Poštnin* plačem ▼ gotovini.
URADNI LIST
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik l/II.
V
Ljubljani dne 11. julija 1945
Številka 16.
VSEBINA:
140.	Uredba o obveznem posredovanju dela po Javni borzi dela.
141.	'Navodila za postopanje pri podeljevanju začasnih podpor.
142.	Odredba o razrešitvi vladnega komisarja, upravnega in nadzornega odbora in njiju članov pri Kreditnem zavodu za trgovino In industrijo v Ljubljani.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije
140.
Uredba
ministrstva za socialno politiko P obveznem posredovanju dola po Javni borzi dela
Člen L
Posredovanje dela spada v izključno pristojnost Javne borze dela v Ljubljani in njenih podrejenih organov. Vsako druge posredništvo dela je prepovedano.
Vsi delojemalci morajo biti prijavljeni pri Javni borzj dela oziroma pri njenih podrejenih uradih.
Za nastop ali razrešitev službenega razmerja je potrebna predhodna odobritev Javne borze dela oziroma njenih organov. Javna borza dela sme odobritev odkloniti, kolikor bj nastop alt razrešitev službenega razmerja nasprotovala narodno gospodarskim interesom.
Izjemno, kadar bi odlaganje imelo za posledico težko osebno ali imovinsko škodo, eme delodajalec sprejeti de-lovno moč tudi brez predhodne odobritve Javne borze dela, vendar pa mora vsak tak primer naknadno, in to najkasneje v treh dneh, prijaviti in opravičiti. Prav tako ee morajo prijaviti enostranske predčasne razveze službenega razmerja (izstop, odpust), in jih mora stranka, k| razvezo zahteva, y. treh ()neh opravičiti.
Člen 2.
Delodajalec, ki bi sprejel ali odpustil iz službe do-lovne moča v nasprotju z gornjimi določili, se kaznuje:
1.	z odvzemom zaposlenih moči,
2.	z ustavitvijo dodeljevanja zaprošenih delovnih moči za primeren čas ali
S. x denarno kaznijo od 600.—- do 5.000.—* din.
Delojemalec, ki zapusti službo ali nastopi službo v basprolju z gornjimi določili, se kaznuje g denarno kaz-^io §&-- *1 lOOLr* š&k
Ob neizterljivosti se denarna kazen spremen; v zaporno kazen, računajoč na vsakih 100.— din denartie kazni po 1 dan zapora.
Ka7ni izreka na predlog Javne borze dela oziroma njenih organov okrajni (rajonski) NOO, v čigar območju je obrat oziroma podjetje delodajalca.
Denarne globe se uporabljajo za socialne namene krajevnih NOO, v katerih območju je obrat oziroma podjetje delodajalca.
Člen 3.
Ta uredba stpoi v veljavo z dnem objave v >Urad-nem listne.
Ljubljana dne 5. julija 1945.
Minister za socialno politiko;
Tomšič Vida s. r.
141.
Navodila
ministrstva za socialno politiko za postopanje pri podeljevanju začasnih podpor
Na osnovi odlokov Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije z dne 19. XIL 1944, Uradni list DFJ z dne 9. II. 1945, kos 3, št. 38, čl. 8. in at. 39, ČL 7. o podeljevanju podpor nepreskrbljenim rodbinam predpisujem v sporazumu z ministrom za finanae sledeča
,navodila:
Člen !.
Denarna mesečna podpora se podeljuje:
1.	nepreskrbljenim osebam, ki so postale nesposobne v narodno osvobodilni borbi in zavoljo tega niso sposobne, da v zadostni meri pridobivajo;
2.	nepreskrbljenim rodbinam oseb pod 1., ako umro od ran, poškodb, hiranja ali bolezni, zaradi katerih so priznani kot vojni Invalidi;
3.	nepreskrbljenim rodbinam borcev jugoslovanske armade, padlih pri izvrševanju vojnih dolžnosti ali umrlih od ran, poškodb, hiranja ali bolezni, dobljenih pri, izvrjevanju xojne dolžnostij
4.	nepreskrbljenim rodbinam žrtev fašističnega terorju (ubitih po okupatorju in njegovih pomagačih, interniranih, konfiuiranih, odpeljanih na prisilno delo in podobno);
5.	nopreskrbljenim rodbinam borcev, ki eo v vojaški službi v jugoslovanski armadi;
6.	nepreskrbljenim rodbinam vojnih ujetnikov.
Člen 2.
Za padlega velja tudi tisti borec, ki je umrl od dobljenih ran, od bolezni, dobljene pri izvrševanju vojaške dolžnosti ali od bolezni, za katero je bolehal že prej, toda jo je vojni ‘napor vidno poslabšal in smrt pospešil.
Podporo dobe tudi družine tistih, ki so umrli v zaporih, internaciji, konfinaciji, ujetništvu, pri prisilnem delu in podobno, na potu v domovino ali neposredno po .vrnitvi domov.
Člen 3.
Zn družinske člane, ki imajo pravico do denarne podporo po določilih gornjih odlokov, veljajo:
1.	žena (zakonska ali izvenzakonska),
2.	otroci (zakonski, nezakonski in posvojeni) do 18. oziroma 23. leta, nko obiskujejo šolo,
3.	starši,
4.	bratje in sestre do 18. leta starosti.
Utroci, bratje In sestre imajo pravico do podpore tudi preko navedene starosti, Čo so popolnoma nesposobni za delo, dokler ta nesposobnost traja.
Vse osebe iz prvega odstavka tega člona imajo redoma pravico do podpore samo, čo jih je oseba, zaradi katere zahtevajo podporo, dejansko vzdrževala v pretežni meri.
Bratje in sestre vojnih ujetnikov nimajo pravice do podpore,
.	•	Clon "4.
'Ako zahtevajo podporo žona, starši, otroci, bratje in sestre, ki živo v ločenem gospodinjstvu, iz naslova one in iste osebe, so jim dodeli samo ena podpora, ki jo razdeli pristojno oblastvo med vse upravičene osebo.
Ce ima družina več oseb, zaradi katerih bi mogla imeti osnovo za podporo, pripada podpora iz naslova oženjene osebe Je ženi in otrokom, iz naslova neoženjene osebe pa le ena podpora staršem, bratom in, sestram.
Clou S.	,
./ '•
Družina v narodno osvobodilnem boju onesposobljene osobe ne more uživati podpore, dokler jo uživa onesposobljena oseba sama. • .v"‘
Člen 6.
Pristojno oblastvo za podeljevanje podpor lio v vsakem posameznem primeru presojalo, čč so rodbine ali PsebeA ki iščejo podporo, peure^krbljene.
Za nepreskrbljeno velja posebno tista družina, ki Je živela od zaslužka (mezde, plačo, honorarja) osebe, na katero opira svojo pravico do podpore in če je ta zaslužek prenehal zaradi odhoda to osebe nn vojaško dolžnost oziroma zaradi njeno smrti, internacijo, konfi. nacije, ujetništva in podobnega.
Člen 7.
Denarna mesečna podpora so podeljuje:
J. v znesku do Din 2.400,— osebam, ki so postale nesposobne v narodno osvobodilni borbi in zavoljo toga niso sposobne, da v zadostni meri pridobivajo;
2.	v znesku do Din 2.000.— rodbinam padlih borcev jugoslovanske armade ter rodbinam žrlev fašističnega terorja;
8. fv znesku do Din 1.G00.— rodbinam oseb, ki so v vojaški službi v jugoslovanski armadi ter rodbinam vojnih ujetnikov, ki so ostale brez nujno potrebnih sredstev.
