t&mm mam v mwm GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE OBČINSKA. KNJIŽNICA 64290TRŽI0 TRŽIČ LETNIK XV ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1975 Letošnji poslovni rezultati Prvi meseci vsakega leta sicer še ne izkazujejo v celoti vseh gospodarskih gibanj, ki bi dajala celovitejšo sliko poslovanja, vendar nam vseeno v osnovnih orisih nakazujejo, kaj smo dosegli doslej in kaj lahko za letošnje leto pričakujemo. Na področju proizvodnje lahko ugotavljamo, da nam proizvodnja v vseh TOZD-ih poteka po operativnih programih, kar tudi pozitivno vpliva na finančne učinke. V prvih štirih mesecih smo v proizvodnji, gledano v celoti dosegli 2,7 % znižanja proizvodnih stroškov, kar je zelo pomembno za dohodek, posebno še zaradi tega, ker ta del dohodka neposredno pripada TOZD, iki ga je ustvarila. Zaradi predstave naj omenimo, da je skupni prihranek znašal 7.135.000.—din, kar predstavlja skoraj maso enomesečnih osebnih dohodkov. Po vrednostih se je proizvodnja v prvih štirih mesecih povečala skupaj za 35 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, proizvodnja obutve pa se je po količini povečala za 10 %, kar pomeni tudi enak porast produktivnosti, ker je bilo za to proizvodnjo opravljeno isto število delovnih ur. Na tak dvig produktivnosti in J'S tem tudi boljši finančni učinek je nedvomno vplivalo boljše programiranje s primernejšo kolekcijo in večjimi serijami, kar dokazuje podatek, da je bilo že pri načrtu in tudi dejansko manj potrebnih delovnih minut na proizvedeni par obutve. Pozitivno se odraža pri finančnih rezultatih tudi dokajšnja stalnost cen pri nabavi materiala. Pri vseh vrstah materiala nam rezultati kažejo, da dosegamo doslej pozitivne razlike med dejanskimi in planiranimi nabavnimi cenami in ta razlika znaša doslej 4,7 % vsega porabljenega materiala. Tudi na področju prodaje so rezultati v pogledu količin in vrednosti prodaje pozitivni. Skupna prodaja je bila v štirih mesecih po vrednosti za 30 % višja od lanskoletne, prodaja v lastni prodajni mreži je pri tem udeležena s 48,5 % in je bila višja za 16,3 % od lanskoletne. Slabše smo se izkazali pri finančnih učinkih prodaje. Pri prodaji obutve na domačem trgu so učinki v glavnem enaki kot preteklo leto, pri izvozu se je situacija bistveno izboljšala, močno pa so se poslabšali finančni rezultati pri prodaji vseh proizvodov vzporednih dejavnosti in so padli za nad polovico. Vzrok temu je dejstvo, da so zaradi znižanja menjalne vrednosti dinarja porasle cene vseh uvoznih surovin, v proizvodnji vzporednih dejavnosti pa so te najosnovnejše zastopane, istočasno pa ni bilo možno povišati prodajnih cen. V pogledu likvidnosti se je situacija poslabšala. Zaloge izdelkov na skladiščih in poslovalnicah so sicer na lanskoletnem nivoju, povečale pa so se zaloge materialov za 30 % in nedokončane proizvodnje za 80 %, kar povzroča finančne težave, omogoča pa boljše in nemoteno delo v proizvodnji. Na likvidnost slabo vpliva tudi povečanje terjatev do kupcev, ki zelo neredno in z velikimi zakasnitvami plačujejo svoje nakupe pri nas. Izplačani osebni dohodki znašajo letos po- prečno v proizvodnji 2.725 din mesečno na zaposlenega in v trgovski mreži 2.728 din. V proizvodnji so se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povišali osebni dohodki za 30 % in v trgovski mreži za 25,8 %. Taka je v kratkem slika naših prizadevanj v letošnjem letu po preteku štirih mesecev. Ob predpostavki, da bo pro- izvodnja tudi v bodoče tekla kot doslej, da ne bo novih inflacijskih težav in da bomo tudi v prodaji dosegli pričakovane rezultate, lahko tudi za vse letošnje leto pričakujemo nadaljevanje približno enakih rezultatov, kar pa je odvisno predvsem od nas samih in od naših skupnih prizadevanj. Janez Kališnik Dan image na Čevdrcah Na Čevdrcih, kjer je bila 15. maja 1941 ustanovljena prva tržiška četa, je bila 9. maja proslava. Spomine na tiste dni sta obudila prvo-barca tržiške čete Peter Uzar in Ivan Štucin. Pevski zbor osnovne šole iz Križev je zapel nekaj pesmi, z recitaci- jami pa je sodeloval KUD iz Tržiča. Na proslavi je bilo 148 udeležencev. Prav je, da se vsaj enkrat na leto spomnimo in obudimo spomin na tiste težke dni, ki ne smejo priti v pozabo. Besedo ima proizvajalka V torek, 20. maja, je bila v Mariborski tekstilni tovarni javna tribuna pod naslovom »Besedo ima proizvajalka«. Ta manifestacija je ena izmed programa obeleževanja mednarodnega leta žensk pri nas. Izmed desetih slovenskih tovarn tekstilne, kovinskopredelovalne ter usnjarsko-predelovalne stroke, so na javni tribuni sodelovale naslednje: »Labod« iz Novega mesta z delovanjem delegatskega sistema, tovarna »Plani- ka« Kranj s temo: zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje ob delu, Gorenje Velenje z otroškim varstvom in MTT s temo: varstvo pri delu. V temi izobraževanje je sodelovala tudi naša delegacija. Gostiteljica MTT je za vse vabljene pripravila prisrčen sprejem, na katerem je še dalje, sicer ne pod reflektorji, sproščeno in prijetno odmevala beseda proizvajalke. Milka Meglič Naš dan Letošnje leto poteka v znamenju proslav in spominov na tridesetletnico velike zmage naprednih sil človeštva in konec svetovnega klanja. Posebno velik pomen pa ima ta zmaga za jugoslovanske narode, ki so obenem z osvoboditvijo izbojevali tudi socialistično revolucijo. Zato ni čudno, če ostaja dan samoupravljavcev letos kar nekam v senci spominov na te velike dogodke iz pred trideset let. Čeprav je šele drugi kongres samoupravljavcev v Sarajevu leta 1970 proglasil 27. junij za dan samoupravljavcev, pa mislim, da mu je treba posvetiti par vrstic. Prav letos namreč mineva tudi petindvajset let, odkar smo začeli s samoupravljanjem in tako krenili na samosvojo pot v socializem. Petindvajset let je že, kar je ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in smo tako praktičnot začeli izgrajevati družbeni sistem, katerega glavni nosilec in akter je delovni človek na vseh najrazličnejših področjih njegovega družbenega udejstvovanja. Po petindvajsetih letih dinamičnega razvoja, ki je bil trn v peti tako ' zunanjim kakor tudi notranjim sovražnikom našega sistema, lahko trdim, da smo uspeli izoblikovati vsaj formalne temelje za dosego tega velikega cilja, saj nova ustava bolj kot katerikoli akt doslej poudarja osrednji pomen delovnega človeka v našem družbenem sistemu. Samoupravne pravice so torej zagotv-Ijene, treba jih je le uresničevati v praksi vsakdanjega življenja. Prav tako pa se moramo zavedati tudi dolžnosti, ki so nam naložene obenem s pravicami in jih še raje »pozabljamo«. Zato naj bo dan samoupravljavcev vsako leto mejnik, ob katerem bomo preverili stanje uresničevanja samoupravnih pravic in dolžnosti, kritično analizirali prehojeno pot in napravili načrte na delovanje v prihodnosti. Proizvodnja v obdobju januar - april 1975 Tako tedenske kot tudi mesečne podatke o izpolnjevanju plana proizvodnje in poteku proizvodnje so nam znani iz »čevljarjevih obvestil«, tokrat pa nekaj primerjave s preteklim letom, tako za samo izpolnjevanje plana, kot tudi produktivnost dela. 1. Proizvodnja obutve Rezultate proizvodnje obutve za omenjeno obdobje lahko ugodno ocenimo, saj je bil plan proizvodnje presežen, pa tudi v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je bilo izdelano več parov. Najboljši rezultati so bili do- seženi v mesecu marcu. Tekom same proizvodnje so nastopale tudi težave, tako z oskrbo materiala, kot tudi sestavnih delov. Predvsem je bila v zaostanku dobava zgornjih delov od kooperanta »Budučnost«, ugodno pa je tekla proizvodnja zgornjih delov v naših izdelavah zgornjih delov. Planirana je bila namreč tudi določena količina zgornjih delov na zalogo, ker bodo v jesensko-zimski sezoni po vloženem delu zahtevnejši, ob koncu pomladan-sko-poletne sezone, pa je ta zaloga višja od planirane in je zato tudi za jesensko-zim-sko sezono oskrba montaž z zgornjimi deli zagotovljena. Ob pregledu produktivnosti dela, je v grafi razviden porast te, tako v TOZD Obutev 9 %, kot tudi v TOZD Trbovlje 19 %. Nedvomno ta porast izhaja iz ugodnega poteka proizvodnje, pa tudi boljše organizacije dela, in nazadnje pravilnega odnosa do dela, saj je vsem nam cilj, boljši poslovni rezultat. Večji porast produktivnosti v TOZD Tr- bovlje je še posebej zadovoljiv, saj se je s tem razlika med njihovo produktivnostjo v TOZD Obutev že močno zmanjšala. 