcenejši.« (upošteva se samo ekonomski vidik) Tvoji primeri: 1 2 Kako se lahko izogneš ozkogledosti? Postavljaj si naslednja vprašanja. Kateri so še drugi možni pogledi? Kako bi drugi (konkretna ose-ba/osebe) presojali/razlagali/razumeli situacijo? Kaj še je o tej situaciji resnično? Kateri podatki mi manjkajo? Če bi imel ta podatek, kako bi vplival na mojo presojo? 54 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 9: Kako so čustva povezana z razmišljanjem in ravnanjem?32 V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a, od česa je odvisen čustven odziv v konkretni situaciji, • razmišljal/-a o tem, kako so čustva povezana z razmišljanjem (prepričanji ali kognitivno oce- no dogodka) in ravnanjem. Pomembno je, da veš:33 1. Pravico imaš, da čustvuješ. 2. Čustva niso niti slaba niti dobra. 3. Čustva so odvisna od tvojih misli, izražaš pa jih z dejanji, kar si se že naučil v dejavnosti o prepričanjih ter zmotah v mišljenju. Svoja dejanja lahko presodiš z vidika v redu - ni v redu. 4. Včasih zaradi neprijetnega čustva (npr. iz jeze) storiš nekaj, kar ni v redu (npr. poškoduješ sebe ali drugega). Zato je prav, da o svojih mislih, čustvih in dejanjih razmisliš in jih, kadar niso v redu, spremeniš. Znanstveniki so ugotovili, da so misli, čustva, telo in ravnanje močno povezani. To pomeni, da kadar na nekaj pomisliš, ta misel (lahko) sproži čustvo, ki se odrazi v tvojem telesu, obenem pa pod nje-govim vplivom izbereš določeno vedenje. Primer: Če zagledaš ogromnega psa, ki kaže zobe, pomisliš, da te bo napadel, ob čemer doživiš strah, srce pa ti začne močneje biti. Da bi obvladal nevarnost, izbereš beg ali pa psu ponudiš pasji prigrizek (kadar ga v žepu slučajno imaš). Misli Vedenje Čustva Tvoje telo (fiziološki odziv) 32 Ta dejavnost predstavlja različico predhodne dejavnosti, cilji so praktično identični, le izhodišča in poudarki so drugi. 33 Mlajši učenci v prvi triadi to aktivnost izvajajo v razgovoru z učiteljem, saj je miselno zanje zelo zahtevna. 55 Odkrivam, kdo sem Poišči svoj primer in dopolni spodnjo shemo. Misli Vedenje Čustva Telo (fiziološki odziv) Izberi še več dogodkov in analiziraj svoje misli, čustva in vedenje ob njih. A – dogodek B – misli C – čustvo/vedenje Kako sem se počutil/ Kaj se je zgodilo? Kaj sem mislil? kako sem se obnašal? Videl sem fanta, ki je za lase Bil sem jezen. Planil sem nanj, Nagaja ji. cukal mojo prijateljico. da bi prijateljico rešil. 56 Odkrivam, kdo sem Strokovnjaki, ki raziskujejo čustva in vedenje ljudi, so ugotovili, da ljudje v isti situaciji lahko doživ-ljamo različna čustva in tudi ravnamo različno. Poglej spodnje primere.34 • Maša in Manja sta vsaka za svojo risbico dobili slabo oceno. Maša je bila na učiteljico jezna, ris- bico je raztrgala in jo vrgla v koš. Manja pa je zgolj skomignila z rameni, pospravila risbico in se posvetila novi nalogi, ki jo je dala učiteljica. • Matija je pritekel na dvorišče, planil med svoje prijatelje in se Janu vrgel na hrbet. Jan je presene- čeno kriknil: »Kdo je to?«, ko pa je dojel, da ga je napadel Matija, se je začel smejati in se igrivo ravsati z njim. V neki drugi situaciji je Jan na enak način kot Matijo presenetil Tineta. Ta pa se je odzval povsem drugače: jezno se je izvil izpod Jana, nato pa planil nanj, ga podrl na tla in udaril, tako da so morali prijatelji poseči v spopad. • Neža je izgubila knjigo iz knjižnice, ob tem pa se je zelo prestrašila. Bala se je soočenja s knjižni- čarko, zato je zavlačevala in zamujala še z vračilom drugih knjig. Ko pa je knjigo izgubila Pia, je z manjšim nelagodjem odšla v knjižnico ter knjižničarki povedala, kaj se ji je zgodilo. Ti trije primeri kažejo, da ljudje v isti situaciji ali ob enakem dogodku doživljamo različna čustva in ravnamo zelo različno. Kaj meniš, zakaj je tako? Od česa je odvisno, katero čustvo doživljamo v neki situaciji? Pri iskanju odgovora si pomagaj z analizo zgornjih primerov. Poišči primer, ko sta ti in tvoj prijatelj (sošolec, sorodnik ipd.) v isti situaciji doživljala različno čustvo. Kako si o situaciji razmišljal/-a ti, kako pa druga oseba? Ljudje doživljamo zelo raznolika čustva. Včasih v isti situaciji doživljamo enaka čustva, pa tudi rav-namo enako, drugič pa doživljamo in ravnamo povsem različno. Tako je lahko ob nevihti nekoga strah, nekdo drug pa burno vremensko dogajanje doživlja povsem umirjeno, v njem celo uživa. Drugi primer so trije učenci, ki se različno odzovejo na isto vragolijo sošolke. Ta vsem trem npr. skrije čevlje. Ne glede na to, da vsi doživijo isti dogodek, so njihovi odzivi povsem različni: prvi se odzove z jezo in sošolko napade, drugi doživlja zaskrbljenost in plane v jok, tretji pa doživi dejanje sošolke kot igro ter se ob tem zabava in smeji. 34 Učenci šestega razreda in starejši. 57 Odkrivam, kdo sem Razmislite, zakaj je tako? Kaj je razlog razlik v doživljanju in ravnanju posameznih otrok v povsem enaki situaciji? Oseba A Oseba B Situacija/dogodek Doživljanje/čustvo Ravnanje Doživljanje/čustvo Ravnanje Navedite razlog za razlike v doživljanju in ravnanju v zgornjih primerih. Prvi primer: Drugi primer: Tretji primer: Ob vsakem primeru analizirajte in ovrednotite razmišljanje, doživljanje in ravnanje akterjev zgodbe z vidika ustreznosti/funkcionalnosti. 58 Odkrivam, kdo sem V prejšnji nalogi ste samostojno ali v pogovoru s sošolci in učiteljem ugotovili, da so naša čustva in ravnanje odvisna od tega, kako razumemo (kako si razlagamo) situacijo. V osnovi čustvovanja in ravnanja je torej razmišljanje posameznika. To zakonitost pojasnjujejo različni psihološki modeli, spoznal boš enega od njih: model krožne čustvene (emocionalne) reakcije: KER-model.35 Dražljaj: Posamezni dražljaj ali situacija/ Dražljaj dogodek, ki ga zaznaš. Interpretacija pomena: subjektiven način razumevanja situacije, odgovor na vpraša- Akcija Interpretacija nje: »Kaj se dogaja? Za kaj gre?« pomena Interpretacija pomembnosti: subjektivno vrednotenje oz. odgovor na vprašanje: »Kako pomembno je to, kar se dogaja, zame?« Mentalna akcija Interpretacija Fiziološka reakcija: fiziološki procesi, ki pomembnosti spremljajo čustvo (pospešeno bitje srca ipd.). Mentalna akcija: odločitev o odzivu (vede- nju). Fiziološka reakcija Akcija: vedenje, ravnanje. Shema: Model krožne čustvene reakcije Izberi situacijo, v kateri si doživljal neprijetno čustvo. Analiziraj dogajanje s pomočjo modela krožne čustvene reakcije. Odgovori na vprašanja: 1. Kaj se je zgodilo? 2. Kako si razumel/-a dogodek? 3. V kolikšni meri je bilo to zate pomembno? 4. Kakšno je bilo čustvo ter kako si ravnal/-a (mentalna reakcija + akcija)? 5. Kako bi se spremenilo tvoje doživljanje, če bi situacijo razumel/-a drugače? Kakšne bi še bile možne razlage situacije? Katero čustvo bi doživljal/-a v posameznem primeru? 35 Milivojevič, Z. (2000), str. 20. 59 Odkrivam, kdo sem Dražljaj (Kaj se je zgodilo?) Akcija Interpretacija pomena (Kaj ob tem storiš? Kako ravnaš?) (Kaj se je zgodilo?) Mentalna akcija Interpretacija pomembnosti (Kaj ob tem razmišljaš?) (Kako pomembno je to zate?) Fiziološka reakcija (Kaj se dogaja v telesu?) 60 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 10: Kdaj so čustva ustrezna in kdaj ne? V tej dejavnosti bom:36 • spoznal/-a pojem ustrezno/neustrezno čustvo,37 • raziskal/-a kriterije ustreznosti posameznega čustva, • analiziral/-a in ovrednotil/-a ustreznost lastnega čustvovanja v konkretni življenjski situaciji, • če ugotovim, da moj čustveni odziv ni bil ustrezen, poiskal/-a alternative. Vsako čustvo ima svoj pomen, svoj namen. Namen jeze je npr., da drugim postavimo meje oz. ubra-nimo svoje vrednote, namen strahu pa je, da se v situaciji nevarnosti zaščitimo. Čustva so ustrezna, kadar jih doživljamo v situaciji, v kateri opravijo svojo nalogo. Tako je jeza ustrezna takrat, kadar nekdo neupravičeno ogroža neko našo vrednoto, strah pa je ustrezen, pravzaprav nujen, v situacijah nevarnosti, saj nam pomaga, da se pripravimo na ustrezno akcijo. Za vsako od spodnjih čustev zapišite, v katerih situacijah so ustrezna. Na ta način boste pravzaprav zapisali opredelitev vsakega čustva. Strah Doživljamo ga v situaciji, kjer smo resnično ogroženi. Funkcija strahu je pripraviti posameznika na samoobrambno vedenje. Jeza Veselje Sreča Žalost Sram Ljubosumje Zavist Ljubezen Presenečenje Gnus Spoštovanje Spomni se treh dogodkov oz. situacij iz svoje preteklosti, v katerih si doživljal/-a močno čustvo. • Razmisli, ali so bila ta čustva glede na zgornje opredelitve in funkcije čustev ustrezna. • Če meniš, da ne, razmisli o tem, katere so druge možnosti razmišljanja, doživljanja in ravnanja v teh situacijah? • V kaj bi moral/-a verjeti, da bi v tisti situaciji doživljal/-a to drugo, ustrezno (funkcionalno) čustvo? 36 Primerno za učence osmega razreda in starejše. 37 Milivojevič (2000), Wilks (1999) idr. uvajajo koncept ustrezna/neustrezna oz. funkcionalna/nefunkcionalna čustva, ki odgovarja na vprašanje, ali doživlja- no čustvo v konkretni situaciji opravlja svojo funkcijo ali ne. Primer: žalost je ob izgubi ljubljene osebe popolnoma funkcionalno čustvo, njegova funkcija je, da se oseba v žalosti poslovi od ljubljene osebe ter na novo izgradi sistem odnosov. Če pa osebo nekdo žali, žalost ni funkcionalen odziv na dogajanje, ustreznejša bi bila jeza, katere namena sta postavljanje meje ega in zaščita lastnih vrednot. 61 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 11: Več o jezi, strahu, veselju, ljubezni V tej dejavnosti bom: • razširjal/-a in poglabljal/-a razumevanje štirih temeljnih čustev,38 • razmišljal/-a o pomenu oz. uporabi teh spoznanj v vsakdanjem življenju. Navodilo: Razporedite se v skupine po štiri. V vsaki skupini s pomočjo spodnjih vprašanj raziščite eno od spodaj navedenih čustev. ŽALOST LJUBEZEN • Opredelite žalost: • Opredelite to čustvo: • Katere so funkcije žalosti (kaj je namen • V kakšnem odnosu je to čustvo do a. žalosti)? spoštovanja, b. zaljubljenosti? • Kdaj je žalost ustrezen/funkcionalen odziv • Opredelite brezpogojno ljubezen in na dogajanje oz. kaj so kriteriji ustrezne pogojno ljubezen. žalosti? • Razmislite o posledicah prekomernega • Kdaj je žalost neustrezna? Navedite izkazovanja: a. brezpogojne ljubezni, b. primer. pogojne ljubezni. • Sestavite scenarij za igro vlog, v katerem • Sestavite scenarij za igro vlog, v kateri bodo akterji izražali žalost (funkcionalno, boste tematizirali fenomen pogojne nefunkcionalno). Odigrajte ta prizor in brezpogojne ljubezni. Odigrajte ta in problematizirajte tako ustreznost prizor in usmerjajte sošolce pri analizi doživljanja in izražanja žalosti v zamišljeni komunikacije. situaciji kot tudi odzivanje in ravnanje v komunikaciji z žalostnim posameznikom. STRAH JEZA • Opredelite to čustvo: • Opredelite čustvo jeze: • V kakšnem odnosu je to čustvo do čustva: • Katere so po vašem mnenju funkcije jeze? a. panike, b. groze? • Kaj sporočamo drugemu, kadar se jezimo? • Kakšen je pomen (funkcija) tega čustva? • Kdaj je jeza ustrezna (adekvatna, • Kdaj je strah ustrezen odziv na funkcionalna, smiselna)? dogajanje? Določite kriterije ustreznosti/ • Oblikujte pravila za učinkovito izražanje funkcionalnosti strahu. jeze! • Strah kot izmenjava sporočil: kaj • V kakšnem odnosu je jeza z drugimi sporočamo, kadar izražamo strah? čustvi? • Kakšni so vedenjski vzorci strahu? • Sestavite scenarij za igro vlog, v • Sestavite scenarij za igro vlog, v katerem katerem bodo akterjiUčenci izražali jezo bodo akterji izražali strah (funkcionalen, (funkcionalno, nefunkcionalno). Odigrajte nefunkcionalen). Odigrajte ta prizor in ta prizor in problematizirajte ustreznost problematizirajte ustreznost doživljanja in doživljanja in izražanja jeze v situaciji. izražanja strahu v zamišljeni situaciji. 38 Učitelj lahko pripravi izhodniščna vprašanja tudi za druga čustva, npr.: ljubosumje, zavist, ponos, dolgočasje, trema itd., najbolje kar po izboru učencev. 62 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 12: Maske čustev39 V tej dejavnosti bom: • izdelal/-a maske različnih čustvenih izrazov in jih uporabil/-a v igri vlog. Vzemi trši papir ter iz njega izreži več elips (obrazov). Z barvami (vodenimi, voščenimi, suhimi …) nariši obraze, ki bodo izražali posamezna čustva. Povsem na koncu izreži reže za oči. Uporabi maske v igri, ki si jo zamislite s sošolci. V skupini razmislite, kaj želite upodobiti, kako boste svojo kratko zgodbo naslovili ter kdo so junaki. Zapišite dogajanje ter dialog. Uprizorite ga pred skupino. Naslov zgodbe: Junaki: Zaplet: Dialog: A: B: C: …. 39 Maske lahko izdelujejo učenci tudi iz drugih materialov, npr. iz gipsa, gline, fimo mase ipd. 63 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 13: Čustva junakov zgodb V tej dejavnosti bom:40 • raziskoval/-a svet čustev junakov zgodb tako, da se bom vanje vživel, • presojal/-a ustreznost/neustreznost njihovih čustvenih odzivov, • raziskoval/-a možnosti razmišljanja, doživljanja in ravnanja junakov zgodb v situacijah. Preberi izbrano zgodbo ter razmisli: 1. O čem pripoveduje zgodba? 2. Kdo so junaki v zgodbi? 3. Kaj v zgodbi ti je všeč ali se ti zdi zanimivo? Kaj te je presenetilo? 4. Katera čustva si doživljal ob branju zgodbe? O čem si razmišljal? 5. Kdo je tvoj najljubši junak ali junakinja? 6. Kateri dogodki so te pritegnili? Pojasni. 7. Kakšna je vloga tvojega najljubšega junaka v teh dogodkih? 8. Kako tvoj junak/junakinja ob teh dogodkih razmišlja, doživlja in ravna? Kako so njegova/njena čustva povezana z njenim razmišljanjem in dejanji? 9. Kako njegova/njena razmišljanja, doživljanja in ravnanja vplivajo na druge ljudi v zgodbi? 10. Kdo je v tej zgodbi tvoj antijunak/antijunakinja? 11. Kakšno vlogo ima v zgodbi? 12. Katera njegova/njena razmišljanja, doživljanja in ravnanja prepoznaš? Kakšen je tvoj odnos do njih? 13. Kako presojaš čustveno inteligentnost junakov in antijunakov v zgodbi? Utemelji. 14. Katere so druge možnosti razmišljanja, doživljanja in ravnanja junakov ali antijunakov v zgodbi? Kako bi se spremenila zgodba, če bi junaki v katerem ob dogodku razmišljali, doživljali in ravnali drugače? Zapiši alternativne zgodbe. 15. Kako bi ti ravnal v vlogi junaka/junakinje ali njenega antijunaka/antijunakinje? Izmenjaj svoja razmišljanja s sošolci oz. vrstniki. Napiši zogdbo tako, da spremeniš čustva in dejanja junakov in antijunakov (oseb, ki niso pozitivni liki) v zgodbi. Kako bi te spremembe vplivale na tok dogodkov? 40 Temeljna dejavnost je popolnoma enaka, le zgodbe so različne, prilagojene starostnemu obdobju učencev, dijakov in mlajših odraslih. Učitelj svobodno izbira po vsej otroški, mladinski in literaturi, ki je namenjena odraslim. 64 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 14: Vpliv čustev na druge ljudi V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a komunikacijsko funkcijo čustev, • reflektiral/-a pretekli dogodek z vidika komunikacijske funkcije čustev vpletenih. Razmisli o tem, kaj ti sporoča druga oseba, ki: • se jezi, • je žalostna, • jo je strah, • je vesela, • je razočarana, • je ponosna, • se počuti krivo. Kako se običajno odzoveš na čustvo drugega? Navedi konkretno situacijo: Kakšna pa je tvoja izkušnja oz. kako so se ljudje v različnih situacijah odzvali na tvoja čustva? Navedi tri primere, ko si se počutil/-a razumljenega, ter primer, ko si imel občutek, da te druga oseba ne razume. 65 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 15: Nekatere misli niso resnične, vendar jih lahko nadziram V tej dejavnosti bom: • presojal/-a resničnost svojih misli in določil tiste, ki me ovirajo, • neustrezne negativne misli pretvoril/-a v ustrezne oz. takšne, ki odražajo resničnost. Včasih se v vsakodnevnem življenju oviramo z mislimi, ki ne ustrezajo resničnosti. V takšnih trenut-kih je smiselno, da misel ubesedimo, zapišemo ter presodimo, kako resnična je, potem pa razmisli-mo o tem, katera misel bolj točno odraža resničnost. Kadar smo ujeti v negativno misel, to pa se pogosto zgodi, ker naši možgani delujejo kot avtopilot: v svoje misli običajno ne dvomimo, pač pa v skladu z njimi ravnamo avtomatično. Pomembno je, da se ob mislih, ki nas ovirajo, vprašamo. Ali je ta misel resnična? Ali 100-odstotno drži? Ali lahko vanjo vsaj malo podvomim? Kako o tem Kako se ob tej misli počutim? razmišljajo drugi? Kaj bi o tem rekel Poimenujem to čustvo: prijatelj/starši/učiteljica …? Kako bi se moje čustvo, motivacija in ravnanje spremenili, če ne bi razmišljal/-a tako? Kakšna je alternativna misel? Kaj potrebujem, da bi to misel sprejel/-a kot resnično in v skladu s to mislijo čustvoval in ravnal? Kaj me lahko ovira? Kdo mi lahko pri tem pomaga? 66 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 16: Kdo sem jaz? Moje potrebe41 V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o tem, kaj v različnih situacijah potrebujem in kaj si želim, • spoznaval/-a, kako so čustva povezana s potebami, • se učil/-a svoje potrebe izraziti. Če bi srečal/-a zlato ribico s čarobno paličko, ki otrokom uresničuje želje, katere želje naj bi uresni-čila tebi? Ko bi ti zlata ribica uresničila tri želje, kaj bi to pomenilo zate? Kaj bi se spremenilo? Vsi ljudje potrebujemo naslednje:42 se igram izbiram med možnostmi sem sproščen ravnam po svoje ustvarjam se sam odločim Zabava Svoboda Ljubezen Moč nekdo me ima rad zmorem nekomu je mar uspešen sem nekomu pripadam dosegel sem 41 Ta dejavnost vsebinsko sodi tudi v poglavje Socialno zavedanje. 42 Vaja temelji na teoriji potreb po W. Glasserju. Glej Perry Good (1996). 67 Odkrivam, kdo sem Spomni se, opiši dogodek, ko: • si se zabaval/-a, bil/-a sproščen/-a, si ustvarjal/-a: • si lahko izbral/-a med več možnostmi, se samostojno odločil/-a o nečem: • si imel/-a občutek, da te ima nekdo rad, da je rad s teboj, da si zanj pomemben/-a: • si imel/-a občutek, da zmoreš, da si uspešen/-a: Spomni se, opiši dogodek, ko: 1. se nisi zabaval/-a, bil/-a sproščen/-a, igriv/-a, ustvarjalen/-a: 2. nisi mogel/-a izbirati, nekdo drug je odredil ali odločil zate: 3. si imel/-a občutek, da te oseba ne sprejema, da ji ni mar: 4. si imel/-a občutek, da ne zmoreš, da nisi uspešen/-a: V prvem delu naloge si opisal/-a situacije, v katerih si imel/-a potrebe po zabavi, svobodi, ljubezni in moči zadovoljene, v drugem delu naloge pa situacije, v katerih potreb nisi imel zadovoljenih. 1. Kakšna je bila razlika v tvojem čustvovanju v obeh skupinah situacij? 2. Kako bi v situacijah, v katerih svojih potreb nisi uspel/-a zadovoljiti, lahko poskrbel/-a zase in po- samezno skupino potreb (po moči, po svobodi, po zabavi, po ljubezni) vsaj delno zadovoljil/-a? 3. Razmisli še, ali obstajajo situacije, ko si imel/-a (oz. ko imaš) zadovoljene vse potrebe, torej si se zabaval/-a, imel/-a občutek, da zmoreš, si svobodno odločal/-a in imel/-a občutek, da pripadaš in te ima nekdo rad? 68 Odkrivam, kdo sem Ljudje imamo različne potrebe. Psiholog Maslow jih navaja tako. si imel/-a potrebo, Situacija, v kateri si Situacija, v kateri Potreba imel/-a potrebo, a a si jo uspešno je nisi zadovoljil/-a zadovoljil/-a Samouresničenje Spoštovanje in samospoštovanje Ljubezen in pripadnost Varnost Fiziološke potrebe Psiholog W. Glaser pa navaja naslednje potrebe oz. skupine potreb. Potreba 1) situacije, v katerih uporabljaš in izkazuješ svoje znanje in veščine (svoje moči), Moč vplivaš, spreminjaš, se uveljavljaš. Svoboda 2) situacije, v katerih prosto izbiraš, odločaš, ubiraš svojo pot. 3) situacije, v katerih se povezuješ, sodeluješ, navezuješ stike, vzpostavljaš bližino Ljubezen in povezanost. Zabava 4) situacije, v katerih si igriv, sproščen, raziskuješ nove poti, si ustvarjalen. Domisli se dveh oseb iz svojega življenja; eden naj bo družinski član, drugi prijatelj. 1. Katere potrebe največkrat zadovoljuješ v odnosu s tema osebama? Kako? 2. Katerih potreb pa v teh odnosih ne moreš zadovoljiti? 69 Odkrivam, kdo sem Sedaj pa razmisli še o različnih dejavnostih in/ali situacijah v svojem življenju. Za vsako od njih zapi-ši, katere potrebe v tej dejavnosti/situaciji zadovoljuješ, katerih pa ne. Na skrb za svoje potrebe lahko pogledaš tudi z drugega zornega kota. Razmisli, v kolikšni meri us-pešno zadovoljuješ svoje potrebe po ljubezni, svobodi, moči in zabavi. 1. V srednje kvadrate za vsako potrebo vpiši oceno, glede na to, koliko je v tvojem življenju za- dovoljena: 1 – te potrebe nimam zadovoljene, 2 – to potrebo imam nekoliko zadovoljeno, 3 – to potrebo imam precej zadovoljeno, 4 – to potrebo imam popolnoma zadovoljeno. 2. V ustrezna polja zunanjega kvadrata vpiši imena oseb, s katerimi zadovoljuješ posamezno pot- rebo ter dejavnosti, v katerih to potrebo zadovoljuješ. 3. Z rdečo barvo pa vpiši možnosti oz. idejo o tem s kom oz. kako bi še lahko poskrbel/-a za svoje potrebe. 4. Sprejmi odločitev o tem, katero potrebo želiš v prihodnosti bolje zadovoljiti ter načrtuj, kako boš to storil/-a. DEJAVNOSTI OSEBE OSEBE DEJAVNOSTI LJUBEZEN SVOBODA MOČ ZABAVA DEJAVNOSTI OSEBE OSEBE DEJAVNOSTI 5. Načrtuj korake do cilja: 70 Odkrivam, kdo sem Kaj se rad/-a igraš? Poimenuj to igro: Razmisli, kaj v tej igri potrebuješ. 1. Kako se počutiš, kadar to, kar potrebuješ, dobiš? 2. Kako se počutiš, kadar tega, kar potrebuješ, ne dobiš? Spodaj je navedenih nekaj človekovih potreb. Kako pomembns so zate? Čustvo, ki ga Čustvo, ki ga Ni Srednje Zelo doživljaš, če je doživljaš, če pomembno pomembno pomembno tvoja potreba tvoja potreba ni zadovoljena zadovoljena Da si sit/-a. Da se lahko igraš po svoji izbiri oz. kar si želiš. Da si uspešen/-a pri tem, kar počneš. Da te prijatelji poslušajo. Da dobiš, kar si želiš. Da te ima nekdo rad. Da se ukvarjaš s športom. Da bereš knjige. 71 Odkrivam, kdo sem Pozitivna čustva doživljamo, kadar so naše potrebe zadovoljene, negativna pa takrat, kadar naše potrebe niso zadovoljene. V spodnjih okvirčkih so zapisana prijetna čustva. Pod vsako zapiši, katero potrebo si zadovoljil, kadar doživljaš to čustvo. Lahko si pomagaš z Maslowovo hierarhijo potreb ali s kategorijami potreb po Glasserju. veselje ponos optimizem upanje razigranost umirjenost odgovornost sreča ljubezen sproščenost zaupanje odločnost gotovost vase pričakovanje zadovoljstvo simpatija zaljubljenost radovednost presenečenje vznemirjenje hvaležnost spoštovanje samospoštovanje samozadovoljstvo brezskrbnost V spodnjih okvirčkih so zapisana različna neprijetna čustva.43 Pod vsako zapiši, katera potreba ni zadovoljena oz. kaj v situaciji, ko doživljaš to čustvo, potrebuješ. jeza ljubosumje strah dolgočasje sram žalost obup zmeda trema nostalgija gnus zavist sovraštvo otožnost tesnoba občutek odpor negotovost panika zadrega neustreznosti doživljanje krivda nezaupanje razočaranje nemir nesposobnosti napetost stiska ranljivost zaskrbljenost jeza nase Domisli se treh situacij, v katerih si doživljal intenzivno pozitivno čustvo ter treh situacij, v katerih si doživljal intenzivno negativno čustvo. 1. Katere tvoje potrebe so ali pa niso bile zadovoljene v teh situacijah? 2. Kako bi lahko v primerih, ko tvoja potreba ni bila zadovoljena, poskrbel zase? 43 Glej slovarček čustev v Milivojevič 2001. 