Navedeile podpore veljajo za kraje I. drnginjskega razreda; v krajih, za katero velja II, drag’njskj razred, se znižajo za 15%, za ostale kraje pa sc znižajo za 30%.
Dodatek za vsakega otroka do 18. leta starosti znaša no glede na draginjski razred Din 175.—, vendar skupna vsota priznano podpore ne sme presegati zneskov, navedenih pod točkami 1., 2. in 8. tega Člena.
Za uvrstitev krajev v draginjske razrede velja do nadaljnjega pravilnik ministrstva za socialno politiko DIM z dno 22. maja 1945, Ur. L DIM z dno 25. maja 1945, koa 3., ŠL 31L
Člen 8.
Mesečna podpora teče za vso osebe, pri katerih so izpolnjeni žo vsi pogoji, od prvega junija 1945 dalje; za osebo pa, ki nastopijo vojaško dolžnost ali postanejo nesposobno pri izvrševanju tc dolžnosti, z nastopom sluz-be, z nastopom nesposobnosti oziroma s smrtjo.
Družinam tistih oseb, ki so vrnejo z vojaške dolžnosti, internacije, konfinacije, prisilnega dela, ujetništva ali podobno, preneha podpora s prvim dnem naslednjega meseca po vrnitvi.
Člen 9.
Podporo podeljujejo komisije, ki so ustanovijo pri okrožnih in okrajnih (rajonskih) NOO.
Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana; od teh' troh mora biti veaj eden član NOO.
Člane komisijo in njihovo namestnike imenuje in razrešuje pri okrožnih NOO okrožni NOO, pri okrajnih NOO okrnjni NOO.
Po možnosti naj bo on član diplomiran pravnik".
Predsedniku in vsakemu članu komisijo se imenuje
namestnik.
Clon 10.	^
Potrebno prostore, pisarniški materini in osebje dd komisiji na razpolago okrajni (rajonski) oz. oitrožni NOO,
cien u: |\
Oseba, ki misli, da ji pripada donnma podpora, vloži prijavo pri krajevnem (kvartuem). NQ9, x Čigar P.odj.^iu stalno
Za nepismene, slabo pismene, težko obolele, malo-letne m podobne primere napravijo prijavo njhovi naj-bliznjj sorodniki ali oskrbniki; če ni teh, krajevni NOO
Člen 12.
Osebe, onesposobljene v narodno osvobodilnem boiu predlože prijavo na obrazcu št. 1, rodbine padlih borcev,’ rodbine žrtev fašističnega terorja in rodbine, katerih hranilci so v ujetništvu, po obrazcu št. 2, a rodbine oseb, ki so na vojni dolžnosti v jugoslovanski armadi, po obrazcu st. 8.	’
Člen 13.
V prijavi je predvsem navesti dejstva, na katera se prošnja opira. Priloži tj je tudi vse potrebne dokaze. Ako teh dokazov ni, mora krajevni NOO v spremnem dopisu k prijavi dodati uradno poročilo o teh dejstvih in navesti vse ostale podatke, ki bi mogli vplivati na rešitev prijave.
Ce prizadeta oseba o teh okolnostih ne navede dokazov, ali jih krajevni NOO ne pošlje v uradnem poročilu, mora dokaze nabaviti po uradni poti komisija sama.
Krajevni NOO pošlje prijavo kot nujno najkasneje v 2 dneh, g potrebnimi podatki komisiji za izdajanje podpor pri okrajnem NOO s svojo obrazložitvijo in predlogom.
Člen 14.
Ako zahteva podporo oseba, ki je bila onesposobljena v narodno osvobodilni vojni, mora predložiti o svoji onesposobljenosti zdravniško izpričevalo. Ce tega izpriče-vala nima, jo mora krajevni NOO najprej napotiti na zdravniški pregled v najbližjo civilno ali vojaško bolnico oziroma k drž. zdravniku na sedežu okrajnega NOO. Ta tnora podati diagnozo in poročilo o tem, koliko je zmanjšana delovna sposobnost prosilca.
Komisija lahko odredi ponoven pregled poškodovanca po zdravniških izvedencih.
Člen 15.
Komisija rešuje prošnje za podeljevanje podpor in pritožbe na sejah trojice. Ce je treba, izvrši prej poizvedbe in zasliši udeležence.
Komisija mora rešiti prijavo kot nujno, a najkasneje .v petih dneh.
Sklepa se z večino glasov.
Pritožbo je vložiti v 16 dneh po prejemu odločbe preko krajevnegv NQp na okrajni NOO. Ta 1 odpošlje pritožbo preko '-orni sij e pri okrajnem NOO komisiji pri okrožnem NOO v odločanje. Odločba komisije pri okrožnem NOO je dokončna.
Člen 18.
Uživalci podpor in krajevni NOO so dolžni o vseh spremembah, ki bi imele za posledico zmanjšanje ali ukinitev podpore, poročati komisiji, ki je izdala odločbo na prvi stopnji,
Ce oseba, ki prejema podporo, ne obvesti pristojnega oblastva o nastalih spremembah, Jti bi imele za posledico izgubo ali zmanjšanje podpore, ali če se naknadno ugotovi neresničnost izjav in podatkov, navedenih v prijavi ali neupravičenosti do podpore, mora pristojna komisija, ki je o podpori odločala na prvi stopnji, izdati odločbo, da se podpora ukinja in da je ta oseba dolina povrnitj neupravičeno prejete zneske.
Oseba, ki prejme več kakor eno podporo, izgubi pravico do nadaljnjega prejemanja podpore in je dolžna povrniti že pr^ete podpore. 0 tem Izda prvostopna komisija odločbo. Zoper odločbo o ukinitvi podpore in o povračilu prejetih podpor Je dopustno pravno sredstvo po čl. 17.
Člen 19.
Za postopanje pri podeljevanju podpor se ne plačajo nikaki kolki ali druge pristojbine.
Podporo so oproščene vseh davkov in izvzete od izvršbe.
Člen 20.
Ministrstvo za finance predpiše postopek za izplače. vanje podpor in odredi izplačilne blagajne.
Te blagajne morajo predložiti mesečni obračun Izplačanih podpor, ločeno po prijavnih obrazcih, in sicer:
1.	za osebe, onesposobljene v narodno osvobodilni borbi,
2.	rodbinam padlih borcev, rodbinam žrtev fašistič. nega terorja in rodbinam, katerih hranilci so v ujetništvu,
3.	rodbinam oseb, kj so na vojni dolžnosti v jugoslovanski armadi.
Člen 16.
Komisija mora svojo odločbo obrazložiti. Odločbo podpišeta predsednik in en član komisije. En izvod odločbe pošlje komisija preko krajevnega NOO prosilcu s poukom o pravnih sredstvih.
Po nastopu pravnomočnosti odločbe pošlje komisija en izvod odločbe ministrstvu za socialno politiko preko okrožnega NOO in en izvod izplačilni blagajn} z nalogom, da izvršuje izplačilo.
Nalog za izplačevanje izda predsednik komisije.
Člen 21.
Ta navodila stopijo v veljavo z dnem objave r Uradnem listu.
