6   %"   Konflikt med Kristusom in kulturo ter èlovekova svoboda sta najpogostejši temi, o katerih razpravljajo sodobni misijonski krogi po svetu. O tem je potekal obse`en dialog tudi na sreèanju evangelièanskih Cerkva v Lausanni v Švici ter na II. vatikanskem kon- cilu. Razprave so poveèini odpirale nova vpra- šanja. V nekaj primerih so se diskusije na- vezovale na Sveto pismo, razpravljalci pa so `al premalo èasa namenili temu, kakšno sta- lišèe je o teh vprašanjih skozi stoletja zavze- mala Cerkev. @e cerkveni oèetje, ki so v Se- verni Afriki delovali pred letom 500 po Kri- stusu, so veliko pisali o razliènih kulturah in ljudeh, s katerimi so se tam sreèali. Najbolj vplivni izmed teh cerkvenih oèe- tov so bili Avrelij Avguštin iz Hipona, Origen in Klement iz Aleksandrije ter Tertulijan in Ciprijan iz Kartagine. To so bili priseljen- ci, ki so `iveli v tujini, tj. v Severni Afriki, kjer so evangelij oznanjali pripadnikom raz- liènih kultur. Bili so odlièni uèenjaki in oz- nanjevalci. Ta razprava skuša s pomoèjo nji- hovega oznanjevanja in spisov pokazati, kako so obravnavali kulturo in èlovekovo svobodo. -. &0   &     Severnoafriški cerkveni oèetje so priha- jali v stik z dvema skupinama kultur: s pre- prièanji afriških domorodcev ter privilegira- nih priseljencev, ki so se v Severno Afriko na- selili zaradi širitve rimskega imperija. Avrelij Avguštin je napisal delo De civitate Dei (O Bo`ji dr`avi), da bi pokazal na razlike, ki so obstajale med tema dvema kulturama na eni strani ter med kulturo Bo`jega oz. Cerkve na drugi strani (Latourette 1975: 241). Opazil je, da je bila “zemeljska dr`ava, zasnovana na moèi, ponosu, `elji po èloveški hvali in pre- vladi ter koristoljubju rimskega imperija” v neposrednem nasprotju s Cerkvijo (Latou- rette 1975: 256). Ni pa kultur tedanjega èa- sa kritiziral le Avrelij Avguštin, ampak so iko- noklastièni odnos do tega vprašanja zavze- li tudi vsi ostali severnoafriški cerkveni oèetje. Po mnenju Michaela Greena se je najbolj os- tro odzval Tertulijan, ki je v svojem delu De Praescriptione 7* zapisal: “S tem, ko imamo našo vero, ne `elimo sprejeti nobenega dru- gega preprièanja” (Green 1971: 19). Kljub Tertulijanovi kritiki pa so se sever- noafriški cerkveni oèetje, kjer koli in kadar koli je bilo to mogoèe, poistovetili z nekrist- jani oz. se jim pribli`ali, da bi jim tako po- magali pri razumevanju in sprejemanju evan- gelija. Celo Tertulijan je ljudskim mno`icam dejal: “Mi `ivimo med vami, jemo enako hra- no, nosimo enaka oblaèila ter imamo ena- ke navade in enake potrebe” (Green 1971: 19). Da bi se pribli`al rimskemu imperiju (se z njim do doloèene mere poistovetil), je po- gosto poudaril, da so kristjani bolj vdani ce- sarju kot pogani (Latourette 1970: 131). %+ !   Severnoafriški cerkveni oèetje so se s kul- turami, v katerih so oznanjevali evangelij, pogosto poistovetili (se jim pribli`ali) tako, 67889    0 %    "  &0   &      "    #   6   %"   da so v svoje oznanjevanje vpletali specifiène znaèilnosti teh kultur. G. Ernest Wright ugotavlja, da je zgodnja Cerkev v oznanje- vanje pogosto vkljuèevala znaèilnosti kul- tur, ki so jo obdajale. Na splošno lahko re- èemo, da je to potekalo popolnoma svobod- no. Napetost pa se je pojavljala samo takrat, kadar je vnašanje posebnosti drugih kultur v oznanjevanje ogrozilo temelj vere v skup- nosti oziroma kadar so cerkveni oèetje te po- sebnosti v biblijsko okolje prenesli prepoèasi in s tem niso sledili siceršnjemu tempu spre- jemanja kršèanske vere (Wright 1954: 153). Tako širjenje evangelija so pogosto oznaèe- vali z izrazom “kvarjenje Egipèanov” (Green 1971: 19). Pojavljalo se je v razliènih obli- kah — nekatere izmed njih so bile