VSEBINA/CONTENTS Letnik 72, številka 2 / Volume 72, Number 2  Uvodnik ............................................................................... 3 Editorial Leon Oblak  Vpliv vlažnosti na mikrotrdoto smrekovine, doloceno z vtiskanjem ............................... 5 The influence of spruce wood moisture content on microhardness, determined with indentation Jure Žigon, Aleš Straže  Verd – novoodkrito kolišce iz 5. tisocletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju ............................ 17 Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia Anton Velušcek, Mojca Horjak Šuštaršic, Tjaša Tolar, Borut Toškan, Maks Merela, Katarina Cufar  Anatomy of xylem and phloem in stems and roots of Populus sibirica andUlmus pumila from semi-arid steppe in Mongolia ...................................................................... 37 Anatomija ksilema in floema debel in korenin drevesnih vrst Populus sibirica inUlmus pumila iz polsuhestepe v MongolijiAnastazija Dimitrova, Angela Balzano, Katarina Cufar, Gabriella S. Scippa, Maks Merela, Antonio Montagnoli, Batkhuu Nyam­-Osor, Enkhchimeg Tsedensodnom Chimgee, Donato Chiatante  Strižna trdnost spojev z ribjim klejem lepljenega lesa ovrednotena z metodo ABES .................. 49 Shear strength of fish glue bonds of glued wood evaluated by the ABES method Matic Sitar, Andreja Pondelak, Samo Grbec, Milan Šernek  Analiza okoljskih in ekonomskih vplivov mineraliziranega lesa na primeru Plecnikove klopce z uporabo LCA in LCC metodologije .................................................................. 57 Analysis of the environmental and economic impacts of a Plecnik bench made of mineralized wood using LCA and LCC methodology Katarina Remic, Matej Jošt, Matic Sitar  Biokompozitni / bionanokompozitni filmi na osnovi polivinil alkoholne matrice, ojacane s celuloznimi nanofibrilami in razlicnimi tipi taninov ...................................................... 69 Biocomposite / bionanocomposite films based on polyvinyl alcohol reinforced with cellulose nanofibrils and different types of tannins Urša Osolnik, Viljem Vek, Primož Oven, Ida Poljanšek Novice  Forestry and wood technology research and education network for climate change adaptation strategies and ASFORCLIC - HORIZON 2020 project ....................................................... 81 Mreža za raziskave in izobraževanje na podrocju gozdarstva in lesne tehnologije za strategije prilagajanja podnebnim spremembam in projekt ASFORCLIC - HORIZON 2020 Kyriaki Giagli, Kathrin Böhling, Tobias Mette, Aleš Kucera, Torben Hilmers, Petr Cermák  Walter Liese (1926-2023) - dolgo in plodno življenje znanstvenika, ucitelja, vodje in ambasadorja znanosti 87 Walter Liese (1926-2023) - the long and fruitful life of a scientist, teacher, leader and ambassador of science Katarina Cufar  Katarini Cufar podelili naziv zaslužna profesorica................................................ 99 Katarina Cufar received the honour professor emerita Milan Šernek, Leon Oblak, Maks Merela  Prof. dr. Miha Humar izredni clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti ........................ 107 Prof. Dr. Miha Humar Associate Member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Tina Drolc, Boštjan Lesar  Prof. dr. Miha Humar izvoljen za podpredsednika Svetovnega društva za zašcito lesa (IRG WP) .......... 108 Prof. Dr. Miha Humar elected as Vice President of the international research group for Wood Protection (IRG WP) Tina Drolc, Boštjan Lesar  Eli Keržic je prejela nagrado društva IRG WP – »Ron Cockroft Award«............................... 109 Eli Keržic received the IRG WP “Ron Cockroft Award” Tina Drolc, Boštjan Lesar  Doc. dr. Angela Balzano, prejemnica svecane listine za mlade visokošolske uciteljice in sodelavke UL ..... 110 Assistant Professor Dr. Angela Balzano received the Special Commendation for Young Higher Education Teachers and Staff Maks Merela, Katarina Cufar  Urška Kovacic je prejela priznanje strokovnim sodelavkam Univerze v Ljubljani....................... 114 Urška Kovacic received the Award for the Associates of the University of Ljubljana Leon Oblak, Katarina Cufar  15. srecanje kluba alumnov Oddelka za lesarstvo BF UL .......................................... 118 15th Meeting of the Alumni Club of the Department of Wood Science and Technology BF UL Katarina Cufar, Boštjan Lesar, Blaž Primožic, Marko Petric, Tomaž Kušar, Jure Žigon Les/Wood Založila/Published by Založba Univerze v Ljubljani / University of Ljubljana Press Za založbo/For the Publisher Gregor Majdic, rektor Univerze v Ljubljani / the Rector of the University of Ljubljana Izdala/Issued by Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo / University of Ljubljana, Biotehnical Faculty, Department of Wood Science and Technology Za izdajatelja/For the Issuer Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete UL / the Dean of the Biotehnical Faculty UL Naslov uredništva/Editorial Office Address Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Revija Les/Wood, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana, Slovenia Glavna urednica/Editor-in-chief Katarina Cufar, Slovenija / Slovenia, katarina.cufar@bf.uni-lj.si Odgovorni urednik/Managing editor Jože Kropivšek, Slovenija / Slovenia, joze.kropivsek@bf.uni-lj.si Tehnicna urednika/Technical editors Anton Zupancic, Slovenija / Slovenia, anton.zupancic@bf.uni-lj.si Teja Bizjak Govedic, Slovenija / Slovenia, teja.bizjakgovedic@bf.uni-lj.si Uredniški odbor/Editorial board Christian Brischke, Nemcija / Germany Alan Crivellaro, Italija / Italy Dominika Gornik Bucar, Slovenija / Slovenia Miha Humar, Slovenija / Slovenia Denis Jelacic, Hrvaška / Croatia Maks Merela, Slovenija / Slovenia Leon Oblak, Slovenija / Slovenia Primož Oven, Slovenija / Slovenia Krishna K. Pandey, Indija / India Manuela Romagnoli, Italija / Italy Kevin T. Smith, ZDA / USA Milan Šernek, Slovenija / Slovenia Rupert Wimmer, Avstrija / Austria Jezikovni pregled/Proofreading Darja Vranjek (slovensko besedilo/Slovene text) Paul Steed (angleško besedilo/English text) Prelom/Layout Tiskarna Koštomaj, Celje Tisk/Print Tiskarna Koštomaj, Celje Natisnjeno v decembru 2023 v 100 izvodih./Printed in December 