Ljubljana dne 4. julija 1945.
Minister za finance:	MinUer za socialno politiko:
Dr. Aleš Bebler a. r,	Vida Tomšič s. r.
Jlen 17.
Zoper odločbo, e katero je bila prošnja za podporo tovrnjenn, Ima prizadeti pravico pritožbe na komisijo P.1! okrožnem NOO.
•	.	Obroee« St. 1.
Obrnzco prljave za osebe, onesposobljene v narodno osvobodilni vojni
Okrajnemu (rajonskemu) narodno osvobodilnemu odboru
xa
komisijo za izdajanje podpor
Prosim, da se mi podeli začasna mesečna podpora po odloku o izdajanju začasne denarne podpore nepreskrbljenim rodbinam NOV in POJ itd.
Na osnovi člena 14. navodil za izvrševanje omenjenega odloka podajam sledeče podatke:
Prllmrk. očetovo Ime In Ime	
Datum ir. kraj rojstva	
Naslov stalnega prebivanja	
it ovite otrok Izpod 18 Irt. nJlhovB Imeni m dntum rojslv*	
Ali Ima kaklne dohodke In koliko. 8 kom iivl v Fkupnem go •podlnjstvu U1 trokl-no Jc njihovu Imovinsko stanje	
Kjt, lidej. v kateri edt-mel In kateri del telca« |e bil oceaposoh-IJep In koliko ta oc-»posohnoat vpllrt nn Izvrtevanje njegovega poklica ali kakce« drugega dela	
Splofnr opomhc	
Datum in kraj
Podpis:
dbratec St. 8.
Obrazce prijave zn rodbine padlih borcev NOV in POJ tor za rodbine Žrtev laSistitnega terorja
Okrajnemu (rajonskemu) narodno osvobodilnemu odboru
sa
komisijo za podelitev podpor
Prosim, da se mi pode)! začasno mesečna podpora v smislu odloka o dajanju začasne podpore nepreskrblje-tum rodbinam borcev NOV. in POJ itd.
V smislu Člena 14. navodila za izvajanje navedenega odloka navajam:
Priimek In Ime prl|*-vltell*	
Datum In kra| rojstva prijavitelja	
Kraj stalnega stanovanja prijavitelja	
fltcvllo otrok iipod Ib let, njihova imena In datum rojstva	
Da 1| In koliko’ Ima dohodkov. » kom llvl v hlln: skupnosti In kaklncga Imovinskoga »tanja Je ta skupnost	
Priimek In Ime osebe, na katero temelji prolnja za podporo In v kakinem sorodstvu Je a njo	
V kateri enoti, kdaj In kje Je padla oseba, a katero utemeljuje proinjo	
Kdaj, kje In r kaklnlh okolnostlli Je oseba, a katero utemeljuje proinjo, postala Irtov fanatičnega terorja (pobita. Internirana, konflnlrana, odvedena na prisilno dolu In pvuvbiio)	
Za katere člane rodbine se prosi podpora	
Bploine pri pomne	
Datum in kraj
PodpU prijavitelja;
OfetMee $t I.
Obrazec prijave ta rodbine onob v NOV in POJ.
Okrajnemu (rajonskemu) narodno osvobodilnemu odbere
za
komisijo *a pedeHtev podpor

Prosim, da’so mi podoli začasna denarna podpora v smislu odloka o dajanju začasne denarno podpore nepreskrbljenim rodbluam borce.v NOV in P.OJ itd.
V smislu (Siena 14. navodila za izvajanje nayeden6ga odloka navajam:
Priimek 1« irao prijavitelja	
Datum In kraj rojvtva prijavitelja	
Kraj stalnega stanovanja prijavitelja	
Število otrok Iz.potl 18 Jvt, njihove Irnona la datum rojstva	
Da Ji in kul ko Ima dohodkov, s kom živi v hiftni skupnosti In knUtnettn tmovlnukega stanja Je ta skupnost	
Od kdaj In v Interl enoti NOV in V<|.| Je oaet • s katero ute., meljuje profinjo rt podporo	
Za katere (jlane khI-blne se prosi podpora	
SploSne pripombe	
Datum in kraj __________________________
Podpis prijavitelja:
Obraaoe it. 4.
Obrazec ta družine oseb, ki so na vojački dužnosti v NOV in POJ.
Na prijavo --------------------- iz---------•;--
je komisija za podeljevanje denarne pomoči pri okrajnem (rajonskem) narodno osvobodilnem odboru v -----------
odločila:
Družini----------------------iz--------------------
ki se nahaja na voja5ki dolžnosti v NOV in POJ od —*	j
________________in sicer njegov-emu(i) očetu — materi
i— ženi — bratu — sestri------------------—•— ---------
iz ________________ se dodeli začasna denarna pomoč
v mesečnem znesku —--------(z besedami —---------)
in. dodatek za otroke:
1					roj. 	roj.
5. ... 		— . roj.	6.			roj.
po___________(z besedami---------------------~)
mesečno za vsakega otroka, tako da se mu-ji izplača
mesečno skupaj------(z besedami---------------
Denarna pomoč teče od---------—------- -
Utemeljite*;
Obrazec St. B.
Obrazec za rodbine nbitih, interniranih, konliuirauih, odvedenih na prisilno delo.
Po prijavi  ---------—....------- iz ------------
je komisija za podelitev denarnih podpor pri okrajnem (rajonskem) narodno osvobodilnem odboru v-------------
odločila:
Rodbini — --------------------iz-----------------—,
ki je bil ubit, interniran, konfiniran, odveden na prisilno
delo od ——......— —— .......- dne -......——•—
in to njegovemu očetu — materi — ženi — bratu —
podeli začasna denarna podpora v mesečnem znesku po
----------------(z besedami---------------------------)
kakor tudi doklade za otroke:
1.----------- roj. ---------2. ---------- roj. —------
3.________.... roj. -------- 4. --------- roj. ----------
5. ---------- roj.---------6.------------- roj_________
po -________________ mesečno za vsakega otroka, tako da
se mu-ji izplačuje mesečno skupaj —~— ----------—------
(z besedami -----------------------------------------••••).
Denarna podpora teče od-----------dalje.
Utemeljitev:
Obrazec St. 6.
Obrazec za družbic NOV iu POJ.
Na prijavo -------------------- iz -------------
je komisija za podeljevanje denarne pomoči pri okrajnem (rajonskemu) narodno osvobodilnemu odboru v------—
odločila:
Družini  -----------------— iz---------—-----—,
ki je padel v NOV in POJ dne---------------, in sicer
njegov-emu(i) očetu — materi — ženi — bratu — sestri
-------------------------------iz-------------------
so dodeli začasna denarna pomoč v mesečnem znesku
-------------(z besedami-------------------------
in dodatek za otroke:
1. — -----— roj. —-------2. ----------- roj.  ------
3.-----------roj.--------4.------------ roj. ......
5.--------— roj. — ------6. — --------- roj.--------
po ——— (z besedami  ------------------------------,)
mesečno za vsakega otroka, tako da se mu. ji izplača-meseono skupaj---------(z besedami----------------),
Denarna pomoč teče od-----------------------
Utemeljitev: -
Obrazec gl. 7.
Obrazce ta osebe, onesposobljene t narodno osvobodilni vojni.