72 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 17: Kdo sem jaz? Moji interesi in cilji V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o svojih interesih, konjičkih, želenih veščinah in sposobnostih, • se predstavil/-a na ustvarjalen način. Nadaljuj začete stavke: • To, kar mi je v veselje, • Moji hobiji so • Dejavnosti, ki jih rad počnem z drugimi • V zabavo mi je • Dobro se počutim, kadar • Tisto, kar počnem vsak dan in čemur se nikakor ne bi želel odreči, je Veščine in sposobnosti, ki bi jih rad imel … Predstavljaj si, da je nekdo iznašel način, ki ti omogoča razvoj novih veščin in sposobnosti ali iz-boljšanje teh, ki jih že imaš, do stopnje eksperta (strokovnjaka). Razmisli o tem, kako bi bilo, če bi bil najboljši v neki veščini oz. na nekem področju. Nanizaj 10 veščin in sposobnosti, ki bi jih želel/-a razviti, če ne bi obstajale nikakršne omejitve. 1. 2. 3. 4. 5. Moji naj … V spodnjo sliko zvezde (ali npr. rože, diamanta) vpiši svoje najljubše dejavnosti, stvari, ljudi, pojave, npr. najljubšo knjigo, najljubši sport, najljubšo glasbo, najljubšo pesem, najljubšo žival. 73 Odkrivam, kdo sem Lahko pa diamant/zvezdo svojih najstvari/dejavnosti/ljudi razširiš v daljši seznam tako, da znotraj posamezne kategorije navedeš več najstvari. Družabna Šport Glasba Knjige Ljudje igra Zgoraj si razmišljal/-a o svojih hobijih ter svojih željah. Razmisli, kako bi to, o čemer si v teh nalogah sporočil/-a z besedo, lahko predstavil/-a s sliko. Oblikuj kolaž, v katerem predstaviš svoje interese in želje. Sedaj pa se preizkusi še z rimo: sestavi nekaj verzov, v katerih boš ubesedil/-a stvari in dejavnosti, ki jih imaš rad/-a, npr. »Knjige moj so svet, ko berem, ni mi težko dolgo bedet.« V manjši skupini sošolcev poiščite interese (stvari in dejavnosti), ki vas povezujejo. Predstavite svoje interese drugim na enega od kreativnih načinov: napravite kolaž ali zloženko, ustvarite uganko (v verzu, premetanko ipd.), pesem, predstavite svoje najstvari s pantomimo ipd. 74 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 18: Kdo sem jaz? Moj najkotiček pod soncem V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a delček svojih želja, svojih sanj, • obudil/-a spomin na trenutke in prostore, kjer sem se počutil/-a varno in prijetno, in razi- skal/-a, zakaj je bilo tako, • upodobil/-a/narisal/-a prostor, kjer se počutim varno in prijetno. Moj najkotiček pod soncem44 Nariši svoj realni ali domišljijski najkotiček in ga poimenuj. Lahko pa narišeš oba: svoj resnični najkotiček pod soncem, ki je prostor, kjer ti je bilo nekoč zares lepo, ob njem pa v domišljiji ustvari še svoj izmišljeni najkotiček. Odgovori še na tale vprašanja: • Opiši kotiček, v katerem se tako dobro počutiš in ti je lepo. • Kdo je s teboj? Kaj ti ta oseba pomeni? • Koga bi še vzel/-a v ta prostor? • Kaj se tam dogaja? • Katera čustva doživljaš? Katere potrebe, pričakovanja in želje imaš izpolnjene? Kaj pa drugi vple- teni? Ko s sošolci končate vsak svojo risbo, jo položite v sredino razreda, sami pa se posedite okrog ris-bic. Osredotočite se na eno risbo. Najprej ugibajte, kdo je njen avtor, nato pa še, kateri najprostor pod soncem predstavlja. Pozneje naj o svoji risbi, o svojem najkotičku pod soncem, spregovori še avtor/-ica sam/-a in ubesedi bodisi svojo željo ali pa resnični dogodek in svoje doživljanje v njem iz preteklosti. 44 Modificirano po Garwood in Hoskin, 2018. 75 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 19: Kdo sem jaz? Moje vrline in močna področja V tej dejavnosti bom: • ozaveščal/-a o svojih vrlinah in močnih področjih, • napravil/-a načrt za ohranjanje in izkazovanje svojih vrlin in močnih področij, • napravil/-a načrt za razvoj novih vrlin in močnih področij. Na spodnji list napiši ali nariši, v čem si dober/-a in v čem želiš biti še boljši/-a.45 Moja močna področja Moja področja izboljšanja (znam, zmorem, uspeva mi, supermoči) (napredoval bom, želim postati) Moje odlike46 Katere so tvoje odlike? Kaj res dobro počneš, v čem si dober/-a? Po čem te poznajo? Moje odlike 45 Učenci lahko svoje vrline in močna področja ter področja izboljšanja napišejo, narišejo ali pa jih ponazorijo s fotografijo, najdeno na spletu, ki jo prilepijo v ustrezno polje. 46 Prvi del prilagojen po Garwood in Hoskin, 2018 76 Odkrivam, kdo sem Na katere odlike si najbolj ponosen/-a? Katere odlike pa si želiš razviti v prihodnosti? Vpiši v spodnjo sliko: Za eno ali več svojih želenih odlik razmisli, kaj boš moral/-a storiti, da bi jo razvil/-a. Predvidi korake do cilja, možne ovire ter načine, kako se boš spopadel/-a z njimi. Kdo pa ti bo pri razvoju odlike v pomoč? Načrtuj korake do cilja: Ovire, ki te morda čakajo? Kako jih boš obvladal/-a? Kdo ti bo pri tem pomagal? 77 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 20: Odlike, ki jih cenim pri drugih ljudeh V tej dejavnosti bom:47 • premislil (napravil/-a refleksijo) o tem, katere lastnosti drugih oseb cenim in kako se kažejo v njihovem razmišljanju, doživljanju in ravnanju, • razmislil/-a, katere lastnosti že imam oz. katere bi morebiti rad/-a razvil/-a. Na spodnjem seznamu so lastnosti ljudi. Z zeleno bravo obkroži tiste, ki jih ceniš pri drugih ljudeh, z rdečo pa tiste, za katere si ne želiš, da bi jih imeli ljudje, ki te obkrožajo (prijatelji, kolegi, družinski člani …). · spoštljiv · rad sodeluje · hvaležen · iskren · umirjen · zna poslušati · potrpežljiv · atlet · ustvarjalen · razumen · sproščen · prijateljski · razumevajoč · radoveden · ambiciozen · predan · pripravljen pomagati · neodvisen · energičen · razmišljujoč · obtožujoč · rad rešuje probleme · vodja · nepotrpežljiv · srečen · nestrpen · vljuden · depresiven · zgovoren · zabaven · družaben · aktiven · organiziran · duhovit · odgovoren · pameten · poseben · brezskrben · sproščen · zvest · nerazpoložen · rad je glavni · nervozen · negotov · sramežljiv · vsiljiv · trmast · važič · vseveden · domiseln · · vztrajen · empatičen · Za izbranih 5 lastnosti razmisli, kako se kažejo v razmišljanju, doživljanju in ravnanju. Lahko navedeš konkretne primere. Sedaj pa razmišljaj o sebi: katere teh lastnosti so značilne zate? V kolikšni meri? Kako se izražajo in kakšno vlogo imajo v tvojih odnosih z drugimi ljudmi? Navedi konkretne primere. Pozitivne lastnosti, ki si jih izbral/-a z zgornjega seznama, zapiši na lističe (na vsak listič eno). Listke okrasi: poriši ali nalepi simbol, ki izraža to lastnost. Pokloni listič osebi ali več osebam, pri katerih ceniš to lastnost. Povej ji, da ti je ta lastnost oz. vedenje pri njej všeč. 47 Dejavnost ima vrsto izvedbenih možnosti. Za mlajše otroke pripravimo kartice (obenem močno skrajšamo seznam lastnosti), ki jih razvrščajo v skupine (npr. zelo pomembno, srednje pomembno, nepomembno), starejši vsako lastnost vrednotijo na 5-stopenjski lestvici. Ko identificirajo lastnosti, ki jih cenijo pri drugih, izločijo lastnosti, ki jih imajo sami, ali pa lastnosti, ki bi jih želeli imeti. Razmišljajo o tem, kakšen pomen imajo lastnosti v medosebnih odnosih, kako vplivajo na druge, kako bi jih lahko razvili ipd. Dolžino seznama in izbor lastnosti prilagajamo starosti učečih se. 78 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 21: Kdo sem jaz? Moj seznam izzivov48 V tej dejavnosti bom: • analiziral /-a svoja močna področja in področja izzivov, • napravil/-a pregled vsega, kar sem že doživel/-a, dosegel/-a v življenju (uresničeni cilji in izzivi), ne glede na to, ali sem to to načrtoval/-a ali pa se mi je zgolj zgodilo, • sestavil/-a seznam stvari, ki jih želim doživeti v življenju (življenjski cilji), • sestavil/-a seznam stvari, ki jih želim doseči, uresničiti v prihodnjem letu (kratkoročni cilji). Vsak otrok je na nekaterih področjih res dober, na drugih pa mu ne gre najbolje. Področja, kjer se lahko izboljša, zanj predstavljajo izziv. To je zame enostavno: V to moram vložiti veliko napora, da mi uspe: To moram še precej vaditi: To mi gre zares odlično: Tega še nisem poskusil, čeprav bi rad/-a: 48 Dejavnost s prilagoditvami izvedemo v vseh starostnih skupinah. Mlajši potrebujejo dodatne spodbude, njihova produkcija pa je skromnejša, starejši pa razmišljajo bolj kompleksno, z bolj izdelanimi cilji, predvsem pa jih učitelj spodbuja v drugem delu, k pripravi čim bolj operativnih načrtov. 79 Odkrivam, kdo sem Ob različnih časovnih mejnikih ljudje premišljujemo o doživetjih ter dosežkih, obenem pa razmišlja-mo o prihodnosti, ustvarjamo liste želja in izzivov ter načrtujemo poti do njihove uresničitve. Zapiši: a. seznam najpomembnejših dogodkov, uresničenih ciljev in želja, b. seznam življenjskih ciljev: kaj želiš v življenju doživeti oz. doseči, c. seznam kratkoročnih ciljev: cilje ali dogodke, ki jih boš uresničil/-a ali doživel/-a v tem letu. Na vsakem od seznamov označi tri najpomembnejše stvari. Dodaj poljubno število vrstic. Izzivi, doživetja, cilji Že uresničeno/doživeto. Želim doseči/ Želim doseči/ doživeti v življenju. doživeti v tem letu. Za tri najpomembnejše cilje, ki jih želiš uresničiti v tem letu, naredi načrt. Vsebuje naj naslednje kategorije. 1) Viri, ki jih potrebuješ (v tebi in izven tebe):49 49 Vir je lahko tvoja lastnost, ki ti pomaga doseči cilj (npr. pogum, vztrajnost ipd.), lahko pa se nanaša na zunanje okoliščine in sredstva (pomoč prijateljev, denar ipd.). 80 Odkrivam, kdo sem 2) Koraki, ki jih moraš opraviti, da boš uresničil/-a cilj: 3) Možne ovire na poti do cilja ter ideja o tem, kako se jim boš zoperstavil/-a, se jim izognil/-a ipd. 81 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 22: Kdo sem jaz? Moje vrednote V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a, kaj je pomembno zame in za kaj si prizadevam, oz. ozavestil/-a svoj vrednotni sistem, • raziskal/-a, kako se vrednote odražajo v mojem razmišljanju, doživljanju in ravnanju ter kako se odražajo v razmišljanju, doživljanju in ravnanju drugih ljudi. Kaj je zate v življenju pomembno? To, kar je za nas pomembno, nam predstavlja vrednoto. Dopolni prazne srčke s poimenovanji tistega, kar je zate pomembno. Katerega od spodnjih srčkov lahko tudi izločiš, če v njem ni zapisana tvoja vrednota. Ljubezen Prijateljstvo Šport Dobra hrana Družina Razvrsti jih po pomembnosti. Primerjaj svojo lestvico z lestvico sošolcev. Kaj ugotoviš? Kaj pa je pomembno za tvoje starše? 82 Odkrivam, kdo sem Pred seboj imaš nekaj praznih lističev. Na vsakega zapiši eno od svojih vrednot. Vrednote so ideje, ki so za nas pomembne, za katere si prizadevamo, da bi jih uresničili. Pravimo, da so vrednote naj-širše skupine ciljev, ki usmerjajo naše čustvovanje in ravnanje. Vrednota je npr. zdravje. Vsi, ki nam je zdravje vrednota, si prizadevamo, da bi se veliko gibali, da bi zdravo jedli ipd. Kaj pa je vrednota zate? Vpiši v prazna polja vsaj 5 vrednot. Lahko pa jih vpišeš več, neomejeno. Kaj je pomembno zate? Za kaj si prizadevaš oz. si želiš uresničiti? V skupini štirih sošolcev primerjajte svoje vrednote; naredite seznam vaših vrednot. Katera vredno-ta se je pojavila večkrat oz. kaj vam je skupno? Vrednote v skupini (razvrstite jih po pogostosti pojavljanja). Razmisli, kako se ta vrednota kaže v tvojem doživljanju in ravnanju? Opiši dogodek, ko si se zavzel/--a za neko vrednoto. Kaj bi še lahko storil/-a v različnih situacijah, da bi uveljavil/-a svojo vrednoto? 83 Odkrivam, kdo sem Katere vrednote pa meniš, da imajo tvoji starši? Če je vprašanje zahtevno, si pomagaj s podvpraša-nji: Za kaj si prizadevajo? K čemu te spodbujajo? Primerjaj svoje vrednote z vrednotami staršev. Kaj ugotoviš? Kako to vpliva na odnose med vami? Tvoje vrednote Vrednote staršev Podobnosti in razlike: Posledice: Katere pa so podobnosti in razlike med vrednotami učencev in vrednotami učiteljev? Kako to vpliva na odnose med njimi? 84 Odkrivam, kdo sem Spodaj so napisane vrednote. Izberi jih pet, ki so zate najpomembnejše in za katere si brezpogojno prizadevaš, da bi jih spoštoval/-a. Seznam je le začetni nabor, po potrebi dodaj vrednote, ki jih na seznamu ni. Neodvisnost Enakost Diskretnost Zabava Dolžnost Zvestoba Znanje Radovednost Optimizem Ustvarjalnost Zdravje Strpnost Gibanje Svoboda Odprtost Odgovornost Samonadzor Kompetentnost Zanesljivost Natančnost Sproščenost Pogum Podpora Poštenost Timsko delo Humor Strast Moč Integriteta Spoštovanje Odpuščanje Družina Prizadevanje Napredovanje Užitek Skrb za druge Pomoč Pogum Vztrajnost a. Moje najpomembnejše vrednote: b. Kako se izbrane vrednote odražajo v tvojem doživljanju in ravnanju? Za vsako od vrednot navedi konkreten primer, ko si ravnal v skladu z njo. c. Katere od zgornjih vrednot v največji meri pripomorejo k tvojim dosežkom na različnih področjih življenja? d. Nariši motiv za majico, ki bo odražal tvojo vrednoto. 85 Odkrivam, kdo sem Spodaj je 12 značilnosti, povezanih z različnimi življenjskimi vlogami (npr. prijatelj, otrok, učenec, brat, starš, učitelj, druge poklicne vloge). Oceni jih glede na to, kako pomembne so zate v izbrani vlogi (npr. v vlogi prijatelja ti je najbolj pomembna zanesljivost, pozornost). Uporabi lestvico 1–3 (nepomembno, srednje pomembno, zelo pomembno). Pomembno, da to imam, ko sem v vlogi Pomembno, da to dobim v odnosu z Značilnost Toplina Entuziazem Dinamičnost Igrivost Strokovnost Fleksibilnost Zanesljivost Potrpežljivost Pozornost Smisel za humor Vztrajnost Pripravljenost eksperimentirati Sposobnost improvizacije Razumevanje 86 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 23: Štirje tipi samozavedanja V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a tipologijo ljudi glede na stopnjo samozavedanja ter napravil/-a refleksijo o lastni stopnji samozavedanja, • raziskal/-a strategije za izboljšanje samozavedanja in ocenil/-a, v kolikšni meri jih uporab- ljam. Raziskovalci50 izpostavljajo, da se ljudje različno jasno zavedamo bodisi lastnih potreb, čustev, vre-dnot ipd. bodisi tega, kako nas zaznavajo in doživljajo drugi ljudje. Glede na omenjeni dimenziji razvrščajo posameznike v štiri različne kategorije (shema spodaj): • introspektivne (visoko se zavedajo sebe, nizko pa je njihovo zavedanje o tem, kako jih vidijo dru- gi), • zavedajoči (visoko se zavedajo sebe ter tega, kako jih vidijo drugi), • iščoči (se nizko zavedajo tako sebe kot tega, kako jih zaznavajo drugi), • ugajajoči (nizko se zavedajo sebe, močno pa tega, kako jih zaznavajo drugi). Zavedanje o tem, kako me vidijo drugi (zunanje samozavedanje) Nizko Visoko eb Jasna predstava o tem, kdo so, Vedo, kdo so in kaj želijo doseči, obe-o ) , INTROSPEKTIVNI ZAVEDAJOČI ti … isok raziskujejo slepih peg z iskanjem drugih ( zavedajo se pozitivnih posle-V a ne dvomijo v lastno sliko in ne nem pa povprašujejo in cenijo mnenja v, misli, potr vedanje povratne informacije (  nega- dic samozavedanja). te za tiven vpliv na odnose). avnanos IŠČOČI UGAJAJOČI Ne vedo še, kdo so, za kaj se Močno fokusirani na lastno podobo v epričanj, nar drugi ( doživljanje frustracije pomembno zanje same ( sprejem pr (notr Nizk pri aktivnostih in odnosih). anje samo o zavzemajo, niti kako jih vidijo očeh drugih, da spregledajo to, kar je vedanje sebe: čus odločitev, ki ovirajo lasten uspeh in izpolnitev). Za Razmisli o tem, v katero kategorijo bi uvrstil sebe. Utemelji. Ali je tvoj tip samozavedanja stalen ali pa je odvisen od situacije? Utemelji. 50 Eurich, 2021 87 Odkrivam, kdo sem Spodaj je nanizanih nekaj načinov za izboljšanje samozavedanja. Ovrednoti, kako učinkovit/-a si v uporabi teh strategij, ter določi, kaj lahko izboljšaš.51 Mi ne Lahko še Odličen Odločitev v zvezi s tem gre izboljšam sem v tem oz. kaj bom storil52 Redno pridobim povratno informacijo (od domačih, prijateljev, kolegov v delovnem okolju ipd.). Presojam/prepoznam svoja šibka in močna področja. Izvajam samorefleksijo (sprašujem se KAKO/KAJ, ne ZAKAJ): Kaj poskušam doseči? Kaj deluje? Kaj me upočasnjuje? Kaj lahko spremenim? Kako bom to storil? Kaj je razlog? Zavedam se notranjega samogovora in ga uravnavam. Rečem NE. Presojam svoje odločitve in njihove posledice. Meditiram. Zapisujem načrte in prioritete. Rešujem razne teste in ob tem razmišljam o sebi. Iščem nove izkušnje. Razmišljam o svojih prepričanjih in vrednotah in presojam njihovo utemeljenost. Ugotavljam/spremljam, kaj sproža negativna čustva. Razjasnjujem temeljne vrednote. Pišem dnevnik. 51 Strategije so povzete po: Tjan, 2015, Eurich, 2018, Nunez, 2021 52 Če si pri določeni strategiji označil »mi ne gre« ali »lahko izboljšam«, načrtuj korake v smeri izboljšanja. 88 Odkrivam, kdo sem 3.2 Samouravnavanje V psihologiji je pojem samouravnavanja (samoregulacije) pomemben koncept in se nanaša na po-sameznikovo zmožnost, da nadzoruje lastno vedenje, emocije in mišljenje v procesu uresničevanja dolgoročnih ciljev. Čustveno samouravnavanje pa se nanaša na sposobnost uravnavanja močnih čustev in impulzov (kratkotrajnih notranjih teženj). Samouravnavanje kot zmožnost izbire med raz-ličnimi možnostmi ter uravnavanja lastnega življenja, ima pomembno vlogo v psihološkem zdravju in dobrem počutju (well-being). Obsega: • nadzor nad razmišljanjem, doživljanjem in ravnanjem ter zavedanje možnosti izbire lastnih odzivov na vseh treh ravneh: misli – čustva – vedenje, • prevzemanje odgovornosti za posledice svojih izbir v razmišljanju, doživljanju in ravnanju, • odprtost v razmišljanju in naravnanost na samorefleksijo, samovrednotenje in aktivno iskanje povratnih informacij, • fleksibilno prilagajanje situacijam in prizadevanje za preseganje šibkosti v razmišljanju, doži- vljanju in ravnanju na vseh področjih življenja, • težnja po dosežkih, postavljanje ciljev in njihovo predano uresničevanje, • pogum, vztrajnost in prilagodljivost v raziskovanju novih poti v razmišljanju, doživljanju in ravnanju, • stremljenje k poštenosti in korektnosti (etičnost v ravnanju), zanesljivosti in pristnosti, • priznavanje napak in odprtost za nove ideje, pristope in informacije. Kriteriji uspešnosti: • kadar me preplavijo močna čustva (npr. jeza, trema), jih zmorem obvladati, • kadar doživljam močno čustvo, razmišljam o tem, katera misel je v njegovem temelju; • presojam ustreznost (funkcionalnost) misli, ki je v temelju čustva v konkretni situaciji, • če se znajdem pod pritiskom, razmišljam jasno in ostanem obvladan, • svoje ravnanje prilagajam konkretnim okoliščinam, • prizadevam si, da bi ravnal pošteno, • priznam lastne napake, sprejmem odgovornost zanje in si prizadevam, da bi v podobni situa- ciji v prihodnje ravnal drugače, • izpolnjujem obljube, • prizadevam si za to, da bi moje odločitve temeljile na informacijah, • sem natančen/-a in organiziran/-a, • iščem in/ali generiram sveže ideje, • zavzemam različne perspektive, • postavljam si visoke cilje in sprejemam tveganja, • prizadevam si, da bi izboljšal svoje delovanje, • nalog se lotevam predano, • iščem različne priložnosti in spodbujam druge k akciji, • kadar naletim na oviro pri doseganju ciljev, vztrajam, • vem, da lahko uspem, ne bojim se napak, • borim se za stvari, za katere menim, da so vredne. 89 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 1: Območje nadzora: na kaj lahko vplivam in spreminjam? V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a, kaj lahko nadzorujem in uravnavam, kaj pa je izven območja mojega nadzora, • razmišljal/-a o tem, kako se soočiti s pojavi, ki so izven mojega nadzora. Spodnji elipsi ponazarjata območje tvojega nadzora ter območje, kjer nadzora nimaš. Razvrsti spo-dnje pojave v ustrezno območje: kaj lahko nadzoruješ, na kaj vplivaš in spreminjaš? Moje besede Koliko oseba pri nečem vztraja Moje misli Koliko truda vložim Moja čustva To, česar ne morem nadzirati: Dejanja drugih Kar me zanima To, kar lahko nadziram in uravnavam: Vedenje drugih Misli drugih Čustva drugih Moje vedenje Moje znanje – to, kar vem Moja dejanja/aktivnost Kako se oseba počuti, kadar nekaj rečem ali storim Kar drugega razjezi Zgoraj si ugotovil, da človek lahko nadzira in uravnava samega sebe, svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje, medtem ko razmišljanja, doživljanja in ravnanja drugih ne moremo nadzirati, uravnavati in spreminjati, vsaj ne neposredno. Kljub temu se večkrat znajdemo v skušnjavi, da bi spreminjali druge, kadar je njihovo ravnanje za nas moteče. V takih situacijah uporabljamo različne strategije, ki so včasih uspešne, največkrat pa ne: se jezimo, druge napadamo, jih strašimo, se pred njimi ponižujemo, se jim prilizujemo … vse za to, da bi spremenili njihovo vedenje. Domisli se situacije, ko želiš vplivati na drugega: kakšne načine uporabljaš ti? Kaj od tega deluje? Kadar se soočaš z nečim, kar ni pod tvojim nadzorom (npr. razmišljanje, čustva in ravnanje druge osebe), sprejmi to dejstvo. Lahko sicer razmisliš, kako ravnati in poskusiš vplivati, vendar se moraš zavedati, da je končni izid v rokah druge osebe. 90 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 2: Urim samorefleksijo, uravnavam svojo stisko V tej dejavnosti bom: • s pomočjo usmerjevalnih vprašanj razmišljal/-a o sebi, svojem razmišljanju, doživljanju in ravnanju v različnih situacijah, • ozaveščal/-a nekatere vidike lastnega doživljanja in ravnanja, se spoznval/-a in iz tega učil/-a, • uril/-a samorefleksijo. Kadar končaš neko dejavnost, je dobro, da se ozreš nazaj in razmisliš, kaj ti je šlo dobro in kaj bi lahko izboljšal. Razmišljaš lahko o dejavnosti ter rezultatu, ki si ga dosegel. Razmisli o današnji igri s prijatelji in odgovori na vprašanja. 1. Kaj ti je bilo všeč? 2. Kaj te je morda motilo? 3. Kakšna je bila tvoja vloga? 4. V čem si bil dober? 5. Kaj si želiš v tej igri drugič? Samorefleksija je proces razmišljanja o sebi. O tem, kaj si v neki situaciji razmišljal/-a, katero čustvo si doživljal/-a, katere so bile tvoje potrebe in želje, k čemu si stremel/-a, kaj je bilo zate pomembno ter kako si ravnal/-a. Samorefleksija je raziskovanje svojega notranjega sveta. Omogoča ti, da o svo-jem razmišljanju, doživljanju in ravnanju v situaciji, svoji izkušnji, sistematično razmisliš in se iz tega učiš. Znanstveniki, ki proučujejo učenje, menijo: »Ne učiš se iz izkušenj, pač pa iz refleksije izkušenj.« Kako razumeš to poved? Domisli se situacije iz preteklosti, v kateri nisi ravnal/-a tako, kot si si želel/-a, ter razmisli: • Kaj si storil/-a? • Kdaj in kje se je zgodilo? • Kdo je pomagal? • Kdaj in kje si se naučil/-a, kako ravnati v takšnih situacijah? • Kaj ti je pomagalo? • Kaj te je oviralo? • Kaj si se naučil/-a? • Kako si se počutil/-a pred dogodkom in po njem? • Če bi se to ponovno zgodilo, kako bi sedaj ravnal/-a? 91 Odkrivam, kdo sem Razmisli o situaciji oz. dogodku, ki te je v preteklosti vznemiril oz. meniš, da se v njem nisi najbolje zna-šel/-a. Izvedi samorefleksijo o tem dogodku s pomočjo Sokratovih vprašanj,53 ki sledijo v tabeli spodaj Metoda samorefleksije s pomočjo Sokratovih vprašanj FAZA SOKRATOVA VPRAŠANJA 1. Opis izkušnje Opiši izkušnjo. Jasno definiraj problem. Kaj se je zgodilo? Kako si razmišljal/-a, Pri opredelitvi problema bodi čimbolj doživljal/-a in ravnal/-a? specifičen. Ne sodi in ne zaključuj. 2. Bistveni dejavniki izkušnje Kako si reagiral/-a? Kako si takrat razmišljal/-a Navedi za problem pomembne podatke. in ravnal/-a? Kaj je bilo zate v tej situaciji Naštej vse pomembna dejstva o vseh pomembno? Kaj misliš, da so razmišljali in vidikih problema; na tej stopnji jih ne občutili drugi? analiziraj. 3. Sodba Kaj pomeni? Ali je ta situacija zate lahko/težko Presodi, kaj je bilo pri tej izkušnji dobro in obvladljiva? kaj slabo. 4. Analiza Kako lahko osmisliš situacijo? Kaj se zares Poskušaj videti vse vidike problema. dogaja? Kaj so morebitni vzroki za to Oblikuj splošne in specifične zaključke (ki dogajanje? Kako je ta izkušnja podobna so rezultat tvoje izkušnje ali te refleksije). prejšnjim? Kaj lahko zaključiš? 