2. Proizvodnja vzporednih dejavnosti Ugoden potek proizvodnje lahko ugotovimo za TOZD Po-liuretan, saj so povišan operativni plan proizvodnje presegli, potrebno pa je bilo tudi delo v prostih sobotah, ker so bila večja naročila, kot pa so kapacitete. Zaostanek za planirano proizvodnjo pa ugotavljamo za TOZD Gumoplast, to predvsem pri izdelkih plastike. Vzrok za to je bilo pomanjkanje materiala, katerega nam dobavlja »Iskra« za njena naročila. Nekaj zastojev je bilo tudi v gumami, saj so se v tem obdobju montirale nove stiskalnice. Produktivnost dela je v Osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. V ponedeljek, dne 19. 5.1975 je v naši tovarni zasedal zbor delegatov udeležencev TOZD in DO usnjarsko predelovalne industrije Slovenije z nalogo, da potrdi nov samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Le-ta bo zamenjal sporazum, ki je bil sklenjen in podpisan TOZD Gupoplast v malenkostnem porastu napram enakem obdobju preteklega leta, v TOZD Poliuretan pa na isti ravni. Kako se je ta gibala po mesecih, je razvidno iz grafikona, razliko med produktivnostjo obeh TOZD, pa je potrebno omeniti, da se v TOZD Poliuretan računa na vse zaposlene in je nižja zato, ker je v Poliuretanu več režijskih delavcev. Franc Grašič v maju preteklega leta. Z novim sporazumom so udeleženci določili: osnove in merila za razporejanje dohodka; osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke; merila za oblikovanje naj nižjega in naj višjega osebnega dohodka ter druga določila, ki jih vsebuje »sindikalna lista«; organe udeležencev za izvajanje sporazuma; ukrepe proti kršiteljem in prehodne končne določbe. Novi sporazum tako določa način delitve celotnega dohodka, dalje pogoje za ocenjeva- nje — doseganje normalnega poslovnega uspeha oziroma minimalnega poslovnega uspeha ter končno oblikovanje dovoljenih sredstev za osebne dohodke, katerih višine razporejena sredstva za osebne dohodke in smejo presegati. Dalje se s tem sporazumom udeleženci obvezujejo določati osebni dohodek delavcem na podlagi vrednotenja sistemiziranih delovnih mest, ki temelji na analitični metodi, na podlagi minulega in tekočega dela delavca in njegovega prispevka k dohodku ter na podlagi poslovnega uspeha TOZD. Najnižji OD delavca, ki opravlja enostavno delo in dela poln delovni čas v normalnih razmerah ter dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 % povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, pri tem pa pomeni normalni delovni uspeh delavca dosežen stoodstotni individualni učinek ob sočasnem doseženem normalnem poslovnem uspehu TOZD; najvišji dovoljeni OD za normalni delovni uspeh in za polni delovni čas pa se izračuna v odvisnosti od poprečnega razporejenega osebnega dohodka, višine dosežene akumulacije in velikosti delovne organizacije po merilih, ki jim mora le-ta opredeliti v svojih internih aktih. V nadaljevanju sporazum precizira ali pa v razponu določa izplačila, ki bremenijo OD, nagrajevanje minulega dela, prejemke in izdatke, ki štejejo med poslovne stroške, izplačila, ki se nadomeščajo iz dohodka, namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo in izobraževanje in prejemke oziroma izdatke iz sklada skupne porabe, z drugimi besedami rečeno, da za udeležence konkretneje določa vsebino republiške »sindikalne liste«. Novost tega sporazuma so tudi določbe o organih udeležencev za izvajanje samoupravnega sporazuma. Zbor udeležencev je skupni samoupravni organ .in ga sestavljajo delegati vseh TOZD in ima 4-letno mandatno dobo. Organ zbora udeležencev je skupna komisija, ki šteje 5 članov in se volijo za 2 leti. Za kršitev tega sporazuma se šteje vsako ravnanje udeležencev, ki je v nasprotju z določbami sporazuma, zlasti pa: neredno ugotavljanje ustvarjenega dohodka po merilih sporazuma; neizpolnjevanje meril o razporejanju dohodka; dajanje napačnih sporočil o izpolnjevanju tega sporazuma; nepravočasno dajanje podat-OD izpod družbeno dogovorjenega limita, oziroma najvišjega OD iznad dogovorjenih meril. Kršilcem sporazuma lahko skupna komisija izreče opomin, javni opomin ali pa ga črta iz kroga udeležencev za eno leto. Tako je bil zdaj sprejet sporazum, ki smo ga tudi v naših TOZD čakali za uskladitev oziroma sprejem naše interne zakonodaje, predvsem Pa sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka, katerega predlog je že v javni razpravi in lahko sedaj s postopkom za sprejem nadaljujemo. PROIZVODNJA VZPOREDNIH DEJAVNOSTI 1 IZPOLNJEVAJE OPERATIVNEGA PLANA PROIZVODNJE % 2 GIBANJE PRODUKTIVNOSTI V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM 1974 2 GIBANJE PRODUKTIVNOSTI V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM izdelava enot na zaposlenega Izdelava parov na zaposlenega na dan Novi samoupravni sporazum O Januar Februar Marec April PROIZVODNJA OBUTVE 1 IZPOLNJEVANJE OPERATIVNEGA PLANA PROIZVODNJE Prodaja na domačem trziscu V zadnji številki »Čevljarja« ste dobili nekaj informacij o našem izvozu, probleme, ki so povezani s tem distribucijskim kanalom, danes pa vas želimo seznaniti o značilnostih prodaje na domačem tržišču in to preko lastne prodajne mreže. Nadaljevanje tega članka pa bo prodaja ostalim kupcem na domačem tržišču kot tretja možnost prodaje. Na tržišču se še vedno največji del proda preko lastne prodajne mreže, čeprav tudi deleža prodaje ostalim kupcem ni zanemariti. Prodajna mreža ima trenutno 118 prodajnih mest, zastopani smo v vseh naših republikah in avtonomnih pokrajinah. V teh prodajalnah je zaposlenih 509 delavcev, tu pa niso všeti vajenci. To je le nekaj grobih podatkov o teh poslovalnicah. Glede na to, da je naš proizvod — obutev predmet široke potrošnje, ima prodajna pot — lastna trgovska mreža, mnogo prednosti pred prodajo preko posrednikov. Naj navedem le nekatere: — direktna pot do potrošnika. Zaposleni v naših trgovinah so v stalnem stiku s kupci obutve, poznajo že njihove želje in potrebe, dober prodajalec mora, lahko rečemo, poznati potrebe svojega trga. Zato so vse informacije, ki jih dobimo od sodelavcev v prodajni mreži, izredno koristne in tudi vplivajo na naš prodajni in s tem tudi proizvodni program. Take informacije prihajajo iz tržišča dnevno, seveda pa so te najvažnejše ob izbiri kolekcije; — še vedno lahko govorimo, čeprav danes v manjši meri, o zaupanju, nagnjenosti potrošnika do določene blagovne znamke. Imamo še potrošnike, ki nosijo samo PEKO čevlje ali potrošnike, ki kupujejo samo v trgovinah PEKO; — glede na to, da so poslovalnice dolžne dnevno odvajati iztržek, je stalni dotok obratnih sredstev, kar je posebno v dobi nelikvidnosti izrednega pomena; — reklamne akcije so lahko bolj učinkovite, ker se lahko uresniči enotnost v ekonomski propagandi, kakor tudi časovna primernost reklamnih akcij; — odnosu osebja v trgovinah do potrošnikov in do obutve, ki jo prodaja. Zaposleno