2023 in 100 copies. ISSN 0024-1067 (tiskana verzija/printed version) ISSN 2590-9932 (spletna verzija/on-line version) https://journals.uni-lj.si/les-wood Periodicnost/Frequency Dve številki letno/Two issues per year Les/Wood je referiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah Les/Wood is indexed in the international bibliographic databases AGRIS, CAB Abstracts, Directory of Open Access Journals Les/Wood je revija z odprtim dostopom, ki izhaja pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC 4.0. Les/Wood is an Open Access journal published under the terms of the Creative Commons CC BY-NC 4.0 License. Izdajanje revije sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) The journal is co-financed by Slovenian Research And Innovation Agency (ARIS) Naslovnica/Cover page: One inch wall, Matjaž Šivic, Silvaapis d.o.o. UVODNIK / EDITORIAL Leon Oblak Brezcasna perspektiva lesa Leta tecejo, leta letijo, les pa igra nam samo­svojo melodijo … Lani je bila za dobrih petnajst milijonov dolar­jev v New Yorku na licitaciji prodana violina slavnega italijanskega izdelovalca glasbil Antonia Stradivari­ja. Mojster jo je izdelal leta 1714. Novi lastnik glas­bila ni kupil za igranje, ampak je bila to zanj le dobra naložba, saj je ocenil, da se bo cena še dvignila. In se tudi bo. V svetu, v katerem se vse spreminja in skoraj vse izginja, ostaja brezcasna perspektiva lesa. Ostaja njegova neverjetna vsestranska uporaba, ki ob pogledu na dolocene izdelke jemlje dih. Ostaja umetnost obdelave, ki pricara oprijemljivo elegan­co lesa. Ostaja lepota materiala, ki s svojo raznoliko paleto barv in tekstur vedno znova ocara cloveško srce. Ocara tako mocno, da se v les zaljubiš. In ko zaljubljenost mine, ostane ljubezen. Ostajajo tudi mojstri, kot je bil Stradivari, ki les razumejo. Ker les je treba razumeti. To pa ni enostavno. Leta tecejo, leta letijo, pretekle zmage zdaj po­razi se zdijo … Gospodarski razcvet, ki je nekoc veljal za veliko zmago cloveštva, zdaj postaja najvecji poraz. Hitra industrijska širitev in povecano potrošništvo, ki sta spodbudili gospodarsko rast, sta veliko prispevali k degradaciji ekosistemov, krcenju gozdov in onesna­ževanju okolja. Pripoved o zmagi v gospodarskem smislu je zdaj zamenjana s spoznanjem, da napredka ne bi smeli meriti le z denarjem in bogastvom, tem­vec predvsem z ohranjanjem ravnovesja na našem planetu. Prihodnost sveta ni svetla. Perspektiva lesa pa je brezcasna. Vabi nas k razmišljanju o bistvu trajnostnega gospodarjenja. Celostno upravljanje z gozdovi, spodbujanje trajnostne rabe lesa ter pod­piranje praks, ki ohranjajo gozdne ekosisteme, so kljucni za izkoristek potenciala lesa pri reševanju ekoloških problemov. Medtem ko se globalni odlo­cevalci že leta neuspešno soocajo z okoljskimi izzi­vi, les ponuja svojevrstne rešitve. Je naravni ponor ogljika, saj drevesa med rastjo absorbirajo ogljikov dioksid iz ozracja. Les nam govori. Treba ga je samo poslušati. In razumeti. To pa ni enostavno. Leta tecejo, leta letijo, lepi spomini pa nikdàr ne zbledijo … Revija Les/Wood svoje bralce že od leta 1949 vabi, da se podajo na popotovanje skozi brezcasno perspektivo lesa. Nešteto lepih spominov nosijo izdane številke. Spominov, ki ne bledijo. Vsebin, ki ne bledijo. Spoznanj, ki ne bledijo. Znanstveni in strokovni clanki o lesu igrajo kljucno vlogo pri oza­vešcanju o pomenu tega edinstvenega trajnostnega in obnovljivega materiala. Ne osvetljujejo le fizikal­nih, mehanskih in tehnoloških lastnosti lesa, tem­vec nam avtorice in avtorji teh clankov pomagajo, da poskušamo les razumeti. To pa ni enostavno. Je pa možno. Imamo izkušnje, ideje in sanje, imamo tradicijo, voljo in znanje. Imamo les, ki ponuja mod­rost–v preteklosti dreves je naša prihodnost. Naj bo blagoslovljena. Naj bo carobno lesena. The timeless perspective of wood Years pass, years fly by, and the wood plays us its own melody… Last year, a violin by the famous Italian mu­sic maker Antonio Stradivari sold for over fifteen million dollars at an auction in New York. It was made by the master in 1714. The new owner did not buy it to play, but because he assumed that the price would rise. And it will. In a world where everything is changing and almost everything dis­appear, the timeless perspective of wood remains. What remains is its incredible versatility, which is breath-taking in certain products. What remains is the art of processing, which conjures up the tangi­ble elegance of the material. What remains is the beauty of wood, which captures the human heart again and again with its diverse palette of colours and textures. It enchants so much that you fall in love with wood. And even when the infatuation is over, the love remains. There are also other mas­ters like Stradivari who understand wood. Because wood needs to be understood. But that is not easy. Years pass, years fly by, past victories now seem like defeats… Economic growth, once considered a great vic­tory for mankind, is now the greatest defeat. The rapid industrial expansion and increased consumer behaviour that have fuelled the economy have con­tributed greatly to the destruction of ecosystems, deforestation and pollution. The narrative of victory in the economic sense is now being replaced by the realization that progress should not only be meas­ured in terms of money and prosperity, but above all in terms of maintaining the balance of our plan­et. The future of the world is not a rosy one. But the perspective of wood is timeless. It invites us to reflect on the nature of sustainable management. Integrated forest management, the promotion of the sustainable use of wood and practises that preserve forest ecosystems are key to realizing the potential of wood in solving ecological problems. In contrast, global policymakers have been unsuc­cessfully dealing with environmental challenges for years, offering only one-off solutions. Wood is a natural carbon sink, as trees absorb carbon dioxide from the atmosphere as they grow. Wood speaks to us. You just have to listen to it. And understand it. But that’s not easy. Years pass, years fly by, but good memories never fade… Since 1949, the journal Les/Wood has been in­viting its readers to embark on a journey through the