5. Alternativne rešitve problema Razmisli o vseh mogočih rešitvah. Oblikuj Kaj bi še lahko storil/-a? Kaj bi storil/-a, če bi čim več (uporabnih in neuporabnih) se ponovno znašel/-a v podobni situaciji? rešitev. 6. Ocena alternativ in izbor rešitve Kakšne bi bile posledice teh rešitev? Katero Izmed vseh možnih rešitev izberi tisto, ki je zate najboljša. boš izbral/-a? Napravi akcijski načrt za dosego rešitve. Ali lahko pojasniš, kaj natančno boš storil/-a? 7. Načrt akcije 8. Uresničitev akcijskega načrta 9. Pregled rezultatov Kaj si v procesu samorefleksije spoznal/-a o sebi in drugih ljudeh (vpletenih ali ljudeh na splošno)? Kaj si se naučil/-a? Kako bo to vplivalo na tvoje nadaljnje razmišljanje, doživljanje in ravnanje v po-dobnih situacijah? 53 Tancig, S. (1994, str. 95) 92 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 3: Kako uravnavam svoja čustva? V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o tem, kako uravnavam svoja čustva, • spoznal/-a načine, kako to počnejo ljudje, ki spretno uravnavajo svoja čustva, • se učil/-a uravnavati svoja čustva. Kaj že počneš, da bi vplival/-a na (spreminjal/-a) lastna čustva/ čustvena stanja? Npr. kaj narediš, da bi obvladal/-a svojo jezo, strah ipd.? Navedi nekaj čustev, ob njih pa strategije (načine obvlado-vanja oz. uravnavanja), ki ti pomagajo. Čustvo Strategija a. Strah b. … c. … d. … e. … Primerjaj svoje strategije uravnavanja čustev s strategijami sošolcev. Ali si morda spoznal/-a kakšen način, ki bi ga lahko uporabil/-a tudi sam/-a? V nadaljnjih dejavnostih je predstavljenih nekaj kognitivnih in nekaj nekognitivnih strategij, ki ti lahko pomagajo. 93 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 4: Uravnavam svoja čustva: spremenim svoje misli/interpretacijo54 V tej dejavnosti bom: • uril/-a uravnavanje čustev z izbiro ustreznih misli (interpretacij) v situaciji. Izberi tri dogodke, ob katerih si doživljal/-a negativna čustva. A – dogodek B - misli C1 – čustva C2 - in vedenje Kaj se je zgodilo? Kaj sem razmišljal? Kako sem se počutil? Kako sem ravnal? Videl sem svoje Všeč ji je, želi biti v Popoldne sem odpovedal dekle, ki je teklo za njegovi bližini, skuša Bil sem ljubosumen. zmenek in se nisem oglašal nekim neznanim pritegniti njegovo na njene klice. fantom. pozornost. Za vsakega od zgornjih dogodkov premisli, ali je bila misel, ki se je ob njem pojavila, razumna oz. resnična ali morda ne. Razmisli o drugih možnih načinih razmišljanja. Kako bi drugačno, morebiti bolj logično/smiselno razmišljanje vplivalo na tvoje doživljanje in ravnanje? Pomembno: Včasih naše misli niso razumne: ne odražajo resničnosti, pač pa jo izkrivljajo. V takih primerih nam izbira bolj razumne misli pomaga obvladovati naša čustva in ravnanje. Če pa je razmišljanje razumno (racionalno), je zelo verjetno ustrezno tudi čustvo, pa čeprav je Učenci predmetne stopnje negativno in reakcija za drugega neprijetna. Tudi negativna čustva imajo svojo funkcijo in nam – kot si spoznal/-a že pri prejšnjih vajah – omogočajo ustrezno ravnanje, npr. kadar nas nekdo Srednješolci/mlajši odrasli ogroža, je prav, da smo jezni, saj se mu le tako zoperstavimo oz. njegovemu ravnanju postavimo mejo. Pomembno pa je, da jezo izrazimo na ustrezen način, tako da jo drugi lahko sprejme. 54 Več o modelu kognitivne modifikacije vedenja, ki ga sestavlja več metod (reševanje problemov, kognitivno restrukturiranje, samonavodila, samoocenje- vanje) in predstavlja teoretski temelj tudi za nekatere vaje v tem priročniku, glejte v Jurišič, B. (1999) ali v katerem drugem delu s področja kognitivno-ve-denjske terapije. 94 Odkrivam, kdo sem Preokvirjanje je tehnika, ko nek dogodek ali dejanje pogledamo na drugačen način, spremenjeni pogled pa vpliva na spremembo odnosa oz. čustva do tega dogodka. Lahko je vsebinsko, kjer za nek dogodek ali dejanje poiščemo zgolj drugi izraz (ga preimenujemo) ali pa neko značilnost, deja-nje ali dogodek postavimo v drugačne okoliščine (kontekstualno preokvirjanje). Primer preimenovanja: osebo, ki smo jo sprva označili kot trmasto, z drugega zornega kota označi-mo kot odločno in vztrajno. Sprememba pogleda vpliva na spremembo čustva: odločnost in vztraj-nost imata v primerjavi s trmo bolj pozitiven prizvok. Primer kontekstualnega preokvirjanja: znaki trme, ki so v nekih okoliščinah neustrezni in nezaželeni (npr. kadar otrok uveljavlja svoje zahteve do staršev), se lahko v drugih okoliščinah izkažejo kot še kako pomembni (npr. pri študiju). Miselni izziv Preimenuj spodnje lastnosti, tako da bodo vzbujale manj negativna čustva. a. Trma: odločnost, vztrajnost b. Jezikavost: c. Skopuštvo: d. On je taka mevža: e. Ljubosumnost: f. Teži z vprašanji: g. Tečnež je: h. Zafnana je: i. Vsiljivec je: j. Opravljivka je: k. Obsedena je s tem: l. Joj, kakšen picajzelj je: m. Negotovost: S tem ko si zgornje lastnosti ali vedenja poimenoval/-a drugače, si jih vsebinsko preokviril/-a. Sedaj pa jih preokviri še z vidika okoliščin (kontekstualno): poišči okoliščine, v katerih bi zgornje sicer ne-gativne ali vsaj neprijetne lastnosti ali ravnanja lahko bile uspešne, zaželene oz. bi osebi omogočile uresničitev cilja. 95 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 5: Uravnavam svoja čustva: ustvarim krog odličnosti V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a tehniko uravnavanja čustev, imenovano krog odličnosti, • ustvaril/-a svoj krog odličnosti za situacijo, v kateri bi rad/-a učinkoviteje ravnal/-a. Zapri oči in poslušaj, kako te bo učiteljica ali sošolka vodila skozi različne situacije. Tvoja naloga je, da jih podoživiš oz. da jih občutiš, tako kot bi se resnično dogajale. Zapri oči in si živo predstavljaj (metoda vizualizacije). 1. V naročju imaš mehkega mucka: Kakšne barve je? Kakšen je njegov vonj? Kakšen je na otip? Kako težek je? Kako topel je? 2. V levi roki držiš kocko ledu: Kako čutiš njeno temperature? Kakšna je površina kocke? Kako težka je? 3. Desno roko potopiš v enolončnico: Kaj čutiš? Kakšna je temperatura tekočine? Kako gosta je? Iz česa je sestavljena? Kaj še lahko poveš o svojih občutkih? 4. Z nosom se dotakneš gore sveže opranega perila: Kakšen je njegov vonj? Kaj čutiš na licu? Opiši svoje občutke. 5. Odgrizneš košček jabolka: Kakšen je okus jabolka? Kako velik kos si odgriznil? Kakšen je obču- tek, ko ga grizeš? Kako sočno je jabolko? Opiši svoje doživljanje. 6. Še sam/-a si zamisli nekaj situacij in jih podoživi z vsemi čuti: vidom, sluhom, tipom, okusom, vonjem, splošnim telesnim občutkom. V kolikšni meri ti je uspelo podoživeti zgornje situacije? Kateri občutek je najbolj izrazit? Sedaj pa se spomni situacije, v kateri si doživel/-a neko prijetno čustvo (npr. veselje, srečo, razigra-nost, sproščenost, radovednost ipd.). Zapri oči in jo poskušaj podoživeti: Kaj vidiš? Kaj slišiš? Kako čutiš svoje telo? Kaj vonjaš? Kaj okušaš? Učiteljica/mentorica ali prijateljica te bo usmerjala, da boš to čustvo, ki si ga podoživel/-a, povezal s predstavo kroga, ki jo boš izgradil/-a pred tem. Ko boš to uspel/-a povezati, boš lahko vedno, ko si boš pred seboj na tleh predstavljal/-a svoj krog in vstopil/-a vanj, podoživel/-a to prijetno čustvo.55 55 Postopek je opisan v nadaljevanju (glejte navodila za učence predmetne stopnje), besedje v vodeni vizualizaciji prilagodimo starosti in razumevanju otroka, ki ga vodimo v vzpostavitev kroga odličnosti. 96 Odkrivam, kdo sem Izberi situacijo, v kateri bi želel/-a doživljati izbrano pozitivno čustveno in telesno stanje, npr. ko pi-šeš preizkus znanja, ko nastopaš, ko se znajdeš v situaciji z neznano osebo, v skupini prijateljev ipd. Odloči se, katero čustvo oz. stanje (kot izvor svoje moči) želiš doživljati oz. imeti na razpolago v neki situaciji (npr. sproščenost, samozavest, zaupanje, umirjenost, gotovost ipd.). Domisli se situacije iz preteklosti, v kateri si doživljal/-a čustvo, ki bi ga želel/-a ponovno doživeti. Sedaj pa te bo sošolec/ prijatelj vodil skozi naslednje korake:56 1. korak: Zapri oči. V mislih si pred seboj predstavljaj krog. Živo si ga predstavljaj, daj mu barvo, velikost, lahko popraviš obliko, dodaj zvok ter občutek, ki ga boš doživel/-a, ko boš stopil/-a vanj. 2. korak: Sedaj pa podoživi situacijo, v kateri si doživel/-a izbrano čustvo. V mislih stopi vanjo, podoživi slike, zvoke, občutke, vonj … Kaj vidiš? Kakšna je svetloba, kakšne so slike? Kaj slišiš? Kakšni so tvoji telesni občutki? Kakšen je vonj, okus? … Ko boš na vrhuncu doživljanja, v mislih stopi v krog, ostani v njem 10-15 sekund, ko podoživljanje situacije začne popuščati, v mislih stopi ven. 3. korak: Odpri oči, naredi 5 počepov, pretegni svoje telo. 4. korak: Sedaj pa bomo postopek ponovili: ponovno se v mislih postavi pred svoj namišljeni krog in zapri oči. Podoživi situacijo, v kateri si doživljal želeno čustvo … (druga ponovitev 2. koraka).57 Sedaj ko si izgradil/-a svoj krog odličnosti, ga lahko uporabiš v situaciji, kjer si želiš doživljati izbrano čustvo, tako da preprosto v mislih prikličeš svoj krog in stopiš vanj. To simbolično dejanje pa prikliče tisto tvoje čustvo, ki je vezano na ta krog. Kdaj in kje boš uporabil/-a ta krog? Opiši svojo izkušnjo s tem krogom v tej konkretni situaciji. 56 Vodenje skozi korake naj bo ob znižani glasnosti ter pomirjujoče, upočasnjeno, vodeni naj ima dovolj časa za notranje podoživljanje situacije. 57 Za uspešno vzpostavitev povezave med predstavo kroga ter želenim čustvom je potrebnih od 5–12 ponovitev koraka 2. 97 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 6: Uravnavam svojo jezo V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o tem, kako uravnavam svojo jezo, • raziskal/-a različne načine uravnavanja jeze, • se učil/-a uravnavati jezo. Kot že veš, je pomembno: 1. Jeza ni sama po sebi niti slaba niti dobra. Ima svoj namen oz. nalogo (funkcijo). Včasih je prav, da si jezen/-a, da se zaščitiš. Včasih pa je jeza odveč. 2. Jezo izražaš z vedenjem oz. z dejanji. Vedenje in dejanja pa lahko presodimo z vidika »v redu - ni v redu«. 3. Včasih iz jeze storimo kaj, s čimer prizadenemo ali poškodujemo sebe ali drugega. To ni v redu. Zato je prav, da se naučimo jezo obvladovati in jo pravilno izražati. Miselni izziv: Doživljanje jeze 1. V katerih situacijah se jeziš? Kdaj se odzoveš jezno? Kaj se zgodi, da si ti potem jezen/-a? 2. Kako veš, da si jezen/-a? 3. Kako v telesu čutiš jezo? Naštej nekaj telesnih znakov jeze? 4. Kaj je prvi znak, ki ga začutiš ob jezi? Kako v telesu čutiš jezo? 58 Moje oči: Moja usta: Moje srce: moje dihanje/ drugi telesni občutki: Moje mišice: 58 Dečkom je smiselno ponuditi shemo dečka zaradi hitrejšega istovetenja. 98 Odkrivam, kdo sem Ravnanje v jezi 1. Kako običajno izraziš svojo jezo? 2. Pomisli na svoje vedenje v zadnjem čssu, ki je sledilo jezi, in ni bilo v redu. Kaj se je zgodilo, tik preden si se razjezil? 3. Kako si ravnal? 4. Kako si se počutil po tem? 5. Kako bi lahko ravnal drugače (razumneje, sprejemljiveje)? 6. Kaj bi se zgodilo, če bi ravnal bolj pozitivno oz., če bi jezo izrazil na sprejemljiv način? 7. Kako bi se počutil po tem? Sprememba ravnanja v jezi 1. Ko bom naslednjič prepoznal svoje znake jeze: , bom ravnal takole: . 2. Posledice mojega ustreznega ravnanja bodo: . Spodaj je zapisanih nekaj situacij. Označi tiste, v katerih se odzoveš jezno. Nisem jezen jezen Sem nekoliko Močno sem jezen Oseba se ne strinja z mano. Oseba me po krivem nečesa obdolži. Oseba pravi, da sem naredil napako. Oseba me ovira na poti k cilju. Oseba vzame nekaj, kar je moje. Nekdo me ozmerja. Nekdo me žali. Starš mi prepreči igro. Starš zahteva, da naredim nekaj, česar ne želim. Kako v teh situacijah ravnaš? Kako izraziš jezo? Kakšna je tvoja reakcija, kadar si nekoliko jezen, kako pa ravnaš, kadar si močno jezen? 99 Odkrivam, kdo sem Znaki, da v telesu čutimo jezo, so: pospešeno bitje srca, potenje, tresenje, staknjene obrvi, stisnjene pesti, hitro dihanje, napetost v mišicah, bolečine v glavi, bolečine v želodcu, rdečica na obrazu … zmedenost, težave s spominom … vpitje, grožnje, razbijanje, metanje predmetov … Kako ti čutiš jezo? Podčrtaj tiste zgornje znake, ki jih ob jezi pri sebi prepoznaš. Če prepoznaš še kakšen znak, ki v zapisu manjka, ga dodaj. Če bi moral zapisati lastna pravila za ustrezno izražanje jeze, kakšna bi bila? 1. 2. 3. 4. Navedi nekaj načinov, s katerimi si pomagaš pri obvladovanju (brzdanju) svoje jeze. Primerjaj svoje navedbe s sošolčevimi, naredita seznam učinkovitih strategij! Kaj lahko storim, da bi uravnal svojo jezo?59 1. Lahko se umaknem iz situacije, v kateri doživljam jezo (grem stran). 2. Ko začutim, da se bom razjezil, se lahko umirim tako, da si rečem: »Štej do 10, premisli!« 3. Preden reagiram, 10-krat globoko vdihnem. Tako se sprostim in pridobim čas, da razmislim. Izognem se impulzivnemu odzivu. V situacijo vstopim nekoliko mirnejši, kar mi omogoči, da premislim svoje ravnanje. 4. O jezi spregovorim z nekom, ki mu zaupam. Povem, kaj se je zgodilo in kaj sem doživljal. 5. Pišem dnevnik o svojem doživljanju jeze. 6. Pozornost preusmerjam drugam. Zaposlim se z nečim, kar rad počnem. 7. Telesno sem aktiven. Tako porabim energijo, ki se nakopiči z jezo: telovadim, tečem, kolesarim, grem v fitnes oz. (moj najljubši način). Z vajo bo moje obvladovanje jeze vse lažje. 59 prirejeno po https://www.apa.org/topics/anger/control 100 Odkrivam, kdo sem Načrt za uravnavanje jeze Izberi situacijo, v kateri si nekoliko jezen. Razmisli o tem, kako bi želel ravnati v tej situaciji. 1. Kateremu vedenju bi se rad izognil/-a? 2. Kako bi rad/-a ravnal/-a namesto tega? 3. Kaj boš storil/-a, ko boš začutil prvi znak jeze? Potem še zamiži in si v spomin prikliči to situacijo. Predstavljaj si sebe, da ravnaš tako, kot si si za-mislil/-a. To večkrat ponovi, pomagalo ti bo, da boš v resnični situaciji tako ravnal/-a. Preberi spodnja prepričanja o jezi in oceni, koliko se z njimi strinjaš. Pojasni, zakaj se z nekaterimi trditvami bolj strinjaš kot z drugimi.60 nikakor se ne strinjam 1 2 3 4 5 povsem se strinjam 1. Ni prav, da se počutimo jezne. 2. Dobri in prijazni ljudje niso nikoli jezni. 3. Če se drugi ljudje na nas razjezijo, smo morali narediti nekaj narobe. 4. Če so drugi na nas jezni, smo to povzročili mi in mi smo odgovorni za to, da spremenimo njihova čustva. 5. Če smo jezni, je za to kriv nekdo drug in ta oseba je odgovorna, da spremeni naša čustva. 6. Če smo na nekoga jezni, mora ta oseba spremeniti to, kar počne, da ne bomo jezni nanjo. 7. Če smo na nekoga jezni, pomeni, da te osebe ne maramo več. 8. Če je kdo jezen na nas, to pomeni, da nas ne mara več. 9. Jeza je slabo čustvo, zato je ne smemo izražati. 10. Jeza je izguba časa in energije. 11. Če bomo pokazali jezo, bomo druge prizadeli. 12. Če pokažemo jezo, lahko zgubimo nadzor nad seboj. 13. Če se bomo jezili, nas drugi ne bodo marali. 14. Jeza je uničevalno in negativno čustvo. Spomni se dveh dogodkov, ko si doživljal/-a jezo, in za vsak dogodek posebej čim bolj pošteno odgovori na vprašanja. Opiši situacijo oz. dogodek, ki je vplival na tvoje doživljanje jeze. Pri opisu skušaj biti čim bolj objek-tiven/-a, navajaj zgolj dejstva. 60 Avtorica te strategije je Kompare, A. (2009), objavljeno z dovoljenjem. 101 Odkrivam, kdo sem Zdaj pa razmisli o svojem subjektivnem doživljanju. Kako si ocenil/-a dogodek, povezan z jezo? Kaj si razmišljal/a, kako si si razlagal/-a to, kar se je zgodilo? Kako močna/intenzivna je bila tvoja jeza? rahla razdraženost 1 2 3 4 5 6 7 bes Ali si v tej situaciji poleg jeze doživljal/-a še kakšno drugo čustvo? Pozoren/-a bodi predvsem na tista svoja čustva, ki so se pojavila pred doživljanjem jeze. Ali so tvoje doživljanje jeze spremljale kakšne telesne spremembe, npr. srce ti je hitreje bilo, postalo ti je vroče, bil/-a si napet/-a …? Kaj si naredil/-a? Kako si izrazil/-a svojo jezo? Kako učinkovito je bilo tvoje vedenje? Ali je stvari zelo poslabšalo ali je prineslo učinek, ki si ga že-lel/-a, ne da bi koga prizadel/-a? Pojasni. 102 Odkrivam, kdo sem Kateremu od spodaj navedenih načinov izražanje jeze je bilo najbolj podobno tvoje odzivanje v situacijah, ki si jih opisal/-a? Ali je to zate tipičen način izražanja jeze? Kaj najpogosteje narediš, ko si jezen/-a? Pogostost (nikoli – včasih Način izražanja jeze Opis – pogosto) Izbruh oz. napad Vpiješ in kričiš, nekaj razbiješ, koga udariš … Umakneš se, vendar drugega kaznuješ, tako Umik, zavračanje da se z njim ne pogovarjaš, trmasto molčiš, pogovora, trmast molk se ga morda tudi fizično izogibaš, npr. se zapreš v svojo sobo … Pretvarjaš se, da ne doživljaš čustva; jeze si ne pustiš, ampak jo požreš, potlačiš Potlačevanje, vase; svoja čustva skušaš uravnavati s zanikanje, skrivanje pretirano uporabo alkohola ali drugih drog, čustev pretiranim hranjenjem, preveč televizije in/ ali računalnika … Odkrito ali prikrito se maščuješ osebi, na Maščevanje katero se nanaša to čustvo … Premik čustev: svojo jezo preneseš z ene Stresanje čustev na osebe ali situacije na drugo osebo ali nekoga/nekaj tretjega situacijo, npr. jezno namesto na sošolca streseš na mlajšega brata ali sestro … Intenzivnost jeze zmanjšaš ali se je povsem znebiš s telesno vadbo in aktivnostjo; za sprostitvijo sproščanje uporabljaš katero od tehnik Uravnavanje jeze s sproščanja (npr. meditacijo, avtogeni trening); pomiriš se s poslušanjem glasbe. Odkrito se pogovoriš z osebo, katere vedenje Asertivno (samozavestno) svoja čustva; kritiziraš vedenje ali dejanje, ki vpliva na tvojo jezo, razložiš ji problem in soočanje s situacijo te jezi, ne osebnosti človeka … Sublimacija oz. Poiščeš varen in družbeno sprejemljiv način družbeno sprejemljivo izražanja jeze, npr. igraš zelo tekmovalno izražanje jeze: košarko, udrihaš po boksarski vreči, kričiš na prazen stol ... Jezo pomiriš tako, da govoriš s prijateljem ali Razbremenitev s starši o dogodku, ki je vplival na tvojo jezo, pogovorom pojasniš, zakaj si tako jezen/-a … 103 Odkrivam, kdo sem Razporedite se v manjše skupine. Vsak član skupine naj drugim pove, kaj najpogosteje naredi, ko je jezen oz. na katere načine najpogosteje izraža jezo. a. Člani skupine skupaj poiščite prednosti in pomanjkljivosti vsakega od načinov, ki jih uporabljate pri izražanju jeze. Način izražanja jeze Prednosti Pomanjkljivosti b. Razmislite, ali so vsi načini izražanja jeze enako učinkoviti (uspešni, sprejemljivi, konstruktivni). Kateri od načinov, ki jih uporabljate, so po vašem mnenju učinkovitejši? c. Načrtujte, kako bi lahko izboljšali svoje načine izražanja jeze. 5. Nadaljujte z delom v skupini. Skupaj preglejte, kakšna prepričanja o jezi imate, in ugotovite, ka-tera prepričanja o jezi so podobna in v katerih se razlikujete. • Izberite 3–5 prepričanj o jezi. Prediskutirajte utemeljenost teh prepričanj ter razmislite, kako do- ločeno prepričanje vpliva na vaše doživljanje in izražanje jeze. • Neutemeljena oz. zmotna prepričanja o jezi poskusite preoblikovati v ustreznejša in učinkovitej- ša. V pomoč naj vam bo primer. Zmotno prepričanje Vpliv na doživljanje in izražanje Št. Ustrezno prepričanje o jezi o jezi jeze Jeza je izguba časa Jezo doživljamo kot negativno Jeza je prav tako koristno čustvo in energije. čustvo. kot vsa druga. Doživljanja jeze si ne dopuščamo. Opozarja nas, da se dogaja nekaj Poskušamo nadzorovati izražanje za nas pomembnega. jeze. 104 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 7: Uravnavam svoj strah V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o tem, kako uravnavam svoj strah, • raziskal/-a različne načine uravnavanja strahu, • se učil/-a uravnavati strah. Kdaj te je bilo strah? Opiši ali nariši situacijo. Kako v telesu čutiš strah?61 Moje oči: Moja usta: Moje srce: Moje dihanje: Moj trebuh: Koža: Moje mišice: Drža: Moje misli, kadar me je strah (domisli se konkretnega dogodka): Kaj si storil/-a? Lahko narišeš. 61 Dečkom je smiselno ponuditi shemo dečka zaradi hitrejšega istovetenja. 105 Odkrivam, kdo sem Kaj bi še lahko storil/-a? • Pogovorim se z odraslim/-i • Pogovorim se z vrstnikom/-i • Globoko diham • Telovadim • • • Miselni izziv: Doživljanje strahu 1. V katerih situacijah te je strah? Situacije, ki me spravljajo v stisko/strah: a. b. c. 2. Kaj se dogaja, kadar te je strah? Kako strah čutiš v telesu? Spremembe, ki jih doživljam, kadar me je strah oz. kadar sem v stiski Ravnam/naredim/ Spremembe v telesu … Razmišljam o delujem takole … 106 Odkrivam, kdo sem 3. To, da te je strah, je v nekaterih situacijah koristno: razmisli in pojasni, v katerih okoliščinah je prav, da te je strah, saj prav zaradi strahu ravnaš previdno in se zaščitiš. 4. Sedaj pa poišči še kakšno situacijo, ko je nekoga strah, pa je ta strah odveč. Opiši to situacijo. 5. Kako se ti spopadaš s strahom? Kaj storiš? Opiši svoj način obvladovanja strahu v različnih situ- acijah. 6. Zavedaj se, da svoj strah/stisko lahko obvladaš na različne načine. V nadaljevanju je navedenih nekaj strategij, ki ti lahko pri tem pomagajo. • Obkroži tiste, ki jih že uporabljaš. • Podčrtaj tiste, ki jih še ne uporabljaš, bi pa jih lahko, da si olajšaš doživljanje v teh situacijah. • Na seznam dodaj lastne učinkovite strategije. • Globoko dihaj. • Uporabi pozitivni notranji govor (to, kar govoriš sam sebi). • Pogovori se s prijateljico/prijateljem. • Pogovori se z odraslim. • Igraj se. • Bodi telesno dejaven. • Ostani dejaven, zaposli se z nečim. • Misli pozitivno. • Pojdi na sprehod. • Piši dnevnik. • Sproščaj se, meditiraj, uporabi katero od tehnik čuječnosti. • • • 7. Trema je vrsta strahu. Razmisli, zakaj je trema lahko koristna. 8. V katerih situacijah ti doživljaš tremo? Kako se z njo spopadaš? Opiši tri situacije, v katerih te je bilo strah.62 • Situacija 1: • Situacija 2: • Situacija 3: 62 Avtorica: Kompare, A. (2009), objavljeno z dovoljenjem. Vprašalnik lahko učiteljica uporabi tudi za najmlajše, pri čemer ga je smiselno močno skrajšati, ohraniti zgolj npr. postavke: 2, 4, 6, 11, 13, 14, 23, 26, 28, 34, 35, 38. Dodati je smiselno: določenega sošolca, kazni, učiteljice, staršev, sosedovega psa ipd. 107 Odkrivam, kdo sem Ugotovi, kaj je skupno vsem trem situacijam. Kdaj, v katerih situacijah doživljamo strah? Oceni, kako močno te je strah v spodaj navedenih primerih. Svoj strah izrazi z ocenami od 1 do 5, tako da obkrožiš številko, ki najbolje opisuje stopnjo tvojega strahu (1 – ni me strah, 2 – nekoliko me je strah (zaskrbljen/-a sem), 3 – strah me je, 4 – močno me je strah, 5 – zelo močno me je strah (groza me je). SITUACIJA (Koliko me je strah …) OCENA 1. negativnih ocen 1 2 3 4 5 2. nasilja, pretepanja 1 2 3 4 5 3. bolezni ali poškodb 1 2 3 4 5 4. smrti (svoje, bližnjih) 1 2 3 4 5 5. globoke vode 1 2 3 4 5 6. spoznavanja novih ljudi 1 2 3 4 5 7. zavrnitve 1 2 3 4 5 8. osamljenosti, samote 1 2 3 4 5 9. biti z osebo nasprotnega spola 1 2 3 4 5 10. da se osmešim, izpadem neumno 1 2 3 4 5 11. prezgodnje smrti, umreti mlad, 1 2 3 4 5 12. miši in podgan 1 2 3 4 5 13. žuželk 1 2 3 4 5 14. prometnih nesreč 1 2 3 4 5 15. pajkov 1 2 3 4 5 16. divjih živali 1 2 3 4 5 17. gneče, z ljudmi prenatrpanih prostorov 1 2 3 4 5 18. hitre vožnje z avtomobilom 1 2 3 4 5 19. kač 1 2 3 4 5 20. zaprtih ali temnih prostorov 1 2 3 4 5 21. višine 1 2 3 4 5 22. neuspeha v življenju 1 2 3 4 5 23. izključitve iz šole 1 2 3 4 5 108 Odkrivam, kdo sem 24. velikih psov 1 2 3 4 5 25. letenja z letalom 1 2 3 4 5 26. profesorjev 1 2 3 4 5 27. odprtih prostorov 1 2 3 4 5 28. preverjanja znanja 1 2 3 4 5 29. vožnje z letalom 1 2 3 4 5 30. kritike, posmeha 1 2 3 4 5 31. narediti napako 1 2 3 4 5 32. teme 1 2 3 4 5 33. nastopanja pred skupino ljudi 1 2 3 4 5 34. smrti ljubljenih oseb 1 2 3 4 5 Seštej ocene, s katerimi si ovrednotil vsako od trditev. Individualni rezultat: Izloči 10 situacij, v katerih doživljaš najmočnejši strah. Rangiraj jih od situacije, ki se je najbolj bojiš, do situacije, ki se je med izbranimi najmanj bojiš. Koliko najmočneje izraženih vrst strahu je povezanih s šolo in učenjem? Koliko s socialnimi situaci-jami in odnosi z drugimi ljudmi? 