osebje v naših trgovinah je neposredno povezano s centralo, to je s proizvajalcem, ki ga želi vzgojiti v dobrega prodajalca, ki se ne kaže le v odnosu do potrošnika, temveč tudi, kako se ohranja obutev, ki je na zalogi. Takega vpliva pri indirektni prodaji, to je preko posrednikov, sploh ni mogoče doseči. Seveda ima tak način prodaje tudi, svoje pomanjkljivosti od vezanja obratnih sredstev za zaloge, velikih investicijskih vlaganj, slabšega asor-timana, če se prodajalec odloči le za svoje blago, itd. Vsekakor so prednosti večje od pomanjkljivosti, kar dokazujejo tudi naši prodajni rezultati. Francka Bergant Pravna ureditev varstva pri delu Po določbah republiškega zakona o varstvu pri delu moramo urediti varstvo pri delu v skladu z novimi predpisi. Pripravili smo osnutek samoupravnega sporazuma o varstvu delavcev pri delu, ki vsebuje določila, kako delavci uresničujejo pravico do varstva pri delu. Sporazum je enoten za vse TOZD in samoupravno skupnost skupnih služb in vsebuje predvsem določila, kako zagotoviti varno delovno okolje in vame delovne razmere, kako se določijo in upoštevajo varstveni ukrepi, obravnava zdravstveno varstvo delavcev itd. Sporazum določa naloge delavcev in delovne organizacije za zagotovitev varnih delovnih razmer, predvsem vsebuje način, kako zagotoviti varno delo, uporabo varstvenih sredstev, zdravstvene preglede delavcev, preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime, preizkuse delovnih priprav in naprav itd. Vsebuje tudi pristojnosti in obveznosti organov upravljanja s področja varstva pri delu in kar je najvažnejše, pravice in obveznosti delav- cev na delovnih mestih — neposrednih proizvajalcev, vodstvenih in vodilnih delavcev do poslovodnih organov. Delavci določene naloge s sporazumom poverjamo službi varstva pri delu in pooblaščamo službo ali referenta za varstvo pri delu, da opravlja razne naloge s področja varstva. S predlogom sporazuma je predvideno, da bo to področje konkretneje urejal enoten pravilnik o varstvu pri delu, ki bo vseboval varstvene ukrepe in normative, razčlenjeval in konkretno določal uresničevanje določil samoupravnega sporazuma ter določal naloge, postopke in navodila za zagotovitev varnega dela delavcev. Sporazum ureja neposredne pravice in obveznosti delav. cev v združenem delu, zato ga bo v dokončni obliki prejel vsak delavec, ki bo tudi podpisal izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki iz sporazuma izhajajo. Na osnutek akta želimo čim več utemeljenih dopolnilnih predlogov, da bomo čim popolneje uredili zakonsko obveznost ter zagotovili varno delo. so ocenjevali V organiziciji Centra za savremeno odevanje v Beogradu je bila od 27. 3. do 2. 4. 1975 »Izložba noviteta odevnih predmeta«. Na tej razstavi prikažejo modne novosti za nastopajočo sezono in sicer iz področja konfekcije, trikotaže, obutve in metražnega blaga. Tako so sodelovali »Teteks« iz Tetova, »Rio« Rijeka, kombinati trikotaže Beograd« in drugi. Potrošnikom je bilo prikazano okrog 900 novih modelov. Naše podjetje je sodelovalo s kolekcijo za pomlad-polet-je 1975 in modnimi ženskimi škornji. Tri priznanja, ki jih je dobila maša kolekcija, so dokaz, da smo se z našimi izdelki močno približali potrebam in željam jugoslovanskega potrošnika. Beograjsko tržišče je v svojih zahtevah izrazito specifično, tako da je tu najbolj prodajni artikel ženska in moška mokasina, ženska galanterka s tankim podplatom, ki močno spominja na francosko modo. Tako je dobil priznanje model KRISTINA in grupa modelov ŠPELA kot najboljša grupa za mladino. Tako pri modelu KRISTINA kot pri ŠPELI pa ugotavljamo dobro prodajo v mesecu aprilu, tako da so beograjski potrošniki dobro ocenili. Francka Bergant Kadrovska problematika Pod tem naslovom imam namen seznaniti celotno delovno skupnost z nekaterimi problemi, s katerimi se srečujejo kadrovska služba in samoupravni organi zlasti odbori za medsebojna razmerja, ki so po določbah splošnih aktov pristojni reševati in odločati o teh problemih. še vedno se srečujemo s problemi, da ni na razpolago delavk in delavcev za ustrezno zasedbo posameznih delovnih mest z ozirom na zahtevano strokovnost na teh delovnih mestih. Spričo tega dejstva pa smo prisiljeni predlagati odborom za medsebojna razmerja take rešitve glede popolnitve nezasedenih delovnih mest, ki vedno po svoji strokovnosti ne ustrezajo zahtevam sistemizacije delovnih mest. Kaj pa to pomeni za delovno organizacijo? Take rešitve znižujejo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, kar pa brez dvoma vpliva delno tudi na delovno storilnost in kvaliteto opravljenega dela. Taka ugotovitev nam narekuje potrebo po še nadaljnji smotrni štipendijski politiki na osnovi katere bomo postopoma pridobili ustrezne strokovne kadre za popolnitev še nezasedenih delovnih mest dn postopno izboljšavo kvalifikacijske strukture. Nedavno napravljena analiza zasedbe delovnih mest nam kaže, da imamo v strokovnih službah še dokajšnje število delovnih mest ne- ustrezno zasedenih glede na zahtevane strokovnosti. To dejstvo nam dovolj zgovorno potrjuje potrebo po smotrnem štipendiranju in vzgajanju lastnih kadrov. Pri tej vzgoji pa ni pomembno samo štipendiranje, pač pa je dokaj pomemben tudi pripravniški staž, oziroma pravilna usmeritev in uvajanje v delo. Prav pri tem pa večkrat grešimo, kajti prenekateri si predstavlja, da bo delavec z nastopom pripravništva že »narejen«, sposoben opravljati samostojno delovne naloge, ki so mu zaupane. Tako pojmovanje pa je vsekakor nepravilno. Šola, kakršnakoli že, da človeku zlasti teoretično znanje za določeno področje, pravilna usmeritev in uvajanje v delo, pa mu šele omogočita, da lahko s šolanjem pridobljeno znanje s pridom in učinkovito uporablja pri opravljanju vsakodnevnih delovnih nalog. Dokaj pomembno pa je tudi izobraževanje ob delu, kajti podatki iz že omenjene analize nam kažejo, da kvalifikacijska struktura dejanske zasedbe delovnih mest bistveno odstopa od kvalifikacijske strukture, ki jo zahteva naš pravilnik o organizaciji podjetja in sistemizaciji delovnih mest. V skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič bomo primorani izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih oziroma isto uskladiti s sistemizacijo delovnih mest. Zaposlovanje novih delavcev je še vedno problematično zlasti zato, ker na področju občine, kot tudi širšem gorenjskem področju ni prostih delavcev in tudi ni izgledov, da bi se perspektivno to stanje izboljšalo. Po analitičnih podatkih strokovne službe za zaposlovanje je namreč evidentno, da se v gorenjski regiji pri sedanji stopnji rasti zaposlovanja z naravnim prirastkom lahko pokriva le 35 % predloženih potreb. Ta podatek nas ponovno opozarja na potrebo za intenzifika-cijo proizvodnje, ki zahteva relativno nizek porast zaposlovanja. Velika zaposlenost delavcev iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije sicer potrjuje odprtost gorenjske regije, vendar pa prinaša tudi vrsto socialnih in ekonomskih problemov. Tem vprašanjem je posvetil vso pozornost tudi medobčinski svet ZKS za Gorenjsko in je na svoji seji dne 16. 12. 1974 sprejel določene sklepe in stališča iz področja zaposlovanja. V teh sklepih in stališčih je med drugim tudi rečeno, da je visoko stopnjo rasti zaposlenosti potrebno načrtno in programsko uskladiti s smernicami republiške resolucije o ekonomski politiki za leto 1975, ki predvideva 3 % rast zaposlovanja. »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni ih odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Posojila za stanovanjsko gradnjo v TOZD MREŽA Odbor za medsebojna razmerja TOZD Mreže, prodajne organizacije je na svoji 6. redni seji dne 24. 