timeless perspective of wood. Countless good memories are transported through the issues. Memories that do not fade. Content that does not fade. Experiences that do not fade. Scientific and professional articles about wood play a key role in spreading the importance of this unique sustaina­ble and renewable material. Not only do they shed light on the physical, mechanical and technolog­ical properties of wood, but the authors of these articles help us to try to understand it. This is not easy, but it is possible. We have experience, ideas and dreams, we have tradition, will and knowledge. We have wood that offers wisdom – in the past of the trees lies our future. May it be blessed. Make it magically wooden. Vol. 72, No. 2, 5-16 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a01 VPLIV VLAŽNOSTI NA MIKROTRDOTO SMREKOVINE, DOLOCENO Z VTISKANJEM THE INFLUENCE OF SPRUCE WOOD MOISTURE CONTENT ON MICROHARDNESS, DETERMINED WITH INDENTATION Jure Žigon 1*, Aleš Straže 1 UDK clanka: UDK 630*812.73:812.211 Prispelo / Received: 27.1. 2023 Izvirni znanstveni clanek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 21.2.2023 . Izvlecek / Abstract Izvlecek: Trdota predstavlja merilo odpornosti lesa proti prodiranju tršega telesa v njegovo notranjost in pogosto pogojuje uporabnost izbrane vrste lesa za dolocen namen uporabe. Poleg gostote, trdoto posamezne lesne vrste zelo pogojuje vlažnost lesa. V raziskavi smo ugotavljali trdoto lesa navadne smreke, uravnovešenega pri razlicnih relativnih zracnih vlažnostih. Meritve trdote smo izvedli z vtiskanjem kroglice v radialno površino lesa na inštrumentu za ugotavljanje mikromehanskih lastnosti materialov. Rezultati so pokazali, da se s poviševanjem vlažnosti lesa trdota lesa znižuje; vtisna trdota (HIT) in vtisni modul elasticnosti (EIT) sta tako pri absolutno suhem lesu znašala 110,8±11,7 MPa in 0,62±0,01 GPa, pri lesu z vlažnostjo tocke nasicenja celicnih sten (29,4 %) pa 36,3±7,9 MPa in 0,40±0,05 GPa. Zniževanje trdote lesa s poviševanjem njegove vlažnosti se je pokazalo v povecevanju globine povzrocenih vtisov in povecani hrapavosti površin vzorcev. Analiza lesnega tkiva z vrsticnim elektronskim mikroskopom je na obmocjih z vtisi razkrila uslocenje celicnih sten lesa, njihovo gnetenje v lumne traheid, ter nastanek razpok znotraj celicnih sten. Kljucne besede: les, trdota, vlažnost lesa, vtiskanje, mikromehanske lastnosti, vrsticni elektronski mikroskop Abstract: Hardness is a measure of the resistance of wood against the penetration of a harder body into its interior and often defines the usefulness of the selected type of wood for a particular purpose. In addition to density, the hardness of individual wood species is highly dependent on the moisture content of the wood. This study determined the hardness of Norway spruce wood conditioned at different relative humidities. Hardness measurements were performed by indenting a ball in radial wood surfaces on an instrument for determining the micromechanical properties of materials. The results showed that the hardness of wood decreases with increasing moisture content; the indentation hardness (HIT) and indentation elastic modulus (EIT) were 110.8±11.7 MPa and 0.62±0.01 GPa for absolutely dry wood, and for wood with a fibre saturation point of 29.4% they were 36.3±7.9 MPa and 0.40±0.05 GPa, respectively. The decrease in hardness of the wood with increasing moisture content was reflected in an increase in the depth of the indentations caused, and an increase in the surface roughness of the samples. Analysis of the wood tissue with a scanning electron microscope showed the flattening of the cell walls of the wood in the areas with indentations, their kneading into tracheid lumina, and the formation of cracks in the cell walls. Keywords: wood, hardness, wood moisture content, indentation, micromechanical properties, scanning electron microscope 1 UVOD 1 INTRODUCTION (pulti, mize ipd.), stavbno pohištvo in rocno mizar- Med mehanskimi lastnostmi ima trdota lesa sko orodje (Meyer et al., 2011). mnogokrat zelo velik pomen za njegovo uporabo Zaradi nacina merjenja trdoto v splošnem (De Assis et al., 2017). Trdota lesa je tako na primer najpogosteje definiramo kot odpornost dolocene­pomembna na podrocjih uporabe kot so lesene ga materiala proti vtiskanju oz. prodiranju tršega talne obloge, bolj obremenjene površine pohištva telesa v njegovo notranjost, fizikalno pa je trdota 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenia * e-mail: jure.zigon@bf.uni-lj.si indentation definirana kot razmerje med silo konice in površino nastalega vtisa (Panjan & Cekada, 2005a). Trdota se pogostokrat uporablja kot parameter za karakterizacijo mehanskih lastnosti materialov, saj so meritve z vtisom relativno preproste in nam dajo neposredno mero za odpornost materiala pro-ti plasticni deformaciji (Panjan & Cekada, 2005b). Podobno kot za ostale mehanske lastnosti lesa ve­lja, da se les tudi pri vtiskanju telesa v njegovo povr­šino vede deloma elasticno (deformacija se po raz­bremenitvi iznici) in deloma plasticno (deformacija po razbremenitvi ostane trajna). Pravimo, da se les deformira elastoplasticno (Fu et al., 2022). Vtiska­nje tršega telesa v površino lesa povzroci nastanek tlacnih obremenitev, ki privedejo do gnetenja nje­gove celicne strukture in nazadnje porušitve celic­nih sten (Milch et al., 2016). Trdota lesa je mocno odvisna od njegovih šte­vilnih inherentnih lastnosti (Scharf et al., 2022) kot so orientacija lesnih vlaken, širina branik in priso­tnost rastnih posebnosti (Lykidis et al., 2016), v naj­vecji meri pa trdoto lesa definira njegova gostota (Sydor et al., 2022). Znano je, da tudi ravnovesna vlažnost lesa zelo vpliva na njegove mehanske last­nosti (Widehammar, 2004; Hansson & Antti, 2006; Fu et al., 2022). V splošnem se z zniževanjem vla­žnosti lesa v obmocju pod tocko nasicenja celicnih sten mehanske lastnosti lesa izboljšujejo (Borrega & Kärenlampi, 2008). Vezana voda v celicnih ste­nah namrec deluje kot plastifikator, saj s svojo pri­sotnostjo povecuje razdaljo med mikrofibrilami, zaradi cesar se vodikove vezi, ki se nahajajo med njimi, ob obremenitvah lažje pretrgajo (Meng et al., 2015). Trdota pa ni zgolj osnovna lastnost