109 Odkrivam, kdo sem Primerjaj svoj rezultat z rezultatom sošolcev. Naredite zbirnik, iz katerega bo razvidno, česa se naj-bolj in česa najmanj bojite. Presodi, ali nam doživljanje strahu v večini primerov koristi ali škodi. Kako nate vpliva strah v situaci-jah, ki si jih zapisal/-a pri prvi nalogi? V katerih od navedenih situacij pri nalogi 2 je doživljanje strahu koristno (smiselno in ustrezno) in v katerih ne? a. Situacije, ko je doživljanje strahu koristno: b. Situacije, ko nam doživljanje strahu škodi oz. nas ovira: Razmislite, kakšen je namen (funkcija) strahu. Pomagajte si z vprašanji: Zakaj ljudje sploh doživ-ljamo strah? Kakšna je njegova naloga? Kako je strah vplival na vaše vedenje in duševne procese v situacijah, ki ste jih opisali zgoraj? Kaj bi se zgodilo, če nas ne bi bilo nikoli strah? Svoje presoje pojasnite s primeri. Razdelite se v skupine izganjalcev strahov. Vsaka skupina naj obravnava eno vrsto strahu. Vaša naloga je poiskati najboljšo možnost, kako ga premagati. Najprej navedite čim več možnih idej, nato preglejte vse zamisli in izberite najuspešnejše strategije. Te boste s pojasnili, zakaj se vam zdijo učinkovite, zapisali na plakat in jih predstavili sošolcem. Individualno odgovorite na naslednja vprašanja in svoje znanje o strahu organizirajte v miselni vzorec. a. Kaj ste se s to aktivnostjo naučili o strahu? b. Ali bi se zdaj lahko znebili katerega od vrst strahu? Kako? c. Kaj pomenita izreka: »Strah je znotraj votel, okrog ga pa nič ni« ali »Ničesar se ni treba bati, razen strahu samega?« 110 Odkrivam, kdo sem Strah pred družbo – čisto poseben strah (socialna anksioznost) Kako se kaže stiska, ki jo nekateri mladostniki, pa tudi nekateri odrasli, doživljajo med drugimi ljud-mi, prikazuje slika v nadaljevanju. • V njej podčrtaj znake (misli, čustva, vedenja in telesne znake), ki veljajo zate. Opiši situacijo, v kateri si doživljal/-a takšno stisko (omenjene znake). • Kako si si pomagal/-a? Kaliko časa so trajale te misli, čustva, telesni znaki in vedenje (kratkotraj- ni/dolgotrajni)? Kako si prekinil/-a to neprijetno doživljanje? Če ti ni uspelo takrat – razmisli, kaj bi lahko storil/-a prihodnjič? Misli Čustva Ne ustrezam. Ne obsojajo. Izpadel/-a bom pripadam. Vsi me anksioznost panika neumno. Osramotil/-a se nizka samopodoba bom. Vsi me gledajo. Ne občutek ujetosti zdržim biti tu. Želim si, življenje v strahu da ne bi bil/-a tu. Rad/-a bi pobegnil/-a. Izogibam se socialnim situacijam (druženju). Uidem iz šole/z dela. Težko pospešeno bitje srca govorim po telefonu. Težave potenje imam v pogovorih. plitvo dihanje Zbolevam. Ostajam trebušne bolečine doma ali blizu doma. vročinski valovi Načrtujem prekinitve Vedenje začetega. Telo Razmisli, kako bi moral/-a razmišljati in ravnati, da bi se izognil/-a neprijetnim čustvom in telesnim reakcijam (ki so – kot trdijo nekateri strokovnjaki – posledica neprijetnih misli in ravnanj). Naštej nekaj opogumljajočih misli in pogumnih ravnanj. Znaki socialne anksioznosti Opogumljajoča misel/ravnanje Ne ustrezam. Ne pripadam. Vsi me obsojajo. Izpadel/-a bom neumno. Osramotil/-a se bom. 111 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 8: Uravnavam svojo žalost V tej dejavnosti bom: • razmišljal /-a o tem, kako uravnavam svojo žalost, • raziskal/-a različne načine uravnavanja žalosti, • se učil/-a uravnavati svojo žalost. Miselni orešek: Doživljanje žalosti • V katerih situacijah si žalosten/-a oz. kaj se zgodi, da si ti potem žalosten/-a? • Kako veš, da si žalosten/-a? • Kako v telesu čutiš žalost? • Včasih je prav, da smo žalostni, ker nam to pomaga. Kaj meniš, v katerih situacijah je žalost v redu? • Kako žaluješ? Kako v telesu čutiš žalosti?63 Moje oči: Moja usta: Moje srce: Moje dihanje: Moje roke: Moja drža: Moje mišice: Moje misli v času žalosti: 63 Dečkom je smiselno ponuditi shemo dečka zaradi hitrejšega istovetenja. 112 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 9: Uravnavam svoje prioritete V tej dejavnosti bom: • razmislil/-a o tem, kaj vse moram storiti v prihodnjem tednu (mesecu, letu),64 • razvrstil/-a vse obveznosti glede na njihovo nujnost in pomembnost, da si lažje organiziram delo. Na lističe (npr. Post-it lističe) napiši vsa opravila, ki bi jih rad/-a opravil/-a ali pa za katera bi nekdo drug želel, da jih opraviš naslednji dan. Uporabi toliko lističev, kot jih potrebuješ. Razmisli, katera opravila so pomembna (ker ima to, da jih opraviš, neko posledico). Svoja opravila, zapisana na lističih, razporedi v dve škatli: v prvi škatli naj bodo opravila, ki so po tvojem mnenju pomembna, v drugi škatli pa opravila, za katera meniš, da so manj pomembna. Pomembna opravila Ni tako pomembno opravilo 64 Načrtovanje v daljšem obdobju je primerno za starejše učence oz. za dijake, najmlajši načrtujejo kratko obdobje: dan, tri dni, konec tedna oz. največ teden dni vnaprej. 113 Odkrivam, kdo sem V spodnjo tabelo vstavi lističe iz škatle pomembna opravila, manj pomembna pa razvrsti le, če boš imel zanje čas.65 KDAJ? KAJ? PRED ŠOLO V ŠOLI PO ŠOLI POPOLDNE ZVEČER Na naslednji sliki je narisana Eisenhoverjeva matrika, orodje, ki ti pomaga postavljati prioritete (prednostne naloge), kadar je pred teboj vrsta opravil. Nanizaj vse, kar te čaka v naslednjem obdob-ju (teden, mesec, pol leta), nato pa vsa opravila razvrsti v štiri polja glede na to, kako pomembna so, in glede na to, kako nujna so. Pomembna so tista opravila, ki odločno vplivajo na tvoje življenje oz. imajo pomembne posledice, nujna pa so tista, ki jih je treba iz kakršnegakoli razloga hitro opraviti. 65 Izvedbeno ima spodnja tabela lahko formo plakata, na katerega učenci lepijo ali pripenjajo svoja pomembna opravila. 114 Odkrivam, kdo sem Nujno Območje prioritet Predaj nalogo drugemu! Naredi takoj! o pomembno Naredi, ko boš imel čas. Odloči se, kdaj boš to opravil. Zelo pomembno Ni tak Ni nujno, se ne mudi. V skupini primerjaj svoje prioritete s prioritetami sošolcev/kolegov. Kaj ugotavljate? Načrtuj, kdaj boš opravil/-a to, kar je pomembno in nujno, da opraviš, ostalo lahko pustiš za pozne-je. Naloge, ki niso niti pomembne niti nujne, lahko opustiš ali predaš nekomu drugemu. S postav-ljanjem prioritet se zaščitiš pred preobremenjenostjo in tem, da bi spregledal pomembne in nujne naloge ne spregledaš. Čas Opravilo 7.00–8.00 8.00–9.00 9.00–10.00 10.00–11.00 11.00–12.00 12.00–13.00 13.00–14.00 14.00–15.00 15.00–16.00 16.00–17.00 17.00–18.00 18.00–19.00 19.00–20.00 115 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 10: Moj čustveni dnevnik V tej dejavnosti bom: • spremljal/-a lastno čustvovanje in ravnanje ter ga uravnaval/-a s pomočjo razmišljanja (samorefleksije) o različnih načinih razumevanja dogodkov in situacij. Kako se počutim danes? V spodnjo tabelo vpisuj svoje vsakodnevno doživljanje Za vsak dan vsaj za vsako četrtino dneva vpiši svoje prevladujoče čustvo. Še prej pa izdelaj legendo, v kateri za vsako čustvo uporabi drug simbol, npr. za veselje lahko uporabiš sonce, za žalost solzo ipd. Izberi svoje simbole in jih vpiši na črto poleg čustva. Legenda čustev • veselje • žalost • jeza • strah • presenečenje • • PON TOR SRE ČET PET SOB NED zjutraj dopoldne popoldne zvečer 116 Odkrivam, kdo sem V vsako polje lahko vneseš več čustev. Čustva lahko vpišeš sproti, kot jih doživljaš, lahko pa si zvečer vzameš nekaj minutk in razmisliš, kaj se ti je v dnevu dogajalo ter kako si se ob tem počutil/-a. Razmisli še, za kateri dogodek v dnevu si lahko hvaležen/-a. Zapiši ga in bodi hvaležen. V prejšnjih dejavnostih si spoznal/-a, kako razmišljanje oz. razumevanje dogodka vpliva na čustva in ravnanje. V življenju je naše razumevanje situacij pogosto nepopolno, izkrivljeno, lahko tudi popol-noma napačno. Zato je pomembno, da svoje misli oz. razlage situacije/dogodka ozaveščamo, pre-sojamo njihovo ustreznost (resničnost) in raziskujemo druge možnosti, druge interpretacije. Na ta način uravnavamo močna čustva, iščemo bolj funkcionalne poti doživljanja in ravnanja. Pomembno je, da veš, da je včasih že prva interpretacija, ki sproža močno (neugodno) čustvo, lahko povsem pravilna in ustreza resničnosti in da tudi v procesu samorefleksije lahko tvoriš napačne razlage. Zato je pomembno, da razmišljaš odprto (dopuščaš različne rešitve) in po potrebi iščeš dodatne informacije, ki ti bodo pomagale bolje razumeti situacijo, s tem pa ustrezneje čustvovati in ravnati. Teden dni ali dlje spremljaj svoje čustvovanje. Ob doživljanju močnega neugodnega čustva napravi samorefleksijo s pomočjo spodnjih vprašanj: • Kaj se je zgodilo? • Kako sem razumel/-a ta dogodek? Kaj sem razmišljal/-a ob njem? V kolikšni meri moje razmi- šljanje ustreza resničnosti oz. kakšna je verjetnost resničnosti drugih razlag? • Kako pomemben je bil ta dogodek zame? Na kakšen način je bil pomemben zame? • Katero čustvo sem doživljal/-a? Kako bi ga poimenoval/-a? • Kako sem ravnal/-a? • Kako bi še drugače lahko razumel/-a ta dogodek? Kakšna je verjetnost druge razlage? Kje lahko dobim dodatne informacije? Kako so dogodek razumeli drugi? • Kaj bi dogodek pomenil zame, če bi ga drugače razumel/-a oz. si ga drugače razlagal/-a? • Katero čustvo bi v tem primeru doživljal/-a? Kako bi ravnal? 117 Odkrivam, kdo sem Rezultate samorefleksije vpiši v spodnjo tabelo. Po tednu dni ponovno preglej svoje zapise. Kaj ugotavljaš? Kaj si se s to vajo naučil/-ao sebi in svojih vzorcih čustvovanja? Kako boš ta spoznanja izkoristil/-a zase v prihodnosti? Dogodek/ Dogodek/ Dogodek/ Dogodek/ Itd. … situacija situacija situacija situacija Opis dogodka/ situacije Mišljenje: Kako sem razumel ta dogodek/ situacijo? Vrednotenje: Kako pomemben je bil ta dogodek/situacija zame? tani odziv Čustvo: Katero čustvo sem Prvi, spon doživljal ob tem dogodku/v tej situaciji? Vedenje: Kako sem ravnal? Mišljenje: Kako bi še lahko razumel ta dogodek/situacijo? Vrednotenje: Kako bi ga lahko ti ovrednotil? Kako pomemben je ta žnos dogodek/situacija zame? Druge mo Čustvo: Katero čustvo bi v tem primeru doživljal? Vedenje: Kako bi ravnal? 118 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 11: Oblikujem cilje in načrtujem poti do njih V tej dejavnosti bom: • oblikoval/-a cilje in načrt za njihovo izvedbo. Razmisli o tem, kaj želiš v prihodnosti doseči, in sledi spodnjim korakom. (A) Jasno opredeli enega od navedenih ciljev. Kaj se želiš v tem letu pri tem predmetu naučiti? Katero veščino bi rad/-a vadil/-a (kritično mišljenje, sodelovanje, delo z viri, samorefleksijo …). Kako boš vedel/-a, da si dosegel cilj? (B) Navedi korake na poti do tega cilja. Kaj boš storil/-a, da boš ta cilj dosegel/-a? Čim natančneje opiši dejavnosti, ki te bodo vodile k doseganju tega cilja. (C) Razmisli o težavah, ki se lahko pojavijo. Na kakšen način lahko sam sebi preprečiš, da bi ta cilj dosegel/-a? Katere druge ovire se še lahko pojavijo na tej poti? (D) Razmisli o možnih rešitvah. Kaj boš storil/-a, da bi povečal/-a verjetnost želenega izida? Kako boš obvlada/-al te (notranje ali zunanje) ovire, ki si jih omenil/-a v prejšnji alineji? 119 Odkrivam, kdo sem (E) Postavi časovni (terminski) načrt doseganja cilja. Čim natančneje načrtuj, kdaj boš uresničil posamezen korak; določi datume, postavi si roke. (F) Spremljaj in vrednoti svoj napredek. Kako boš spremljal/-a svoj napredek? Izdelaj instrument za spremljavo in vrednotenje lastnih dosežkov na poti k cilju. Predvidi tudi delne dosežke. (G) Nagradi se za lastne dosežke. Kako boš proslavil/-a lastni uspeh? Načrtuj dejavnosti v ta namen. Tvoj cilj je ustrezen, kadar je: • dosegljiv: razumno oblikovan glede na tvojo starost in spretnosti, • verjeten: verjeti moraš, da ga lahko dosežeš, • razumljiv: jasno oblikovan in merljiv, • želen: zares ga želiš doseči in drugi si želijo, da ga dosežeš. 120 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 12: Pogumen/-a sem, vztrajam in se veselim svojih uspehov V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o situacijah, v katerih za svoje ravnanje potrebuješ pogum, • ozavestil/-a svoja pogumna dejanja v preteklosti, napravil/-a zbirko pogumnih dejanj in bil/- -a ponosen/-a nanje. Razmisli in izpolni naslednje naloge: • Domisli se zgodbice,66 ki pripoveduje o pogumnem junaku ali junakinji. Na kratko jo predstavi (zapiši ali predstavi sošolcu). Opiši pogumna dejanja junakinje oz. junaka zgodbe. • Spomni se dogodka, ko si bil/-a sam/-a pogumen/-a. Kaj točno se je zgodilo? Opiši svoje pogu- mno dejanje. • Nariši risbo, na kateri boš upodobil/-a svoje pogumno dejanje. Risbo nalepi v izbrani prostor (v svoji sobi, lahko v zvezek dosežkov ipd.) in jo ponosno pokaži prijateljem. • Ljudje smo pogumni na različne načine, npr. kadar premagamo nevarnost, kadar rešimo zahte- ven problem, kadar vztrajamo, čeprav nam je težko, kadar nekomu nasprotujemo in vemo, da tej osebi to ne bo všeč ipd. V spodnjo risbo vpiši svoja tri najpogumnejša dejanja. 2 1 3 V svoj listovnik (dnevnik, knjigo uspehov in ponosov ipd.) lahko umestiš poglavje Moja pogumna dejanja. Poskrbi, da bodo v njem najpomembnejša pogumna dejanja iz preteklosti ter nekaj praznih listov za pogumna dejanja, ki jih boš storil v prihodnosti. Na nekaj praznih listov lahko napišeš na-slove svojih pogumnih dejanj, za katera že veš, da jih boš moral storiti v prihodnosti. 66 Učitelj lahko to dejavnost začne z zgodbico, ki jo izbere sam, in ob njej razvije pogovor z učenci o pomenu poguma in vztrajnosti. 121 Odkrivam, kdo sem Razmisli. 1. Naštej nekaj situacij, ko si bil/-a pogumen/-a, vztrajen/-a in uspešen/-a. Na kratko jih opiši v svoj dnevnik, prijatelju ali učitelju. Če pišeš v dnevnik, dodaj slike dogodka, če teh nimaš, pa slike, ki simbolično predstavljajo tvoj dosežek. 2. Na katero svojih pogumnih dejanj, vztrajnih prizadevanj in/ali uspehov si najbolj ponosen/-a? 3. Naredi seznam svojih pogumnih dejanj, situacij, v katerih si bil/-a vztrajen/-a, ali seznam uspe- hov. Kakšno je po tvoji izkušnji razmerje med pogumom, vztrajnostjo in uspehom? 4. Izberi po tri svoja najpogumnejša dejanja oz. tista, ko si izkazal/-a največjo vztrajnost ter tri najpomembnejše uspehe. Napiši (ali nariši) jih v spodnjo risbo, pod pokale, in bodi ponosen/-a nanje. 5. Katere situacije v prihodnosti bodo od tebe terjale pogum? Katere pa bodo terjale vztrajnost? Ljudje imamo o različnih stvareh različna prepričanja. Včasih so ustrezna, usklajena z resničnostjo, drugič pa so zmotna in izkrivljajo resničnost. Zato jih spreminjamo, kar pa pogosto ni enostaven proces: spreminjanje prepričanj zahteva napor in na poti spreminjanja se nam pogosto zgodi, da se vračamo v stare miselne, čustvene ali vedenjske vzorce. Spodnja shema ponazarja, kako se ljudje spreminjamo, od trenutka, ko ne vemo, da nečesa ne vemo ali ne zmoremo ali da je naše prepričanje zmotno, do trenutka, ko svojo zmožnost ali prepričanje o nečem spremenimo. Stopnje spreminjanja prepričanj oz. napredovanja na nekem področju so naslednje: • Nezavedna nekompetentnost: »Ne vem, da nečesa ne znam oz. ne obvladam, ne zavedam se, da moje prepričanje ni utemeljeno, da je iracionalno, zmotno.« • Zavestna nekompetentnost: zavedanje svoje šibkosti: »Ne zmorem.«, »Moje prepričanje je na- pačno.« • Zavestna kompetentnost: zavedanje naraščajoče kompetentnosti. • Nezavedna nekompetentnost: novo znanje/prepričanje, spretnost, zmožnost (kompetenca) postane avtomatizirana, postane del našega ravnanja. Nezavedna kompetentnost Ponotranjena alternativa, ki postane avtomatizem v doživljanju in ravnanju posameznika Zavestna kompetentnost Oblikovana alternativa, ki jo posameznik sistematično uresničuje Zavestna nekompetentnost Ozaveščeno prepričanje in uvid v svojo zmotljivost, izkrivljenost, stiska, negotovost, odpori Nezavedna nekompetentnost Neozaveščeno prepričanje 122 Odkrivam, kdo sem Pomisli na svoje veščine in znanje oz. prepričanja (ideje o tem, kakšen je svet, kakšen/-a si sam/-a, kakšni so drugi ljudje). Izberi dva primera in za vsakega razmisli. 1. Spomni se trenutka, ko si ozavestil/-a, da veščine/znanja nimaš ali da neko tvoje prepričanje ni utemeljeno? Kaj si doživljal/-a ob tem? Kako si ravnal/-a? 2. Kako si se soočil/-a s tem uvidom? Kaj si storil/-a, da bi prepričanje spremenil/-a ali da bi pridobil veščino? Kaj ti je pri tem pomagalo? 3. Kako si napredoval/-a v smeri vse večje kompetentnosti oz. kako si izgrajeval/-a novo prepriča- nje? Kaj oz. kdo ti je bil pri tem v pomoč? Na katere ovire si naletel/-a pri tem? Kako si se soočil/--a z njimi? Ali si na tej poti v kakšnem trenutku zdrsnil/-a v prejšnje vzorce? 4. Spomni se trenutka, ko si doživljal/-a zadovoljstvo z doseženim znanjem, oz. trenutka, ko si za- čutil/-a, da je novo prepričanje dejansko del tebe? 5. Zberi nekaj tovrstnih uspehov, ko si vztrajal/-a na poti spreminjanja sebe, ter jih zapiši. Čestitaj si za pogum in vztrajnost ter bodi ponosen/-a nase. 123 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 13: Uravnavam svoje učenje in razmišljanje o učnih vsebinah67 V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o situacijah, v katerih za svoje ravnanje potrebuješ pogum, • ozavestil/-a svoja pogumna dejanja v preteklosti, napravil/-a zbirko pogumnih dejanj in bil/- -a ponosen/-a nanje, • napravil/-a refleksijo procesa in rezultatov učenja in ali mišljenja v konkretni učni situaciji. Vedno, kadar se učiš, razmisli o svojem učenju in njegovih rezultatih. Dokončaj naslednje povedi: • V tej učni uri sem se naučil/-a ... • Všeč mi je bilo ... • Enostavno je bilo ... • Zahtevno je bilo ... • Spraševal/-a sem se ... • Ni mi bilo všeč ... • Želim si še, da bi ... • Zanima me ... Kaj je pri tej (ali kakšni drugi uri v tem tednu) učitelj povedal, da je bilo zate res zanimivo (novo) in si o tem tudi kasneje razmišljal/-a? Na majico nariši ali na kratko povej nekaj, kar si se naučil/-a danes. 67 Dejavnosti so povzete in prilagojene na temelju vira Rupnik Vec, T. in sod. (2018) 124 Odkrivam, kdo sem Po učni uri oz. po vsakem učenju neke snovi lahko kritično razmisliš (napraviš samorefleksijo) o procesu in o rezultatih razmišljanja oz. učenja. Pomagaj si z enim od navedenih orodij. 1. Samorefleksija o razmišljanju in učenju Kaj? Kaj sem se naučil/-a? Kako to snov razumem? Kaj v mojem razumevanju se je spremenilo? Kako učinkovito Kaj? je bilo moje razmišljanje? Torej? Kaj mi to pove o mojih močnih in šibkih področjih v razumevanju ter o veščinah mišljenja? sedaj? Kaj Kaj sedaj? Kaj lahko storim, da bi izboljšal/-a svoje razu- Torej? mevanje teme in svoje veščine mišljenja? Kaj bodo moji naslednji koraki? Kaj bodo moji cilji v prihodnosti? 2. Razmišljanje(refleksija) o učenju in razmišljanju v učni uri/dejavnosti68 Dokončaj spodnje povedi, ki se nanašajo na različne vidike učenja in razmišljanja v tej učni uri oz. učni dejavnosti: Naloga (kaj) Proces (kako) Najpomembnejše, kar sem se naučil/-a, je ... Ta način učenja ... mi je bil/mi ni bil všeč. Najzanimivejše je bilo ... Težko mi je ... UČENJE Vprašanje, ki ga imam, je ... Pri učenju mi je pomagalo ... Veščina, ki sem jo uporabil/-a ... Bolje bi se naučil/-a, če ... Preden sem to delal/-a, sem verjel/-a ... Opazoval/-a sem ... Moje razmišljanje se je spremenilo ... Sklepal/-a sem ... MIŠLJENJE Poznam dokaz za ... Primerjal/-a sem ... Dokaz proti ... je ... Vrednotil/-a sem ... 68 Touchy (2018), modific. oz. dopolnjeno z izhodišči za refleksijo o mišljenju. 125 Odkrivam, kdo sem 4) Če bi želel/-a zelo majhnemu otroku pojasniti, kaj si se naučil/-a danes, kako bi to storil/-a? 5) Kako močno si si v šoli prizadeval/-a oz. se trudil danes? Obkroži na lestvici in pojasni, zakaj si izbral/-a to oceno. 1 2 3 4 Sploh si nisem Nekoliko sem si Precej sem si Močno sem si prizadeval/-a prizadeval/-a prizadeval/-a prizadeval/-a 6) Refleksija o učinkovitosti mišljenja – izpolni učni list v nadaljevanju. Jaz - mislec Dober/dobra sem v: Ne gre mi še najbolje: Izboljšal/-a bom: Da bom napredoval/-a, bom: Kadar mi ne bo šlo, bom: 126 Odkrivam, kdo sem 7) Jaz – mislec Refleksija o učinkovitosti mišljenja: V nadaljevanju je zapisanih nekaj oblik vedenja in ravnanja dob-rega misleca. Razmisli, kako pogosto je takšno ravnanje značilno zate. Če katero izmed njih zate ni značilno in si izbral odgovor redko ali nikoli, se na tem področju poskušaj izboljšati. Napravi načrt. Osredotoči se na eno ali največ dve spremembi hkrati. Redko ali Srednje Pogosto ali Značilnost v razmišljanju Načrt izboljšanja nikoli pogosto vedno Povem svoje mnenje. Pojasnim, zakaj v nekaj verjamem. Pojasnim, zakaj nečemu ne verjamem. Poiščem svoj primer. Terjam dokaze. Razmišljam iz več različnih vidikov. Če me sogovornik ne razume, mu povem še na drugačen način. … … 127 Odkrivam, kdo sem Pred teboj je vprašalnik o učni naravnanosti. Naredi refleksijo o lastnem učenju ter predvidi možne izboljšave. omogoča rast in razvoj Redko Načrt za izboljšanje Prožna miselna naravnanost, ki Srednje Zelo pogosto pogosto Postavim si učne cilje in spremljam napredek. Vedno si prizadevam, da bi znanje/veščino izboljšal/-a. Če sem na začetku neuspešen/-a, preizkušam še druge strategije. Na povratno informacijo se odzovem in skušam izdelek ali dejanje izboljšati. Vztrajam, tudi če naletim na ovire. Ko se učim, vizualiziram, kako se med mojimi nevroni vzpostavljajo povezave. Sposoben/-a sem misli, ki so značilne za togo miselno naravnanost (npr. ne zmorem, ni mogoče), spremeniti v misli, značilne za prožno miselno naravnanost (vztrajal/-a bom, poizkusil/-a novo strategijo ...). Svoje napake reflektiram in se iz njih učim. Zahtevnim nalogam se ne izogibam, ampak se jih z veseljem lotevam. 128 Odkrivam, kdo sem Skrbno spremljaj lastne procese učenja in razmišljanja. O svojem učenju in mišljenju v različnih fazah učenja premisli s pomočjo naslednjih vprašanj. • Samorefleksija pred učenjem nove snovi (pred začetkom učne ure) • Kratko predstavi idejo prejšnje učne ure/prejšnjega učenja (povzetek, miselni vzorec). • Kako se je tvoje mišljenje v zvezi z … (nečim s področja obravnavane snovi) spremenilo? V kaj si bil prepričan/-a prej, v kaj pa si prepričan sedaj? Kakšne dokaze imaš za to (novo) mnenje ali stališče? Kako si prišel/-a do njega? • Katera vprašanja so ostala brez odgovora? Kaj je bilo zahtevno? • Kako bi lahko raziskali odgovore na ta vprašanja? Predlagaj strategijo. Naredi načrt (individu- alno, v parih v skupini). • Refleksija med učenjem nekega konkretnega pojma (minuta med obravnavo) • Vzemi si minuto in s svojimi besedami zapiši refleksijo o tem, kaj in kako se ti učiš. Česa si se že naučil/-a? Kaj te v zvezi s snovjo bega? Katera vprašanja se ti porajajo? • Katere miselne procese uporabljaš? Kaj se ti zdi zahtevno? Kje bi potreboval/-a pomoč? Kaj bi ti lahko pomagalo? • Kaj še razmišljaš oz. si opazil/-a v zvezi s tem, kar se učiš? • Samorefleksija po učenju (ob koncu učne ure) • Kaj si dosegel/-a v tej učni uri/seminarju/obravnavi snovi/dejavnosti? • Zapiši vprašanja, dileme, skrbi v zvezi z obravnavano temo. • Kako je tema povezana s teboj? Samorefleksija o učinkovitosti mišljenja z upoštevanjem kriterijev učinkovitosti mišljenja69 Navodilo: Z navedbami iz svojega besedila (pisno, ustno) pokaži, kako učinkovito je bilo tvoje razmišljanje o dani temi. Po potrebi svoje mišljenje korigiraj. Resničnost: Globina: Relevantnost: Natančnost: Moje razmišljanje v eseju (pogovoru, predstavitvi ...) o: Širina: Jasnost: Pojasnilo: Jasnost (trditve so nedvoumne), natančnost (prikažeš podrobnosti, posebnosti), glo-bina (pokažeš kompleksnost, odprta vprašanja), širina (pokažeš različne poglede), relevantnost (vključiš pomembne ideje, podatke), resničnost (podatki so resnični)70 69 Učitelj pred uporabo učnega lista z učenci razjasnjuje kriterije učinkovitosti. Smiselno je, da so na velikem plakatu v učilnici nenehno na voljo. 