4. 1975 med drugim reševal tudi prošnje za dodeljevanje stanovanjskih posojil. Po planu sredstev stanovanjskega sklada je za TOZD MREŽA — prodajne organizacije razpoložljivih — za nakup stanovanj v družbeni gradnji — za individualno gradnjo -— za adaptacije —• za najemna stanovanja (na uporabo) 374.137,29 498.849,72 62.356,22 311.781,08 Skupaj 1.247.124,31 — za nakup stanovanj v druž- beni gradnji so še odstopi posojil iz leta 1974 495.684,30 Odbor za medsebojna raz- posojila po prioritetnem merja TOZD MREŽA — pro- vrstnem redu, potrjenem že dajne organizacije je glede na na prejšnji seji in sicer: razpoložljiva sredstva odobril L Za nakup stanovanj v družbeni gradnji >tž) Odobreno ^ Priimek in ime Cene O H '% din 1. Lazič živojin 210.634 80 168.507 2. Cvetič Rajiča 253.322 80 202.657 3. Kordič Katica 220.000 40 176.000 4. Vorih Marta 280.000 40 92.000 5. Martinčevič Bernarda 454.461 40 181.784 Skupaj 820.948 Znesek danega posojila je bil odobren po določbah 48. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje in načinu oddajanja stanovanj na uporabo (80 % od vrednosti kupljenega stanovanja, če je samo prosilec zaposlen, zakonec pa ni; 40 % od vredno- hove vloge ostale kot nerešene v evidenci. 8 prosilcev pa ni izpolnjevalo pogojev za dodelitev posojil, in se vlogam ni ugodilo. Za ostanek sredstev 48 tisoč 873,59 din pa je odbor sprejel sklep — predlog, da sti stanovanja pa, če je prosilec zaposlen v delovni organizaciji, zakonec pa v drugi ali če je prosilec samski. 11 prosilcev — naslednji po vrstnem redu so tudi izpolnjevali pogoje. Ker pa so sredstva izčrpana bodo nji- prenos teh sredstev k sred-stvim za individualno gradnjo. 2. Za adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš z odplačilno dobo: 10.000 din 1,5 leta, 20.000 din 3,5 leta, 30.000 din 5,5 leta in 40.000 7,5 leta. H o ^ Priimek in ime c«< Odobreno din 1. Petrov Ivanka 2. Dobraš Andjelko 3. Gajič Drago 40.000. 00 10.000. 00 10.000,00 Skupaj 60.000,00 Dvema (2) prosilcema, ker neizpolnjujeta pogojev, se vlogama ni ugodilo. Odbor je sprejel sklep, da se ostanek sredstev 2.356,22 din prenese k sredstvom za individualno gradnjo. 3. Za individualno gradnjo: — za naslednje obroke, ki so bili že potrjeni (odobreni) an prejšnji seji odbora (teh je 14 — od katerih je 7, ki1 imajo v tem letu zadnji obrok) je odobreno 360.000 din. — za dodatna posojila prosilcem, ki nimajo dograjenih hiš za vselitev, z isto odplačilno dobo kot za posojila adaptacij >C/3 ^ Priimek in ime CD H Odobreno din 1. Jurinac Jelka 2 Custič Marija 3. Sekulič Djuro 4. Lakner Alenka 5. Zaletel Janez 20.000,00 10.000,00 20.000,00 40.000. 00 30.000. 00 Skupaj 120.000,00 Za dva (2) prosilca pa je zmanjkalo sredstev, zato se vlogi kot nerešeni vodita v evidenci. — Za individualno gradnjo, tistim, ki izpolnjuejjo pogoje in se jim posojila odobravajo prvič, je sredstev le 13.849,72 din. S tem, da se prenese ostanek sresdtev od adaptacij 2.356,22 in ostanek sredstev od naslednjih obrokov — Stamenkovič 5.000 din ter da bi DS odobril prenos pod 1. točko navedena sredstva, bo skupaj za reševanje vlog za individualno gradnjo 70.079,53 din. Ta sredstva pa bi dobili naslednji: >w ^ Priimek in ime CD H Skupno odobreno I. obrok 1. Dimitrijevski D, 60.000,00 10.000,00 2. Hrup Vera 115.000,00 10.000,00 3. Eremič Vasa 115.000,00 10.000,00 4. Vrbančič Irena 115.000,00 10.000,00 5. Bestič Petar 115.000,00 10.000,00 6. Vaukan Leopoldina 115.000,00 10.000,00 7. Lederer Marija 60.000,00 10.079,53 Skupaj 695.000,00 70.079,53 Skupni znesek je odbor odobril po merilih stanovanjske komisije in pravilniku o kreditiranju stanovanjske gradnje in načinu oddajanja stanovanj na uporabo. Vsa posojila se odobravajo po 4 % obrestni meri, z odplačilno dobo 12 let s tem, da posojilo začno odplačevati naslednje leto Po koriščenju zadnjega obroka. Vsa sredstva bodo s to delitvijo izčrpana. Zato se dvema (2) prosilcema, ker je zmanjkalo sredstev izpolnjujeta pa pogoje, vlogi vodita v evidenci. Sedem (7) prosilcev pa po določbah pravilnika neizpolnju-je pogojev, zato se vlogam za dodelitev posojila za indivi- dualno gradnjo, ni ugodilo. 4. Za dodelitev stanovanj v družbeni lasti na uporabo je bilo 10 prosilcev. Od teh trije (3) neizpolnju-jejo pogojev, ker še niso imeli pred 1. 1. 1975 3 leta neprekinjenega staža v delovni organizaciji, zato se njihovim vlogam ne more ugoditi. Prošnje prosilcev, ki pa izpolnjujejo pogoje pa odbor ni reševal, ker še niso znani podatki o možnosti nakupa stanovanja po posameznih krajih. Iz navedenega je razvidno, da je prosilcev veliko, sredstev pa ne toliko, da bi z njimi lahko zadovoljili vse prosilce, ki izpolnjujejo pogoje. A. A. in TOZD Trbovlje Tudi odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD izdelava zgornjih delov Trbovlje, je že reševal prošnje za dodelitev stanovanj na uporabo in posojil za individualno gradnjo ter za adaptacije stanovanjskih hiš. Skupaj je bilo 15 prošenj, od tega 10 za dodelitev najemnih stanovanj, 5 pa za dodelitev posojil. V letošnjem letu je bilo razpoložljivih 432.528,10 din in odbor jih je po enotnem vrstnem redu, sestavljenem po merilih iz Pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje in načinu oddajanja stanovanj na uporabo, razdelil takole: — Iskri — IEZE Ljubljana n. sub. o., TOZD Tovarna polprevodnikov n. sub. o. Trbovlje, bo TOZD Trbovlje dala 100.00 din posojila za 10 let in z 2 % obrestno mero. S tem bo sofinancirala nakup najemnega stanovanja, ki ga bo ISKRA dodelila v najem možu Dornik Danice, ki je zaposlena v njihovi TOZD. Stanovanje bo vseljivo v letošnjem letu. — V letu 1976 bo TOZD Trbovlje kupila stanovanje, ki ga bo dodelila Er j ave Radmili. Nakup stanovanja bo sofinanciral SAP Ljubljana TOZD »CEPROM« tovorni bora lahko koristila kot prvi obrok posojila za individualno gradnjo Kreča Fani. Drugi obrok v letu 1976 bo 42.500 dinarjev, v letu 1977 pa tretji obrok 44.971,10 din, kar je razlika do zneska skupno odobrenega posojila 115.000 dinarjev. Posojilo bo začela odplačevati s 1. 1. 1978. S sprejetjem tega sklepa so bila razpoložljiva sredstva izčrpana. Nerešenih je ostalo 7 prosilcev za dodelitev najemnih stanovanj. TOZD Trbovlje združuje pri samouprav-in stanovanjski skupnosti Trbovlje od 6 % prispevka od bruto osebnih dohodkov poleg obveznega združevanja še dodatnih 40 % sredstev po sklepu njihovega delavskega sveta in odbor je sprejel sklep, da bo za sredstva, ki jih združuje v letošnjem letu, kupil TOZD Trbovlje v letu 1976 eno stanovanje, ki ga bo dodelil njihovi delavki Golob Rozi, prvi v vrstnem redu prosilcev za dodelitev posojil in stanovanj na uporabo. M. M. Ponovno pokrovitelj Kakor je sklenil izvršni odbor, sta naša delovna organizacija in njena delovna skupnost tudi letos prevzeli pokroviteljstvo svetovnega prvenstva v moto-crossu v kategoriji 250 ccm, ki bo v nedeljo, dne 8. junija na znani tekmovalni progi v Podljubelju. Prireditev bo prvorazredna, organizator AMD Tržič je znan kot izredno prizadeven, sposoben in dosleden ter je promet n. sub. o., kjer je zaposlen njen mož in sicer tako, kot TOZD Trbovlje Iskri, sama pa bo prispevala 200.000 dinarjev, ki so razpoložljiva letos in jih bo združevala pri samoupravni stanovanjski skupnosti Trbovlje, kjer se bodo oplemenitila v 1 letu za 50—75 %. — Petek Pavli je odbor potrdil koriščenje zadnjega obroka posojila za individualno gradnjo, in sicer v znesku 20.000 din. — Mlakar Marini je odbor potrdil za individualno gradnjo —■ adaptacijo 60.000 din posojila. Prvi obrok posojila v znesku 30.000 din bo lahko koristila letos, drugi obrok pa v letu 1976. Posojilo bo začela odplačevati L 1. 