Na prijavo --------------------- iz------------
je komisija za podeljevanje denarne pomoči pri okrajnem (rajonskem) narodno osvobodilnem odboru ------------
odločila:
_____________________________ $Z ---------------1
ki je bil onesposobljen v narodno osvobodilni vojni, se dodeljuje začasna denarna podpora v mesečnem znesku
__________  (z besedami-----------------------------)
in dodatek za otroku:
1.-----------roj.---------2. ---------- roj.--------
3.-----------roj.---------4.-----------roj.---------
po ____________ (z besedami ----------------------;••)
mesečno za vsakega otroka, tako da se mu • ji Izplača
mesečno skupaj---------(z besedami------------------)•
Denarna pomoč teče od ------------------------
Utemeljitev:
142.
Odredba
ministrstva za finance o razrešitvi vladnega komisarja, upravnega in nadzornega odbora iu njiju članov pri Kreditnem zavodu zn trgovino in industrijo v Ljubljani
'Vladni komisar, upravni jn nadzorni odbor Kredit* negn zavoda za trgovino in Industrijo v Ljubljani ter njiju člani se z današnjim dnem razrešujejo.
Njih opravila se prenesejo na delegata ministrstva . za finance pri Kreditnem zavodu za trgovino in Industrijo v Ljubljani.
Navedena odbora, vladni komisar, ravnateljstvo in nameščenci se pa ne razrešujejo ne odškodninske in ne kazenske odgovornosti za posle, ki so jih opravljali v času okupacije.
Ljubljana dno 7. julija 1945.
Minister za finance: Dr. Aleš Bebler e. r.
*

• •»
t*
'C'.
Izdajata: Predsedstvo SNOS in Narodna vlada Slovenijo v Ljubljani.' Urednik: Robert Pohar v Ljubljani. — Tisk in založba Tialittiiie »Merkur« y Ljubljani, Predstavnik: Otmar Miliolek v Ljubljani. — Uredništvo in upravulšt.vo; Ljubljane, Gregor*
tičeva ulica 23, Telelon štev. 25-S2
POSEBNA PRILOGA .
k štev. 16. „Uradnega lista Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije" 1	z dne 11. julija 1M5
Ponatis
iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavijeu št. 38. Ste-viStcaa 38 se dme S. fosiSfo SS4r5„
341.
Na podstavi člena 6. uredbe' o organiziranju službe za repatriacijo vojnih ujetnikov, prisilno odpeljanih delavcev, internirancev itd. izdajeta ministrstvo za socialno politiko in ministrstvo za narodno hrambo zvezne vlado tale
pravilnik
o izvrševanju uredbe o organiziranju službe za repatriacijo vojnih ujetnikov, prisilno odpeljanih delavcev, internirancev itd.
Člen 1.
Repatriacijska služba zajema vse naše državljane, ki so kot vojne žrtve v inozemstvu, najsi eo v sovražniški deželi, zasedeni od zaveznikov, ali v prijateljski ali nevtralni, državi..	...
Po tem se za osebe, ki naj se repatriirajo po repa-triacijski službi (repatriirance), štejejo naši rojaki: vojni ujetnikr; prisilno odpeljani delavci, interniranci, politični preganjanci, vse prebivalstvo, ki je bilo izseljeno iz naših krajev, katere je bil okupator priključil svojemu ozemlju, nadalje osebe, ki so po dogovoru, sklenjenem najčešće na posredni pritisk, odšle na delo v Nemčijo ali v države Pod nemško okupacijo.
Člen 2.
Člane Državne komisije za repatriacijo imenuje zvezni minister za socialno politiko kot predsednik komisije, in to na predlog resornega ministra, katerega tisti elan v komisiji predstavlja. Tako se imenuje po en član 7-a vsako federalno enoto na predlog ministra zadevne federalno enote v skupni vladi demokratične federativne Jugoslavije. Poleg tega se imenujejo zg člane komisijo po >pued logu,, piini st rov predstavniki tistih zveznih ministrstev, katerih sodelovanje je nujno potrebno pri reševanju nalog, ki jih narekuje repatriacijska služba, kakor n. pr. ministrstva za narodno brambo, ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za narodno zdravstvo, mini-strstva za zunanje zadeve ter ministrstva za trgovino in Preskrbo (Zavod.za izredne nabave). V članstvu komisije-so zastopane tudi ustanove in organizacije, ki morejo Po svoji osnovni funkciji pripomoči, da se repatriacijska služba pravilno opravlja, kakor n. pr.. Osrednja uprava *a posredovanje dela in osrednji odbor društva Rdečega križa Jugoslavije. Na navedeni način se imenujejo tudi Predstavniki teh ustanov za Člane komisije.
.. . : •" ■	Člen 3.
Predsednik Državne komisije za repatriacijo odloči, katera vprašanja naj Se pbštavijo' za sejo komisije na dnevni red, predseduje ip vodi seje komisije in podpisuje
njene spise in odločbe. Zapisnik na sejah Državne komi-sije piše šef odseka za inozemsko repatriacijsko službo, ki je hkrati tudi tajnik Državne komisije. Tajnik skrbi tudi, da se sklepi Državne komisije izvršijo.
Člen 4.
V sejni zapisnik Državne komisije se vpišejo imena navzočih članov, dnevni red in sklepi o zadevah, postav-• Ijenih na dnevni red, in nič drugega. Predlogi in mnenja posameznih članov se vpišejo v zapisnik samo tedaj, če se storjeni sklep ne sprejme soglasno. Sejni zapisnik se vroči članom Državne komisije.
Člen 5.
Ker vodi upravne posle Državne komisije za repatriacijo oddelek za repatriacijo zveznega ministrstva za socialno politiko (člen 4. uredbe), se vpisujejo spisi in odločbe komisije v vložni zapisnik tega oddelka. Dosledno o tem se polagajo tudi dokončni predmeti v skupni arhiv tega oddelka; s peČatilom oddelka se vselej zaznamuje, da pripada spis ali odločba Državni komisiji za repatriacijo; to mora biti razvidno tudi iz podpisa predsednika komisije oziroma njegovega namestnika.
L
Inozemska repatriacijska služba*
Člen 6.
Kot izvršilni organ Državne komisije za repatriacijo glede inozemske službe se ustanavlja Jugoslovanska delegacija za repatriacijo iz inozemstva, ki je sestavljena iz:
a)	predsednika,
b)	.tajnika,
c)	delegata za konzularno-pravna vprašanja,
č) delegata za kulturno-prosvetno delo in inlorma-livno službo,
d)	delegata za higieno in zdravstvo,
e)	delegata za ugotavljanje delovnega razmerja re-patriirancev in njegovo ureditev,
f)	delegata za intendanturo in ekonomsko-finančna vprašanja in
g)	delegata za posle Rdečega križa.
Člen 7.
Delegacija se prideli našemu diplomatskemu predstavništvu v tisti državi, v katero je poslana. Delegacija je pri svojem delu lahko v neposrednih stikih z uradi tiste države, po potrebi pa sme po poslaništvu zaprositi tudi diplomatske intervencije. S predstavniki zavezniških vojaških oblasti občuje delegacija po naši vojaški misiji
v tisti državi, medtem ko sc uredi njen odnos do UNRRE posebej. Kolikor je delegaciji pri njenem delu potrehjio sodelovanje Mednarodnega Rdečega križa, je bo deležna po posredovanju našega društva Rdečega križa, katerega predstavnik je elan delegacije.