70 Več o tem glejte v Rupnik Vec, T. in Kompare, A. (2006), Kompare, A. in Rupnik Vec, T. (2016) ali Rupnik Vec in sod. (2018). 129 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 14: Sem optimist/-ka? Uravnavam svoj optimizem V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a pojem optimizem ter ga razlikoval/-a od pesimizma, • raziskal/-a, kako se optimizem kaže v razmišljanju in ravnanju človeka, • ozavestil/-a svojo naravnanost oz. presodil/-a, kaj je bolj tipično zame: optimizem ali pesimi- zem, • spremenil/-a svoje pesimistične misli v optimistične, • spremljal/-a svoje misli daljši čas in si prizadeval/-a za bolj optimistični pogled na dogodke. Zagotovo si že kdaj slišal/-a besedo optimist oz. pesimist. Opredeli oba pojma, nato pa si zamisli neko situacijo in na tem primeru sošolcu pojasni, kako bi razmišljal, doživljal in ravnal optimist ter kako pesimist. Optimist: Pesimist: Zapiši nekaj svojih optimističnih trenutkov: kako si razmišljal/-a, doživljal/-a in ravnal/-a? Je bil pri-soten tudi kakšen pesimističen pogled? Situacija: Situacija: Situacija: 130 Odkrivam, kdo sem Predstavljaj si, da je pred teboj neka določena naloga oziroma izziv: zavestno si prizadevaj, da bi bil optimist. V preglednici je zapisanih nekaj lastnosti optimista. Za vsako premisli, kako značilna je zate ter kako zahtevno bi ti bilo to lastnost pri sebi spremeniti. Koliko je lastnost značilna S kolikšno lahkoto menim, zame? da se bom tega naučil/-a? Lastnost optimista 1 – sploh ni značilna 1 – z lahkoto …… 5 – zelo značilna 5 – zelo zahtevno bo Verjel/-a bom, da je (nekaj) možno. Z dejavnostjo bom to uresničil/-a. Osredotočil/-a se bom na to, kar lahko nadzorujem – torej nase. Dejaven/-a bom, ker mi bo to všeč, ne pa iz strahu. Osredotočen/-a bom na iskanje rešitve. Vedno bom hvaležen/-a in sprejemajoč/-a. Pozoren/-a bom na vse lepo, kar me obdaja. • Kaj je optimizem? V skupinah se pogovorite, kaj pomeni biti optimist. Zapišite skupno opredelitev in jo nalepite na vidno mesto v razredu. Primerjajte svojo opredelitev z opredelitvami drugih skupin. Vsi skupaj v razredu zapišite skupni odgovor na to vprašanje. Razmislite, kako v naslednjih opisanih situacijah razmišlja optimist in kako pesimist. Situacija Razmišljanje optimista Razmišljanje pesimista Skupina gre na šolski izlet. Športniki pred pomembno tekmo. Učenci pred preizkusom znanja. Tvoj primer: Tvoj primer: 131 Odkrivam, kdo sem • Zakaj je pomembno biti optimist? Znanstveniki so ugotovili, da optimizem vpliva na življenje posameznika: optimisti so običajno bolj zdravi in imajo daljšo življenjsko dobo, hitreje dobijo zaposlitev in na delovnem mestu hitreje napre-dujejo (dobijo več odgovornosti in možnosti odločanja) in imajo manj možnosti, da izgorijo (da jih stres popolnoma izčrpa). Kako komentiraš te ugotovitve strokovnjakov? • Moje optimistične misli Razmisli, kaj je značilno zate oz. ali si bolj optimist ali večkrat razmišljaš pesimistično? Zapiši nekaj svojih pesimističnih in nekaj svojih optimističnih misli. 1. Katerih misli si se lažje spomnil/-a? 2. Spremeni svoje pesimistične misli v optimistične. Vendar bodi pri tem razmišljujoč/-a: ni vsaka pesimistična misel neutemeljena, prav tako ne vsaka optimistična misel. Vedno upoštevaj realne okoliščine, o katerih razmišljaš. 3. Opazuj se daljši čas in beleži svoje doživljanje (v dnevnik ali v spodnjo tabelo); kadar boš na situacije gledal pesimistično, preveri, ali so neugodne misli utemeljene in jih načrtno spremeni v bolj pozitivne. Misel v zvezi s situacijo: Situacija (datum) Če je misel pesimistična, jo zapiši, presodi njeno utemeljenost in po potrebi prečrtaj, zraven pa zapiši realnejšo in bolj optimistično misel. Dobil sem nižjo oceno od pričakovane. Jooj, nikoli mi ne bo uspelo. Več bi moral/-a delati. (20. 4. 2022) Naslednjič mi bo uspelo. 132 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 15: To zmorem! … Če si le dovolj prizadevam za uspeh! V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o tem, kaj v neki učni situaciji zmorem in kaj ne (temu strokovnjaki pravijo sa- moučinkovitost) in razmislil/-a o tem, kako to doživljanje vpliva na mojo uspešnost, • ovrednotil/-a, kako doživljam svoje zmožnosti za učenje v konkretni situaciji, • napravil/-a načrt, kako bom dosegel konkreten cilj. 1. del: Samoučinkovitost (občutek, da zmorem) V nadaljevanju je zapisanih nekaj trditev, ki se nanašajo na poljubno dejavnost, ki pa v trditvah ni natančno določena. Izberi si torej neko učno situacijo ali delovanje na nekem področju (npr. učenje matematike, učenje smučanja, pisanje zgodb, modeliranje …) in s to dejavnostjo v mislih odgovori na spodnje trditve – ali držijo zate ali ne. Ocenjevalna lestvica ima 5 stopenj, pri čemer pomenijo: 1 – sploh ne drži zame, 2 – delno drži zame, 3 – niti ne drži, niti drži (ne morem se odločiti), 4 – drži zame, 5 – popolnoma drži zame: a. (Tega) ____________________ se lahko naučim, če si le dovolj prizadevam. b. Tudi v izjemnih razmerah bi (to) ____________________ zmogel. c. (Tega) ____________________ se lahko naučijo samo tisti, ki jim je to prirojeno. d. (To) ____________________ bi zagotovo zmogel/-a, če bi se le dovolj potrudil/-a. e. Pri večini dejavnosti mi, če se dovolj potrudim, uspe, torej bi mi uspelo tudi pri (tem) ________. f. Kadar se (to) __________________ učim ali vadim, vedno napredujem. Menim, da se (tega) ____________________ lahko nauči prav vsak, če je dovolj vztrajen. g. Tudi če bi (to) ____________________ veliko vadil/-a, ne bi napredoval/-a. Seštej točke, tako da pri vsaki postavki šteješ toliko točk, kot je številka, ki si jo obkrožil, razen pri lestvici 3 in 7, ki ju moraš točkovati obratno.71 Če si na lestvici zbral/-a od 26 do 35 točk, pomeni, da imaš v zvezi z učenjem oz. to dejavnostjo precej visoko zaupanje vase oz. visoko samoučinkovitost, če si zbral/-a od 17 do 25 točk, pomeni, da srednje zaupaš vase oz. imaš srednje močno samoučin-kovitost, če pa si zbral/-a 16 točk ali manj, pa pomeni, da ne verjameš v svoj uspeh oz. imaš nizko samoučinkovitost. V tem primeru razmisli o naslednjih vprašanjih: • Kaj te ovira pri tem, da bi verjel v svoj uspeh? • Kaj bi se zgodilo, če bi vadil/-a več, kot vadiš običajno oz. več, kot vadijo drugi? Kaj bi potrebo- val/-a, da bi zmogel/-a vaditi več? • Kadar ti pri tej dejavnosti uspe - kako si to pojasniš? Kako pa si pojasniš, kadar ti pri tej dejavnosti ne uspe? 71 Če si obkrožil/-a 1, dobiš 5 točk, za 2 dobiš 4 točke, 3 je 3 točke, 2 je 4 točke in 1 je 5 točk. 133 Odkrivam, kdo sem 2. del: Samoučinkovitost v šoli Ponovno se vrni k prej navedenim trditvam (od a do g) in odgovori nanje tako, kot bi se nanašale na učenje matematikei. Oceni se. Kakšna je tvoja samoučinkovitost pri učenju matematike? To lahko storiš za katerikoli šolski predmet. Razmisli, kako bi lahko svojo samoučinkovitost oz. prepričanje, da lahko uspeš, utrdil/-a. To je zelo pomembno, kadar meniš, da nečesa ne zmoreš, kar pa ni res. Morda se ne učiš na pravi način ali morda prehitro obupaš in z učenjem prenehaš. 3. del: Opogumljajoče pripombe Običajno se ljudje pri doseganju uspeha oviramo z mislimi, ki niso podporne, npr. »Zguba sem!«, »Nikoli mi ne bo uspelo!«, »Nisem nadarjen za to.« ipd. Takšne misli predstavljajo oviro, zato je po-membno, da se takšnih misli zaveš in jih načrtno spremeniš. Kako bi lahko spremenil/-a te nesmisel-ne in ovirajoče misli, tako da bi samo/-ega sebe opogumil/-a? V naslednji tabeli je en rešen primer, druge zapisane misli pa spremeni sam/-a. Dodaj še svoje primere. Nezaželena, ovirajoča misel Realna, želena, spodbudna, opogumljajoča misel »Zguba sem.« »Tudi če mi tokrat ni uspelo, sem v redu.« »Nikoli mi ne bo uspelo.« »Nisem nadarjen za to.« Tvoj primer: Tvoj primer: Tvoj primer: Tvoj primer: 4. del: Dnevnik opogumljajočih misli En teden v spodnjo tabelo zapisuj misli, ki so te ovirale pri učenju, ter opogumljajoče misli, s katerimi si jih nadomestil/-a. Nezaželena misel, ki me Želena, spodbudna misel, ki Predmet oz. situacija Datum ovira me opogumlja 134 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 16: Načrt reševanja problema V tej dejavnosti bom: • opredelil/-a nek svoj obstoječi problem ter razmislil/-a o tem, na kaj prI tem problemu lahko in na kaj ne morem vplivati, • razmislil/-a o virih, ki so mi na voljo, • napravil/-a načrt aktivnosti, s katerimi bom poskušal/-a ta problem rešiti ali zmanjšati. Kateri je najzahtevnejši problem (težava), s katerim se soočaš v zadnjem času (v šoli, v odnosih s prijatelji, doma …)? Kaj je tisto, zaradi česar je to zate problem? Kaj lahko v zvezi s tem problemom, težavo storiš sam? Na kaj lahko vplivaš? Kaj pa je izven območja tvojega nadzora? Ne morem nadzorovati Lahko nadzorujem Kdo ti lahko pri tem pomaga? Kako? Kako se bo tvoje življenje spremenilo, ko boš rešil/-a ta problem? 135 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 17: Obvladovanje negativnih misli V tej dejavnosti bom: • identificiral/-a negativno misel ter razmislil/-a o njeni resničnosti, • negativno misel spremenil/-a v bolj pozitivno, • razvijal/-a zmožnost uravnavanja svojih negativnih misli. Od kod izvira negativna misel? Ali gre za dejstvo ali morda za Kako sem jo pridobil/-a? zmotno prepričanje? Kaj najhujšega se lahko zgodi? (katastrofična fantazija) Kakšno bi bilo moje življenje, če tej misli ne bi verjel/-a? Kako bi se Negativna misel Kako verjetna je ta sam/-a spremenil/-a in kaj bi bilo posledica? še drugače? V kolikšni meri je posledica realna grožnja zame? Komu v mojem življenju je ta misel Ali sem 100-odstoten/-a, popolnoma tuja? Če bi takšno misel imel tvoj da se bo ___ zgodilo? prijatelj, kaj bi mu rekel/-a? Kdaj v preteklosti se je ___ že povedal/-a, da se ukvarjaš s to zgodilo? Kaj bi ti on rekel, če bi mu Kaj bi tvoj prijatelj odgovoril na to? mislijo? Kdaj v preteklosti se je ___ že zgodilo? Ustavi negativno misel, reci si: Oblikuj realnejšo, pozitivno misel Opazuj svoje doživljanje in »Tega ne verjamem več. in najdi dokaze, da je resničnejša. ravnanje ob tej novi misli. Ni resnično!« Kadar se zasačiš, da misliš negativno, kaj storiš? 1) 2) 3) 4) itd. Strokovnjaki pa predlagajo naslednje strategije. • Spremeniš možganske valove z 10-minutnim globokim dihanjem. • Kadar se spomniš na negativno misel, jo zaustaviš in rečeš: »Ni resnična!« • Vizualiziraj sliko negativne misli, predstavljaj si, da počasi izgine. • Negativno misel zapiši na list in ga raztrgaj ali zažgi. • Namesto vizualizacije negativne misli si predstavljaj sliko pozitivne misli. • Vsakodnevno spreminjaj negativne miselne vzorce: ozaveščaj jih in nadomeščaj s pozitivnimi, uporabljaj opogumljajoča sporočila, , meditiraj. Razmisli, katero od prej navedenih strategij, ki je še ne uporabljaš, bi lahko vključil/-a v svoj nabor strategij? Uporabi jo in spremljaj, kaj se dogaja. Piši dnevnik. 136 Odkrivam, kdo sem 3.3 Socialno zavedanje Obsega: • prepoznavanje, interes in prizadevanje za razumevanje prepričanj, čustev in ravnanja drugih ljudi, • razumevanje potreb, vrednot, ciljev, naravnanosti, vedenjskih vzorcev drugih ljudi ter razume- vanje njihovih posledic na odnose z njimi, • vpogled v dinamiko različnih skupin in njeno razumevanje. Kriteriji uspešnosti: • sem empatičen/-a: na svet skušam gledati tudi s perspektive sogovornika, • pozoren/-a sem na to, kaj razmišljajo in doživljajo drugi, kaj potrebujejo in si želijo, kaj je zanje pomembno, in jih skušam razumeti, • raziščem in razumem strukturo skupine: cilje, vloge, pravila, odnose, • raziščem in razumem, kako poteka komunikacija med člani skupine, oz. prepoznavam komu- nikacijske vzorce skupine, • raziščem in razumem, kako poteka odločanje v skupini, • raziščem in razumem, kako člani skupine razrešujejo svoje konflikte, • raziščem in razumem, kako so razporejene vloge v skupini, • raziščem in razumem prevladujoča prepričanja članov skupine. 137 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 1: Empatično vživljanje: kako si? V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a, kaj je empatija in kakšen pomen ima v medosebnih odnosih, • se skušal/-a vživeti v drugo osebo in pogledati na svet z njene perspektive.72 Kaj pripoveduje oseba s svojim telesom? In kaj sklepaš o tem, kaj doživlja? Pozorno poglej, kakšen izraz ima oseba (ali osebe) na obrazu in kakšna je njena telesna drža. Slika 1 Katero čustvo verjetno doživljata osebi na sliki?73 Kako veš? Po čem to sklepaš? Kateri so znaki? Ali je verjetno, da oseba doživlja drugo čustvo? Pojasni. Kdaj si ti doživljal/-a to čustvo? Opiši. Če bi bil to tvoj prijatelj, kaj bi storil/-a? Kako bi mu lahko pokazal/-a, da ga razumeš in da ti je mar? 72 Predlagamo, da učitelj pri delu z učenci razredne stopnje zamenja 2. in 3. sliko, prav tako ne obravnava vprašanja 3 (Ali je verjetno, da gre za drugo čustvo?) 73 Avtorica: Diane Leonard. Svetovni splet, pridobljeno: 4. 1. 2019 http://dianeleonard.fineartworld.com/artistViewingRoomCtl.php?imageid=6925&artistid=359&imagesPerPage=all& 138 Odkrivam, kdo sem Slika 2: Katero čustvo verjetno doživlja oseba na sliki?74 Kako to veš? Po čem to sklepaš? Kateri so znaki? Ali je verjetno, da oseba doživlja drugo čustvo? Pojasni. Kdaj si ti doživljal/-a to čustvo? Opiši. Če bi bil to tvoj prijatelj, kaj bi storil/-a? Kako bi mu lahko pokazal/-a, da ga razumeš in da ti je mar? Slika 3: Katero čustvo verjetno doživlja oseba na sliki?75 Kako to veš? Po čem to sklepaš? Kateri so znaki? Ali je verjetno, da oseba doživlja drugo čustvo? Pojasni. Kdaj si ti doživljal/-a to čustvo? Opiši. Če bi bil to tvoj prijatelj, kaj bi storil/-a? Kako bi mu lahko pokazal/-a, da ga razumeš in da ti je mar? 74 Avtor slike: Kumi Muttu. Vir: svetovni splet: https://www.pinterest.com/pin/306315212148952956/ 75 Vir: svetovni splet: https://www.deviantart.com/dizzyclown/art/Self-Portrait-Fear-119197252 Pridobljeno: 4. 1. 2019 139 Odkrivam, kdo sem Slika 4: Kaj meniš, katero čustvo verjetno doživlja oseba na sliki?76 Kako to veš? Po čem sklepaš? Kateri so znaki? Ali je verjetno, da oseba doživlja drugo čustvo? Pojasni. Kdaj si ti doživljal/-a to čustvo? Opiši. Če bi bil to tvoj prijatelj, kaj bi storil/-a? Kako bi mu lahko pokazal/a, da ga razumeš in da ti je mar? Sam/-a ali v skupini razmisli: 1) Kaj je empatija? Kaj že vem o tem? 2) Kdaj sem bil/-a empatičen/-a? Natančno opiši situacijo in svoj odziv. 3) Kdaj sem doživel/-a empatičen odziv nekoga? Kako sem se počutil/-a? Svoja razmišljanja izmenjaj s sošolci. 76 Vir: svetovni splet: https://www.glitter-graphics.com/gifs/anime/2WYN-falling-on-sadness 140 Odkrivam, kdo sem Empatija je sposobnost vživljanja v drugega oz. sposobnost videti in razumeti dogodek ali situacijo z njegove perspektive. Včasih rečemo, da stopimo v čevlje drugega. Kadar smo ljudje empatični, počnemo naslednje: 1) Gledamo in poslušamo: Kaj oseba govori? Kakšna je njena govorica telesa? 2) Spomnimo se: Kdaj smo se počutili podobno? 3) Predstavljamo si: Kako bi se lahko počutil/-a v tej situaciji? Dopustimo različna čustva, ki se po- javijo. 4) Vprašamo: Kaj čuti/doživlja oseba? 5) Z besedo in dejanjem pokažemo, da nam je mar zanjo. Zgornji koraki77 imajo svoj namen: pomagajo razumeti, kako drugi doživlja situacijo, in pokazati, da nam je mar zanj, da je za nas pomemben ter da ga cenimo. Natančneje so opisani v nadaljevanju. Koraki 1-5: Namen: Opazujem in poslušam osebo. Razumeti, kaj se dogaja v drugem, zaznati njegovo doživljanje. Spomnim se, kdaj sem sam doživljal Preveriti, ali se ti je takšna izkušnja že zgodila oz. si podobno čustvo oz. se mi je zgodilo takšno čustvo že doživljal/-a. nekaj podobnega. Predstavljam si, kako bi se počutil/-a Spoznavati lastna čustva. sam/-a v podobni situaciji. Vprašam osebo, kaj doživlja. Razumeti in pokazati razumevanje za čustvo drugega. Pokažem, da mi je mar. Učiti se različnih načinov, kako pokazati drugim, da so pomembni in cenjeni. 1) Reči: Kaj se dogaja? Ali si v redu? Če želiš govoriti o tem, sem ti na voljo. 2) Narediti nekaj, s čimer pokažeš, da ti je mar. Razmisli Na katere načine drugim pokažeš empatijo oz. to, da jih razumeš in da ti je mar zanje? Kdaj se je to nazadnje zgodilo? Kako si se pri tem počutil/-a? Kako se je počutila druga oseba? Domisli se situacije, ko s prijateljem, sošolcem, bratom ali s kom drugim nista bila v prijetnem/dob-rem odnosu, se nista razumela. Odgovori na naslednja vprašanja. 77 Pet korakov za razvoj empatije je povzetih po Empathy Project (dostopno na spletu, cc). 141 Odkrivam, kdo sem 1. Kaj se je zgodilo? 2. Kako si se počutil/-a? 3. Kako se je počutil tvoj prijatelj? 4. V zvezi s čim se nista razumela? 5. Vživi se v situacijo in premisli, kako bi dogodek potekal, če bi šel skozi 5 korakov empatije: a. Opazoval/-a bi in poslušal/-a: b. Se spomnil/-a, kdaj si ti razmišljal/-a in ravnal/-a podobno: c. Si predstavljal/-a sebe na njegovem mestu (v njegovih čevljih): d. Vprašal/-a, kaj doživlja: e. Pokazal/-a, da ti je mar zanjo/zanj: Razvijam empatijo Teden dni sistematično vadi zgornje korake ter o tem piši dnevnik. Lahko pa preprosto dopolniš/poljubno dokončaš naslednje stavke. Jaz kot empatična oseba: - Dober/-a sem v - Ne gre mi še najbolje - Izboljšal/-a se bom v - Da bom napredoval/-a, bom - Kadar mi ne bo šlo, bom 142 Odkrivam, kdo sem Kako razmišljajo, doživljajo in ravnajo drugi ljudje?78 Zamisli si, da želiš razumeti posameznika ali skupino. Izberi si konkretno osebo ali skupino oseb in se vživi vanjo/vanje. Razmisli o tem, čemu je ta posameznik/skupina izpostavljena (v kakšnih oko-liščinah živi in se giblje) ter kakšno je posledično njeno/njihovo razmišljanje, doživljanje in ravnanje. Kako oseba razmišlja? Kako oseba doživlja? Kaj je za osebo Kako ravna? (misli) (pozitivna in negativna pomembno? (kaj in komu govori, čustva) (potrebe, vrednote, cilji …) kakšne odnose vzpostavlja …) Kaj oseba vidi? Kaj oseba sliši? (okolje, ljudje, mediji …) (od družine, prijateljev, pomembnih drugih …) Katero njeno ravnanje te je pri tej osebi presenečalo, ti je bilo tuje? Kako to ravnanje razumeš po tem, ko si opravil/-a razmislek o doživljanju te osebe? 78 Dejavnost Kako razmišljajo drugi je navdihnila tehnika Zemljevid empatije, oblikovana v projektu YouthStart (2016-2018) in je prosto dostopna na spletni strani med gradivi projekta. 143 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 2: Razbiranje nebesednih sporočil V tej dejavnosti bom: • raziskoval/-a telesne izraze čustev, • sklepal/-a o čustvovanju posameznika na temelju telesnih izrazov, • razmišljal/-a o lastnem doživljanju, izražanju in odzivanju na čustva drugih.79 Pozorno poglej fotografije. Ob vsaki fotografiji razmišljaj o spodnjih vprašanjih. Zbirka fotografij80 Opazuj obrazni izraz in govorico telesa oseb na fotografijah in odgovori na naslednja vprašanja. Razmišljaj svobodno, saj na vprašanja ni pravilnih in napačnih odgovorov. S katerimi besedami bi lahko opisal, kaj morda doživlja oseba na posamezni fotografiji? Navedi razloge, ki te navajajo na ta sklep. Si ti kdaj razmišljal/-a podobno? Kdaj in zakaj? 79 Z najmlajšimi se učitelj ob slikah zgolj pogovarja, povabi jih, da še sami narišejo človeka, ki doživlja podobno kot oseba na sliki. 80 Vir vseh fotografij: 2.5 million+ Stunning Free Images to Use Anywhere - Pixabay (ključniki: self-love, sadness, kids anger, surprise, couriosity). 144 Odkrivam, kdo sem Če bi poznal/-a to osebo, kako bi pristopil/-a k njej? Kaj bi ji lahko rekel/-a? Kako bi ji lahko pomagal/-a? Če bi bila ta oseba tvoj prijatelj oz. prijateljica, kaj bi storil/-a? Si že kdaj doživel/-a situacijo, ko je tvoja prijateljica oz. prijatelj doživljala na ta način? Kaj se je zgo-dilo takrat? Kako se je odzval/-a? Kaj je doživljal/-a v odnosu s teboj? Predstavljaj si, da si ti oseba s fotografije in doživljaš enako čustvo. Kaj bi si želel/-a o tem, kako naj drugi ravnajo s teboj? Kaj bi želel/-a slišati? Kaj bi želel/-a videti? Kaj si želiš, da bi drugi storili? Igra vlog: V parih si zamislite situacijo, v kateri ena oseba doživlja čustvo, druga pa se nanj odzove: 1) z razumevanjem in sprejemanjem čustva drugega in 2) z nerazumevanjem čustva drugega. Od-igrajte obe situaciji pred razredom. Razred naj presodi reakcijo osebe, ki se odziva na čustva in v primeru odziva s sprejemanjem in razumevanjem predlaga alternative. 145 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 3: Kako se sporazumevam? Otrok, odrasli in starš v meni V tej dejavnosti bom: • raziskoval/-a telesne izraze čustev, • sklepal/-a o čustvovanju posameznika na temelju telesnih izrazov, • razmišljal/-a o lastnem doživljanju, izražanju in odzivanju na čustva drugih. V vsakem od nas so lahko tri osebe ali trije programi:81 • prvi program, ki se imenuje starš (roditelj), vklopiš, kadar za nekoga poskrbiš ali ga grajaš (rav- naš tako, kot ravnajo starši, kadar vzgajajo ali negujejo), • drugi program, ki se imenuje odrasli, vklopiš takrat, kadar razumno razmišljaš o neki situaciji in se razumno pogovarjaš, rešuješ problem, izkažeš neko znanje ipd. (vedeš se tako kot odrasle osebe, kadar razmišljajo in presojajo brez čustev, rešujejo probleme ipd.), • tretji program, imenuje se otrok, pa vklopiš, kadar se vedeš kot otrok: kadar se igraš, si ustvarja- len, uživaš, si sproščen, se imaš fino (kot svobodni sproščeni otroci) ali kadar nagajaš oz. nepri-jetno divjaš, ne ubogaš, se upiraš (kot uporni otrok). Izberi eno od spodnjih situacij in odigraj vse te programe oz. vsa ta različna vedenja: 1. v trgovini kupuješ zelenjavo, 2. v živalskem vrtu opazuješ opice, 3. prijateljica te povabi na rojstni dan, 4. prijatelj te pozabi povabiti na rojstni dan. 5. (tvoja situacija). Preberi Ameriški psiholog Eric Berne je človekovo osebnost opisal z modelom, ki ga je poimenoval model ego stanj. Uporabiš ga lahko, da bi bolje razumel sebe, druge ljudi in dogajanje v neki konkretni komunikacijski situaciji. Po tem modelu je tvoja osebnost lahko sestavljena iz treh ego stanj, v vsakem trenutku življenja pa lahko razmišljaš, doživljaš in ravnaš s položaja enega izmed njih: npr. iz ego stanja otroka, ego stanja odraslega ali ego stanja starša. Iz ego stanja otrok (Dt) deluješ takrat, kadar čustvuješ, razmišljaš in ravnaš tako, kot si to počel, ko si bil še majhen otrok: lahko si spontan in sproščen, se prešerno zabavaš in uživaš – takrat si v ego stanju spontanega otroka. Lahko si popolnoma podrejen, slediš, ubogaš – takrat si v ego stanju prilagojenega otroka. Lahko pa se tudi upiraš in trmariš, cepetaš, nagajaš – takrat pa si v ego stanju uporniškega otroka. 81 Dejavnost je primerna od šestega razreda dalje. 