1977. leta. — Pavelšek Darinka bo po sklepu odbora za individualno gradnjo lahko izkoristila 115.000 din posojila v 3 zaporednih letih v naslednjih obrokih 30.000, 42.500, 42.500 dinarjev. Posojilo bo začela odplačevati 1. 1. 1978. leta. — Ramšek Francu je odbor odobril 25.000 din posojila za adaptacijo stanovanjske hiše in ga bo začel odplačevati 1. 1. naslednje leto. — Ostanek sredstev v znesku 27.528,10 din bo v letošnjem letu (po dopolnitvi 3 let staža v Peku) po sklepu od- zato dobil priznanje že na svetovni ravni. Udeleženci dirke bodo sami znani tekmovalci, najboljši iz skoraj dvajsetih držav, kar je tudi porok, da bo prireditev tudi kvalitetna in strokovno izvedena na najvišjem nivoju. Zato je prav, da da prireditvi svoj pečat tudi njenemu nivoju primeren pokrovitelj — domača reno-mirana delovna organizacija. Organizator pa bo tokrat pripravil gledalcem poleg športnega užitka še razvedrilo, saj bo v odmoru med dvema tekoma nastopil priljubljeni ansambel bratov Avsenik, ki bo v enoinpolurnem koncertu prav gotovo zadovoljil vse gledalce, ki jih pričakujejo okrog tridesettisoč. Kot pokrovitelj želimo tekmovalcem obilo sreče in športnega uspeha, gledalcem polnega zadovoljstva, prireditelju pa uspešno izvedbo prvenstva. Ovogodišnji poslovni rezultati Prvi meseci svake godine još ne pokazuju u celini svih privrednih tokova, koji bi pružali celovitu sliku poslovanja, ali ipak nam svakako u temeljnim ocrtama nazna-čivaju, šta smo postigli do sada i što možemo očekivati za ovu godimi. Na području proizvodne dela tnosti možemo ustanoviti, da proizvodnja u svim OOUR teče u smislu operativnih programa, što takodje pozitivno utice na finansijske učinke. Za vreme prvih četiri meseci jesmo u proizvodnji, sagleda-no u celini, postigli 2,7 % sni-ženja proizvodnih troškova, što je veoma važno za doho-dak, a posebno još radi toga, j er ovaj dio dohodka neposredno pripada OOUR, koja je istog ostvarila. Zbog predstave možemo spomenuti, da je ukupna ušteda snosila 7.135.000.-— din, što predstavlja uskoro masu jednomeseč-nih ličnih dohodaka. Prema vrednosti se je proizvodnja za vreme prvih četiri meseci povečala ukupno za 35 % sa uporedjenjem sa istim razdobljem prošle godine, proizvodnja obuče pa se je po količini povečala za 10 %, što znači istodobno jed-nak porast produktivnosti, jer je bilo za ovu proizvod-nju obavljeno isti broj radnih časova. Na takav porast produktivnosti i sa time i bolji f inansi j ski učinak je bezdvo-umice uticalo bolje programiranje sa uskladjenom kolek-cijom i velikim serijama, što dokazuje podatak, da je bilo več kod načrta i takodje stvarno potrebnih manje radnih minuta za proizvedeni par obuče. Pozitivno se odražava kod finansijskih rezultata takodje podosta stalnost cena kod na-bavke materijala. Kod svih vrsta materijala nam rezultati pokazuju, da postizavamo do sada pozitivne razlike iz-medju stvarnih i planiranih nabavnih cena i da ova razlika iznosi do sada 4,7 % ukupno utrošenog materijala. Takodje na području prodaje jesu rezultati u pogledu količina i po vrednosti prodaje pozitivni. Ukupna prodaja je bila za vreme četiri meseci po vrednosti za 30 % viša od prošlogodišnje, prodaja u vlastitoj prodajnoj mreži ima kod toga udio sa 48,5 % i prema tome veča je prema lani za 16,3 %. Lošije smo se pokazali kod finansiskih učinaka prodaje. Kod prodaje obuče na domačem tržištu jesu učinci u glavnom isti, kao proteklu go-dinu, kod izvoza situacija jeste bitno poboljšana, veoma jako pa su se pogoršali finan-siski rezultati kod prodaje svih proizvoda sporednih de-latnosti i isti su u padu za preko 50 %. Razlog torne je činjenica, da su radi sniženja izmene vrednosti dinara u porastu cene svih uvoznih sirovina, u proizvodnji sporednih delat-nosti pa su iste najtemeljnije zastupane, istovremeno pa ni-je bilo mogučnosti povisiti prodajnih cena. U pogledu likvidnosti situacija jeste se poboljšala. Zahlte gotovih proizvoda na skla-dištima i u prodavnicama jesu dabome na nivou prošle godine, uvečale pa su se zahlte materijala i to za 30 % i nedovršena proizvodnja za 80 %, što prouzrokuje finan-siske poteškoče, omogučava pa bolji i neometan rad u proizvodnji. Na likvidnost loše utiče takodje povečanje potraživanja do kupaca, koji veoma nere-dovno i sa velikim zakašnje-njima naplačuju svoju kupo-vinu kod nas. Izplačeni lični dohoci snose ove godine u prosjeku u proizvodnji 2.725.— din mesečno na zaposlenog i u trgovačkoj Odbor za medjusobne odnose OOUR Mreža prodajne organizacije na svojoj redov-noj 6. sednici održanoj 24. 4. 1975 izmedju ostalog rešavao je i molbe za dode- Odbor za medjusobne odnose OOUR MREŽA — prodajne organizacije je u vezi raspoloživih sredstvava odo- Ukupan iznos iznos zajma odobren je prema odredbama 48. člana pravilna o kredito-vanuj stanbene izgradnje i na upotrebu (80 % od vrednosti stana ako su oba molioca zaposleni u istoj organizaciji ili samo molioc a bračni drug ne; 40 % od vrednosti stana ako samo molioc zaposlen u radnoj organizaciji a bračni drug u drugoj ili ako je mo-lioc samac). 11 interesenata po reduispu-njavali su uslove ali su sredstva iscrpljena i njihove su mreži 2.728.— dinara. U proizvodnji su se sa usporedje-njem sa istim razdobljem prošle godine povisili lični dohoci za 30 %, a u trgovačkoj mreži za 25,8 %. Takva je na kratko slika naših pričinjavanja u ovoj godini posle isteka četirih me. seca. Ob pretpostavci, da če proizvodnja takodje i u bu-duče teči kao do sada, da neče biti novih infiacionih po-teškoča i da čemo takodje u prodaji postici očekivane rezultate, možemo takodje za svu ovu godinu očekivati produženje približno podjed-nakih rezultata, što ovisi pre svega od nas samih i od naših ukupnih pričinjavanja. Janez Kališnik Ijivanje zajma za stanbenu iz-gradnju. Prema planu sredstava stanbenog fonda za OOUR MREŽA — prodajne organizacije stoji na raspolaganju: brio zajam prema prioriteti potvrdjenoj na prošloj sedni. molbe nerešene ostale u evl-denciji. 8 kandidata nije ispunjava-lo uslove i molbe su odbij e-ne. Ostatak sredstava od 48.873,59 prema odluci odbora odnosno prema predlogu RS OOUR MREŽA izvrši prenos na sredstva za individualnu izgradnju. 2. Za adaptacije stanova i stanbenih zgrada na rok ot-plate : 10.000 din, 5 god., 20.000 din 3,5 god., 30.000 din 5,5 god. i 40.000 din 7,5 god. Dodeljivanje zajma za stanbenu izgradnju u OOUR Mreža — za kupovinu stanovano u društvenoj izgradnji 347.137,29 — za individualnu izgradnju 498.849,72 — za adaptacije 62.356,22 — za najamne stanove (na upotrebu) 311.781,08 Ukupno 1.247.124,31 — za kupovinu stanova u društvenoj izgradnji doprinos zajmova iz 1974 godine 495.684,30 ct t to: 1. Za kupovinu stanova u društvenoj izgradnji Ù Ime i prezime Jh H Cene Odobreno % din 1. Lazič Živojin 210.634 80 168.507 2. Cvetič Rajiča 253.322 80 202.657 3. Kordič Katica 220.000 40 176.000 4. Vorih Marta 280.000 40 92.000 5. Martinčevič Bernarda 454.461 40 181.784 Ukupno 820.94S ^ Ime i p rez ime 1 52 MOSTOVNA TEHTNICA kri je. I-z slike ZDRAVNIK ZA OČESNE BOLEZNI F 59 naj 65 1 , 2 - ‘v h-: ~ Ä-w. - r- A PAKT V JUGOVZHODNI AZIJI IME IGRALKE ERŽ1ŠN1K AI1TI0II) MESTO PRI TEJAH 71 ■ M ... _ RASTLINSKA BODICA DRUGO IME ZA T1PUS L R / j I to7 I I GLMESTO ARMENIJE TUDI ERIVANl PRITOK VISLE IZ KARPATOV 81 KIRURŠKE PRI JEMALKE » AVTOMATIČNI PILOT POSODA ROČKA' 6 \ I 5o 91 0BRTNICA TAPETNIŠKE STROKE ČLOVEK,KI 0P0REW, MEHKEJŠA KAMENINA OLGA REMS POJAV RA VODI VAŠKI SVET 'V SRBIJI) u I ILM/198 RA2B0MICE, ROPARKE 9 MESTO V JVIC1 OB REKI MRE