materialov, ampak je odvisna tudi od nacina, hitrosti in pogojev merjenja (Gorišek, 2009). Ta se lahko izvaja na vec nacinov obremenjevanja (z razenjem, rezanjem, obrabo ter dinamicnim in staticnim vtiskanjem) in s telesi razlicnih oblik (okrogla, piramidna, stožcasta, cilindricna, iglicna) (Broitman, 2017). Trdota lesa se najveckrat ugotavlja bodisi z metodami po Brinellu (CEN, 2020), po Janki ali po Monninu (De Assis et al., 2017; Scharf et al., 2022). Pri navajanju vred­nosti trdote razlicnih materialov je zato vedno pot­rebno navesti tudi metodo, po kateri je bila trdota izmerjena. Pri tovrstnih preizkusih se uporabljajo vtisna telesa okroglih oz. cilindricnih oblik (Koczan et al., 2021), dosežene vrednosti trdote lesa dose­gajo tudi do 10 NŚmm–2, globina povzrocenih vtisov pa sega tudi vec milimetrov globoko (Sydor et al., 2022). Vecina dosedanjih študij ugotavljanja trdote lesa po uveljavljenih in standardiziranih metodah se torej primarno izvaja na makroskopskem nivoju opazovanja. Za razliko od preteklih raziskav smo v tej raziskavi želeli preiti na nižji (mikroskopski) nivo. V ta namen smo za preucevanje odziva površine lesa na vtiskanje uporabili instrument, ki smo ga na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univer­ze v Ljubljani pridobili v letu 2022 (Petric, 2022), in omogoca natancnejše ugotavljanje mikromehan­skih lastnosti površin lesa. Z uravnovešanjem vzor­cev lesa pri razlicnih relativnih zracnih vlažnostih (RZV) smo v prvi vrsti želeli ugotoviti vpliv ravno­vesne vlažnosti na trdoto površinskih slojev lesa. V raziskavi smo zaradi enakomerne porazdelitve celicnih elementov znotraj iste branike uporabili les iglavca, in sicer les navadne smreke (Picea abi­es (L.) Karst.). Strukturne spremembe v lesu, ki jih je povzrocilo vtiskanje jeklene kroglice v njegovo površino, smo proucevali z dvema razlicnima mi­kroskopskima tehnikama. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIAL AND METHODS 2.1 PRIPRAVA VZORCEV 2.1 SAMPLE PREPARATION Iz deske lesa navadne smreke, klimatizirane pri 23 °C in pri RZV 40 %, smo pripravili 3 podolgovate palice dolžine 600 mm in preseka (6Ś6) mm. Pali­ce so bile strogo orientirane, njihova oblika je sle­dila poteku letnic v vzdolžni smeri. Vsaka od palic je na sredini zajemala eno prirastno braniko širine približno 2,5 mm. Vsako palico smo nato po dolžini razžagali na 11 zaporednih vzorcev dolžine 50 mm. Po en vzorec iz vsake palice (skupno 3 vzorce) smo nato uravnovešali 48 ur v naslednjih klimatskih po­gojih:  temperatura 103 °C, RZV 0 %–v laboratorij­ skem sušilniku UFE-600 (Memmert GmbH + Co.KG, Schwabach, Nemcija),  temperatura 20 °C, RZV (10, 20, 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90) %–v klimatski komori HPP260 (Memmert GmbH + Co.KG) in  temperatura 20 °C, RZV blizu rosišca (t.j. 100 %)–v kondenzirajoci komori WB-340 KV (Kambic laboratorijska oprema d.o.o., Semic, Slovenija). Po zakljucenem uravnovešanju vzorcev in tik pred zacetkom merjenja njihove trdote smo vzorce stehtali na tisocinko grama natancno. 2.2 VTISKANJE IN MERJENJE TRDOTE 2.2 INDENTATION AND HARDNESS MEASURE­MENTS Vpliv klimatskih pogojev uravnovešanja vzor­cev lesa na trdoto njihovih površin smo ugotavljali z enociklicnim testom, ki smo ga izvedli na inštrumen­tu Micro Combi Tester (MCT3) proizvajalca Anton Paar (Gradec, Avstrija) (slika 1). Certificirano jekle­no kroglico premera 6 mm smo vtiskali v radialno površino posameznega vzorca lesa. Potek izvajanja meritev na vzorcih je prikazan na sliki 1. S pomocjo svetlobnega mikroskopa smo najprej locirali želeno pozicijo vtiskanja in merjenja trdote. Meritve smo izvedli v liniji na sredini iste branike, s cimer smo ka­rakterizirali trdoto deloma ranega in deloma kasne­ga lesa. Kroglico smo vtisnili na 5 mestih, pri cemer sta bili dve merilni mesti oddaljeni 10 mm. Obre­menitev z vtisom je linearno narašcala od 2 mN do 24.000 mN, s hitrostjo 24.000 mNŚmin-1 (slika 2). Najvecja obremenitev je bila zadržana 5 s, nato pa se je linearno zniževala s hitrostjo 24.000 mNŚ­min-1. Globina penetracije telesa Pd [”m] v vzorec v odvisnosti od aplicirane normalne sile F n [mN] se je beležila s hitrostjo zajemanja 50 Hz. Odziv presku­šenih površin vzorcev na vtiskovanje je bil ovred­noten s prilagajanjem krivulje razbremenitve med 10 % in 98 %. Trdota HIT [MPa] in modul elasticnosti EIT [GPa] sta bila ovrednotena s pripadajoco pro­gramsko opremo Indentation (verzija 10.0.9, Anton Paar), na podlagi preracuna, ki temelji na metodi, objavljeni v študiji avtorjev Warren Oliver in George Pharr iz leta 1992 (Oliver & Pharr, 1992): °dF .-1 . =Ś S =.dh mFmaks (hmaks -hp ) (1).ˆmaks pri cemer je S togost stika, Fmaks najvecja obreme­nitev, hmaks najvecja globina vtisa, m potencna kon­stanta (odvisna od geometrije vtisnega telesa) in h ppermanentna globina vtisa po popolni razbremeni­tvi. Tangentno globino h r oz. globino, pri kateri tan­genta na krivuljo Fmaks seka os globine penetracije, izracunamo po enacbi (2): Fmaks h = h - (2) r maks S Globino stika h oz. globino vtisnega telesa pri F c maks izrazimo, kot je navedeno v enacbi (3): h = h -. Ś(h - h ) (3) c maks maks r kjer je e konstanta, odvisna od geometrije vtisnega telesa m. Vtisna trdota HIT je definirana kot razmer­je med Fmaks in projekcijo plošcine kontakta med vtisnim telesom in vzorcem A p pri h c (enacba 4), ter predstavlja merilo za odpornost materiala proti pla­sticni deformaciji: HIT Fmaks (4) = Ap Reduciran modul elasticnosti E r izracunamo po nas­lednji enacbi (5): .ŚS E = (5) r ŚŚAp 2 . pri cemer je ß geometrijski faktor vtisnega telesa (ß=1 za kroglo). Ob znanem Poissonovem številu vtisnega telesa .i (0,07), znanem modulu elastic­nosti vtisnega telesa Ei (1141 GPa) in znanem Po­issonovem številu vzorca . s (.TR=0,3 za les smreke (Kretschmann, 2010)), lahko modul elasticnosti vzorca EIT izrazimo iz enacbe (6): 1 = 1-.s + 1 -.i 2 (6) Er EIT Ei Slika 1. Vtiskanje kroglice v vzorec smrekovega lesa in ugotavljanje njegove trdote z inštrumentom MCT3. Figure 1. Indentation of the ball into the spruce wood sample and determining its hardness with the MCT3 instrument. Slika 2. Profil obremenjevanja z vtiskanjem (levo) in primer dobljene krivulje elastoplasticne deformacije z bistvenimi parametri (desno). Figure 2. Indentation profile (left) and an example of the obtained elastoplastic deformation curve with the most important parameters (right). 