146 Odkrivam, kdo sem Tvoje ego stanje odraslega (O) pa sestavljajo misli, čustva in vedenja, ki so razumna, odrasla, zrela. Kadar reagiraš iz odraslega, razumno presojaš, upoštevaš po- Shematsko model ego stanj datke, premišljuješ o različnih možnostih. Ravnaš ra- prikažemo takole. zumno, preverjaš realnost, ocenjuješ različne možnosti, predvidevaš posledice. Učinkovito rešuješ probleme, pri tem pa upoštevaš različne informacije. kadar skrbiš za druge, jih usmerjaš in podpiraš (deluješ Ego stanje Iz ego stanja starša (roditelja) (S) pa se odzivaš takrat, +KR +NR kot negujoči starš) ali pa jih grajaš, zasmehuješ, kritizi- Starš-KR -NR raš ali nadziraš (deluješ kot kritični starš). Kadar poma- gaš in usmerjaš v situaciji, ko drugi to pomoč potrebu- je, pravimo, da si v pozitivnem negujočem staršu, če pa nekdo skrbi, pomoči ali zaščite ne potrebuje, ti pa mu jo vseeno daš, reagiraš iz negativnega negujočega starša. Kadar je tvoja kritika druge osebe utemeljena in jo po- Ego stanje 0 veš na pravi način, ki osebi omogoči, da se iz tega nekaj Odrasli nauči, deluješ iz pozitivnega kritičnega roditelja, če pa tvoja kritika ni na mestu, če žališ, vpiješ in človeka po- nižuješ, pa deluješ iz negativnega kritičnega roditelja. Avtor meni, da si v vsakem trenutku v enem izmed sed- mih opisanih ego stanj. Štiri ego stanja so v redu, zaže- SD AD leno je biti: spontani otrok, odrasli, pozitivni negujoči Ego stanje starš in negativni negujoči stars. Tri ego stanja pa niso Otrok v redu: adaptirani in uporni otrok ter negativni negujoči UD in negativni kritični starš. Razmišljanju, čustvovanju in ravnanju iz negativnih ego stanj se je bolje izogibati. Miselni izzivi Razmisli, ali si kdaj ravnal/-a tako, kot je opisano spodaj. • Spontani otrok: bil/-a si sproščen/-a in razigran/-a, nisi se oziral/-a na pravila in pričakovanja drugih, zgolj užival/-a si in se zabaval/-a. • Uporni otrok: obnašal/-a si se uporno, trmasto, po otroško poredno. • Prilagojeni otrok: bil/-a si poslušen/-a, slepo si sledil/-a navodilom in pravilom. • Odrasli: razmišljal/-a in ravnal/-a si povsem razumno: zbiral/-a si informacije, jih analiziral/-a, presojal/-a, razmišljal/-a z različnih zornih kotov, iskal/-a različne restive, sprejel/-a razumsko odločitev. • Negativni negujoči starš: nekomu si pomagal/-a in svetoval/-a, čeprav ta oseba tega ni želela ali potrebovala. • Pozitivni negujoči starš: nekomu si pomagal/-a v situaciji, ko je potreboval tvojo pomoč, bil si razumevajoč in v podporo. • Negativni kritični starš: nekoga si kritiziral/-a, žalil/-a, omejeval/-a in mu prepovedoval/-a, čeprav tvoja sporočila niso bila utemeljena in smiselna. • Pozitivni kritični starš: nekoga si strpno in ustrezno opozoril/-a na napako ali pomanjkljivost ter ga pri nečem utemeljeno omejil/-a oz. mu preprečil/-a. 147 Odkrivam, kdo sem Kratko opiši vsako od teh situacij in pojasni, kaj si v tistem trenutku doživljal/-a ter kako si razmi-šljal/-a in ravnal/-a. Ego stanje Opis Tvoj primer Sproščen, razigran, svoboden, se Spontani otrok ne ozira na pravila, se igra, uživa, se zabava, navdušuje, žurira. Prijlagojeni Poslušen, sledi, vodljiv, uboga, stori, otrok pohleven, ustrežljiv. Se upira, beži, ne posluša, Uporni otrok problematizira, krši pravila, ne posluša, nagaja, razgraja. Razmišlja razumno, zbira informacije, presoja različne možnosti, išče Odrasli raznovrstne reštive, presoja posledice, se razumno odloča. Neguje, skrbi, ščiti, usmerja, ljubkuje, negujoči starš spodbuja … kadar drugi vse to Pozitivni potrebuje. Neguje, skrbi, ščiti, usmerja, ljubkuje, Negativni spodbuja … kadar drugi pomoči ne negujoči starš potrebuje. Omejuje, kadar je treba, opozori na Pozitivni napake in pomanjkljivosti, tako da kritični starš drugi to lahko sprejme. Negativni ciničen, ponižuje, neustrezno omejuje Kritizira, žali, zasmehuje, je vzvišen, kritični starš in prepoveduje. V manjši skupini odigrajte vsakega od prej opisanih ego stanj. Drugi člani skupine naj presodijo pre-pričljivost reakcije iz posameznega ego stanja. Za to, da bi ego stanja zares razumeli, je smiselno, da v reakcijah v igri vlog tudi malo pretiravate. Razmisli, kako bi se odvijali naslednji dialogi, če bi oseba reagirala iz različnih ego stanj. 148 Odkrivam, kdo sem Dialog med osebama, ki se odzivata iz ego stanja odraslega: ODRASLI – ODRASLI (izmenjava infor-macij, reševanje miselnih problemov …) 1. primer Oseba 1: »Danes sem se opravičila Nataši za to, kar sem naredila včeraj, ko sem po nesreči pustila njen zvezek doma.« Oseba 2: 2. primer Oseba 1: »Tvoje kolo je umazano.« Oseba 2: 3. primer Oseba 1: »Ta pričeska ti resnično pristaja.« Oseba 2: 4. primer Oseba 1: Oseba 2: Dialog med osebama, ki se odzivata iz ego stanja starša: STARŠ –STARŠ (izmenjava modrosti, na-ukov, morati, to se ne dela …) 1. primer Oseba 1: »Ko sem bila jaz mlada, so bili drugačni časi. Mladina ni bila tako arogantna.« Oseba 2: 2. primer Oseba 1: »Mark je kaznovan? Moral bi se postaviti zase!« Oseba 2: 3. primer Oseba 1: »Izključen iz šole? Kako si drznejo to storiti ubogemu fantiču?« Oseba 2: 4. primer: Oseba 1: Oseba 2: 149 Odkrivam, kdo sem Dialog med osebama, ki se odzivata iz ego stanja otroka: OTROK – OTROK (izmenjava emocij, bližine, intimnosti, igre …) 1. primer Oseba 1: »Jutri gremo pa smučat. Komaj že čakam.« Oseba 2: 2. primer Oseba 1: »Strah me je nastopa. Kaj če mi ne bo uspelo?« Oseba 2: 3. primer Oseba 1: pomežikne Oseba 2: 4. primer: Oseba 1: Oseba 2: Dialog med osebama, ki se odzivata iz ego stanja otroka oz. starša: OTROK (išče skrb, nego, zašči-to) – STARŠ (ščiti, neguje, usmerja, podpira) 1. primer Oseba 1: (poklapano) »V šoli sem se spet počila s Tamaro. Težila mi je, ker sem se vsedla na kao njen stol. Kaj bi ti naredil na mojem mestu?« Oseba 2: 2. primer Oseba 1 (šef grmi and podrejenim): »Od vas sem pričakoval bolj odgovorno ravnanje! Ne dovolju- jem več napak!« Oseba 2: 3. primer Oseba 1: »Ali pri vas vedno gre tako počasi? … Moj čas je dragocen! Zasukajte se vendar!« Oseba 2: 4. primer: Oseba 1: Oseba 2: 150 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 4: Kaj se dogaja v skupini? Skupinske vloge V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a različne vloge v skupini in napravil/-a refleksijo o lastnih prevladujočih načinih delovanja v skupini, • analiziral/-a dinamiko konkretne skupine z vidika vlog članov skupine. Raziskovalci so ugotovili, da imamo ljudje v skupinah različne vloge. Najbolj prepoznavne so: a. tisti, ki potiska skupino naprej (gibalec – angl. mover), b. tisti, ki je v opoziciji in nasprotuje, se upira (nasprotovalec – angl. oposer), c. tisti, ki sledi in izvršuje naloge (sledilec – angl. follower) d. in tisti, ki je zgolj pasivno prisoten (opazovalec – angl. bystander). Pomisli na lastno sodelovanje v neki skupini. Katero vlogo si zavzel/-a? Pojasni, utemelji s svojimi konkretnimi dejanji (kaj si govoril/-a, storil/-a …). Domisli se svojega delovanja v različnih skupinah. Katere vloge vse si zavzel v teh skupinah? Ali katera od vlog prevladuje? Po dejavnosti, ki ste jo opravili v skupini, razmisli, kakšno vlogo je imel vsak njen član. Ime člana Kombinacija gibalec nasprotovalec sledilec opazovalec skupine: vlog (utemelji) 151 Odkrivam, kdo sem Raziskovalci razlikujejo različne skupinske vloge. Delijo jih v dve skupini: • vloge, vezane na uresničitev naloge skupine - akcijske vloge, • vloge, povezane z izgrajevanjem in vzdrževanjem skupine - socialno-čustvene vloge. Po skupinskem delu razmisli o tem, katere vloge si opravljal in navedi dokaz (primer ravnanja iz te vloge). Posebej označi prevladujočo vlogo. Akcijske vloge: • Iniciativa in aktivnost: oblikovanje predlogov in idej, ponujanje alternativnih rešitev, metod ali postopkov, iskanje novih opredelitev problema, novo razreševanje problemov, nova organizacija materiala. • Dokaz: • Iskanje informacij: spraševanje z namenom, da bi bile trditve ali predlogi bolj jasno posredovani, iskanje idej in predlogov rešitev, prepoznavanje področij pomanjkljivih informacij. • Dokaz: • Iskanje mnenj: poskus razjasnjevanja čustev, vrednot predlogov in idej. • Dokaz: • Posredovanje informacij: posredovanje pomembnih podatkov, prikazovanje dejstev ali posploši- tev, • Dokaz: • Posredovanje mnenj: posredovanje osebnega odnosa o ideji ali sprejemljivosti predlagane rešit- ve. • Dokaz: • Izpopolnjevanje: nadgrajevanje idej drugih, predvidevanje rezultatov rešitev, ki jih predlaga sku- pina, opomnik na temeljne principe predlaganih rešitev. • Dokaz: • Koordiniranje: prikaz odnosov med izraženimi idejami, združevanje in povezovanje idej, , mnenj, predlogov različnih skupin ali posameznikov. • Dokaz: • Orientiranje: povzemanje tega, kar se je zgodilo, oblikovanje vpogleda v osnovo temo dogodkov. • Dokaz: • Razjasnjevanje: vpraševanje o predlogih, preoblikovanje idej, pojasnjevanje vedenja glede na norme. • Dokaz: • Spodbujanje: priznavanje drugih in njihovih idej, potiskanje skupine na višje nivoje aktivnosti. 152 Odkrivam, kdo sem • Dokaz: • Postopki vzdrževanja: izvajanje rutinskih nalog, ki so potrebne za učinkovito delovanje skupine. • Dokaz: • Dokumentiranje: zapisovanje sklepov, pridobivanje glasov, raziskovanje skrbi in dvomov članov skupine. • Dokaz: Vloge, vezane na socialno-čustvene potrebe članov skupine • Podpora: nudenje potrditev, nagrade, spodbude; soglašanje; priznavanje perspektiv drugih, tudi njihovih idej in predlogov. • Dokaz: • Harmoniziranje: posredovanje v nesporazumih (mediacija), zmanjševanje napetosti, nevtralna podpora članom, da raziskujejo osebne pomene drug drugega; vnašanje humorja, umeščanje napetih situacij v širši kontekst. • Dokaz: • Sklepanje kompromisov: v situaciji vpletenosti v konflikt, priznati napake in zmote, dopuščati ali odstopiti, z namenom, da ohranimo notranjo povezanost med člani skupine. • Dokaz: • Skrb za skupino: dejanja, katerih namen je zagotoviti odprtost komunikacije, spodbujanje raz- prave in polnega sodelovanja vseh članov skupine; omejevanje z namenom, da bi omogočili sodelovanje manj aktivnim članom. • Dokaz: • Oblikovanje standardov: oblikovanje idealnega cilja, h kateremu naj bi stremela skupina, obliko- vanje pravil, pomembnih za vsebino, postopke ali vrednotenje; opozarjanje članov skupine na odločitve, ki odstopajo od teh pravil. • Dokaz: • Interpretiranje: opazovanje vedenja in čustev v skupini in ponujanje intepretacij dogajanja. • Dokaz: • Sledenje: pasivno spremljanje skupine, pazljivo poslušanje in sprejemanje idej drugih, biti zgolj v vlogi poslušalca skupinske razprave. • Dokaz: 153 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 5: Kaj se dogaja v skupini? Skupinski procesi V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a pojem skupinski procesi, • reflektiral/-a in analiziral/-a dinamiko skupine, v kateri sem (bom) sodeloval/-a, z vidika sku- pinskih procesov. Razmisli o tem, kaj se je dogajalo, medtem ko ste s sošolci sodelovali pri nalogi oz. se igrali ter kako si se ti počutil/-a ob tem. • Kako si se počutil/-a v skupini? Obkroži ustrezno ikono. • Kako ste se pogovarjali? Ali ste poslušali drug drugega? Ali ste upoštevali drug drugega? • Kadar se o čem niste strinjali, kako ste to rešili? Povej primer. Kako si se ti počutil/-a ob tem? • Koliko si še želiš sodelovati (se igrati) v tej skupini? • Kaj si želiš, da bi se v tej dejavnosti (v tej igri) zgodilo drugače? Razmislite o sodelovanju v skupini po neki skupinski dejavnosti, tako da odgovorite na vprašanja, ki sledijo. Nabor vprašanj lahko skrajšate, pomembno pa je, da se – po individualnem razmisleku o njih v skupini strpno in argumentirano pogovorite.82 V kolikšni meri Dokaz oz. primeri Ocena ravnanja članov skupine … smo bili odprti za ideje drugih? 1---2---3---4---5 … smo bili sposobni izraziti tiste misli, ki običajno ostanejo neizrečene, vendar pomenijo 1---2---3---4---5 napredek v iskrenosti skupine? … je imel vsak od nas priložnost, da izrazi svoje 1---2---3---4---5 mnenje? 82 Za predmetno stopnjo je smiselno izbrati pribl. 5 vprašanj, za srednješolce pa pribl. 7 vprašanj 154 Odkrivam, kdo sem … smo se premaknili proti skupnemu cilju? 1---2---3---4---5 … smo bili odprti za različnosti med nami (npr. učne stile, osebnostne naravnanosti, besedne 1---2---3---4---5 spretnosti)? … smo spodbujali člane skupine, ki so običajno 1---2---3---4---5 bolj tihi, da sodelujejo in prispevajo ideje? … smo izražali tisto vedenje, ki bi ga želeli doseči? 1---2---3---4---5 … je razprava tekla tekoče, ustvarjalno? 1---2---3---4---5 … smo se čutili povezane? 1---2---3---4---5 … smo si prizadevali, da bi razumeli stališča drug drugega, zakaj jih je drugi oblikoval in 1---2---3---4---5 kako bi lahko vplivala na naslednji korak? … nam je uspelo sodelovati, čeprav smo vedeli, 1---2---3---4---5 da se ne strinjamo? … smo spodbujali samorefleksijo in učenje v 1---2---3---4---5 skupini? … sem prispeval/-a k skupinski učinkovitosti? 1---2---3---4---5 … sem zaviral/-a skupino? 1---2---3---4---5 … sem z drugimi ravnal/-a spoštljivo in 1---2---3---4---5 upoštevaje njihovo dostojanstvo? O vsakem odgovoru poglobljeno razmisli in ga utemelji s primeri ravnanja članov skupine. Posebej se osredotoči nase. K argumentirani razpravi bodo prispevali dokazi oz. konkretna ravnanja članov ali posameznikov v sklupini, s katerimi boste podprli svojo oceno. Razprava o procesih v skupini vam bo omogočila boljši vpogled v dinamiko skupine, omogočila ozaveščanje načinov, s katerimi prispeva vsak član, obenem pa bo – če bo strpna – vplivala na vašo medsebojno povezanost (skupinsko kohezivnost). 155 Odkrivam, kdo sem Ko bo učitelj v razredu organiziral razpravo, si razdelite vloge. Vsakdo se bo osredotočil zgolj na enega od različnih vidikov dogajanja v skupini: 1) vključenost udeležencev razprave: kvantiteta ter smer komunikacije, 2) vsebinski potek razprave, 3) vloge posameznih članov skupine, 4) vloga vodje. Spodaj so opisi posameznih vidikov opazovanja. Opazovalec 1 Kriterij opazovanja: Vključenost udeležencev – pogostost (kvantiteta) in smer komunikacije Opazuj osebo in kolikokrat se oglasi ter na koga naslovi svoje sporočilo (opazuj smer komuni-kacije). Pri beleženju si pomagaj z opazovalno shemo: vsakemu članu skupine pripiši krogec. Pri vsakem članu s črtico zabeleži, če se oglasi, ter na koga naslavlja svoje sporočilo (vodja  član, član  vodja, vodja  vodja). Opazovalec 2 Kriterij: Vsebinski potek diskusije Elementi opazovanja: • premočrtnost diskusije (diskusija je usmerjena k cilju, brez preskakovanja s teme na temo), • osredotočenost diskusije (ali člani ostajajo na temi ali vnašajo vedno nove vsebine), • problemskost diskusije (ali člani odpirajo nova vprašanja, dvomijo, razpravljajo z različnih zornih kotov …), • bogastvo, raznolikost idej, ki so se pojavile, • dinamika poteka (zastajanje, molk, premori, razvlečenost …), • pojavljanje nasprotujočih si mnenj, • emocionalne reakcije udeležencev, • zaključki, sklepi. 156 Odkrivam, kdo sem Opazovalec 3 Kriterij: Vloge posameznikov v skupini 1. PRETIRANO AKTIVEN ČLAN (kar naprej se oglaša, drugim sega v besedo, jih prekinja, dominira v skupini) 2. MOLČEČI ČLAN (pasivno posluša, spremlja diskusijo, oglasi se izjemoma, oz. le če je naravnost izzvan) 3. POBUDNIK (daje nove ideje, kakovostno prispeva k diskusiji) 4. GOSTOBESEDNI ČLAN (govori na dolgo in široko, svojih misli ne zna podati v jedrnati obliki – v bistvu ničesar ne pove) 5. ČLAN, KI SE STRINJA, POVZEMA NAVEDBE DRUGIH (nič novega ne pove, ampak samo povze- ma že povedano – »se strinja s sogovornikom«) 6. SPODBUJEVALEC oz. član, ki druge spodbuja k besedi – direktno (jih kaj vpraša) ali posredno (s pogledom) 7. ČLAN, KI ZAOSTRUJE diskusijo (izpostavlja probleme, provocira, se ne strinja) 8. HUMORIST (pogosto obrne diskusijo na humorno plat, predstavlja nek sprostitveni ventil) Opazovalec 4 Kriterij: Vloga vodje Elementi opazovanja: • kako reagira na diskusijo (spodbuja, zavira), • kako se odziva na mnenja, vprašanja in odgovore članov (pritrjuje, prikimava, zavzeto ali ne za- interesirano posluša …), • kako reagira na nasprotujoča si stališča (način reševanja konfliktov) – se ne zmeni za nasprotja, mirno čaka, da se nasprotniki pogovorijo, se očitno postavi na eno stran, ostane nevtralen, ven-dar spodbuja razčiščevanje …, • koliko je sam aktiven (kako pogosto se oglaša), • kakšna vprašanja postavlja (če jih sploh postavlja): enostavna, problemska, • ali povzema, ponavlja misli in odgovore drugih članov, • kako uravnava tempo (priganja, spodbuja, zavlačuje), • splošna ocena njegovega vodenja: • vodi in usmerja razpravo na zelo demokratičen, nevsiljiv način, • vodenje razprave je bilo izrazito avtokratsko, • vodje sploh ni bilo čutiti, razprava se je odvijala brez njegovega vpliva. Po opravljenem opazovanju naj steče razprava o opažanjih. Najprej naj o svojem doživljanju in rav-nanju ter namerah v razpravi spregovorijo člani opazovane skupine ter vodja, nato pa naj svoja opažanja posredujejo opazovalci. Zadnjo besedo prepustite članom skupine, ki naj razmislijo o tem, kaj so se v tej situaciji naučili ter kako bodo ta spoznanja uporabili v sodelovalnih situacijah v pri-hodnosti. 157 Odkrivam, kdo sem 3.4 Uravnavanje odnosov Uravnavanje odnosov obsega: • Spodbujanje, podpiranje in usmerjanje drugih, odziv na njihove potrebe. • Reflektivno poslušanje in empatijo. • Asertivno komuniciranje (samozavestno in upoštevaje druge obenem). • Vešče reševanje konfliktov. • Konstruktivno sodelovanje in timsko delo. • Vplivanje na druge, vodenje in usmerjanje. Kriteriji uspešnega uravnavanja odnosov z drugimi: • brez zadržkov sem priznal/-a uspeh ali odliko prijatelja (sošolca, staršev) in sem mu to tudi povedal/-a, • v konkretni situaciji sem osebo pozorno poslušal/-a in bil/-a sposoben/-a s svojimi besedami ponoviti, kar mi je povedal/-a, • vživel/-a sem se v prijatelja ter pogledal/-a na situacijo z njegovega zornega kota, • ko me je vedenje nekoga motilo, sem uporabil/-a jaz-sporočilo, • pri reševanju konflikta sem sledil/-a 6 korakom sodelovalnega razreševanja in konflikt učinko- vito razrešil/-a, • v skupini sem konstruktivno sodeloval/-a: • poslušal/-a sem druge, • izrazil/-a sem svoje mnenje, • prispeval/-a sem ideje, • spodbudil/-a sem prijatelja, ki se je držal v ozadju, • če česa nisem razumel/-a, sem preveril/-a, kaj je bilo mišljeno; • v skupini sem deloval/-a kot uspešen vodja: • poskrbel/-a, da so vsi razumeli, kaj je naš cilj ter kaj mora vsak storiti, • spodbudil/-a sem člane skupine, da smo si razdelili vloge, • spodbujal/-a sem razpravo, • skrbel/-a sem za to, da so vsi prispevali svoje ideje, • če je prišlo do nesporazuma, sem spodbujal/-a konstruktivno razrešitev, • preverjal/-a sem, kako se počutijo člani skupine, • spremljal/-a sem, kako napredujemo in po potrebi spodbudil sošolce (prijatelje), da se držimo načrta, • izrekel/-a sem pohvalo članu, ki se je izkazal, • poskrbel/-a sem, da smo proslavili svoj uspeh. 158 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 1: Nenasilna komunikacija V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a pojem nenasilna komunikacija, • izgradil/-a razumevanje temeljnih principov nenasilne komunikacije in jih uporabil/-a v konkretni komunikacijski situaciji, • analiziral/-a komunikacijo dveh ali več oseb in presodil/-a, za katero vrsto komunikacije gre; v primeru nenasilne komunikacije bom predlagal/-a konkretne spremembe. Nenasilno komunikacijo nekateri strokovnjaki (npr. Rosenberg)83 imenujejo tudi sočutna komuni-kacija, saj gre za način sporazumevanja, pri katerem smo pozorni na potrebe in čustva tako sebe kot sogovornika in se – upoštevaje ta spoznanja – zavestno odzivamo. Pomembno je, da iskreno in jasno izrazimo svoja čustva in potrebe, obenem pa empatično prisluhnemu čustvom in potrebam sogovornika. Ne umikamo se, ne napadamo, ne kritiziramo, pač pa se odzivamo sočutno. Da bi komunikacijsko situacijo celovito razumeli, je smislno, da smo pozorni na štiri ključne elemen-te. Samozavedanje Empatija Zaznavanje Kaj vidim/slišim? Kaj vidiš/slišiš? Doživljanje Kaj ob tem doživljam? Kaj ob tem doživljaš? Potrebe Kaj potrebujem? Kaj potrebuješ? Prošnja Prosim Kaj lahko storim zate? Iskreno izražanje sebe Empatično sprejemanje Zaznavanje Pomembno je, da v vedenju in ravnanju drugega razlikujemo dejstva od interpretacij, tj. lastnih razlag tega vedenja ali ravnanja, in se slednjim poskušamo izogniti ali se jih vzdržati oz. preveriti njihovo ustreznost. Slika 1 Slika 284 Slika 3 83 Nekatere dejavnosti v tem poglavju so prirejene po Rosenberg (2003) in Gordon (1992). 84 Slika 1: https://pixabay.com/photos/indian-kid-portrait-boy-indian-boy-1283789/ Slika 2: https://www.communityplaythings.co.uk/learning-library/articles/making-the-most-of-water-play Slika 3: https://www.thecoldwire.com/why-cant-i-do-my-homework/ 159 Odkrivam, kdo sem Razmisli, kaj na zgornjih slikah so dejstva in kaj tvoja razlaga dogajanja (interpretacija)? Slika Dejstva Interpretacija 1 2 3 Katere od spodnjih izjav se nanašajo na dejstvo in katere na interpretacijo? • Ti si preveč velikodušna. • Maja me ni vprašala za mnenje. • Tijan je odličen košarkar. • Pia je zaspanka, v tem tednu je vsak dan zamudila v šolo. • Matija izhaja iz problematične družine. • Damijan je rekel, da mi rdeča barva ne pristoji. • Naš šef preveč dela. Deloholik je. • Ne naprezaj se toliko, nič ti ne bo ušlo. • Val je v srednji šoli dobil pri fiziki zgolj eno prav dobro oceno, vse ostale so bile odlične. • Če ne boš jedla več zelenjave, se bojim, da se bo tvoje telo zakisalo. Kadar opazuješ in daješ povratno informacijo drugemu, vedno govori zgolj o dejstvih (opazil/-a sem, da …), izogni pa se svojim lastnim razlagam in sklepom (interpretacijam), razen kadar se nana-šajo na pozitivno vedenje posameznika. Vrsta situacije Sporočilo Tijan je na zadnji tekmi dosegel 33 točk. (dejstvo) Bravo! Odličen košarkar je. (interpretacija) Pozitivne situacije oz. vedenje Mateja je eno uro pripovedovala šale in smejali smo se do solz. (dejstvo) Bistra, simpatična in zabavna je ta punca. (interpretacija) Marjaninih knjig si ne izposojajo, lani sta si jo izposodila zgolj Negativne situacije oz. vedenje dva bralca. (dejstvo) Mislim, da njen pisateljski slog ni po meri bralcev. (interpretacija) Ves večer na tej zabavi hodiš za menoj. Niti enkrat se nisi vključil v kakšno drugo skupino. Kjer sem jaz, si tudi ti … (dejstva) Zelo si nesamostojen. (interpretacija). Dovolj imam tega, daj mi dihat‘. Še sam dodaj nekaj primerov povratnih informacij. 160 Odkrivam, kdo sem Čustva: branje med vrsticami Ljudje včasih čustva ubesedimo zgolj posredno, zato je pomembno, da razlikujemo čustva od misli, ki so v ozadju posameznega čustva. Dva primera: »Počutim se izigranega.« Ustrezneje bi bilo: »Mislim, da sem izigran.« To misel pa spremljajo lah-ko različna čustva, npr. jeza, razočaranje, sram ipd. »Počutim se nesposobnega za to nalogo.« Ustrezneje bi bilo: »Mislim, da je naloga prezahtevna zame.