A U LOŠČILO ŠPARTAMSKI KRALJ, BRANILEC TERMOPIL SKUP1UA APARATOV 50 PLANINA V SREDNJI DALMACIJI TUJ SVET SREDI LASTNE ZEM11E EP EPOPEJA E K PRAVOSlfiVkl DUHOVkllK KRAT OB KVARNERJU N MEDMEKNE ... -WE MEV' TERMOELEK TRARNA TESLA NIKOLA SONJA AHAČIČ ČLOVEK. Ki ŠKILI 5UKAR5KE DEŠČICE GRŠKI BOG LJUBEZNI O VRSTA HRANE STEKLO V OKNU ROPOTANJE HRUP MELODIJA PESEM HVALNICA odlično KRAŠKO vino APOLDNOV 5VEČENIK V TROJI LEP NASAD 0 N TURISTIČNO MESTO POD KAVKAZOM A M NIKOLA] ČERKAS0V 50 MEDICINSKI IZRAZ ZA SLEPIČ D 5 ZNANO LETOVIŠČE V BELGIJI PEVSKI ZBOR PRITOK BALKA5KEGA JEZERA V SZ HAPlAČiLO, PREDUJEM ŠOP ORANJE IVANKA NOVAK OROPJE ZA 5PA3KAN3E SKODELICA SLAVA -TRUDEN ANA GABER. KAMION ZA PREVOZ TEKOČIN NAPRAVA ZA EVAPORATO TORBA ZA AKTE 50 IZDELOVA LEC ŽOG IME ARHITEKTKE MUŠIČ S REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: IZAK, KAPOK, ZAKA, OPEKA, VL, LALA, LS, TRIDESET LET OSVOBODITVE, SD, TC, ONAN, AL SREDSTVO, NEKTAR, KNA, AERODROM, OKTAN, KAJN, OZARK, BOKS, CARNE, PETA, POVITJE, ARAT, ARO, RADIČ, AMI, ATIKA, UV, PE, NN, EROTIK, NAT, LAKAJ, AACHEN, RATEČE, OTAVA, ROKA, ANORAK žrebal je tov. Trdan Leopold vodja TOZD Trbovlje. Nagrade pa so razdelili takole: L nagrada 80 din Heda Klemenčič — »PEKO« Gor. Radgona 2. nagrada 60 din Ferlič Cvetka — Splošni sektor 3. nagrada 40 din Mede Peter — PUR 4. nagrada 20 din Mikolič Boris — Prodajni sektor 5. nagrada 20 din Brzin Zorka — Oddelek 523 V uredništvo smo dobili 116 rešitev Križanke iz prejšnje številke. Po rešitvah sodeč, križanke niso pretrd oreh. številnih rešitev je vesel tudi naš sodelavec — sestavljalec križank Ljubo Bradeško iz Železnikov, ki je v razgovoru povedal, da je že 10 let sestavljalec križank za razne slovenske časopise. V začetku mu je bil to hobi, sedaj pa že skoraj poklic, ker je invalid. Za Čevljarja je sestavil že 50 križanko. Reševalcem pošilja pozdrave in želje, da navdušeno rešujejo križanke tudi vnaprej. V uredništvu pa si želimo, da bi še dolgo sodelovali, oziroma, da nam bi sestavil še veliko križank. Prišli V TOVARNO: V izdelavo zg. delov 550: Petrovič Ljuba, Medvešček Ana, Kološa Marija, Zupančič Ivanka, Cerovšek Gabrijela, Grom Marija, Dergan Mar-silija, Jurkovič Štefka, Predovnik Marija, Slapšek Ivan; V izdelavo zg. delov 512: Mušinovič Draga, Leskovar Ana, Lončarevič Ifeta, Čora-gič Fatima, Salkič Seni j a; V izdelavo zg. delov 511: Januš Niko; V montažni oddelek 521: Antončič Franc, Vrhovšek Janez; V montažni oddelek 522: Golmajer Vinko, King Danica; V montažni oddelek 523: Rozman Milan; V nabavni sektor: Bogataj Dragotina, Škaper Marjan; V finančni sektor: Gros Pavel; V PUR: Brkič Jožo, Boštar Lado, Mulalič Mujo, šimun-kovič Stanko, Kelher Marija, Kovačevič Nada, Mulalič Meh-med, Bukovec Filip, Alič Janko, Lohaj šaip; Orodjarna: Kotar Marjan, Zaplotnik Darko; Menza: Ilič Ružiča; Elektro delavnica: Ahačič Iztok; V prodajno mrežo: Celje L: Jošt Darinka; Tržič L: Pretnar Franc; Zagreb L: Pastuo-vič Ana; Sremska Mitrovica: Tanasič Slobodan; Beograd III.: Milosavljevič Slavica; Odšli IZ TOVARNE: V poskusnem roku zaradi negativne ocene: Žalik Leonida; Samovoljno prenehanje dela: Trivič Mira, Babič Leopold, Balog Ema, Ristič Dragan, Černe Silvester, Žagar Marija, Osman Elver, Drgan Marsilija; Sporazumno prenehanje dela: Ješe Irena; V JLA: Bohinc Janez, Ko-dorovič Štefan, Močnik Boštjan, Radašič Dragutin; Premestitev v prodajno mrežo: Pretnar Franc; Prenehanje zaradi upokojitve: Jekovec Valentin; Prenehanje zaradi invalidske upokojitve: Jerebic Apolonija, Špik Nande, Zupan Jožefa; Iz prodajne mreže: Celje I.: Vrabič Vida, Lampret Alojz; Laško: Milčinovič Ema; Murska Sobota L: Podnar Marija; Kranj L: Benedik Marija; Maribor L: Ochineri Štefka; Sremska Mitrovica: šobić Svetlana; Beograd III.: Milosavljevič Slavica; Zahvale Ob odhodu v pokoj se vsem svojim sodelavcem toplo zahvaljujem za prejeto darilo in obisk na domu. Celotnemu kolektivu pa želim veliko delovnih uspehov. Marjan Srečnik Sodelavcem iz oddelka 512 se najlepše zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj. Špik Nande Sindikalni organizaciji se lepo zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Škaper Silva - Nekaj tez o oblikovanju delegacij - V ustavi je jasno izraženo načelo, da delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve. Ker pa seveda vsi delovni ljudje ne morejo neposredno, bolje rečeno, osebno opravljati funkcij oblasti v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti so se zato v temeljnih samoupravnih skupnostih obliko- — zbor delegatov krajevnih skupnosti (skupina delegatov — za zbor delegatov občin republiške skupščine), — ter družbenopolitični zbor. Delegacije so oblikovali: — delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega določeno, da mora biti ustrezna zastopanost delegacij po posameznih področjih (gospodarske dejavnosti — tudi kmetijstvo in obrt, prosvet-nokulturne dejavnosti, social-nozdravstvene dejavnosti in državni organi, družbenopolitične organizacije, oborožene sile idr.). Delegacije so oblikovane v vsaki TOZD in drugi samo- C33SA o^G"MZ.'.ciTit rr.r.rjr: ■- \ - zbc.i zi):ìu,'.£,::;.oa tj/. TOŽI Tozr TOED TOZD OBUTEV PCLltnE?:' :: GUnOPL'.N? UREZA öSS-, 20 del er?.tov c. delen®tov r f’rl pr.'tOV R del er?tov r- d.el®r?tov a. (9 kcttfebenca delep-eci 3 KON FERRICA, doloraci J dpiepetrVih mest) ZBOR ZDRUŽENEGA DELA občin~r:-: zEU?fČine vale delegacije — kot temeljne oblike organiziranja in povezovanja zaradi neposrednega opravljanja funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Torej delegacije so temelj funkcioniranja skupščinskega sistema. Vsako skupščino družbenopolitične skupnosti (tudi skupščina občine Tržič) sestavlja: — zbor delegatov združenega dela. 9. maja je praznoval 50-letnico življenja naš sodelavec Ivan Peharc, zaposlen v modelimici zg. delov. V letošnjem letu poteka tudi 35 let, odkar se je Ivan zaposlil v naši tovarni. Delo je prekinil samo v letih 1945— 1948 zaradi vpoklica v KNOJ. Po vrnitvi v tovarno je bil dolga leta zaposlen v prirezovalnici, kjer je bil za vestno delo in prizadevanje večkrat imenovan za udarnika. Od leta 1960, ko je z uspehom dokončal tehnično čevljarsko šolo v Kranju je bil zaposlen na raznih vodilnih delovnih mestih: kot mojster v prirezovalnici, vodja planskega oddelka, v letih 1965—73 kot vodja oddelka 512, sedaj pa je v osnovni modelimici. pomena za več TOZD (npr. SSSS), — delovni ljudje v kmetijstvu in obrti, — delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društvih itd., — občani v krajevnih skupnostih, — delovni ljudje v družbenopolitičnih organizacijah. Za zbor združenega dela je po ustavi in volilnem zakonu Naš jubilanit želi, da bi imelo naše podjetje še naprej uspehe kakršne smo beležili v preteklosti, mi vsi pa Ivanu želimo še dosti uspeha pri delu, predvsem pa zdravja in dobrega počutja v naši sredini. Sodelavci Ni še dolgo od tega, kar je praznovala Gosar Zofija, šivalka obrobe v oddelku 512. Njen delovni staž teče v Peko že 30 leto. Iskrene čestike in najlepše želje Sodelavci M-*** Praznovala sta tudi Bernarda Kranjc v splošnem sektorju in Vladimir Brejc iz mizarske delavnice. K življenjskemu jubileju iskrene čestitke. upravni organizaciji, kjer je zaposlenih več kot 30 ljudi, kjer je pod 30, pa opravljajo funkcijo delegacije vsi zaposleni. Številčnost delegacije in odnose med delegacijo in delovno skupnostjo ureja statut delovne organizacije. Delegacijo sestavlja najmanj 5 delegatov. Delegacije, ki nimajo lastnega delegatskega mesta v zboru združenega dela občinske skupščine, oblikujejo konferenco delegacij in iz te konference