naèrtne, druge pa so bile rezultat nazorskega prepri- èanja in izobrazbe cerkvenih oèetov. Kle- menta so, na primer, uèili Sirijec, Egipèan, Asirec in palestinski `id (Pamfilij 1966: 191). Zaradi take izobrazbe je lahko razumel spise mnogih kultur. V njegovem delu so se kazali vplivi teh uèiteljev in del, ki so jih napisali stoiki, še posebej Epiktet. Latourette opa- `a, da je “Klement veèino svoje etike zasno- val na tem, kar se je nauèil od stoicizma” (Latourette 1970: 260). Kot je zapisano v Izpovedih (Confessio- nes), je Avrelij Avguštin v iskanju resnice za kratek èas postal pristaš manihejstva in mo- netarizma (Latourette 1970: 172). Pri dvain- tridesetih letih se je v Milanu zaposlil kot uèi- telj retorike (Broadbent 1931: 24). V njego- vem oznanjevanju lahko opazimo, da je do- bro poznal razliène svetovne filozofske smeri ter da je bil izkušen govornik in pisatelj, vse to pa mu je pomagalo, da so ga izobra`en- ci la`je sprejeli. Podobno kot Avrelij Avguštin je tudi Ciprijan pouèeval retoriko in se je zato lahko poistovetil s pristaši filozofije in razuma (Latourette 1970: 288). Origena je o neoplatonizmu pouèil inte- lektualec Ammonius Saccas (Latourette 1970: 20). Origena je ta sinkretistièna oblika krš- èanstva tako privlaèila, da je veliko prebiral grško literaturo in nazadnje postal uèenjak na tem podroèju (Evzebij 1966: 219). Priz- nal je, da je na oblikovanje njegovega kon- cepta kršèanske vere bistveno vplivala prav grška filozofija (Broadbent 1931: 9). Njegova kršèanska starša sta daleè najbolj vplivala na njegovo `ivljenje in sta pripomogla k temu, da je postal eden najpomembnejših teologov svojega èasa in stoletij po svoji smrti (Latou- rette 1970: 253). Taka nazorska podlaga je severnoafriškim cerkvenim oèetom pomagala pri naèrtnem pribli`evanju še neodrešenim (nekristjanom). Klement in Origen sta zavestno predstavljala vero, podobno kot so filozofi širili svoja na- èela (Latourette 1970: 249). O kršèanski veri so razpravljali na javnih forumih, jo sistema- tizirali, kritizirali pa so tudi prevladujoèe fi- lozofije. Origen se je med preuèevanjem del stoikov Hajremona in Kornuta nauèil alego- riènega naèina interpretacije. Le-ta je bil zna- èilen za grške misterije in ga je Origen upo- rabil pri razlagi Svetega pisma (Evzebij 1966: 239). Evzebij piše o tem, kako je Klement na- pisal svojo prvo knjigo z naslovom Spoznanje prave filozofije (Evzebij 1966: 232). V tem delu je avtor razpravljal o evangeliju, delil nasvete Grkom ter razpravljal o postu in pedagogiki. “Poslu`eval se je mnenj, ki jih je zavzema- la veèina Grkov in barbarov” (Evzebij 1966: 233). Pisal je v slogu, ki je bil tipièen za pre- vladujoèe filozofije. Demoni so se pogosto pojavljali v delih filozofov in v pogovorih ljudskih mno`ic. Tertulijan, Ciprijan in Origen so s tem, ko so na dolgo in široko pisali o izganjanju hu- dih duhov, šli še korak dlje (Green 1971: 192). Tertulijan je pri svojem oznanjevanju in pisanju veliko uporabljal latinske besede, da bi tako pritegnil svoje rojake in jim poma- gal globlje razumeti evangelij. Najveèkrat je uporabil besedo “trojica”, s katero je poime-    noval odnos med Oèetom, Sinom in Svetim Duhom (Bruce 1958: 256). 1+3 Napaèno bi bilo predpostavljati, da so se- vernoafriški cerkveni oèetje v svoje oznanje- vanje vpletali znaèilnosti tedanjih filozofij in religij zato, ker so te nauke zagovarjali. De- jansko so jih ostro kritizirali. Tertulijan je v javnosti pogosto kritiziral filozofe, ker so si njihova mnenja nasprotovala. Trdil je, da “razum, na katerega se zanašajo filozofi, ne   6   %"   Judita Karba: Ti, akril, 2003.  # vodi k resnici (Latourette 1975: 84). Sveto- val je, da je evangeliju “vsekakor treba ver- jeti, ker je absurden” (Latourette 1975: 85). Najveèkrat je kritiziral Platona, posmehoval pa se je tudi homerskim pesnitvam, v katerih so nastopali nemoralni bogovi, ki so se bo- jevali med seboj (Latourette 1970: 124). Najbolj obse`ne razprave o odnosu med kršèanstvom in kulturo pa ni napisal Tertu- lijan, ampak je bil njen avtor Origen. Filozof Celz je v svojem delu Alethes Logos (Resnièna beseda) kršèanstvu na primer oèital norost razuma, nesodelovanje v vojni, nenavadnost kršèanske doktrine ter odnos med èlovekom in Bogom (Latourette 1970: 122). Origen se je na te obto`be kritièno odzval z delom Con- tra Celsus (Proti Celzu), v katerem je branil kršèanstvo, poleg tega pa je zagovarjal tudi Jezusove èude`e in druge nadnaravne vidi- ke kršèanske vere (Latourette 1975: 82). Klement se je pogosto posmehoval Egip- èanom, ker so le-ti po bo`je èastili `ivali (La- tourette 1975: 122). Avrelij Avguštin v svo- jem delu O Bo`ji dr`avi (De Civitate Dei) graja kritike kršèanstva in se norèuje iz nji- hovih preprièanj (Bruce 1958: 338). Severnoafriški cerkveni oèetje pristašev fi- lozofije oziroma tradicionalnih religij niso kritizirali zaradi njihove velike `elje po zna- nju, ampak so jih “spodbujali, da naj opu- stijo svojo prejšnjo ‘goreènost’ in namesto tega zaèno spoznavati tisto, kar je Bo`je” (Ev- zebij 1966: 249). Cerkveni oèetje so kritizirali doloèena ve- denja in preprièanja. Tako se je Tertulijan prito`eval, ker so verniki izrekali prisego, ko so si izposojali denar od poganov (Latourette 1970: 264). Zavedal se je, da so kristjani v sti- ski, vendar pa je kljub temu trdil, da je pri- seganje grešno in zato prepovedano. Krist- jani niso smeli opravljati nekaterih poklicev, ker so bili le-ti povezani z malikovanjem (Green 1971: 47). Oznanjevalci vere se niso smeli udele`evati vojn (Bruce 1958: 181), lahko pa so spreobraèali nekristjane, ne da bi zato morali izstopiti iz rimske vojske (Bruce 1958: 181). Klement je Cerkvi svetoval, naj svojih dobrin ne prodaja po oderuških cenah, kot so to delali neverniki (Latourette 1975: 246). Latourette opa`a, da je “veèina oèetov nas- protovala razliènim spektaklom, kot so bili cirkus, gladiatorske igre in gledališèe” (La- tourette 1970: 269, 270). +: - 7 33 Ko so severnoafriški cerkveni oèetje razmiš- ljali o nemoralnosti in grešnosti poganov, so sklenili, da se bodo zelo trudili za sveto `iv- ljenje. @al pa so obèasno pri tem tudi preti- ravali. F. F. Bruce sklepa, “da se je Tertuli- jan monetarizmu pridru`il zaradi puritanstva, ki ga je vseboval monetarizem” (Bruce 1958: 220). Origen in njegovi uèenci so se na ma- terializem aristokratov in na u`ivaštvo mno`ic odzvali tako, da so se pogosto postili, zelo malo spali in to kar na tleh (Evzebij 1966: 222). Nor- man je to Origenovo asketsko `ivljenje razu- mel kot samopohabljenje (Bull 1967: 275). Zdi se, da Bull to pohabljenost še dodatno pou- dari s tem, ko trdi, da se je Origen odpove- dal spolnim navadam nevernikom in je tako postal evnuh (Latourette 1975: 149). Avrelij Av- guštin je aktivno oznanjal evangelij, vendar pa je `ivel kot menih in je svoje tesne prija- telje zbiral v skupnost (Latourette 1975: 233, 237). Bull trdi, da je “Avguštin zadnjih štiriin- trideset let svojega `ivljenja pre`ivel v samo- stanu” (Bull 1967: 230). Severnoafriški cerkveni oèetje so se zelo odloèno in radikalno odzvali na razliène kul- ture tedanjega èasa, prav tako pa je to veljalo tudi za njihove privr`ence. Ko je bil Origen star komaj sedemnajst let, so njegovega oèeta, ki ni hotel darovati bogovom, aretirali cesar- jevi vojaki. Ponudili so mu mo`nost, da se javno odpove kršèanstvu, vendar pa ga je Ori- gen spodbujal, naj