« Čustvo, ki ga oseba dejansko doživlja: frustracija, trema, anksioznost. Naslednje izjave razvrsti v dve kategoriji: v prvo kategorijo umesti tiste, ki izražajo čustvo, v drugo pa tiste, ki čustva ne izražajo neposredno. Drugo skupino izjav dopolni, tako da bodo jasno izrazile čustvo. • Vesela sem. • Počutim se izzvanega. • Ne počutim se ljubljeno. • Počutim se tako, da bi te najraje treščil ob steno. • Osamljen sem. • Strah me je. • Počutim se, da sem uspešen. • To je odvratno, želim si samo stran. • Počutim se ranljivo. • Počutim se neslišanega. • Čutim, da bi mi lahko drugače povedal! • Počutim se, kot bi živela v komediji zmešnjav. • Faliranec sem. Domislite se svojih zjav ali izjav svojih prijateljev, ki niso uspeli neposredno izraziti svojega čustva, pač pa so čustvo zamenjali z mislijo o situaciji, ki je to čustvo prekrila. Razmislite, katero čustvo je bilo verjetno v ozadju izjave. Izjava Čustvo, ki je v ozadju te izjave 161 Odkrivam, kdo sem Potrebe V ozadju vsakega čustva je določena potreba. Kadar naša potreba v neki situaciji ni zadovoljena, se pojavijo negativna čustva, če pa potrebo zadovoljimo, se pojavi pozitivno čustvo. Razmisli, katera potreba je v temelju vsakega od spodaj navedenih čustev. • Ponos • Ljubezen • Ljubosumje • Strah • Jeza • Krivda • Navdušenje • Gnus • Sram • Ponos Identificiraj dva dogodka (v šoli ali drugje), ko ste bili priča intenzivnemu čustvu druge osebe (so-šolca, prijatelja). Opiši situacijo, sklepaj o čustvu, sklepaj o potrebi, ki je v ozadju. Potreba, ki je bila v Opis dogodka/ Čustva vpletenih Dogodek osnovi vsakega od situacije oseb čustev Prošnja Prošnja je zadnji element nenasilne komunikacije. Nanaša se na skrb zase v komunikacijski situaciji. Ko ozavestiš lastno čustvo in potrebo, prosi sogovornika, da ti omogoči, da svojo potrebo zadovo-ljiš. Primer: Sošolka je nate usmerjala pozornost vse skupine, kar ti ni bilo všeč, saj raje ostajaš v ozadju. Svoje doživljanje, ravnanje in prošnjo ji lahko sporočiš takole: »Ko si me zadnjič tako izpostavila … (njeno dejanje) … so vsi strmeli vame … (posledica, ki jo je dejanje imelo zate) … zato mi je bilo nelagodno, bilo me je sram (tvoja čustva in potreba po neizpostavljenosti). Prosim, če pred skupino ne govoriš o meni in me ne izpostavljaš, saj se raje držim v ozadju.« 162 Odkrivam, kdo sem Integracija spoznanj Individualno si zamisli konfliktno situacijo, ki si jo doživeli v zadnjem tednu v šoli. Zapiši dialog v trenutku, ko presojaš, da je bil konflikt najbolj neprijeten (2-3 izmenjave: A:, B:, A:, B:, A: …). Sedaj pa spremeni ta dialog tako, da uporabiš pravila nenasilne komunikacije (razmislite o 4 ele-mentih komunikacijske situacije). Osebi komunicirata nasilno A: B: A: B: A: B: A: B: Osebi uporabljata načela nenasilne komunikacije A: B: A: B: A: B: A: B: 163 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 2: Jezik nesprejemanja – kako naj se mu odrečem?85 V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a pojem nenasilna komunikacija, • izgradil/-a razumevanje temeljnih principov nenasilne komunikacije in jih uporabil/-a v konkretni komunikacijski situaciji, • analiziral/-a komunikacijo dveh ali več oseb in presodil/-a, za katero vrsto komunikacije gre; v primeru nenasilne komunikacije bom predlagal/-a konkretne spremembe. V nadaljevanju je zapisanih nekaj situacij. Za vsako od njih zapiši, kako bi se odzval. Kaj bi rekel in kaj storil? 1. Prijateljica ti potoži: »Ne vem, kaj je narobe. Vanja se mi je vedno pridružila na poti v šolo, zdaj pa se me izogiba. Že večkrat sem jo poklicala na mobilnik, pa ima vedno izgovor. V šolo zdaj odhaja prezgodaj ali pa prepozno. Tako glupo se počutim.« Tvoj odziv: 2. Prijatelj potoži: »Kako to, da moram jaz čistiti dvorišče in odnašati smeti, nobenemu mojemu prijatelju pa tega ni treba? Moji starši so krivični, silijo me, da počnem reči, ki jih drugim ni treba. Obupne starše imam!« Tvoj odziv: 3. Prijateljica ti zaupa: »Angleščina je obupen predmet. Brez veze, da se to učimo. Kje pa jo bom rabila? Vseeno mi je za oceno, pa čeprav bom imela šut. Letos se je že ne bom več učila.« Tvoj odziv: 4. Tvoj primer. Ko ti je prijateljica ali prijatelj zaupal/-a svojo stisko ali nezadovoljstvo, kako si se odzval/-a? Preberi besedilo v spodnjem okvirju, ki govori o jeziku nesprejemanja. Nato preveri svoje odzive, ki si jih predvidel/-a v prej opisanih situacijah. Katere vrste jezika nesprejemanja si morebiti našel/-a v svojih odgovorih zgoraj? 85 Dejavnosti 1, 2 in 3 v tem poglavju so prirejene po Rupnik Vec, T. (2011). 164 Odkrivam, kdo sem Preberi86 Jezik nesprejemanja so tisti naši odzivi ali sporočila, s katerimi drugi osebi med vrsticami ali ne- posredno sporočamo, da nima prav, da bi morala ravnati drugače ali doživljati drugače. Thomas Gordon (1992), strokovnjak za komunikacijo, jezik nesprejemanja razvršča v 12 kategorij. 1. Ukazovanje, odločanje, odrejanje (npr.: »Ne počni tega! Naredi to!«). 2. Svarjenje, grožnje, opominjanje (npr.: »Če boš to storila, se ti bo slabo godilo.«). 3. Prigovarjanje, moraliziranje, pridiganje (npr.: »Daj no, to bi pa že lahko!«, »To je tako treba, to se mora.«). 4. Nasveti, reševanje, predlogi (npr.: »Zakaj ne storiš … (tega)?, Pa to naredi!«). 5. Navajanje logičnih razlag, poučevanje (npr.: »Če boš ravnal tako, se bo zgodilo. Nekje sem brala, da je dobro, da …«). 6. Sodbe, kritiziranje, ugovarjanje (npr.: »Nimaš prav, motiš se,«, »Ne ravnaš razumno.«). 7. Hvala, pritrjevanje (npr.: »Razmišljam enako kot ti,«, »Saj imaš prav,«, »Odlična ideja.«).87 8. Zmerjanje, sramotenje, zasmehovanje (npr.: »Ej ti, pametnjakovič!«, »Bimbo!«). 9. Razlaganje, razčlenjevanje, ocenjevanje (npr.: »Samo ljubosumna si,«, »Tako govoriš, da bi ga spravila v zadrego.«). 10. Pomiritev, tolažba, podpora (npr.: »Eh, prespi, pa bo jutri bolje,«, »Pa saj to drugo ti gre pa bolje,«, Brez pomena je, da se gnjaviš.«). 11. Raziskovanje, spraševanje, zasliševanje (npr.: »Zakaj misliš, da …? Kdaj si imel prvič tak obču- tek? Zakaj si tako ravnal?«). 12. Odvračanje pozornosti, usmerjanje na kaj drugega (npr.: »Ne misli na to,«, »Kako pa tisto, kar si mi pravil zadnjič?«, »Daj, ne ukvarjaj se zdaj s tem.«). Tehnika, ki pomeni alternativno možnost tem odzivom, je tehnika aktivnega poslušanja. O njej boš nekaj več izvedel v naslednji vaji. Kako pa bi se še lahko odzval/-a in se pri tem izognil/-a jeziku nesprejemanja? Pri odgovoru na to vprašanje si lahko pomagaš tako, da raziščeš, kaj je aktivno poslušanje, v naslednji vaji. Kakšne izkušnje imaš z jezikom nesprejemanja? V katerih situacijah si ga uporabil/-a? V katerih situacijah pa si ga bil/-a deležen/-a? V kolikšni meri se ti zdi, da je jezik nesprejemanja prisoten v komunikaciji v različnih okoljih: med učiteljem in učenci, med učenci, med prijatelji, med starši in otroki ipd.? Pojasni, navedi primere. V katerih situacijah sam/-a največkrat uporabljaš jezik nesprejemanja? Čemu meniš, da je tako? Kaj boš storil/-a v zvezi s tem? Kako? 86 Smiselno je, da učitelj tej temi, po tem, ko učenci besedilo preberejo, nameni dodatno pozornost in pojasni vsako alineo posebej. Dodatno lahko učence povabi, da na lističe zapišejo svoje primere jezika nesprejemanja, potem pa jih v učenci skupinah razvrščajo v kategorije. 87 Alinei 7 in 10 terjata dodatno pojasnilo, namreč razlago, zakaj hvala ali pomiritev sodita v kategoriji nesprejemanja. Razlog je v tem, da v obeh (kot tudi v drugih) kategorijah oseba dejansko ne sliši sporočila osebe v stiski, pa čeprav ji pritrjujemo. Jezik sprejemanja vključuje sporočilo, da sogovornik razume doživljanje osebe in ji da prostor, da o svojem čustvovanju spregovori več. 165 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 3: Pozorno te poslušam, uporabim tehniko aktivnega poslušanja V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a tehniko aktivnega poslušanja, • uporabil/-a oz. vadil/-a aktivno poslušanje v različnih situacijah, • napravil/-a refleksijo izkušnje in ovrednotil/-a uporabnost tehnike. Miselni orešek S prijatelji ali kolegi se razvrstite v trojke in si razdelite vloge: poslušani, poslušalec in opazovalec. Poslušani naj si izbere temo, o kateri bo pripovedoval (lahko je problem, težava, dilema ali zgolj pripovedovanje o dogodku), poslušalec pa naj ga aktivno posluša. Aktivno poslušanje je tehnika, ki lajša komunikacijo. Več o tem preberi v spodnjem okvirju. Opazovalec pogovor opazuje in beleži odzive poslušalca, tako tiste, ki sodijo v kategorijo aktivnega poslušanja, kot tiste, ki ne. Pogovor naj traja pribl. pet minut. Po petih minutah napravite refleksijo in se pogovorite ob vprašanjih: a) Kako ste se počutili v vlogah? (vse tri vloge) b) Kaj ste opazili? (opazovalec). Razpravljajte o odzivih poslušalca. Po desetih minutah vloge zamenjajte. Preberi Aktivno poslušanje Kadar nam nekdo drug zaupa svojo težavo, se pogosto odzovemo tako, da mu želimo svetovati o tem, kaj naj v situaciji stori. Vendar to v sogovorniku pogosto povzroči nelagodje, saj mu z da- janjem nasvetov odvzamemo priložnost, da svojo stisko reši sam in iz nje izide močnejši. Tehnika, ki omogoča ravno nasprotno, je aktivno poslušanje. Gordon Thomas, raziskovalec komunikacije, omenja še druge tehnike, vsaka izmed njih pa je učinkovitejša od predhodne: 1. PASIVNO POSLUŠANJE (molk, tišina) 2. PRITRJEVALNE PRIPOMBE 3. OPOGUMLJAJOČE PRIPOMBE 4. AKTIVNO POSLUŠANJE Aktivno poslušanje omogoča sogovorniku občutek, da so njegove misli in čustva sprejeti, ra- zumljeni in upoštevani. Pospešuje nadaljnjo komunikacijo. Sogovorniku omogoča možnost, da uvideva resnične, zakrite probleme in lahko začne iskati rešitve. Kdor aktivno posluša, prepušča odgovornost za rešitev problema sogovorniku. Tehnika postane neučinkovita takrat, kadar NE temelji na zaupanju, empatiji in resničnemu sprejemanju, skratka takrat, kadar jo uporabljamo kot trik, mehanično. Aktivno poslušanje a) zagotavlja pravilno razumevanje sporočila, b) pomeni aktivno sodelovanje v pogovoru. 166 Odkrivam, kdo sem očila očila Sporočila Doživljanje »On doživlja …« anje spor anje spor odir Kodir Dek Primer Doživljanje osebe Kodirano sporočilo Aktivno poslušanje (to, kar oseba pove) je v ozadju sporočila) (poskušamo razumeti, kaj Zaskrbljenost zaradi »Zakaj se moram učiti te »To preverjanje te res skrbi. preverjanja znanja traparije?« Te skrbi, da boš neuspešna?« Jeza na prijateljico, ker »Zakaj se sploh dogovarjam z »Jezna si, ker zamuja. Te se ne drži časovnega njo? Ni zanesljiva, nikoli več se ne skrbi, da ne bosta ujeli dogovora bom zanašala nanjo.« avtobusa?« Strah pred prekinitvijo »Torej si želiš, da bi te bolj »Nič več mi ne pišeš prijetnih odnosa z ljubljeno osebo razvajal s sporočilci? Skrbi te, SMS-kov. Kar pozabljaš name! poljubček za lahko noč?« da te ne ljubim več?« Kdaj si mi zadnjič poslal (tvoj primer) Aktivno poslušati pomeni, da poskušamo pravilno razumeti, kaj oseba zares doživlja, ko daje različne izjave, tako kot v primerih zgoraj: preverimo predpostavko o tem, kaj drugi resnično raz- mišlja in doživlja (razbiranje sporočil med vrsticami). Aktivno poslušamo, kadar: • preprosto ponovimo izjavo sogovornika oz. ga parafraziramo (»torej ti misliš …«, »zdi se ti …«, »čutiš, da …«) • preverjamo svoja predvidevanja o tem, kaj se skriva za sogovornikovo izjavo (»Če te prav razumem, te skrbi, da boš na testu neuspešna?«) Cilj aktivnega poslušanja: • bolje razumeti sogovornika, • omogočiti mu, da tudi sam bolje razume lastno razmišljanje in doživljanje, • usmerjati sogovornika v raziskovanje problemskega prostora in ga spodbuditi, da SAM obliku- je rešitev. 167 Odkrivam, kdo sem Vrni se k vaji o jeziku nesprejemanja (dejavnost 1 v tem poglavju). Za vsako od treh situacij v tej vaji zapiši dialog, v katerem uporabiš tehniko poslušanja. V naslednjem tednu bodi pozoren na situacije, ko ti nekdo zaupa svojo stisko ali se nad nečem pritoži, jezi ipd. Uporabi tehniko poslušanja ter napravi kratko refleksijo o izidu ob teh vprašanjih. 1. Kaj je tvoj prijatelj/prijateljica izjavil/-a? 2. Kako si to izjavo razumel/-a? Katero čustvo je bilo v osnovi te izjave? 3. Kako si se odzval/-a oz. kaj si rekel/-a, da bi jo bolje razumel/-a? Povedano drugače: katera tvoja izjava je bila izraz aktivnega poslušanja? 4. Kako se je dialog odvijal naprej? 5. Kako si se počutil/-a med pogovorom? 6. Kako se je počutil/-a tvoj/-a prijatelj/-ica? 7. Do katerega spoznanja je morebiti prišel/-a tvoj/-a prijatelj/-ica oz. kako sta zaključila/-i dialog? Po treh izkušnjah z uporabo te tehnike presodi, kako uporabna se ti zdi. 168 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 4: Jaz-sporočila – uporabim jih, kadar me tvoje vedenje moti V tej dejavnosti bom: • razširil/-a in poglobil/-a svoje znanje o jaz-sporočilih, • uril/-a veščino jaz-sporočanja, • razvijal/-a veščino oblikovanja konstruktivne povratne informacije. Domisli se nekaj situacij, v katerih te je motilo vedenje druge osebe. Kako bi osebi sporočil/-a, da te njeno vedenje moti? Kaj bi rekel/-a? Na kakšen način? Odigraj in zapiši. 1. situacija Tvoj odziv: 1. situacija Tvoj odziv: 1. situacija Tvoj odziv: 169 Odkrivam, kdo sem Preberi besedilo v spodnjem okvirčku, ki govori o dveh vrstah sporočil: jaz-sporočilih in ti-sporoči-lih. V katero kategorijo sodijo tvoji odzivi? Če sodijo v kategorijo ti-sporočil ali v kategorijo nepopolnih jaz-sporočil, jih popravi. Bodi pozoren/--a, da bo tvoje jaz-sporočilo resnično popolno (sestavljeno iz treh delov). Preberi Jaz-sporočila Kadar se srečujemo z drugimi ljudmi, je lahko njihovo vedenje za nas sprejemljivo ali pa tudi ne. Če je sprejemljivo, nimamo problema. Če pa je vedenje drugega za nas moteče, nastane problem. Ni problema SPREJEMLJIVO VEDENJE NESPREJEMLJIVO Imam problem! Kaj lahko storim? Kaj lahko v tem primeru storimo? Teoretiki so mnenja, da imamo na voljo tri možnosti: b) Spremenimo drugega oz. poskušamo vplivati na njegovo vedenje drugega (POZOR: spre- membe ne moremo povzročiti, s svojim ravnanjem lahko le povečujemo verjetnost, da se bo zgodila). c) Spremenimo sebe (npr. spremenimo pogled na situacijo). d) Spremenimo okoliščine (npr. odidemo). Če se odločimo za prvo možnost, drugemu nekako povemo, da nas njegovo vedenje moti. Katere možnosti imamo na voljo? Kako sporočiti drugemu, da nas njegovo vedenje moti? Na voljo ima- mo dve možnosti: oblikujemo ti-sporočilo oz. oblikujemo jaz-sporočilo. 170 Odkrivam, kdo sem 1. možnost: TI-sporočilo 2. možnost: JAZ–poročilo Ne počni tega! (ukaz) Poskusi ... (nasvet) Če boš to, potem … (svarilo) Kadar …, se zgodi … (poučevanje) Kadar ... (vedenje/dejstva), Ne bi smel … (moraliziranje) doživljam ... (čustvo), Tupko! (smešenje) Kaj ..? Zakaj..? Kako …? saj to zame ... (posledica). (navzkrižno zasliševanje) TI–sporočilo JAZ–sporočilo Vsa ta sporočila vsebujejo v prikriti ali odkriti Sestoji iz treh delov: sodbo o drugem, ne da bi ta izvedel, kaj 1. VEDENJE: kaj pri sogovorniku vam obliki sporočilo TI in izražajo negativno pravzaprav je problem. V sogovorniku povzroča problem, povzročajo odpor, občutke krivde, jezo …, saj: 2. UČINEK: objektivne posledice, ki jih ima • ponujanje rešitve nakazuje, da oseba sogovornikovo vedenje za vas, dvomi v sogovornikove zmožnosti 3. ČUSTVA: ki jih doživljate ob teh reševanja problemov, posledicah. • sporočila, ki ga razvrednotijo, prizadenejo njegovo samovrednotenje in negativno vplivajo na samopodobo. Obstaja velika verjetnost, da bo sogovornik spremenil svoje vedenje. Vsebuje minimalno negativno vrednotenje učenca. Ne škoduje odnosu. 171 Odkrivam, kdo sem Za spodaj opisane situacije oblikuj ustrezno jaz-sporočilo, ki naj bo sestavljeno iz vseh treh delov: 1) ubesediš vedenje, ki te moti, ovira, 2) poveš, kakšne posledice ima to vedenje zate, 3) poimenuješ čustvo, ki ga ob tem doživljaš. Lahko dodaš tudi prošnjo, da svoje ravnanje spremeni. Primer: Moti te preglasna glasba pri sosedu pozno zvečer. Jaz-sporočilo: »Živjo Jan, glasba, ki jo vrtiš, je zelo glasna, jaz pa ne morem spati, zato sem jezen/-a. Ker imam jutri pomemben nastop, je zame pomembno, da bi bil spočit. Prosim te, če lahko znižaš glasnost.« Primeri motečih vedenj: • s prijateljem si dogovorjen, on pa zamuja pol ure, • delila si svoje oreške, prijateljica pa je večino pojedla kar sama, • posodil si knjigo, vrnjena pa ti je bila poškodovana, • imaš nastop pred razredom, nekdo v zadnji vrsti pa se ti je pačil (učiteljica ne vidi), • prijateljica je izdala drugi prijateljici tvojo skrivnost … • • • 172 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 5: Povratna informacija zate V tej dejavnosti bom: • razširil/-a in poglobil/-a svoje znanje o dajanju in prejemanju povratnih informacij, • razvijal/-a veščino oblikovanje konstruktivne povratne informacije.88 Spomni se, kdaj ti je bilo v družbi s prijateljem prijetno: povej mu, zakaj natančno si se v njegovi družbi počutil dobro? Katero njegovo vedenje (ravnanje, besede …) so ti bile takrat všeč? Pri tebi mi je všeč, kadar ti S teboj mi je prijetno, ker ti Včasih pa nam v družbi nekoga ni prijetno, njegovo vedenje nam ni všeč ali nas celo prizadene. Spomni se takšne situacije s prijateljem. Povej mu, zakaj natančno se v njegovi družbi takrat nisi počutil/-a dobro? Katero njegovo vedenje (ravnanje, besede …) so bili takrat zate neprijetni? Povej mu, kaj bi takrat potreboval/-a in ga prosi, naj drugič ravna drugače. Povej mu, kako. a. Nekaj primerov povratnih informacij: »Rada te imam.« Klofuta. »Te naloge nisi pravilno rešila.« »Oj, počasnela, pridi že sem!« itd. Poljubček. 88 Konstruktivna povratna informacija je spodbudna: vsebuje tako pozitivno sporočilo (opozori na to, kaj je v opazovanem dobro) kot tudi neugodno plat (šibkosti v opazovanem pojavu). Sporočilo, ki izpostavi negativno, mora biti natačno, jasno in resnično, obenem pa posredovano na spoštljiv način. 173 Odkrivam, kdo sem b. Napiši še sam/-a nekaj primerov: 1. 2. 3. 4. 5. c. Verjetno si navedel/-a povratne informacije različnih vrst. (Da bi zanesljivo dosegli večjo razno- likost povratnih informacij, delajte v paru na vseh primerih.) Pozorno jih poglejte in ugotovite, v čem so si podobne ali različne. Razmislite o kriterijih, po katerih bi jih lahko razvrstili v smiselne kategorije. Raziskovalci razvrščajo povratne informacije glede na usmerjenost ter glede na resničnost. Glede na usmerjenost razlikujejo povratno informacijo, usmerjeno na bitje (lastnosti osebe), ter povratno informacijo, usmerjeno na vedenje. Glede na resničnost pa razlikujejo resnične od neresničnih. S kombinacijami dobimo 4 kategorije povratnih informacij. Usmerjena na bitje Usmerjena na vedenje Čedna si. Ta spis si odlično napisala. Resnična Dobra slikarka si. Včeraj si bila do prijateljice zelo prijazna. Butasta si. Ta izdelek je zanič. Neresnična Neroda. Ničesar ne znaš, popolnoma neveden si. Razvrsti povratne informacije, ki ste se jih domislili v prejšnji vaji, v omenjene 4 kategorije. Katere vrste povratnih informacij so po tvojem mnenju konstruktivne in ljudem v podporo? Napišite seznam pravil za podajanje konstruktivne povratne informacije. 174 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 6: Jezik nenasilne komunikacije: »jezik žiraf in jezik volkov«89 V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a značilnosti prijaznega sporazumevanja (»jezika žiraf«) in napadalnega sporazu- mevanja (»jezika volkov«), • uril/-a uporabo prijaznega sporazumevanja. Kako se pogovarjamo? Ljudje smo včasih, kadar se pogovarjamo, do drugega neprijetni in grobi, včasih pa prijetni in pri-jazni. Prvemu načinu pogovorno pravimo »jezik volkov«, drugemu pa »jezik srca« ali »jezik žiraf«. V nadaljevanju sledi nekaj izjav. Nekatere so prijazne, druge niso. Podčrtaj prijazne, neprijazne pa prečrtaj in zraven napiši, kako bi isto lahko povedal na prijazen način. • Tvoja majica mi je všeč. • Lažnivka si! • Vidim, da zehaš. • Ali si utrujena? Skrbi me, da ne boš zmogla na hrib. • Kakšno brezvezno torbo imaš. • Trapa, tako se ne dela! Naredi tako kot jaz. • O, kako lepa risbica! • Ti si kriv, da nismo zmagali. • Ha, ha, ha, ha … smešen si, glej kako … Še sam/-a povej nekaj prijaznih stavkov, ali pa se spomni česa prijaznega, kar je nekdo rekel tebi. 1. 2. 3. Povej nekaj nesramnih, neprijetnih stavkov, ki si jih ti v preteklosti izrekel/-a nekomu oz. jih je nekdo izrekel tebi. 1. 2. 3. 89 Rosenberg, 2013; Gradivo za Projekt YouthStart, 2015 175 Odkrivam, kdo sem Kako govori prijazna oseba, ki uporablja »jezik žiraf«? Pove, kaj vidi ali sliši, katero čustvo ob tem doživlja ter kaj potrebuje. Govori o sebi. Sogovornika prosi, naj ravna v skladu z njeno potrebo.90 Opazila sem Počutim se Potrebujem In te prosim Kako govori neprijazna oseba, ki uporablja »jezik volkov«? Govori o drugem, ne tega, kar opaža, pač pa to, kar verjame, da je res: napada, obtožuje, grozi, žali. Primer »jezika volkov«: Janova izposojena knjiga je poškodovana, tri strani so na pol strgane. Ko to opazi, takole sporoči Mihu: »Eeej, vrni mi to knjigo. … Glej, strgana stranica, to si ti storil, kreten. Zdaj bo pa mene knjižni-čarka kregala, čeprav si ti kriv. … Ne, ne bom jaz vrnil te knjige. Kupi mi novo ali pa sam pojdi dol in jo vrni!« Primer istega sporočila v »jeziku žiraf«: »Prosim, vrni mi knjigo. Moram jo vrniti v knjižnico, ker je potekel rok izposoje. … Ups, opazil sem, da so trije listi strgani. Kaj se je zgodilo? … Hmm, skrbi me, kaj bo rekla knjižničarka in ne upam si vrniti knjige. Ali lahko greš prosim z menoj in poveš knjižničarki, kaj se je zgodilo?« 90 Vir slike: https://elements.envato.com 176 Odkrivam, kdo sem Spodaj je nekaj situacij, v katerih se ti zdi, da te nekaj v zvezi z osebo moti. Na prijazen način, v »je-ziku žiraf«, ji povej, kaj natanko te moti. Odigraj, kako bi to lahko povedal • v »jeziku volkov« (drugega napadeš, mu očitaš, ga okriviš), • v »jeziku žiraf« (omeniš njegovo dejanje, poveš, kako se ob tem počutiš ter kaj potrebuješ, prosiš, da ravna drugače). • Sošolec ti je vzel šal in tekel stran, pri tem pa vpil: »Ujemi me.« • Sošolka ti vrne poškodovano igračo. • Prijateljica je drugi deklici povedala tvojo skrivnost. • Sošolec ima zanimivo igračo, s katero bi se igral tudi ti. • Prijateljica se zanima za istega fanta kot ti. • Sošolec si od tebe nenehno izposoja zapiske, pri čemer ti jih dlje časa ne vrne, kar te ovira pri učenju. • Prijatelj te je pustil na cedilu, ko sta bila dogovorjena, da gresta skupaj na zabavo. • Prijateljica te je zbadala pred skupino sošolcev. • • Spodaj je nekaj izjav. Premisli, ali so izjave bolj značilne za »žirafo« ali »volka«? Če gre za izjavo žirafe, nariši smeška 😊, če je izjava značilna za volka, pa žalosten obraz. ☹ Spomni se: Žirafa »govori« zgolj o tem, kar vidi in sliši, lahko prosi, volk pa »sklepa« in ob tem tudi obsoja (okrivlja, napada, očita …). 1. Na igrišče si prišla ob 15.30. Čakala sem te ob 15.00. 2. Kakšna nesramnica si! 3. Uščipnil si me. 4. Boli me, ko me tako stiskaš za roko. Modrico bom dobil. Prosim, če me lahko spustiš. 5. Videl sem tvoj test slovenščine. Imel si tri pravilne odgovore. 6. Zatožil si me učitelju. 7. Vedno pozabljaš reči! 8. Videla sem, da si padel in si strgal hlače. 9. Ko berem, potrebujem mir. Prosim utišaj glasbo. 10. Grozna risba. Ne znaš risati, ne gre ti! 11. Učitelju si povedal, da sem Anjo okepal. 12. Kaj ti je padlo na pamet? Kako si lahko tako noro pobarval steno? 13. 14. Razmisli, kako bi vse, kar je izrekel »volk«, povedal na »žirafji« način? 