Člen 8.
Naloge delegacije, za katerih opravljanje je odgovorna Državni komisiji za repatriacijo, so sledečo:
a)	zastopati pred UNRRO koristi Jugoslavije glede vseli repatriacija kih zadev jugoslovanskih državljanov;
b)	vzdrževati v ta namen po jugoslovanski vojaški misiji slike z zavezniškimi vojaškimi oblast vi;
c)	sodelovati in pomagati našim diplomatskim in konzularnim predstavništvom v stvareh državljanstva rc-patriiranccv, preskusu njihovih listin in izdajanju potreb-nih novih listin in vstopnih vizov;
č) pravočasno obveščati štabe za repatriacijo o od-hodu repatriirancev in o smeri, po kateri prihajajo v domovino;
d)	izvesti v soglasju z UNRRO in zavezniškimi vojaškimi oblastvi organizacijo taborišč in taboriščnih odborov in
e)	poročati vsakih petnajst dni Državni komisiji o svojem defu, zlasti pa o slanju in gibanju repatriirancev, in to za vsako taborišče posebej.
Člen 9.
Delegacija postavlja taboriščne in rajonske odbore. Taboriščni in rajonski odbori predstavljajo prebivalce tistega taborišča in vodijo organiziranje življenja in dela v taborišču, vzdržujejo stike z zavezniško komando v taboriščih• m vso tekoče zadeve in ji pomagajo pri opravljanju njene naloge, Poleg tega so odbori dolžni organizirati svoje delovanje tako, da repatriiranei kar Hajlaglje in najugodneje živijo na tej prehodni stopnji zunaj svoje domovino.
Taboriščni in rajonski odbori odgovarjajo za svoje delo delegaciji, ki jih je postavila in ki jili lahko tudi odstavi. Odbori so sestavljeni iz 7 do 12 odbornikov po velikosti taborišča in po važnosti naloge. Vsak odbor ima svojega predsednika in svojega tajnika.
Odbor jo razdeljen na toliko 'oddelkov, kolikor je posebnih dejavnosti v taborišču. Vsakemu oddelku načeluje eden izmed odbornikov, ki jo predvsem odgovoren za delo v tem oddelku.
Člen '10.
Glavni oddelki so tile:
1.	Upravuo-administrativni oddelek. Ta oddelek organizira delo in disciplino v svojem področju in kliče na odgovor tište, ki ju motijo; poleg tega vodi tudi admi-nistracijo in statistiko o življenju in dolu. Dell so na •hodeče odseke:
a)	pravni,
b)	taboriščna straža,
c)	pošta in cenzura in
Č) administracija in statistika.
2.	Ekonomski oddelek, Ta oddelek ima na skrbi prevzemanje in razdeljevanje hrane, obleke, obutve in drugih življenjskih potrebščin, kakor tudi denarno poslovanje. Ta oddelek se deli na:
o) odsek za prehrano,
b)	odsek za kantine,
c)	odsek za obleko in obutev in Č) blagajno. \
3.	Prosvetni oddelek. Ta oddelek oskrbuje šolsko in izvenšolsko prosvetno delo, versko vzgojo in šport.
4.	Zdravstveni oddelek. Ta oddelek skrbi za higieno in zdravljenje.
To so glavni oddelki, po potrebi pa jih. je lahko tudi več.
Člen 11.
Seje taboriščnih in rajonskih odborov so najmanj dvakrat na ledon, in to s popolnim dnevnim redom. Na sejali se prolrosajo vprašanja o delovanju v vseh oddelkih. Delo delegacije in odborov je povezano. Zalo mora delegacija imeli konference s predstavniki taboriščnih in rajonskih odborov vsak mesec, če je lo ob zapletenih razmerah mogoče. Konference taboriščnih in rajonskih odborov, pri katerili je po možnosti navzoč tudi en poobia-ščonco delegacije, so lahko tudi dvakrat na mesec.
Poslovno poročilo se pošilja vsak mesec, Rajonski in faboriščni odbori pošiljajo poročilo delegaciji. Poročila morajo zajemati vso delo, to je tudi delo posameznih oddelkov. Za redno pošiljanje poročil so odgovorni taj. ni ki. Na rednih sejali odbora in na konferencah se piše zapisnik, v katerega se vpisujejo potek seje in sklepi.
V krajo z manjšim številom naših rojakov se pošiljajo delegati najbližjih taboriščnih in -rajonskih odborov radi organizacije in zbiranja podatkov o njih.
Člen 12.
Vsak taboriščni in rajonski odbor mora imeti določene proslove s potrebnim inventarjem, kjer posluje in ima seje. V prostorih odbora mora vselej biti navzoč kateri izmed članov odbora.
II.
Notranja ropatriacijaka služba,
Člen 13.
Neposredni izvršilni organ Državne komisije za repatriacijo je v notranji službi Štab za repatriacijo s sedežem v Beogradu (člen 5. uredbe). Načelnika štaba imenuje minister za narodno hrambo izmed višjih oficirjev. V sestav štaba v Beogradu spadajo Še 4 oficirji, ki jih določi generalni štab. Poleg teh predstavnikov vojaških oblastev, ki vodijo Štab v Beogradu, sc mu pri« delita še po 2 organa: zveznega ministrstva za socialno politiko, ministrstva za promet, osrednjega odbora društva Rdečega križa, borzo dela, po potrebi pa tudi predstavniki ministrstva za socialno politiko Srbije, ki sodelujejo, vsak po svoji pristojnosti, pri poslih repatriacijske . službe. Štabu se po potrebi lahko dodelijo tudi drugi oficirji, kakor tudi drugi uradniki zveznega ministrstva za socialno politiko.
Člen 14.
Štab v Beogradu jo osrednji izvršilni organ Državne komisije. Štab vodi organiziranje Štabov za repatriacijo v Hrvatski in Sloveniji, katerih vsak vodi repatriacijsko službo v svojem območju in poroča o svojem delu Štabu v Beogradu. V območju ostalih federalnih enot vodi glede na zemljepisno lego nasproti sedežu osrednjega Štaba in na neznatni obseg poslov repatriacijske posle sam osrednji Štab v Beogradu.
Člen 15.
Štatb za repatriacijo v Beogradu poroča o opravljanju svojih nalog neposredna državni komisiji za repatriacijo}
štaba v Hrvatski in Sloveniji pa sta glede opravljanja svojih nalog pod nadzorstvom Štaba v Beogradu, kateremu tudi poročata o svojem delu. Potemtakem mora biti delo vseh štabov enotno.
Člen IG.
Prva dolžnost štabov je, da najdejo in vzpostavijo primerna sprejemališča za repatriirance. To dosežejo po vojaško-teritorialnih komandah, komandi kraja in komandi mest, kakor tudi v sodelovanju z narodnimi odbori.
Sprejemališča morajo biti opremljena z vso potrebno opravo, zlasti s posteljami in posteljnino, jedilnim priborom in potrebnimi zdravili. Urejena morajo biti po higienskih predpisih, imeti morajo posebno sobo za bolnike; če gre za bolnike z nalezljivimi boleznimi, pa se mora zanje dobiti poseben oddelek zunaj sprejemališča samega.
Člen 17.