ostane zvest svoji veri. Ho- tel je celo biti zaprt skupaj z njim, vendar pa   6   %"        6   %"   mu je njegova mati to prepreèila. Na kon- cu so njegovega oèeta ubili (Evzebij 1966: 217). Leta 250 po Kristusu so pristaši cesarja Severa obglavili še Origena (Bull 1967: 98). Ciprijana so muèili v obdobju vladanja ce- sarja Valerijana, ki je razglasil, da mora “du- hovšèina `rtvovati bogovom ali pa umreti” (Bull 1967: 152). V prvih treh stoletjih krš- èanstva je umrlo na tisoèe kristjanov. Severnoafriški cerkveni oèetje so se s konf- liktom med Kristusom in okoliškimi kultu- rami spopadli tako, da so se s temi kulturami poistovetili (se jim pribli`ali) nezavedno, na kar je vplivalo njihovo nazorsko in siceršnje ozadje, zavestno pa so se poistovetili takrat, kadar so menili, da to lahko pripomore k šir- jenju Bo`jega kraljestva. Da bi Cerkev zaš- èitili pred sinkretizmom in nagnili srca ljudi v pravo smer, so kritizirali slabosti in la`nivost dru`be. Posledici njihove kritike nevernikov sta bili skrajna askeza in preganjanje. Potreb- no je poudariti, da se je Cerkev v tem obdob- ju (1 do 500 po Kristusu) širila hitreje kot ka- dar koli v zgodovini (Latourette 1975: 65). Iz tega, kako so se ti cerkveni oèetje spopada- li z neizogibnim konfliktom med Kristusom in kulturo, se lahko še veliko nauèimo. --. 7   Doktrina o èlovekovi svobodi se pojavi v Svetem pismu. Ko èlovek skuša razrešiti to eksistenèno vprašanje (svobode), se sooèa s podobno dilemo, kot je konflikt med Kri- stusom in kulturo. Ali lahko èlovek svobodno sprejme oziroma zavrne milost Jezusa Kri- stusa? Kako si lahko èlovek pridobi popol- no svobodo? Ali je èlovek lahko resnièno svo- boden znotraj Cerkve? Ko so severnoafriš- ki cerkveni oèetje oznanjali evangelij, so jim ljudje velikokrat zastavljali prav ta vprašanja. %+(! -  $  &  Za religije tedanjega èasa so bili znaèil- ni poudarek na formalnostih, graja in pri- sila. Rimski imperij je veèkrat zakonsko pred- pisal dr`avno religijo. Za avtohtone severnoa- friške religije je bilo znaèilno, da so ljudi za- tirale s strahom in vra`everjem. Svoboda je eden izmed osrednjih poudarkov, ki jih na- vaja svetopisemsko sporoèilo o odrešenju, in zgodnji cerkveni oèetje so pri svojem ozna- njevanju zelo poudarjali njen pomen. Èe ljudje niso hoteli `rtvovati bogovom ali po bo`je èastiti cesarja, so jih prebadali s sulicami in jim grozili s smrtjo. Da bi izrazil nasprotovanje (zakonsko) vsiljeni veri, je Ter- tulijan zapisal: “Religija ne sme vsiljevati svo- jih preprièanj, ampak jo morajo ljudje spre- jeti svobodno, brez prisile” (Broadbent 1931: 9). Oznanjevalci kršèanske vere v mnogih svo- jih delih zagovarjajo preprièanje, da je lju- dem potrebno evangelij oznaniti in razlo`iti, saj se ti le tako lahko zavestno odloèijo, ali bodo postali kristjani ali pa bodo pristaši ka- terega koli drugega preprièanja. Cerkveni oèetje ljudem niso vsiljevali vere, so pa jih opozarjali na bli`ajoèo se sodbo in na kazen, ki èaka nevernike (Green 1971: 251). 1+(! ! Avrelij Avguštin v svojih delih O Bo`ji dr- `avi (De Civitate Dei) in Izpovedi (Confes- siones) pogostokrat neposredno in posred- no omenja èlovekovo svobodo v Kristusu. Avguštin je oznanjal, da se èlovek ne more odrešiti sam, ne glede na to, kako `eli to do- seèi. Pretiraval je z zagovorom determiniz- ma in predestinacije, je pa pravilno domne- val, da ima èlovek v Kristusu veèjo ustvar- jalno moè, ker ni su`enj greha (Latourette 1975: 176-182). Avguštin je preprièan, da èlo- vek potem, ko sprejme Kristusa, veliko bolje razume tisto, kar je Bo`je — to se ka`e v nje- govi trditvi: “Veruj, da boš lahko razumel” (Latourette 1975: 260). Avguštin meni, da ob- stajajo Bo`ji