delegirajo delegate na zasedanje zbora združenega dela. Konference delegacij in druge delegacije (SSSS) delovne organizacije se povezujejo (skupni sestanki) zaradi načina oblikovanja enotnih stališč za zasedanje zbora. A. A. Zahvale Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem prirezovalnice oddelka 512 za lepo spominsko darilo in želim njim, kakor tudi celotnemu kolektivu, še veliko delovnih uspehov. Jekovec Valentin Vsem, ki so mi omogočili klimatsko zdravljenje, najlepša hvala. Prešeren Karol Ob bridki izgubi mojega dragega brata, se iskreno zahvaljujem sodelavcem tehničnega sektorja za podarjeni venec in cvetje ter za izrečena sožalja. Meglič Marija Vsem sc iskreno zahvaljujem za izraze sožalja ob smrti mojega dragega brata Nandeta. Metka Stritih — uvoz Praznovali so Prvomajski prazniki v sovjetski zvezi Ivanka Kurnik Spoznavati nove kraje, ljudi, njihovo zgodovino in kulturo ter način in utrip življenja je moja nekdanja želja. Precejšen del Evrope sem že videla. Za letošnje prvomajske praznike sem šla v organizaciji Jugotoursa v Sovjetsko zvezo. Prvega maja ob 16. uri je iz Brnika poletelo letalo Tu-poljev 134 s 85 potniki. Prevladoval je ženski spol in po moji oceni v starosti od 40 do 45 let. To pot sem nad povprečjem. Nekaj časa smo še videli naselja in gozdove v svetlo in temnozeleni barvi. Kmalu pa smo bili nad oblaki in skozi okna nam je prijetno kukalo sonce. Stevardese so nam postregle z malico in še nismo pospravili okrepčila, že nas je pozdravil kapetan v imenu posadke ter obenem javil, da letimo nad Češko v višini 11.000 m s hitrostjo 850 km na uro, zunaj pa je minus 53°. Popijemo še čaj in malo pokramljamo in že smo nad Poljsko. Po zvočniku se oglasi naša vodička Vera in nam da napotke za izpolnitev ruske carinske deklaracije. Povedala nam je, da je naša družba zelo pestra. Med potniki je 75 % Slovencev, pretežno Ljubljančanov in Mariborčanov in 25 % Hrvatov. Potniki smo za dve smeri — prva grupa s 39 potniki za Srednjo Azijo — Tašket in druga s 46 potniki pa za Leningrad in Moskvo. Zunaj je prava zima. Na notranji strani oken ie bil srež. Nekako ob 18.20 se je naenkrat zmračilo. Bili sme nad Rigo in vodička nam je rekla, da naravnamo ure na leningrajsko-moskovski čas, ki je za 2 uri pred nami. Kmalu smo se začeli močno spuščati in videli smo zopet naselja pod seboj. Ob 18.45 oziroma 20.45 smo pristali na leningrajskem letališču. Sprejel nas je vodič — Slovenec Ciril. V Leningradu je na podiplomskem študiju in obenem zaposlen pri ruski agenciji Intourist kot koordinator. Po opravljenih carinskih formalnosti smo se z avtobusi odpeljali v hotel Leningrad, moderen, svetel, zračen hotel v marmorju in steklu s 1300 ležišči je naredil na nas prve dobre vtise. Dobili smo sobe in ko smo se nekoliko uredili, smo šli skozi zimski vrt v hotelsko restavracijo na večerjo. Vodič nam je tudi povedal, da moramo vseskozi imeti stalne sedeže, sicer se lahko zgodi, da ne bomo postreženi. Po večerji smo se še nekaj časa sprehajali pred hotelom ob reki Nevi. Mesto je bilo polno luči, bakel in žarometov. Drugo jutro smo imeli ob 9. uri skupen zajtrk, nato pa je L grupa, katerim smo dali vzdevek Azijci, poletela v Taškent. Mi pa smo dobili še enega vodiča — Leningrajča-na Viktorja. Pod njegovim vodstvom in s pomočjo našega Slovenca Cirila, smo si ogledali mesto in njegove znamenitosti. Danes ima Leningrad 4,1 milijona stalnih prebivalcev in približno 1 milijon gostov in turistov. Mesto je nastalo 1703. leta imenovano Sant Peterburg. Leta 1914 se je preimenovalo v Petrograd, po smrti Lenina 1924. leta pa v Leningrad. Imenujejo ga tudi mesto parkov in mostov oziroma ruske Benetke. V delti Neve je 68 kanalov in rek, 381 mostov in 101 otok. Pa še eno ime ima — mesto Heroj. Leta 1941 so 6-krat močnejše Hitlerjeve trupe prišle do roba mesta. Ker zaradi močnega odpora vanj niso mogli prodreti, so ga obkolili. Le-ningrajčani so bili 900 dni in noči v blokadi. V tem času je bilo od bomb in granat ubitih 17.000 prebivalcev. Dnevno so dobili le 125 g kruha iz otrobov. Od lakote in mraza je umrlo več kot milijon ljudi. Nato jim je uspelo, da so se le prebili po ledu La-doškega jezera. Naredili so pot imenovano »pot življenja«, po kateri so dobili hrano, toplo obleko in municijo. Po tej poti so iz mesta odpeljali preko 500.000 bolnikov, starcev, žena in otrok. Za to junaštvo je dobilo mesto ime — mesto Heroj. Ruski car Peter I. iz družine Romanovih, ki je vladala 300 let, je s Petropavlovsko trdnjavo postavil temelj mestu na ustju reke Neve. Trdnjava je branila mesto pred sovražniki Švedi. Kmalu pa ,so jo spremenili v strašno ječo — imenovano ruska Ba-stilija. Danes je Petropavlov-ska trdnjava muzej. Na nje-n j enem področju je še 122 m visoka cerkev s pozlačenim zvonikom in monetni dvorec — kovnica denarja. Mladi car je hotel zaostalo, nepismeno Rusijo čimbolj približat) Evropi. Reformiral je vojsko, državno upravo in šolstvo. Anekdota pravi, da ljudi ni mogel drugače pritegniti k izobraževanju, zato jim je po končanem pouku vsakokrat dal kozarček vodke. Že za časa njegovega vladanja je bila Rusija uvrščena med evropske velesile, on pa spada med pomembnejše zgodovinske osebnosti. Od leta 1712 do 1918 je bil Leningrad ruska prestolnica, naj večja ruska luka in med najlenši-mi evropskimi mesti. V začetku XIX. stoletja je postal žarišče revolucionarnega po-kreta. Tam se je začela L ruska in oktobrska revolucija. Naš program smo začeli z avtobusnim ogledom mesta. (Nadaljevanje prihodnjič) Od obračunske osnove do izplačilne kuverte Vsi delavci, ki smo v medsebojnem razmerju s tovarno Peko vemo, da od lanskega oktobra računamo osebne dohodke v ERC Peko in, da del le-teh nakazujemo direktno na hranilne knjižice. To zadnje je bilo tudi vzrok, da smo se odločili za elektronsko obdelavo osebnih dohodkov, ker bi bilo ročno nakazovanje težko izvedljivo. V članku bi rada seznanila bralce Čevljarja, kako poteka obdelava od osnovnih podatkov, ki jih dobimo od obra-čunovalk, do same kuverte z nakazilom. Pred začetkom mesečne obdelave OD moramo najprej urediti matično datoteko, ki vsebuje osebne podatke o delavcih, podatke o delovnih mestih, urnih postavkah in dodatkih. Ker to niso stalni pokazatelji, ampak se iz meseca v mesec spreminjajo, moramo spremembe redno spremljati in mesečno ažuri-rati, saj so pravilno zajete urne postavke prvi porok za pravilen obračun. Ko je stanje matične datoteke točno, najkasneje pa zadnjega v mesecu, izpišemo štiri vrste abecednih seznamov ločeno po trakovih in obračunskih enotah. Seznami so tiskani na predtiskane obrazce in služijo obračuno-valkam za vpis opravljenih in neopravljenih ur, za vpis doseženih minut po plačilnih razredih in za vpis raznih dodatkov in popravkov, ki nam jih sporočajo v fiksnih zneskih. Izpolnjene sezname dobimo nazaj drugega v mesecu, težave so le z obratom v Trbovljah, kjer zaradi oddaljenosti težko lovimo postavljene roke. V naslednjih dveh delavnikih morajo luknjačice in ve-rificirke v centru vse dobljene podatke vluknjati na kartice, če hočemo, da bodo OD pravočasno izplačani. Ko imamo časovne in vrednostne pokazatelje v karticah, začnemo s strojno obdelavo katere prvi del so kontrolni programi. Z njimi kontroliramo pravilnost navedenih podatkov in skupne seštevke po oddelkih primerjamo z obra-čunovalkami in obdelavo nadaljujemo, ko se vsi rezultati ujemajo. Te kontrole opravljamo v centru zelo skrbno. Zamudijo nas dve polni izmeni in so porok za precejšnjo točnost izračuna osebnih dohodkov. Naslednja faza obdelave je izpis elementov za točko, ki obsega poleg izračuna osnovnih