Pristojna vojaško-teritoriahia komanda oziroma komanda mesta odredi enega oficirja za taboriščnega poveljnika. Taboriščnemu poveljniku se dodeli potrebno osebje, sestavljeno iz vojaških organov, ki jih odredi vojaško-teritorialna komanda oziroma komanda kraja, in iz organov področne ali krajevne narodne oblasti, dodeljenih na zahtevo taboriščnega poveljnika. Krajevni predstavniki Rdečega križa in krajevni predstavniki antifašističnih organizacij so sodelavci taboriščnega poveljnika pri opravljanju njegovih nalog.
Člen 18.
Poveljnik sprejemališča je v svojem poslovanju neposredno podrejen poveljniku štaba za repatriacijo tega območja, kateremu poroča neposredno in olxlobno o celokupnem delovanju svojega taborišča. Vendar nadzoruje komandant vojaško-teritorialne komande oziroma komandant mesta, ki je postavil taboriščnega poveljnika, njegovo delo in ga ob neuspešni voditvi taborišča zame-nja sam iz lastne pobude ali pa na zahtevo pristojnega štaba.
Člen 19.
Vojaško-teritorialne komande in komande mest skrbijo za prehrano repatriirancev ne glede na to, aJi so vojaške ali civilne osebe, in sicer od trenutka prestopa na jugoslovansko državno ozemlje oziroma na ozemlje, ki ga je zasedla jugoslovanska armada, pa do njih odslovitve iz sprejemališča domov oziroma njih odhoda v kraj, kjer se zaposlijo ali sprejmejo.
Člen 20,
Takoj ko dospejo in se naitiestijo v sprejemališču, se mora izvesti pri Vseh repatriirancih brez razlike tale postopek:
a)	Vse je treba strogo zdravniško pregledati po vojaško-zdravniški komisiji, ki mora ugotoviti:
ali je kaj bolnikov s kakšno nalezljivo kužno boleznijo;
ali prihajajo iz predelov, kjer so nalezljive kužne bolezni;
splošno zdravstveno stanje vsakega posameznika;
sposobnost za delo, glede tistih pa, ki so zavezani mobilizaciji, sposobnost za vojaško službo (popolnoma sposoben, omejeno sposoben, sposoben za telesno delo);
b)	če zdravniška komisija ugotovi, da prihajajo repa-triiranci iz kraja, kjer so nalezljive kužne bolezni, ali če ugotovijo, da so zboleli za nulpzlliviiru (kužnimi), bo-
........ . ».—■"I.U,■	'
leznimi, se-za zatiranje nalez. Ijivih bolezni, t. j. ukreniti se mora vse česar treba v zvezi s tem, pri Čemer je treba skrbeti ob osebni odgovornosti, da se predpisani ukrepi tudi izvršijo, in
c)	repatriirance je treba razušiti in okopati.
Zdravnike za pregled repatriirancev in za zdrav-stveno službo v sprejemališčih odredijo vojaško-teritorialne komande v krajih, kjer so sprejemališča. Število zdravnikov se določi po številu repatriirancev, pri tem pa naj se skrbi, da se pregledovanje pospeši V zvezi s tem se odredi po potrebi sočasno tudi več zdravniških komisij za pregled repatriirancev. Ce bi vojaškoderito-rialne komande ne imele za to na razpolago zadostnega števila zdravnikov, mobilizirajo civilne zdravnike v- kraju samem ali pa v bližnjih krajih.
Ko se izvršijo ti zdravstveno-higienski ukrepi, se je treba lotiti ugotovitve istovetnosti, popisa in karto-niranja repatriirancev, kar opravijo organi sprejemališča, pri čemer jum pomagajo delegirani člani pristojnega štaba.
Po seznamih o popisu repatriirancev, ki jih napravijo sprejemališča, po navodilih pristojnega štaba, se osnuje pri zveznem ministrstvu zn socialno politiko karto, teka vseh repatriirancev, pri čemer sodelujejo poleg uslužbencev ministrstva za socialno politiko tudi organi drugih prizadetih resorov in ustanov. Ta kartoteka rabi ,v javne namene, kakor n. pr. za dajanje potrebnih podatkov statistični službi, in daje potrebna obvestila tudi prizadetim posameznikom.
Člen 21.
Po opravljenem popisu Ul kartoniranju se izdajo • repatriirancem objave, ki jim rabijo kot začasna osebna legitimacija; po njih izda narodna oblast njih domovinskega kraja oziroma vojaško oblastvo predpisno stalno osebno izkaznico. Na to začasno izkaznico, ki se izda re. patriirancu v sprejemališču, se pritisne pečatilo o pravici do brezplačne vožnje po železnici do namembnega kraja; temu je ministrstvo za promet že pritrdilo.
Člen 22.
Po opravljenih zdravstveno-higienskih ukrepih in dokončanem popisu in kartoniranju se je treba takoj lotiti razporeditve repatriirancev. Repatriiranci se raz. pore ja jo po tem-le postopku:
Vse za vojaško službo sposobne repatriirance in pro. stovoljce pošljejo sprejemališča na enomesečni dopust; po preteku dovoljenega jim dopusta pa se morajo zglasiti pri pristojni komandi vojaškega okoliša, da. bi se razporedili in poslali v armadne enote, kar se poudari v objavi;
tiste, ki se ne morejo ali se nočejo koristiti z dovoljenim dopustom, pošljejo z objavo in kartoni v najbližja novaška središča;
repatriirance, spoznane za nesposobne za vojaško službo, pošljejo domov, opremljene z odpustnim listom, ki jim rabi kot listina;
prav tako se pošljejo domov že iz sprejemališča re-patriiranci, Id niso vojaški obvezniki.
Ko se repatriiranci odpuste iz sprejemališča in pošljejo domov, oziroma k vojaškim enotam, jnora biti, če je več repatriirancev, ki se pošljejo v en kraj ali hi morajo skupaj iti skozi določene kraje, za vsako skupino nad 10 repatriirancev spremljevalec, ki jih spremlja in drži vjkuip, dokler ne dospejo v namembni kraj. Sprem-
Ijevalee morajo dati voj uš ko-t eritoiualne enote in enote korpusa navodno branati e. Ce traja njih potovanje veti ko 6 ur, je treba organizirati im vmesnih postajah prehrano. Štab za ropatriaoijo mora o pravom času obvestiti vojaško-teritonalno Itoniande v tistih krajih, da pripravijo hrano. Da bi so kar najučinkoviteje preprečilo posamezno neorganizirano vračanje repatriirancev domov mimo organizirane repatrdacijske službe, je treba pri ministrstvu za narodno hrambo in pri zveznem ministrstvu za notranje posle zaprositi, da z razpisi na svoje obmejne organe in organe v zaledju preprečijo take primere lako, da le-ti repatriirance izsledujejo in pošiljajo v najbližja sprejemališča, da bi se tal«) nad njimi opravili redna zdravstvena služba kakor tudi registracija.
Repatriirance, k$ so nesposobni za vojaško službo, kakor tudi take, ki niso vojaški obvezniki, Id se pa no morejo vrniti domov, ker jim je vojna vse uničila, razporedi predstavnik Enotnih strokovnih zvez v sprejemnem kraju na ustrezna dela, predvsem na kmetijska dela.
Ce je v transportu kaj otrok brez staršev ali otrok, katerih roditelji ne morejo zanje skrbeti, se otroci pošljejo v dečje domove.