2.3 MORFOLOŠKA ANALIZA VTISOV 2.3 MORPHOLOGICAL ANALYSIS OF THE INDEN­TATIONS Po zakljucenih meritvah trdote smo vtise, na­rejene na površinah vzorcev med merjenjem nji­hove trdote, vizualizirali in analizirali s konfokalnim laserskim mikroskopom LEXT OLS5000 (Olym­pus, Tokio, Japonska) in pripadajoco programsko opremo OLS50-S-AA (Olympus). Mesto posame­zne meritve trdote je bilo posneto z laserjem pri 5Ś povecavi, s cimer smo zajeli podrocje velikosti (2,56Ś2,56) mm, dobili pa smo podatek o aritmetic­ni povprecni hrapavosti površine (S a). Na posame­znem vzorcu smo vizualizirali in analizirali tudi eno podrocje brez vtisa, s cimer smo dobili podatek o hrapavosti referencnih površin. Kot rezultat morfo­loške analize površin smo torej izrazili vrednosti S a referencnih podrocij in vrednosti S a podrocij z vtisi. 2.4 UGOTAVLJANJE RAVNOVESNE VLAŽNOSTI LESA 2.4 DETERMINATION OF THE WOOD EQUILIBRI­UM MOISTURE CONTENT Po zakljucenih morfoloških analizah vtisov smo vzorce v 24 urah posušili pri temperaturi 102,5 °C v laboratorijskem sušilniku UFE-600 (Memmert GmbH + Co.KG) in po enacbi (7) izracunali njihovo ravnovesno vlažnost (u r). mu - m ur = 0 Ś100 (7) m 0 pri cemer je m u [g] masa vzorca, uravnovešenega pri doloceni RZV in temperaturi 20 °C, m0 [g] pa masa vzorca, posušenega na absolutno suho vlažnost. 2.5 MIKROSKOPSKA ANALIZA LESNEGA TKIVA 2.5 MICROSCOPIC ANALYSIS OF THE WOOD TIS­SUE Za preucevanje sprememb, ki jih vtiskanje povzroci v lesnem tkivu, smo pripravili 3 orienti­rane vzorce dimenzij (6Ś6Ś6) mm in jih uravnove­sili pri temperaturi 20 °C in RZV 50 %. Prvi vzorec smo uporabili za preucevanje sprememb lesnega tkiva na radialni ploskvi, povzrocenih s celotnim vtisnim telesom (slika 3a). Drugi in tretji vzorec smo ustrezno razpolovili, tako da smo dobili vzo­rec za preucevanje lesnega tkiva na tangencialni ploskvi (slika 3b) in vzorec za preucevanje lesnega tkiva v precnem prerezu (slika 3c). Pri teh meritvah je bilo vtisno telo v stiku z vzorcem lesa le polovic­no. Ploskve, ki smo jih preucevali na posameznem vzorcu, smo pred vtiskanjem poravnali na drsnem mikrotomu SM2010R (Leica, Wetzlar, Nemcija) in nanje nanesli tanko plast zlata z napraševalnikom Q150R S Plus (Quorum technologies, Lewes, Zdru­ženo kraljestvo). Slike lesnega tkiva pred vtiskanjem in po njem smo zajeli z vrsticnim elektronskim mi­kroskopom Quanta 250 (Thermo Fisher Scientific, Hillsboro, ZDA). Analize so potekale pri razlicnih povecavah, visokem vakuumu (0,0156 Pa) in ob po­speševalni napetosti curka elektronov 10 kV. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 RAVNOVESNA VLAŽNOST LESA 3.1 EQUILIBRIUM MOISTURE CONTENT OF WOOD Ravnovesna vlažnost vzorcev iz smrekovega lesa v odvisnosti od RZV, pri kateri so bili vzorci uravnovešeni, je prikazana na sliki 4. Trendna crta, izrisana med posameznimi vrednostmi ravnovesne Slika 3. Shematski prikaz vzorcev z vtisi za analizo lesnega tkiva z elektronskim vrsticnim mikroskopom: a) vzorec za opazovanje radialne ploskve, b) vzorec za opazovanje tangencialne ploskve in c) vzorec za opazovanje precnega prereza. Rdece pušcice nakazujejo smer vtiskanja, crne pušcice pa smer opazovanja. Figure 3. Schematic presentation of samples with the indentations for analysis with an scanning electron microscope: a) sample for observation of the radial surface, b) sample for observation of tangential sur­face, and c) sample for observation of cross-section. The red arrows indicate the direction of indentation and the black arrows indicate the direction of observation. indentation vlažnosti lesa kot krivulja z enacbo polinoma šeste stopnje, izkazuje znacilno sigmoidno obliko (Altgen & Rautkari, 2021). Pri 100 % RZV je les dosegel vla­žnost (24,8±0,1) %, kar predstavlja tudi tocko nasi­cenja celicnih sten uporabljenega lesa. 3.2 TRDOTA POVRŠIN 3.2 SURFACE HARDNESS Iz povprecnih napetostno-deformacijskih kri­vulj, prikazanih na sliki 5, je razvidno, da je bil od­ziv lesa na vtiskanje v njihovo površino med vzorci razlicen in je bil odvisen od RZV, pri kateri so bili posamezni vzorci uravnovešeni. Površina obre­menitvene histereze posamezne krivulje nakazuje odpornost lesa proti prodiranju telesa ter izraža plasticne deformacije, do katerih je prišlo v presku­šanem lesu. Površina pod razbremenitvenim delom krivulje pa predstavlja povratno elasticno defor­macijo lesa zaradi vtisa. Opaziti je, da je s povece­vanjem RZV uravnovešanja lesa oz. poviševanjem njegove ravnovesne vlažnosti, vtisno telo prodrlo Slika 4. Ravnovesna vlažnost smrekovega lesa v od­visnosti od RZV uravnovešanja. Tocke predstavljajo meritve, prekinjena crta med njimi pa trendno crto. Figure 4. Equilibrium moisture content of spruce wood and its dependence on relative humidity. The points represent measured values and the dashed line the trend line. globlje v les. Tako je na primer pri absolutno suhem lesu (vlažnost 0,4 %) vtisno telo v povprecju prodrlo do 190 ”m globoko, pri lesu z vlažnostjo 24,9 % pa do 297 ”m globoko. Podatke iz napetostno-deformacijskih krivulj smo uporabili za izracun vtisne trdote lesa HIT in modula elasticnosti EIT. Iz vrednosti obeh parame­trov, prikazanih na Sliki 6, je opazen trend zmanjša­nja H in E s povecevanjem ravnovesne vlažnosti IT IT lesa. Medtem ko sta H in E pri absolutno suhem IT IT lesu znašala (110,8±11,7) MPa in (0,62±0,01) GPa, je HIT pri lesu z vlažnostjo tocke nasicenja celic­nih sten znašala (36,3±7,9) MPa (–67 %), EIT pa (0,40±0,05) GPa (–36 %). Z zviševanjem ravnovesne vlažnosti je torej les postajal mehkejši. 