177 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 7: Odzovem se na tvoja čustva, pokažem ti, da mi je mar V tej dejavnosti bom: • uril/-a empatično vživljanje in odzivanje, • spremljal/-a učinke svojih empatičnih odzivov. Kako bi lahko pomagal prijateljici/prijatelju, ki: … je jezna in kriči na sošolce, ker mu/ji je nekdo skril copate. … je razočaran/-a, ker ni dobila dobre ocene. … je prizadet/-a in joka, ker je/ga nihče ni povabil k igri. … je žalosten/-a, ker ji je avto povozil psa, hišnega ljubljenčka. … jo/ga je strah, ker ji/mu je sošolec grozil, da jo/ga bo pretepel. Razmisli, kaj bi ji/mu rekel/-a, kako bi ravnal/-a? V tabeli/preglednici je nanizanih nekaj načinov, s katerimi članom družine ali prijateljem pokažeš, da ti je mar zanje, za njihove potrebe, želje ali pričakovanja v odnosu do tebe. Izberi katero od spodnjih situacij ali dodaj svoj primer, se v pričakovanje druge osebe empatično vživi in ji pokaži, da ti je mar. Teden dni beleži, kaj se dogaja. Kaj želim spremeniti? Kaj pridobim s tem? • Biti prijaznejši do sestre, brata • Oba se bova počutila bolje. (vrstnika, prijatelja). • Pomagati staršem s tem, da grem Naslednji dan bom spočit. • pravočasno v posteljo. • Dokončati nalogo, ne da bi me • Bolje bom pripravljen, pokazal bom odgovorno opomnili. vedenje. • Opraviti svoje obveznosti v družini. • Sem dejaven del družine in prispevam k skupnosti. • Drugo: • Drugo: 1) Kakšne so ovire? (npr.: »Ne vem, kaj naj storim,«, »Nimam časa.« …) 2) Načini za premagovanje teh ovir (npr.: »Imel bom družinski sestanek,«, »Prosil bom za pomoč,«, »Naredil bom načrt.«) Opravljeno? Kako mi je uspelo? V krog nariši 3) Koraki, da dosežem cilj (vpiši (označi z obraz, ki ustreza stopnji zadovoljstva posamezen korak) DA ali z ŠE z opravljenim: 😊 zadovoljen, ☹ NE) nezadovoljen 178 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 8: Dam ti pozitivno potrditev 91 V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a lastno naravnanost oz. pripravljenost, da ljudem dam pozitivno potrditev (ga pohvalim, povem nekaj lepega o njem), • se naravnal/-a na to, da drugim večkrat dam pozitivno potrditev. Pomisli na svojo najboljšo prijateljico/prijatelja. Katere njegove lastnosti so ti všeč? Katera njegova dejanja so ti všeč? Kdaj si mu to nazadnje povedal in kaj točno si mu takrat rekel? Načrtuj, kdaj mu boš spet povedal, da ti je nekaj na njem ali neko njegovo dejanje všeč. Povej mu to večkrat. 1) Kadar imam priložnost, da nekomu dam pozitivno potrditev, kako pogosto to storim? 1 ----------2----------3----------4----------5 (nikoli – redko – zmerno – pogosto – vedno) Primeri: 2) Kadar imam priložnost, da nekomu dam pozitivno potrditev, kako pogosto to zamolčim? 1 ----------2----------3----------4----------5 (nikoli – redko – zmerno – pogosto – vedno) Primeri: 3) Kadar imam priložnost, da nekomu dam negativno mnenje, kako pogosto to storim? 1 ----------2----------3----------4----------5 (nikoli – redko – zmerno – pogosto – vedno) Primeri: 4) Kadar imam priložnost, da nekomu dam negativno mnenje, kako pogosto to zadržim? 1 ----------2----------3----------4----------5 (nikoli – redko – zmerno – pogosto – vedno) Primeri: 91 Ta dejavnost je sorodna dejavnosti, ki se nanaša na povratno informacijo. 179 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 9: Sodelujem v skupini V tej dejavnosti bom: • spoznal/-a nekatera načela učinkovitega sodelovanja v skupini, • napravil/-a refleksijo o svojem sodelovanju v skupini in identificiral šibkosti in močne strani. Ko zaključiš delo v skupini, razmisli o teh vprašanjih:92 1. Kaj ti je bilo, ko ste delali v skupini, všeč? 2. Kaj ti ni bilo všeč? 3. Kateri trenutek si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj prav tega? 4. Kako si se počutil/-a v skupini? 5. Kaj je bilo zate pomembno? 6. Kako zanimivo je bilo zate delati v skupini? 7. Kdo od sošolcev te je poslušal in upošteval? 8. V kolikšni meri si ti poslušal/-a in upošteval/-a svoje sošolce? 9. Kako ste v skupini sprejemali odločitve? 10. Na katere ovire ste naleteli pri skupinskem delu? 11. Katero nalogo si v skupini prevzel/-a? 12. Kako zahtevna je bila ta naloga zate? 13. Kako si opravil/-a svojo nalogo v skupini? 14. Česa nisi izrekel/-a naglas, čeprav si med delom v skupini o tem razmišljal/-a? Zakaj ne? Kaj bi se zgodilo, če bi to izrekel/-a? 15. Čigave ideje so ti bile všeč? 16. Če bi imel/-a čarobno paličko, ki bi ti omogočila, da bi se v skupini nekaj spremenilo, kaj bi to bilo? Pri delu v skupini ali v razpravi s kolegi si verjetno že doživel/-a situacije, ki so opisane v levem stolp-cu. Kaj bi lahko v takšni situaciji rekel/-a na način, da drugega ne bi prizadel/-a? Kadar … / namesto tega bi lahko rekel/-a … Izražena so močna stališča brez razumne razlage (navajanja dokazov) ali pojasnjevanja … Diskusija skrene od obravnavane teme … Dvomiš v relevantnost lastnih misli … Mnoga stališča so hkrati izpostavljena … Zaznaš negativno reakcijo pri drugih … 92 Za refleksijo po skupinskem delu za najmlajše zadostuje 3–5 vprašanj, starejši pa se lahko osredotočijo na do 7 vprašanj. 180 Odkrivam, kdo sem Ljudje zavzamejo stališča, vendar ne identificirajo svojih skrbi … Trditev je postavljena, a ni jasno njeno bistvo … Kadar neka definicija ali fraza vodi v zastoj … Mc Arthur, Cambron – McCabe in Kleiner (po Senge in sod. 2001, prir.) predlagajo naslednje smer-nice za odzivanje ali vodenje razprave, kadar se v skupini dogajajo manj želena vedenja. Kadar … / namesto tega bi lahko rekel/-a … »Morda imaš prav, vendar bi jaz želel bolje Izražena so močna stališča brez razumne razlage (navajanja dokazov) ali pojasnjevanja … verjameš (sklepaš, zaključuješ) …?« razumeti tvoje stališče. Na temelju česa »Ni mi povsem jasno, kako je to povezano s temo, ki jo pravkar obravnavamo. Ali Diskusija skrene od obravnavane teme … lahko pojasniš, na kakšen način vidiš to kot relevantno …?« »To, kar mi je prišlo na misel, morda sedaj ni Dvomiš v relevantnost lastnih misli … relevantno. Če je tako, reci in bom počakal …« »Na tabli imamo sedaj tri ideje (povej, katere). Mnoga stališča so hkrati izpostavljena … Predlagam, da jih naslovimo drugo za drugo ...« »Ko si rekel (navedi, kaj) …, sem imel vtis, da si doživljal (imenujte čustvo). Če je tako, bi želel Zaznaš negativno reakcijo pri drugih … razumeti, kako sem sam prispeval k tvojemu doživljanju.« »Razumem, da je to tvoje stališče. Želel bi Ljudje zavzamejo stališča, vendar ne razumeti še skrbi, ki jih imaš v zvezi s tem … identificirajo svojih skrbi … Na kakšen način se ti tvoje stališče (pozicija) zdi najboljši način za rešitev teh skrbi?« »To, kar sem jaz razumel, da praviš, je (povej Trditev je postavljena, a ni jasno njeno bistvo … interpretacijo)? Sem razumel/-a prav?« »Kadar praviš (vstavi ključni termin), sam/-a Kadar neka definicija ali fraza vodi v zastoj … običajno menim, da to pomeni (dodaj pomenski prizvok). Kako pa ti to misliš?« 181 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 10: Rešujem konflikte 1 V tej dejavnosti bom: • raziskal/-a misli, čustva in vedenja, ki jih doživljam v konfliktni situaciji, • raziskal/-a, katera čustva, misli in ravnanja so v konfliktnih situacijah učinkovita, • napravil/-a refleksijo konkretne konfliktne situacije, v kateri sem bil/-a udeležen/-a, in razmi- šljal/-a, kako sem prispeval/-a k razrešitvi ali ohranjanju konflikta. Razreži spodnje kartice, na katerih je zapisanih več oblik vedenja. Vse oblike vedenja, ki pomagajo pri reševanju konflikta, daj v prvo škatlo, tiste oblike vedenja, ki so negativne in situacijo poslabšajo, zato se jim moraš v konfliktu izogibati, pa odloži stran. Poslušaš Nadzoruješ svoja Vzpostaviš očesni Okrivljaš Si spoštljiv čustva stik Kričiš Ostaneš miren Lažeš Prekinjaš pogovor Stiskaš ustnice Skušaš razumeti Se izražaš jasno in Kritiziraš Stečeš stran Skačeš v besedo mnenje drugega natančno Izražaš svoja Si spoštljiv/-a Ignoriraš Zavijaš z očmi Ozmerjaš čustva Stojiš v napadalni Dominiraš v Sprašuješ, da bi Med pogovorom pogovoru Se braniš drži (pesti, roke v bolje razumel/-a gledaš stran bokih ipd.) Se zanimaš, kako razmišlja drugi Kartice ponovno premešaj. Tudi tokrat jih boš razvrstil/-a na dva kupčka: na prvega boš postavil/-a tiste, ki označujejo tvoje vedenje, kadar si udeležen/-a v prepiru (konfliktu), na drugega pa kartice z oblikamo vedenja, ki niso značilna zate. Na tretji kupček lahko daš kartice, ki opisujejo vedenje, za katerega nisi prepričan/-a, če je v prepirih značilno zate ali ne. Katere oblike vedenja, ki v konfliktu niso zaželene, so se znašla na prvem kupčku in so značilne zate? S prijatelji oblikujte trojice. Dve osebi igrata, ena opazuje, vloge boste zamenjali. Dvakrat odigrajte vsako od spodnjih situacij: najprej na prepirljiv način, potem pa tako, da se ne prepirata, pač pa nesporazum razrešita. 1. situacija: Oba s prijateljem se želita igrati z isto igračo. 2. situacija: Mama želi, da oblečeš pulover, ti pa tega nočeš. 3. situacija: S prijateljico bi šla rada v kino, vendar se o filmu nikakor ne moreta sporazumeti: ena bi šla gledat komedijo, druga pa kriminalko. 182 Odkrivam, kdo sem 4. Situacija: Opazovalec naj beleži vedenja, ki pozitivno vplivajo na konflikt ter vedenja, ki imajo negativen uči-nek. Po igri vlog se pogovorite o tem, kako ste se počutili ter kaj ste ugotovili v vaji. Domisli se dveh situacij iz preteklosti, ko si bil/-a vpleten/-a v konflikt: a. situacija, ko sta z osebo konflikt uspešno razrešila, b. situacija, v kateri se je konflikt poglobil. Razmisli, katere misli, čustva in dejanja so v prvem primeru prispevali k razrešitvi konflikta ter katere misli in dejanja so v drugem primeru prispevali k poglabljanju konflikta. Misli, čustva in dejanja, ki prispevajo k razrešitvi Misli, čustva in dejanja, ki prispevajo k konflikta poglabljanju konflikta S sošolcem vadita uspešno reševanje konflikta, tako da odigrata več situacij. Kako si se počutil/-a v igri vlog? Katero situacijo si z lahkoto razrešil/-a, katere pa morda ne? 183 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 11: Rešujem konflikte 2 V tej dejavnosti bom: • razmišljal/-a o raznovrstnih načinih reševanja konfliktov (k razbremenjevanju čustev usmer- jen pristop in k iskanju rešitve usmerjen pristop) ter presojal/-a možne posledice vsakega od njih, • preizkusil/-a sistematičen pristop k reševanju konfliktov v šestih korakih. Včasih se znajdemo v situaciji, ko se z drugimi ne strinjamo, iz česar lahko nastane konflikt. V spo-dnjo tabelo vpiši opis konfliktne situacije in razmisli, katere strategije reševanja so v opisani situaciji smiselne in katere niso ter kakšne so možne posledice v primeru vsake izmed njih. Strategija reševanja Posledica • Ignoriranje (zanikanje konflikta) • Sodelovanje (oba pridobita) • Iskanje kompromisa (srednje poti, sprejemljive za vse) • Umik (ne iščeš rešitve, prekineš stik) Opis problema: • Prilagajanje (se podrediš) • Posredovanje (nekdo tretji pomaga, da rešiva konflikt) • Prepričevanje/tekmovalnost Tvoj predlog: Tvoj predlog: Tvoj predlog: 184 Odkrivam, kdo sem Eden od pristopov k reševanju konfliktov predpostavlja 6 korakov. Preuči jih, nato pa jih s sošolci uporabite v namišljeni situaciji. Določite, problem, vživite se v vloge, nato pa konflikt čim bolj pristno odigrajte. Ko boste podoživeli konflikt, pa uporabite 6 korakov za to, da ga razrešite. Po koncu igre vlog naj vsak zapiše kratko refleksijo, pri čemer si pomagajte z navedenimi vprašanji. Koraki konstruktivnega reševanja konfliktov a. Opredelitev problema Jasno opredelite, kaj je problem in zakaj je prišlo do konflikta v zvezi s problemom ter s tem zago-tovite strinjanje vseh vpletenih. Razmislite o tem kdaj, kje, kako se je konflikt pojavil, posebej pa se posvetite potencialnim vzrokom. Pri tem si lahko pomagate z vprašanji: • Kako jasno nam je uspelo opredeliti problem in opisati, zakaj je prišlo do konflikta? • Ali smo vsi, ki nas problem zadeva, predstavili, kako vidimo in doživljamo problem? • Kako smo se v tem koraku sporazumevali oz. ali smo drug drugega poslušali, ne da bi se obto- ževali, kritizirali, pametovali? b. Iskanje možnih rešitev V tem koraku zberite kar največ možnih rešitev, vendar jih ne vrednotite; pomembno je, da izčrpate vse možnosti. Rešitve zapišite. Usmerjajo naj vas vprašanja: • Ali smo nanizali vse rešitve za nastali konflikt, ne da bi jih sproti vrednotili? • Kdo je sodeloval oz. ali smo vsi prispevali svoje ideje za rešitve? c. Vrednotenje rešitev V tem koraku, ki je zelo pomemben in običajno traja najdlje, vse rešitve ovrednotite z vidika različnih kriterijev (uresničljivost, morebitne pozitivne in negativne posledice ipd.). Nesprejemljive zavrzite. Pomagajte si z vprašanji: • Ali smo smiselno oblikovali kriterije vrednotenja rešitev? • Ali smo vsi vpleteni sodelovali pri presoji posameznih rešitev? d. Odločitev o najboljši izbiri Presojanju posameznih rešitev sledi korak, v katerem izberete rešitev, ki je najustreznejša za vse vpletene. V tej fazi je pomembna razumna, z utemeljitvami podprta (argumentirana) razprava. Pre-verite, ali vsi razumete rešitev na enak način ter ali se z izborom strinjate. e. Odločitev o načinu izvedbe V tem koraku se dogovorite o načinu uresničevanja izbrane rešitve (kdo, kdaj, s kom, kako). Dogovor o korakih in akterjih čim natančneje zapišite. 185 Odkrivam, kdo sem f. Preverjanje uspešnosti rešitve Spremljajte uresničevanje dogovorjenega ter presojajte, ali vam izbrana rešitev še ustreza. Če ugo-tovite, da rešitev ni bila najboljša, se lahko vrnete na enega začetnih korakov (npr. ovrednotenje prej opredeljenih rešitev) ali celo v fazo iskanja novih, dodatnih rešitev. Refleksija izkušnje Po igri vlog razmisli: • Kako učinkovito si se vživel/-a v vlogo? • Katera čustva si doživljal/-a v konfliktni situaciji in kako močno? • Čustvo: 1 – šibko, 2 – srednje močno, 3 – močno • Čustvo: 1 – šibko, 2 – srednje močno, 3 – močno • Kako uspešno ste v skupini reševali konflikt? Opiši, pojasni. • Kako se je v procesu reševanja konflikta spremenilo tvoje čustvovanje? • Kako ta izkušnja vpliva na tvojo odločitev o tem, kako pristopiti k reševanju konfliktov v bodoče? • Razmisli o svojih morebitnih aktualnih konfliktnih situacijah z različnimi osebami. Kako bi – upo- števaje izkušnjo iz igre vlog – lahko pristopil/-a k reševanju? 186 Odkrivam, kdo sem Dejavnost 12: Vplivam na druge ljudi? V tej dejavnosti bom: • analiziral/-a, kako sem v neki konkretni situacijami s svojimi razmišljanji, čustvi in dejanji namerno ali nenamerno vplival/-a na druge ljudi, • presodil/-a, kateri od dejavnikov vplivanja je bil – glede na lastno izkušnjo – najučinkovitejši, • načrtno vplival/-a na drugo osebo ter napravil/-a refleksijo izkušnje. Domisli se okoliščin: 1. v katerih si (načrtno ali nenačrtno) učinkovito vplival/-a na drugega, 2. v katerih s svojim vplivom nisi bil/-a zadovoljen/-na. Na ocenjevalnih lestvicah v tabeli, ki sledi, za vsako okoliščino označi, katera načela učinkovitega vplivanja so bila izpolnjena ter v kolikšni meri. Npr. prvi dejavnik vpliva je odnos, ki ga vzpostaviš z drugo osebo: kadar je odnos korekten, pristen, dober, z večjo verjetnostjo vplivamo na drugo osebo, kot če odnos ni v redu. Podobno velja za druge dejavnike vpliva: socialno priznanje, ki ga nekomu damo, naša kredibilnost/sloves, naša predanost ipd. Dodaj utemeljitev oz. pojasni oceno vpliva izbranega dejavnika v konkretni situaciji. mehanizem Sem učinkovito Nisem učinkovit Dejavnik/ vplival/-a: vplival/-a: vplivanja Odnos 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: Znanje 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: Socialno 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: priznanje Kredibilnost in 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: sloves Predanost 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: Vzajemnost 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: Pomanjkanje 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: Integriteta 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: Iskanje 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: skupnega Logika 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: Ustvarjanje 1--2--3--4—5 Utemeljitev: 1--2--3--4—5 Utemeljitev: razlike 187 Odkrivam, kdo sem Kateri od zgornjih dejavnikov vplivanja je po tvoji izkušnji najmočnejši? Domisli se situacije v prihodnosti, v kateri bi želel/-a vplivati na razmišljanje, doživljanje in rav-nanje drugega. Izhajajoč iz ugotovitev v prej izvedeni dejavnosti – kako bi lahko najučinkoviteje udejanjil/-a svoj vpliv na druge? Udejanji svojo namero vplivanja na druge ter zapiši kratko refleksijo o svoji izkušnji. Kako pa lahko drugi učinkovito vplivajo nate? Kdaj so uspešni? S čim te prepričajo? Opiši nekaj konkretnih situacij. 188 Odkrivam, kdo sem Viri in literatura 1. Brocher, T. (1972). Skupinska dinamika in izobraževanje odraslih. Ljubljana: DZS. 2. Brookfield, S. D. (1997). Assessing Critical Thinking. New Directions for Adult and Continuing Education, 75, 17–29. 3. Brock, A. (2015). What is reflection and reflective practice? V: Brock, A. (ur). The Early Years Reflective Practice Handbook. Routledge. 4. Brookfield, S. (1995). Becoming a Criticaly Reflective Teacher. Jossey-Bass. 5. Control your anger before it controls you. America Psychological Association. Dostopno na spletu: https://www.apa.org/topics/anger/control 6. Dermondy, C. in Dusenbury, L. (2022). Supporting Evidence-based SEL Programs: What State Policymakers Can Do. Pennsylvania: PennState. College of Health and Human Development. Dostopno na spletu: https://prevention.psu.edu/wp-content/uploads/2022/11/PSU-Evidence_ based-SEL-Issue-Brief-Oct2022.pdf 7. Elias, M. J. in Weissberg, R. P. (2000). Primary Prevention: Educational Approaches to Enchance Social and Emotional Learning. Journal of School Health, 70(5), 186–190. 8. Ennis, R. H. (1989). Critical Thinking and Subject Specificity: Clarification and Needed Research. Educational Researcher, 18, 4-10. http://dx.doi.org/10.3102/0013189X018003004 9. Eurich, T. (2018). What Self-Awareness Really Is (and How to Cultivate It). Harward Business Review. Dostopno na spletu: https://hbr.org/2018/01/what-self-awareness-really-is-and-how--to-cultivate-it 10. Gordon, T. (1992). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. 11. Harris, T. A. (2007). Jaz sem v redu – ti si v redu. Ljubljana: Karantanija. 12. Hildrew, C. (2018). Becoming a Growth Mindset School. The Power of Mindset to Transform Te- aching, Leadership and Learning. Routledge. 13. Holcar Brunauer, A. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. 14. Hoskin, J. in Garwood, G. (2018). Discowering Who I am: A Group Resource for Children and Young People Working on Social and Emocional Wellbeing and Identity. New York: Routledge. 15. Jurišič, B. (1999). Zakaj mi to delajo. Spreminjanje motečega vedenja v šoli s kognitivno modifi- kacijo vedenja. Zavod RS za šolstvo. 16. Kompare, A. (2009). Temeljna čustva – jeza: Biti jezen na pravi način – to ni lahko! V Rupnik Vec, T., Kompare, A., Debeljak Rus, B., Logonder, M., Vuradin Popovič, J., Krošel, N., Košir, M., Krajnc, M in Čebulj, M. Kritično mišljenje pri pouku psihologije, str. 75–83. Zavod RS za šolstvo. 17. Kompare, A. (2009). Kdaj nas je strah in zakaj? V Rupnik Vec, T., Kompare, A., Debeljak Rus, B., Logonder, M., Vuradin Popovič, J., Krošel, N., Košir, M., Krajnc, M in Čebulj, M. Kritično mišljenje pri pouku psihologije, str. 69–74. Zavod RS za šolstvo. 189 Odkrivam, kdo sem 18. Kompare, A. in Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja? Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja. Zavod RS za šolstvo. 19. Larivee, B. (2000). Transforming teaching practice: becoming a critically reflective teacher. Re- flective practice, 1 (3), 293–307. 20. McLean, A. (2003). The Motivated School. Paul Chapman Publishing. 21. Milivojevič, Z. (2000). Psihoterapija I razumijevanje emocij. Novi Sad: Prometej. 22. Nelson-Jones, R. (1996). Effective Thinking Skills. London: SAGE Publications Ltd. 23. Paul, R. in sod. (1989). Critical Thinking. Handbook: High School. Sonoma State University: Cen- ter for Critical Thinking and Moral Critique. 24. Paul, R. In Elder, L. (2001). Critical Thinking. Tools for Taking Charge of Your Learning and Your Life. Upper Saddle River. 25. Perry Good, E. (1996). In mulc si bo pomagal. Radovljica: Regionalni izobraževalni center. 26. Roffey, S. (2011) Changing Behavior in Schools. Promoting Positive Relationships and Wellbe- ing. SAGE: Constable. 27. Rosenberg, M. B. (2003). Nonviolent Communication. A Language of Life. 2nd Ed. Encinitas: Puddle Dancer Press. 28. Rupnik Vec, T. (2006). Kritična samorefleksija - temelj profesionalnega razvoja in rasti. Socialna pedagogika, 10 (4), 429-465. 29. Rupnik Vec, T. (2011). Izzivi poučevanja: spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja. Zavod RS za šolstvo. 30. Rupnik Vec, T. in Kompare, A. (2006). Kritično mišljenje v šoli. Strategije poučevanja kritičnega mišljenja. Zavod RS za šolstvo. 31. Rupnik Vec, T. (2010). Jaz imam problem, ti imaš problem … kaj zdaj? V: Rupnik Vec, T. in sod., Psihologija: Posodobitev pouka v gimnazijski praksi. Str. 339 – 352. Zavod RS za šolstvo. 32. Rupnik Vec, T., Mikeln, P., Gros, V. in Drnovšek, M. (2018). Spodbujanje razvoja veščin kritičnega mišljenja s formativnim spremljanjem. Mednarodni projekt Assessment of Transversal Skills – ATS2020. Zavod RS za šolstvo. 33. Schon, D.A. (1983) The Reflective Practitioner: How Professionals Think in Action. New York: Basic Books. 34. Senge, P. (ur) (2000). Schools that Learn. A Fifth Discipline Fieldbook for Educators, Parents, and Everyone Who Cares About Education. Doubleday Dell Publishing Group, Inc. 35. Shotton, G. in Burton, S. (2018). Emotional wellbeing. An Introductory Handbook for Schools. Second. Ed.: Routledge. 36. Smith, M. (2018). The Emotional Learner. Understanding emotions, learners and achievement. Routledge. 37. Tancig, S. (1994). Reflection on reflective Learning. The School Field, 5 (1-2), 93–106). 38. The Happiness Project. Dostopno na spletu: https://www.thehappinessproject.global/about. html 190 Odkrivam, kdo sem 39. Tjan, A. K. (2015). 5 Ways to Become More Self-Aware. Harward Business Review. Dostopno na spletu: https://hbr.org/2015/02/5-ways-to-become-more-self-aware 40. Touchy, S. (2018). Selfreflection and selfevaluation in schools. Gradivo s predavanja na srečanju projektnih timov šol v projektu Optimiranje procesov za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Ljubljana, 15. 2. 2018. 41. Watson, D. L. in Emery, C. (2010). From rhetoric to reality: the problematic nature and as- sessment of children and young people’s social and emotional learning. British Educational Research journal, 36(5), 767–786. 42. Wilks, F. (1998). Intelligent Emotion. London: William Heinemann Ltd. 43. Wlodkowski, R. J. (1978). Motivation and Teaching. A Practical Guide. National Education Asso- ciation of the United States. 44. Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Educy. Predstavitev avtorice Tanja Rupnik Vec Tanja Rupnik Vec je doktorica psiholoških znanosti, specialistka supervizije, transakcijska analitičar-ka ter coachinja. Zaposlena je na Andragoškem centru Slovenije, na delovnem mestu vodje središča za raziskave in razvoj. Kot zunanja sodelavka, docentka za psihologijo, pa sodeluje s Fakulteto za zdravstvene vede v Celju, kjer je nosilka predmeta Klinična supervizija, sodeluje pa tudi pri nekate-rih drugih predmetih. Je avtorica ali soavtorica številnih člankov in publikacij, tako znanstvenih kot strokovnih, z različnih področij, ki so predmet psihološke znanosti: kritično mišljenje, socialno-ču-stveno učenje, komunikacija, razvoj organizacij, supervizija idr. V tem okviru deluje raziskovalno, ra-zvojno in izvaja raznovrstne delavnice oz. izobraževanja. Je aktivna supervizorka in izvaja skupinsko supervizijo za strokovne ali/in vodstvene delavce v raznovrstnih kontekstih. Njena bibliografija je dostopna na spletni strani COBISS – Osebne bibliografije raziskovalcev. 191 Odkrivam, kdo sem 192