Ce so v transportu repatriirancev brezdomci, ki zaradi starosti ali onemoglosti niso sposobni za dolo, so pošljejo federalni enoti, kateri pripadajo, dn jih namesti po svojih domovih za takšne osebe. Če začasno ni možnosti, da bi bali izročeni svojim federalnim enotam, se taki nesposobni brezdomci spravijo v najbližja zavetišča in plača zvezno ministrstvo za socialno politiko stroške njih začasnega bivanja v teh domovih.
Člen 23.
Vse lerllonialno komande kraja oziroma poveljništva sprejemališč v območju Srbije z Vojvodino in Makedonije izdajo, ko so opravljene vso obličnoati kot z ostalimi repatriirauci po tem pravilniku, vsem aktivnim in rezervnim oficirjem predpisane objave, v katerih je treba navesti, da se pošiljajo v svoj domači kraj na eno-mesečni dopust, po preteku dopusta pa naj so zglasijo pri Štabu za repatriacijo v beogradu. ,
Nato razporedi vse le oficirje mnistrstvo za narodno hrambo, personalni oddelek.
To velja tudi za aktivno oficirje iz območja ostalih federalnih enot, kakor tudi za rezervne oficirje, če so strokovnjaki, kakor n. .pr. inženirji, agronomi, zdravniki epeoinlisti itd. Ostalo strokovnjake iz območja federalne Hrvatske in Slovenije, kakor n, pr. profesorje, učitelje, zasebne nameščence ipd., razporedi Predsedništvo vlado Hrvatsko in Slovenijo in eo tem rezervnim oficirjem ni treba zglasiti pri Štabu z-a repatriacijo v Beogradu.
Po teli določbah o odpustu in zglaševanju eo morata ravnati tud; Štaba za repatriacijo v Hrvatski in Slo. veniji, oziroma poveljništva sprejemališč v teh območjih.
Člen 24.
Poleg zagotovljene brezplačne prehrane v sprejemališču in brezplačnega prevoza po železnici do namembnega kraja se daje repatriirancem v mejah skromnih finančnih sredstev, ki so na razpolago, tudi neka denarna podpora, in sicer samo tistim, katerim je nujno potrebna, v tolikem znesku, da ga imajo za najnujnejše potrebe med oolovaujem do kraja, kjer so doma. To podfmro izplačuje repatriirancem ministrstvo za socialno politiko Ušle federalno enote, odkoder ropatriiranec iz-
haja; če so pa v Beogradu, a ne pripadajo federalni enoti Srbijo, jim izplača'■ podporo zvezno ministrstvo za socialno politiko. Znesek izplačane podpore se zaznamuje na zadnji strani v členu 21. omenjene objave.
Člen 25.
Zvozno ministrstvo za socialno politiko poskrbi za potrebne kredite, iz katerih ao poravnajo vsi stroški za opravljanje ropatriaoijske službe, kakršni so: denarne podporo repatriirancem, nabava pisarniških potrebščin, povračilo potnih stroškov organom repatriacijske službe
Sprejemanje tujih repatriirancev.
Člen 20.
Repatriiranci tuji državljani, ki prehajajo ua polu v svojo domovino skozi našo državo, se nastanijo brž ko stopijo na naše ozemlje, v posebnih sprejemališčih, ki se vidijo za ta namen najbolj pripravna. V sprejemališčih za tujce, kjer sta jim zagotovljena nastanitev In prehrana kakor našim repatriirancem, se opravlja zdrav-stveno-blgienska služba prav tako, kakor pri naših re-patrlirnncih.
Člen 27.
Po opravljeni zdravstveni službi ae prepeljejo tujci iz sprejemališča v organizirana občna zbirališča za tuje repatriirance, ki so ustanovljena v Zemunu, Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. V teh zbirališčih so tuji repa-triiraned registrirajo po kartonih, dobljenih od.UNRRE.
Iz občnih zbirališč se tujci piepeljejo po dopuščanju omejenih prevoznih sredstev proti svojim državam, Ce so pri nas diplomatska ali vojaška predstavništva držav, katerim tuji repatriirauci pripadajo, obvestijo štabi za repatriacijo te po ministrstvu za zunanje posle, predstavnike UNRRE pa naravnost tako o prihodu njihovih rojakov, kakor tudi o njihovem odhodu in zaprosijo po potrebi tudi njihovega sodelovanja pri njih repatriaciji.
Člen 28.
štab za repatriacijo v Beogradu zbira vse podatke o stroških za vzdrževanje tujih repatriirancev po njihovi narodnosti mod prevozom čez našo oz.emljc, da bi se ob svojem Času na podstavi tega moglo zahtevati povračilo od držav, katerim pripadajo.
O primerih ko Jo državljanstvo tujega repatriirunca sporno, obvesti Štab za repatriacijo v Beogradu zvezno ministrstvo za socialno poltiko, k, odloči o tem sporazumno z ministrstvom za zunanjo posle.
Člen 29.
Poleg tujih državljanov, ki prehajajo skozi našo državo, je pa tudi takih tujcev, lq so so zaradi vojnih razmer znašli na našem območju. Tudi ti so štejejo za repatriirance po tem pravilniku. Zanje jo treba po zvez-1 nem ministrstvu za notranje posle priskrbeti potrebne podatke. Ko se ti podatki zberejo, so tuji državljani pozovejo, naj se najprej prijavijo v. začasno sprejemališče, odkoder se odpošljejo v zbirališče In odpravijo 2 ostalimi tujimi repatriirauci v svojo domovino, Tudi ti repatriiranci so prav tako registrirajo, kakor prehodni repatriiranci. Prav tako je treba imeti v razvidu stroške prehrane, zdravljenju itd.
Člen 30.
„ O vseh tujih repat rij rančih se vodi pri zveznem ministrstvu za socialno politiko kartoteka po navodilih in kartonih, ki jih je izdelala UNRRA, Ne enemu tujemu državljanu se ne more dovoliti, da bi bil odpravljen v drugo državo. Vsi se morajo vrniti v svojo državo ali pa v tisto državo, kjer jih je vojna zalotila.
Člen 31.
Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Uradnem listu<.
Beograd dne 31. maja 1945.
III. št. 1341.
Po naredbi ministra za narodno hrambo:
načelnik generalnega štaba:	Minister za soc. politiko:
Arso Jovanovič s. r.	Dr. Kržišnik s. r.
342.
V	zvezi z odločbo st. 1237 z duc 18. maja 1945 izdaje zvezno ministrstvo za notranje posle v soglasju s predstavniki prizadetih resorov radi načrtnega organiziranja poslov ob prenosu smrtnih ostankov padlih borcev tole
odločbo
o ustanovitvi deželnih odborov za organiziranje prevoza smrtnih ostankov padlih borcev
1.	Pri ministrstvih za notranje posle deželnih vlad se ustanovijo deželni odbori za organiziranje prevoza smrtnih ostankov padlih, borcev.
2.	Rodbine padlih borcev naj se ne odpravijo na pot preden ne prejmejo prevozne dovolitve, marveč naj vlože svoje prošnje (z vsemi podatki, kd jih imajo) pri najbližjem krajevnem narodnem odboru; ta jih predloži deželnim odborom (točka 1.), katerih rešitve je treba počakati. Prošnje, potrdila in odločbe v postopku radi prevoza niso zavezane taksi.