3.3 MORFOLOGIJA POVRŠIN LESA 3.3 MORPHOLOGY OF THE WOOD SURFACES V preglednici 1 so prikazani reprezentativni tridimenzionalni posnetki referencnega podrocja in podrocij z vtisi na vzorcih z razlicnimi vlažnost­mi lesa oz. uravnovešenimi pri razlicnih RZV, zajeti Slika 5. Povprecne napetostno-deformacijske krivu­lje, dobljene z vtiskanjem v vzorce lesa, uravnove­šene pri razlicnih RZV. Figure 5. The average load-deflection curves gained by indentation in wood samples equilibrated at dif­ferent relative humidities. Slika 6. Vtisna trdota H (levo) in modul elasticnosti E (desno) v odvisnosti od ravnovesne vlažnosti lesa IT IT oz. RZV, pri kateri so bili vzorci lesa uravnovešeni. Stolpci prikazujejo povprecne vrednosti s standardnim odklonom. Figure 6. Indentation hardness HIT (left) and elastic modulus EIT (right) and their dependence on the wood equilibrium moisture content or relative humidity by which the samples were conditioned, respectively. Columns represent the mean values with standard deviation. s konfokalnim laserskim mikroskopom. Slike so bile z vtisi, nakazujejo trend povecevanja hrapavosti s obdelane s funkcijama uravnavanja in brisanja ko-povecevanjem vlažnosti lesa. S a površin je pri lesu nic v programski opremi konfokalnega laserskega z ravnovesno vlažnostjo 0,4 % znašala 15,9 ”m, pri mikroskopa OLS50-S-AA (Olympus). lesu z vlažnostjo 24,9 % pa 32,6 ”m, kar je pome- Izmerjene vrednosti S a na referencnih podroc-nilo za 106 % vecjo S a v primerjavi z vtisnjenim ab­jih nakazujejo zanemarljiv trend povecevanja hra-solutno suhim lesom in 241 % vecjo S a v primerjavi pavosti površine lesa s poviševanjem vlažnosti lesa s S a referencne površine. Tudi s to analizo smo to­(slika 7). Vrednosti S a, izmerjene na vseh podrocjih Preglednica 1. Reprezentativni tridimenzionalni posnetki referencnega podrocja in podrocij z vtisi na vzor­cih z razlicnimi vlažnostmi lesa oz. uravnovešenimi pri razlicnih RZV, zajeti s konfokalnim laserskim mi­kroskopom. Prikazana podrocja so velikosti (2,56Ś2,56) mm. Table 1. Representative three-dimensional snapshots of the reference area and areas with the indentations on samples with different levels of equilibrium moisture contents or equilibrated at different relative hu­midities, captured by a confocal laser scanning microscope. The size of the areas shown is (2.56Ś2.56) mm. indentation rej potrdili, da je vtiskanje telesa v bolj vlažen les povzrocilo vecjo deformacijo lesnega tkiva. 3.4 MIKROSKOPSKE SPREMEMBE LESNEGA TKIVA 3.4 MICROSCOPIC CHANGES OF THE WOOD TISSUE Mikroskopska analiza lesnega tkiva je razkri­la spremembe, ki jih je povzrocilo vtiskanje telesa v strukturo lesa v vseh treh anatomskih smereh. Les se kot porozen material pri tlacnih obremeni­tvah zaradi porušitev v celicah deformira plasticno (Scharf et al., 2022). Ob primerjavi slik precnega prereza lesa pred vtiskanjem in po njem (slika 8a in 8d) je razvidno, da je vtiskanje s silo 24.000 mN s polovico vtisnega te­lesa povzrocilo trajni vtis globine približno 100 ”m, spremembe v celicni strukturi lesa pa je bilo moc opaziti tudi globlje. Tik pod površino ((˜0–100) ”m) je prišlo do porušitev celic in vrivanja celicnih sten v lumne celic. Globlje ((˜100–300) ”m pod površino) so se celicne stene uslocile in oblika aksialnih tra­heid smrekovega lesa v precnem prerezu je prešla iz pravokotne v rombasto. Iz posnetkov, prikazanih na sliki 8b in 8e je razvi­dno, da je vtiskanje v tangencialni smeri povzrocilo uslocenje celic lesa po njihovi dolžini. Pri celicah tik pod površino je zopet opaziti porušitve z vrivanjem celicnih sten aksialnih traheid v njihove lumne, medtem ko so traheide enorednega radialnega pa­renhimskega tkiva ostale vecinoma nepoškodovane in so le sledile premikom v celotni celicni strukturi. Mikroskopska analiza radialne površine lesa (slika 8c in 8f) je razkrila spremembe, ki jih je vti­skanje povzrocilo v celicah na površini lesa. Opaziti je bilo uslocenje in porušitev celicnih sten aksialnih Slika 7. Aritmeticna povprecna hrapavost površin referencnih podrocij in podrocij z narejenimi vtisi, izmerjena na vzorcih, uravnovešenih pri razlicnih RZV. Figure 7. Arithmetic mean roughness of surfaces on reference areas and areas with indentations, meas­ured on samples conditioned at different relative humidities. traheid in nastanek razpok v njihovih radialnih ce­licnih stenah na obmocjih, kjer so bile prisotne obo­kane piknje in piknje v križnih poljih. Za podrobnejšo analizo deformacij, do kate­rih pride znotraj lesnega tkiva zaradi vtiskanja tr­ših teles v površino lesa, nameravamo v prihodnje uporabiti še kakšno drugo tehniko mikroskopiranja. Eno od tovrstnih tehnik predstavlja racunalniška mikro-tomografija, ki so jo drugi avtorji že uspešno uporabili kot nedestruktivno tehniko za analizo in prostorsko vizualizacijo anatomskih lastnosti lesa (Steppe et al., 2004) in porušitev v lesu zaradi tlac­nih obremenitev (Zauner et al., 2016). 4 ZAKLJUCKI 4 CONCLUSIONS Trdota lesa, kot merilo njegove odpornosti proti prodiranju tršega telesa v njegovo notranjost, pogostokrat pogojuje uporabnost izbrane vrste lesa za dolocen namen uporabe. Med drugim je odvisna tudi od ravnovesne vlažnosti lesa. Meritve trdote, ki smo jih izvedli z vtiskanjem na mikroskopskem nivoju na lesu navadne smreke, uravnovešenim pri razlicnih RZV, so pokazale, da se s poviševanjem vlažnosti lesa trdota lesa znižuje. Kot navaja tudi literatura (Peng et al., 2016), prisotnost vecjih ko­licin vezane vode v celicni steni povecuje razdaljo med mikrofibrilami in oslabi njihovo medsebojno povezanost z intermolekularnimi vodikovimi vez­mi. S tem je možnost zdrsa med mikrofibrilami ob obremenitvah povecana. Vtisna trdota HIT in modul elasticnosti EIT sta tako pri absolutno suhem lesu znašala (110,8±11,7) MPa in (0,62±0,01) GPa, pri lesu z vlažnostjo tocke nasicenja celicnih sten pa Slika 8. Posnetki mikroskopske strukture lesnega tkiva pred vtiskanjem (a, b, c) in po njem (d, e, f), zajeti na istih mestih pri razlicnih povecavah: Precni prerez (a, d), tangencialni prerez (b, e) in radialni prerez (c, f). Figure 8. Images of the microscopic structure of the wood tissue before indentation (a, b, c) and after it (d, e, f), taken at the same locations at different magnifications: cross section (a, d), tangential section (b, e), and radial section (c, f). (36,3±7,9) MPa in (0,40±0,05) GPa, kar je v povpre-nim laserskim mikroskopom. Mikroskopska analiza cju predstavljalo znižanje teh dveh parametrov za lesnega tkiva na obmocjih z vtisi je razkrila usloce­67 % oz. 36 %. Skladno z zniževanjem trdote lesa nje celicnih sten, njihovo gnetenje v lumnih traheid so se povecevale globine vtisov in posledicno se je ter nastanek razpok znotraj celicnih sten. poviševala hrapavost površin, izmerjena s konfokal­ indentation Raziskava obenem predstavlja demonstracijo uporabnosti inštrumenta za natancno karakteriza­cijo površin materialov na primeru lesa. Pridoblje­ne podatke meritev trdote lahko dodatno podkre­pimo z mikroskopiranjem povzrocenih deformacij v obravnavanem materialu. 