osebnih dohodkov tudi izračun skladiščne norme, izračun premij mehanikom in električarjem, izračun stal-nostnega dodatka, in dodatka za posebne pogoje ter vnos hranarine in boleznine, ki jo dobimov v izplačilni pisarni. Istočasno pripravimo tudi izračun odbitkov, ki je del obračuna OD. Od trenutka, ko so nam znane točke, je nadaljnja obdelava stvar računalnika, da s postavljenimi programi izračuna bruto in neto OD in izpiše potrebne liste, vključno s kuvertami in nakazili za banko. Ta del obdelave je strojno najbolj zahteven, saj zasede računalnik polni dve izmeni, zato moramo ne malokdaj pustiti ob strani druge mesečne obdela- Šport Nogomet GUMARNA : PLASTIKA V soboto, 24. maja, je bila na nogometnem igrišču v Podljubelju nogometna tekma med moštvoma Gumarne in Plastike. Čeprav je bilo vreme slabo je bilo dobro razpoloženje. Obe moštvi sta pokazali veliko požrtvovalnosti. V prvem polčasu je ekipa Gumarne povedla s 4 proti 0. V drugem polčasu pa je dala še dva zadetka. Z zadnji minuti drugega polčasa je zaradi prekrška pred vrati Gumarne, sodnik prisodil enaj-sterko v korist Plastike. Tako je končni rezultat postavil Plavšič Drago, prvič je premagal odličnega vratarja Gumarne — 1 proti 6 za Gumar-no. Po končani tekmi je bilo v gostilni Ankele prijateljsko srečanje obek ekip. Gliha Bojan Na nogometnem igrišču v Križah pa so se pomerili v nogometu oženjeni trpini in Sodeloval si na paradi v Beogradu, povej nekaj svojih vtisov. Kako si bil izbran, oziroma kdo te je določil za sodelovanje na paradi? Trideseta obletnica zmage nad fašizmom in osvoboditve dežele mi bo ostala vedno v spominu, saj sem sodeloval na glavni manifestaciji, ki je bila po ulicah Beograda, to je bila »Parada 75«. Štirinajst dni pred začetkom priprav za parado še nisem vedel, da bom zastopal slovensko teritorialno enoto na slavnostnem mimohodu pred vrhovnim poveljnikom oboroženih sil tovarišem Titom.- Ravno v času teh izborov sem šel na oddelek za Ljudsko obrambo skupščine občine Tržič kot rezervist po vojaški razpored. Takrat sem zvedel, da sem določen za parado v Beogradu. Petnajstega aprila so se začele priprave v Mariboru, kjer je bil zbran cel slovenski ešalon. Bilo je precej naporno, saj se je zahteval precej čvrst in skladen korak, ravnanje po širini in globini, ravnanje orožja itd. Po desetih dneh v Mariboru smo šli na nadaljnje pri- ve, čeprav organiziramo nočno delo operaterjev. V šestih mesecih, odkar izračunavamo OD v centru, smo se uspeli držati postavljenih rokov, kljub stalnim spremembam, ki spremljajo to področje. Da smo brez večjih težav prešli iz ročne na strojno obdelavo, ima zasluge tudi šef obračuna OD, s katerim lepo sodelujemo. Anica Teran pa jp vsak želel sodelovati na paradi 9. maja. Na paradi nas je vse udeležence že na poti od Banjice proti Bulevarju revolucije pozdravljala večdesettisoč glava množica. Sam mimohod mimo tribune pa je bil vrhunec doživetja. Nismo čutili ne žuljev ne teže orožja, saj smo se zavedali, da korakamo pred našim ljubljenim tovarišem Titom in mnogimi borci in revolucionarji, ki so nam priborili svobodo. Že sam pogled na nabito polno tribuno borcev in revolucio- narjev ovenčanih s slavo in odlikovanji je bil veličasten in korak smo udarili še bolj čvrsto. Potem smo, ob petju borbenih pesmi vseh narodnosti, napravili še obhod po ulicah Beograda, kjer je bilo mnogo Beograjčanov, ki so nas navdušeno pozdravljali. Še isti popoldan smo se poslovili od kolegov in tabora. Domov pa smo se vrnili že naslednji dan, prav takrat, ko je praznovala Ljubljana tridesetletnico osvoboditve. Marjan Valjavec mladinci iz sekalnice. Po predvidevanjih so mladi premagali oženjene 2:0. To je bila že 4. tekma. Tri so se končale neodločeno, pri zadnji pa je vidno nazadovanje oženjenih. Le kako so opravičili udeležbo? Smučanje V nedeljo 11. maja je bilo na Zelenici občinsko sindikalno prvenstvo Tržiča v veleslalomu, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet s pomočjo smučarskega kluba Tržič. Veleslaloma se je udeležilo 80 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih sindikalnih podružnic. Glede na čas izvedbe tekmovanja je bila udeležba zadovoljiva, v bodoče pa moramo privabiti večje število tekmovalcev in tekmovalk. Za vse ženske, ter starejše moške je bila proga dolga 400 metrov z 18 vratci, za druge moške kategorije pa 600 m z 28 vratci. Med ekipami je zmagala ekipa PEKO v sestavi Dolinar, Primožič, Švab in Kališnik in dobila lep prehodnji pokal. Sova Stanko Beogradu Novosti na policah tržiške knjižnice Victoria HOLT: »GOSPODARICA MELLY-NA« je roman z veliko močjo, napisan v romantični tra'-diciji angleških romanopiscev viktorjanske dobe. Osrednje gibalo dogodkov je srhljiva skrivnost, v katero je zavita starodavna hiša Mount Mellyn. Ko je vzgojiteljiva Martha Leigh prvič videla to hladno hišo ter srečala njenega odljudnega gospodarja in njegovo občutljivo hčer, je spoznala, zakaj so se pred njo izmenjale že tri vzgojiteljice. Sosedje in služinčad so bili polni namigov, zdelo se je, da hiša skriva temne skrivnosti. Samo njena naraščajoča ljubezen do otroka in gospodarjeva privlačnost sta jo pripravili do tega, da se je odločila ostati ter rešiti skrivnosti, ki so se grozeče zgrinjale nad življenje prebivalcev hiše Mount Mellyn. Roman je pisan zanimivo in si bo prav gotovo pridobil veliko bralcev, predvsem bralk. Hans Hellmut KIRST: Konjiček: KRIMINALISTIKA Na televizijskih in filmskih zaslonih dan za dnem gleda- mo vsevedne in vsega zmožne junake, ki znajo rešiti prav vsak položaj. Vsi, od Jamesa Bonda do najrazličnejših agentov, detektivov in inšpektorjev, se nam kaže kot vrsta nadljudi. Vendar je vse to, kar izdeluje industrija sanj, zelo daleč od resničnosti. Prizori največkrat nimajo nobene zveze z vsakdanjo kriminalistično prakso. O kriminalistiki je bilo napisanih že veliko knjig, vendar se nepoučeni bralci težko prebijajo skoznje. Slavnostna seja V soboto, 24. maja 1975, je bila v paviljonu NOB slavnostna seja O K ZSM Tržič v počastitev dneva mladosti in rojstnega dneva tovariša Tita. Na seji so podelili priznanja OK ZSM Tržič nekaterim najbolj prizadevnim posameznikom in skupinam, med njimi članici naše delovne organizacije Niki Perko. prave v Beograd na Banjico, kjer je bil tabor za vse udeležence parade 75. Na bližnji cesti smo še dokončno izpilili naš korak. Presenetila me je izredna urejenost in organiziranost v taboru »Z bratstvom in enotnostjo do zmage«. Skoraj vsak dan so nas obiskovali predstavniki našega vodstva in se zanimali, kako se kaj imamo in kako napredujejo naše priprave. Tudi kulturnih prireditev v taboru ni manjkalo. Na prostem smo imeli oder, kjer so imeli prireditve razni narodno zabavni ansambli, folklorne skupine (med njimi tudi Karavanke iz Tržiča), v večernih urah so bili na sporedu vojaški filmi. Nekaj dni pred parado so prišli v tabor še predstavniki civilne zaščite in tudi okoli 300 najbolj poznanih športnikov Jugoslavije. Imeli smo dve generalki po ulicah Beograda in že takrat so bile ulice polne ljudi, kljub polnočnim uram. Vsi skupaj smo s ponosom gledali moderno oborožitev motoriziranih enot naše armade. Bilo je precej ožuljenih in bolnih, vendar V spomin Nemo smo obstali. Nihče ni mogel verjeti, da je tako nenadoma umrl STUDEN JANEZ, skladiščnik v skladišču gotovih izdelkov. Težje je verjeti, ker je bil še tako mlad, poln življenja, in ker nismo vedeli, da se je v njem naselila kruta in zahrbtna bolezen. Težko nam je. V srca se nam je zapisal s svojo delavnostjo in dobro voljo, še dolgo se ga bomo spominjali in ga pogrešali kot dobrega tovariša in prijatelja.