3.	Radi s porednosti dela v teh stvareh se ustanovi Pri zveznem ministrstvu za notranje posle državni odbor, ki daje potrebna pojasnila za izvrševanje te odločbe in &gar nadaljnja navodila so obvezna za vse deželno °dbore.
V	Beogradu dne 28. maja 1945.
K. št. 531.
Minister za notranje pošte: Vlad* Zečevič s. r.
343.
Odločba .
o razdelitvi modre galico
Ker je tovarna >Zorka< v Suhcu z udarniškim delom delala zadostne množine modre galice, sočasno pa tudi tovarna >2upa< v Kruševcu izdelala nekaj modre galice *n je nastala potreba, da se to količino modre galico Blede na prometne težave in pravočasno upornim po vi-uoguidoiUih še $ tej sezoni, razdelijo na posamezne lede-
ralne in avtonomne enote v tretji oddaji, zato na podstavi tega in v zvezi z načrtom o razdeljevanju modre galice št. 966/45, s katerim se je izrekel Gospodarski svet soglasnega pod št. 42/45,
odločam,
da se dajo posameznim federalnim in avtonomnim enotam v tretji oddaji na razpolago naslednje količine modre galice za škropljenje trte zoper pcronosjk>ro, in sicer:
1.	ministrstvu za kmetijstvo Srbije 93 ton modre galice pri tovarni »Zupac v Kruševcu in 295 ton modre galice pri tovarni >Zorka< v Šabcu, kar znaša skupaj 388 ton modro galice;
2.	oddelku za kmetijstvo in gozdarstvo glavnega narodno osvobodilnega odbora Vojvodine 130.1 ton modre galice pri tovarni »Zorka< v Šabcu in 117 ton modre galice pri tovarni >Zorka< v Subotici, kar znaša skupaj 247.1 ton modre galice;
3.	ministrstvu za kmetijstvo Makedonije 62 ton modre galice pri tovarni >2upa< v Kruševcu;
4.	narodno osvobodilnemu odboru Kosova in Metohije 13 ton modre galice pri tovarni >Zorka< v Šabcu;
5.	ministrstvu za kmetijstvo Hrvatske pri. tovarni »Zoricac v Šabcu za potrebe Dalmacije 278 ton modre galice in za druge predele 234 ton, kar znaša skupaj 512 ton modre galice;
6.	ministrstvu za kmetijstvo Bosne in Hercegovine pri tovarni >Zorka< v Šabcu 24 ton modre galice za Hercegovino in 2.5 toni modre galice za Bosno, kar znaša skupaj 26.5 ton modre galice.
Federalni enoti Sloveniji je bilo v tretji oddaji že dobavljenih 188 ton modre galice pri tovarni >Zorka< v Šabcu.
Te dodeljene količine modre gajice »o sorazmerne s površino vinogradov in proizvedenimi količinami, vsak hektar vinograda pa dobi po kmetijski statistiki iz leta 1939. okrog 7.4 kg modre galice. Te količine so namenjene za potrebo vinogradništva posameznih federalnih in avtonomnih enot in so določene v razdelitvenem na. črtn, potrjenem po Gospodarskem svetu pod št. 42/45.
Proizvodnja količine modre galice, na katero se nanaša po Gospodarskem svetu potrjeni razdelitveni načrt, se dokončuje te dni.'Ves presežek modre galice, ki ga izdelajo tovarne do 30. junija t. L, se bo upošteval- za letošnje zadnje škropljenje in se razporedi pozneje v soglasju z Gospodarskim svetom na posamezne federalne in avtonomne enote sorazmerno s površino vinogradov.
Beograd dne 19. maja 1945.
II. št 233a
Minister za kmetijstvo:
Dr. V. Čuhrilorić s. r.
344.
Odločba
o četrti razdelitvi modre galice
Po poročilih tovarn >Zorka< v Šabcu in >Zupa< v Kruševcu bi znašal doslej Še neraz|>orejeui presežek proizvodnje modre galice do 30. junija okrog 1700 ton. Glede na prometne iu prevozne stroške in da bi se dodeljena količina mogla pravočasno prepeljali in uporabiti na v tej sezoni, je nastaja potreba, da se La presežek
takoj razdeli na posamezne federalno in avtonomne enote.	„
Na podstavi tegi in v zvezi z razdelitvenim načrtom proizvedenega presežka modro galice, s katerim ee je izrekel Gospodarski svet soglasnega pod St. 229 z dne 23. maja 1915,
odločam,
da se od presežka proizvodnje v količini okrog 1700 ton modre galice dajo na razpolago posameznim federalnim in avtonomnim enotam za potrebe zaščito trt zoper peronosporo naslednje količine, in to:
t. ministrstvu za kmetijstvo Srbijo l>2.3 tone modro galice pri tovarni >Zupa< v Kraševcu in 357.7 tone pri tovarni >'Zorka< v Sabcu, kar znaša skupaj 410 ton modro galice;
2.	oddelku za kmetjistvo in gozdarstvo glavnega narodno osvobodilnega odbora Vojvodine 29.9 tone modre galice pri tovarni »Zorknr. v Subotici in 230.1 tono pri tovarni >Zorka< v Sabcu, kar znaša skupaj 200 ton modre galico;
3.	ministrstvu za kmetijstvo Hrvatsko 500 ton modrc galice pri tovarni >Zorka< v Suhcu;
4.	oblastnemu narodno osvobodilnemu odboru Istre 150 ton modre galice pri ovarni >Zorlta< v Sabcu;
6. ministrstvu za kmetijstvo Slovenijo 200 ton modro golice pri tovarni >Zorka< v Sabcu;
0. ministrstvu za krneljistvo Makedonijo 65 ton modrc galico pri tovarni >2upa,< v Kraševcu;
7.	ministrstvu zn kmetijstvo Bosne in Hercegovine. 28 ton modre galico pri tovarni >Zorkn<, v Sabcu;
8.	ministrstvu za kmetijstvo Crne goro 9 ton modro galico pri tovarni >Zorka< v Sabcu;
9.	narodnemu oblastnemu odboru Kosova in Metohije 14 ton modre galico prj tovarni >%orkn< v Sabcu in
10.	Sandžaku 0.5 tone modre galice pri tovarni >Zorka< v Sabcu.
Ta izdelani presežek modre galice so razdeljuje po površini vinogradov posameznih federalnih in avtonomnih enot, in to po statistiki ministrstva za kmetijstvo iz 1. 1939. S to razdelitvijo dobi hektar vinograda okrog 7.8 kg modre galice.
S to četrlo oddajo je izčrpana vsa količina modro galice, namenjena zn potrebe vinogradništva posameznih federalnih in avtonomnih enot, lq se utegne izdelati v naših tovarnah za to sezono škropljenja trte.
Za prevoz modre galice morajo priskrbeti prejemniki polrebno zaobalo (vreče, sode idr.).
Dodeljene količine ee morajo prevzeti In odpeljati Iz omenjenih tovarn čimprej, tako da so uporabijo še o pravem Času v tej sezoni vinogradniškega škropljenja.
Ocldelok za rastlinsko proizvodnjo ukrene nadalje česar treba po tej odločbi.
Beograd dno 26. maja 1945.
Št. 2565.
Minister za kmetijstvo: Dr. V. Čubrilović s. r.