nauki, ki jih neverni ne more razumeti; samo tisti, ki je v “Bo`ji dr`avi”, lahko v vsej svobodi doume globino Bo`je  #   6   %"   modrosti. Kristjanom je svetoval: “Ljubi Boga in delaj, kar hoèeš” (Bull 1967: 114). “Ljubite Boga in svobodno opravljajte vsa tista velika in plemenita dela, ki si jih je vaša duša vedno `elela opravljati, a ji je to prepreèeval greh. Avguštin v Izpovedih prikazuje, kako se je bo- ril za svojo svobodo. V tem delu jasno pou- dari, da je svobodo našel edino v Kristusu (Saint Augustine, 1942, 8. knjiga, str. xii). +(! , 3! Katoliška vera se je v Rimu `e zaèela ja- sneje oblikovati, vendar pa so severnoafriški cerkveni oèetje pogosto poudarjali njeno za- prtost. Origen je `e v svojih mladostniških letih tako dobro poznal Sveto pismo, da se je v tem lahko primerjal s škofi, še preden je postal eden izmed njih. Takratni aleksan- drijski škof Demetrij je cenzuriral Origenova dela in ga nazadnje izobèil, ker se ni natanèno dr`al katoliške doktrine o loèenosti laikov in duhovšèine (Broadbent 1931: 10). Preprièan je bil, da Cerkev sestavljajo tisti, ki so bili na doloèenih polo`ajih v rimski Cerkvi (Broad- bent 1931: 8). Heksapla in Tetrapla, ki ju je sestavil Ori- gen, sta veliko pripomogli k svobodnejšemu študiju Svetega pisma. Šlo je za vzporeden pregled hebrejskega izvirnika Stare zaveze in razliènih grških prevodov le-tega (Evzebij 1966: 236). Tertulijan je svoje nestrinjanje z absolutno avtoriteto, ki jo je imela rimska Cerkev, po- kazal tako, da se je pridru`il monetaristom. S tem je tudi skušal opozoriti na to, da se je potrebno vrniti h prvotnim koreninam Cerk- ve. Izjavil je, da “kjer so zbrani samo trije, med katerimi so tudi laiki, tam je `e Cerkev” (Broadbent 1931: 13). Ciprijan je morda edini od severnoafriških cerkvenih oèetov, ki ni bil tako svobodne- ga duha. E. D. Broadbent opa`a, da “je Ci- prijan nasprotoval svobodi uma, verjel pa je, da ima rimskokatoliška Cerkev absolutno av- toriteto” (Broadbent 1931: 13). Zdi pa se, da Ciprijan v tem preprièanju le ni bil tako do- sleden, saj Latourette zapiše, da “medtem ko je priznaval absolutno oblast Rima, je obe- nem menil, da ima vsak izmed škofov vso av- toriteto, pri èemer je rimski škof prvi med enakimi” (Latourette 1975: 133). Èlovekova svoboda je bila najpomem- bnejša doktrina, ki jo je oznanjala in uresni- èevala veèina severnoafriških cerkvenih oèe- tov. Ker je bila svoboda pomemben vidik pri njihovem delovanju, so bili zato kot ozna- njevalci evangelija bolj preprièljivi. Sodobni misijonar bi bil pri svojem oznanjevanju bolj uspešen, èe bi poudarjal èlovekovo svobodo v Kristusu - še posebej, èe bi se znašel v kul- turi, ki bi ostro zavraèala vero. To svobodo je potrebno oznanjati v besedi in dejanju.  ! "16  Bibliografija Augustine, Saint 1942: Confessions. Chicago: The Great Books Foundation. Broadbent, E. H. 1931: The Pilgrim Church. London: Inglis Ltd.. Bruce, F. F. 1958: The Spreading Flame. Exeter, England: The Paternoster Press. Bull, Norman J. 1967: The Rise of the Church. Heinemann Ltd. Eusebius Pamphilus 1966: “Eusebius” Ecclesiastical History. Grand Rapids, MI: Baker Book House. Green, Michael 1971: Evangelism in the Early Church. Grand Rapids, MI: William B. Erdmans Publishing Company. Latourette, Kenneth Scott 1975: A History of Christianity. Volume 1: Beginnings to 1500. New York: Harper and Row Publishers. A History of the Expansion of Christianity. Volume 1. Grand Rapids, Mi: Zondervan Publishing House, 1970. Wright, G. Ernest 1954: The Biblical Doctrine of Man and Society. London: SCM Ltd.. http://www.africamissions.org/africa/ Nafchfat.htm * Celoten naslov dela je De praescriptione Haereticorum (op. prev.).