5 POVZETEK 5 SUMMARY The hardness of wood, as a measure of its re­ sistance against the penetration of a harder body into its interior, often conditions the usefulness of the selected type of wood for a specific purpose. Among other properties of wood, such as density, grain orientation and the presence of the anoma­lies, the hardness of wood is highly dependent on the wood equilibrium moisture content. The hard­ness measurements, which were carried out by microindentation on Norway spruce wood, condi­tioned at different relative humidities, showed that the hardness of the wood decreases as the mois­ture content increases. As also stated in the liter­ature (Peng et al.), the presence of larger amounts of bound water in the cell wall increases the dis­tance between microfibrils and weakens their connectivity with intermolecular hydrogen bonds. This increases the possibility of slipping between the microfibrils under load. The impact hardness H and elastic modulus E were 110.8±11.7 MPa IT IT and 0.62±0.01 GPa for absolutely dry wood, and 36.3±7.9 MPa and 0.40±0.05 GPa for wood condi­tioned to fibre saturation point, which on average represented a reduction of these two parameters by 67 % and 36 %, respectively. In accordance with the decrease in the hardness of the wood, the depth of the indentations increased and consequently the roughness of the surfaces, measured with a confo­cal laser scanning microscope, increased. Micro­scopic analysis of the wood tissue in the areas with indentations showed the flattening of the cell walls, their kneading in the lumina of the tracheids, and the formation of cracks within the cell walls. At the same time, the research presents a demonstration of the usefulness of the instrument for the precise characterization of material surfac­es, and specifically of wood in the present case. The obtained hardness data can be further supported by microscopy of the deformations caused in the treated material. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENT Za financiranje raziskave se zahvaljujemo Jav­ni agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS) in pro­gramski skupini P4-0430 (»Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospo­darstvo«). LITERATURA REFERENCES Altgen, M., & Rautkari, L. (2021). Humidity-dependence of the hydroxyl accessibility in Norway spruce wood. Cellulose, 28, 45–58. DOI: https://doi.org/10.1007/s10570-020-03535-6 Borrega, M., & Kärenlampi, P. (2008). Mechanical behavior of heat­-treated spruce (Picea abies) wood at constant moisture con­tent and ambient humidity. Holz als Roh- und Werkstoff, 66, 63–69. DOI: https://doi.org/10.1007/s00107-007-0207-3 Broitman, E. (2017). Indentation hardness measurements at macro-, micro-, and nanoscale: A critical overview. Tribology Letters, 65, 23. DOI: https://doi.org/10.1007/s11249-016-0805-5 CEN, E. (2020). Lesene talne obloge in parket–Ugotavljanje odporno­sti proti vtiskovanju–Preskusna metoda. Bruselj, Belgija. De Assis, A., Pinto Alexandre, R., & Wagner Ballarin, A. (2017). Dyna­mic hardness of wood – measurements with an automated portable hardness tester. Holzforschung, 71(5), 383–389. DOI: https://doi.org/10.1515/hf-2016-0137 Fu, W.-L., Guan, H.-Y., Li, W., Sawata, K., & Zhao, Y. (2023). Elastopla­stic performance of wood under compression load considering cross grain orientation and moisture content. European Jour­nal of Wood and Wood Products, 81, 111–124. DOI: https:// doi.org/10.1007/s00107-022-01880-w Gorišek, Ž. (2009). Les: zgradba in lastnosti: njegova variabilnost in heterogenost. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za le­sarstvo. Hansson, L., & Antti, A. (2006). The effect of drying method and temperature level on the hardness of wood. Journal of Mate­rials Processing Technology, 171, 467–470. DOI: https://doi. org/10.1016/j.jmatprotec.2005.08.007 Koczan, G., Karwat, Z., & Kozakiewicz, P. (2021). An attempt to unify the Brinell, Janka and Monnin hardness of wood on the ba­sis of Meyer law. Journal of Wood Science, 67(7), 16 p. DOI: https://doi.org/10.1186/s10086-020-01938-4 Kretschmann, D. (2010). Mechanical properties of wood. In: R. Ross, Wood handbook–wood as an engineering material (str. 1-46). Madison, ZDA: Forest Products Laboratory. Lykidis, C., Nikolakakos, M., Sakellariou, E., & Birbilis, D. (2016). As­sessment of a modification to the Brinell method for determi­ ning solid wood hardness. Materials and Structures, 49, 961– forschung, 70(2), 179–185. DOI: https://doi.org/10.1515/hf­ 967. DOI: https://doi.org/10.1617/s11527-015-0551-4 2014-0225 Meng, Y., Xia, Y., Young, T., Cai, Z., & Wang, S. (2015). Viscoelasticity of wood cell walls with different moisture content as measured by nanoindentation. RSC Advances, 5, 47538. DOI: https://doi. org/10.1039/c5ra05822h Meyer, L., Brischke, C., & Welzbacher, C. (2011). Dynamic and sta­ tic hardness of wood: method development and comparative studies. International Wood Products Journal, 2, 5–11. DOI: https://doi.org/10.1179/2042645311Y.0000000005 Milch, J., Tippner, J., Sebera, V., & Brabec, M. (2016). Determination of the elasto-plastic material characteristics of Norway spru­ ce and European beech wood by experimental and numerical analyses. Holzforschung, 70(11), 1081–1092. DOI: https://doi. org/10.1515/hf-2015-0267 Oliver, W., & Pharr, G. (1992). An improved technique for determi­ ning hardness and elastic modulus using load and displace­ ment sensing indentation experiments. Journal of Materials Research, 7(6), 1564–1583. DOI: https://doi.org/10.1557/ JMR.1992.1564 Panjan, M., & Cekada, M. (2005a). Merjenje mikrotrdote trdnih PVD­ -prevlek z nanoindenterjem (1. del)–Fizikalna opredelitev trdo­ te. Vakuumist, 25(3), 9–15. Panjan, M., & Cekada, M. (2005b). Merjenje mikrotrdote trdnih PVD­ -prevlek z nanoindenterjem (2. del). Vakuumist, 25(4), 8–17. Peng, H., Jiang, J., Zhan, T., & Lu, J. (2016). Influence of density and equilibrium moisture content on the hardness anisotropy of wood. Forest Products Journal, 66(7/8), 443–452. DOI: https:// doi.org/10.13073/FPJ-D-15-00072 Petric, M. (2022). Nova raziskovalna oprema na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani–Instrument za do­ locanje mikromehanskih lastnosti površin lesa, kompozitov in lesnoobdelovalnih orodij MCT3. Les/Wood, 71(2), 86–87. Scharf, A., Neyses, B., & Sandberg, D. (2022). Hardness of surface­ densified wood. Part 1: material or product property? Holz­ forschung, 76(6), 503–514. DOI: https://doi.org/10.1515/hf­ 2021-0151 Steppe, K., Cnudde, V., Girard, C., Lemeur, R., Cnudde, J.-P., & Jacobs, P. (2004). Use of X-ray computed microtomography for non­ -invasive determination of wood anatomical characteristics. Journal of Structural Biology, 148, 11–21. DOI: https://doi. org/10.1016/j.jsb.2004.05.001 Sydor, M., Pinkowski, G., Kucerka, M., Kminiak, R., Antov, P., & Ro­ gozinski, T. (2022). Indentation hardness and elastic recovery of some hardwood species. Applied Sciences, 12, 5049. DOI: https://doi.org/10.3390/app12105049 Widehammar, S. (2004). Stress-strain relationships for spruce wood: Influence of strain rate, moisture content and loading directi­ on. Expeimental Mechanics, 44(1), 44–48. DOI: https://doi. org/10.1177/0014485104039748 Zauner, M., Stampanoni, M., & Niemz, P. (2016). Failure and failure mechanisms of wood during longitudinal compression mo­ nitored by synchrotron micro-computed tomography. Holz­ Vol. 72, No. 2, 17-36 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a01 VERD – NOVOODKRITO KOLIŠCE IZ 5. TISOCLETJA PR. KR. NA LJUBLJANSKEM BARJU VERD – NEWLY DISCOVERED PILE-DWELLING FROM THE 5TH MILLENNIUM BC IN LJUBLJANSKO BARJE, SLOVENIA Anton Velušcek 1*, Mojca Horjak ŠuštaršicČ, Tjaša Tolar 1, Borut Toškan 1, Maks Merela ł, Katarina Cufar ł UDK clanka: 903.4(497.412) Prispelo / Received: 7. 6. 2023 Izvirni znanstveni clanek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 4. 7. 2023 . Izvlecek / Abstract Izvlecek: Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na novoodkritem kolišcu Verd na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Za oceno starosti najdišca so bili kljucni rezultati dendrokronoloških raziskav in radiokarbonskega datiranja lesa, podprtega z metodo wiggle-matching, ki posek lesa dveh pilotov z Verda postavljajo v obdobje 4674 ± 42 cal BC, kar je nekoliko starejše ali socasno doslej najstarejšemu odkritemu kolišcu Resnikov prekop pri Igu. Keramicne najdbe so tipološko podobne tistim z Resnikovega prekopa. Arheozoološke raziskave ugotavljajo zastopanost izkljucno lovnih in odsotnost domacih živali. Arheobotanicne raziskave kažejo, da je bilo naselje Verd umešceno v dokaj naravno in vodnato okolje brez vecjih vplivov cloveka. Vse raziskave nakazujejo, da najdišce Verd z ostanki neolitskega kolišca iz 5. tisocletja pr. Kr., ne glede na majhnost izkopnega polja in razmeroma skromno število najdb, najverjetneje predstavlja eno najstarejših znanih kolišcarskih poselitvenih tock na Ljubljanskem barju. Kljucne besede: kolišce, Ljubljansko barje, neolitik, arheološki les, arheozoologija, arheobotanika, dendrokronologija, C14 wiggle-matching Abstract: We present the results of interdisciplinary research on the newly discovered pile-dwelling site Verd on the western edge of Ljubljansko barje. Decisive for the age determination of the site were the results of dendrochronological investigations and radiocarbon dating of wood using the wiggle-matching method. The estimated felling date of trees for two piles is 4674 ± 42 cal BC, suggesting that Verd is contemporaneous with or slightly older than the oldest pile-dwelling settlement known to date, Resnikov prekop near Ig. The pottery finds from Verd are typologically similar to those from the Resnikov prekop. Archaeozoological investigations have revealed only hunted animals and no domestic animals. Archaeobotanical analyses show that the Verd settlement, was located in a relatively natural and marshy environment without significant human influence. Despite the small size of the excavation field and the relatively small number of finds, the results from all disciplines indicate that the Verd site, with its Neolithic remains from the 5th millennium BC, probably represents the oldest known pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje. Keywords: pile dwelling, Ljubljansko barje, Neolithic, archaeological wood, archaeozoology, archaeobotany, dendrochronology, radiocarbon wiggle-matching 1 UVOD in cas preteklega dogajanja, kje in v kakšnem oko­ 1 INTRODUCTION lju ter kdaj se je nekaj dogajalo. Cas obravnava v Arheologija na podlagi materialnih virov preu-smislu relativne in absolutne kronologije. Razvoj cuje preteklost cloveštva. Pri tem jo zanima prostor prve je zelo napredoval, ko še ni bilo na razpolago 1 Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost, d.o.o., Mestni trg 15, 5280 Idrija, Slovenija 3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-pošta: anton.veluscek@zrc-sazu.si from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia sodobnih naravoslovnih datacijskih metod. Danes je za mlajša obdobja prazgodovine zelo popularno radiokarbonsko datiranje, zanj zadostuje že majhna kolicina organske snovi. Prve tovrstne datacije so se v slovenski arheologiji zacele pojavljati v sedemde­setih letih prejšnjega stoletja (npr., Bregant, 1975; Turk, 1989). Za arheološko okolje zmernega pasu, kjer se je preko daljših casovnih obdobij ohranil predvsem z vodo napojen arheološki les, pa se je uveljavila da­tacijska metoda dendrokronologija, ki jo v Sloveniji razvijamo tudi na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in jo uporabljamo na podrocju prazgodovinske arheologije. Najvecji napredek je dendrokronologija omogocila pri raz­iskovanju kolišcarske poselitve Ljubljanskega barja (slika 1; npr., Cufar et al., 2013, 2022). Trenutno razpolagamo s 510 let dolgo kronologijo BAR-3330, ki je bila dendrokronološko datirana s pomocjo te­lekonekcije z nemško-švicarsko kronologijo (Cufar et al., 2015) in podaljšana, tako da pokriva razpon 3840–3330 pr. Kr. (Cufar et al., 2022). Omenjena re­ferencna kronologija omogoca na leto natacno ugo­tavljanje casa poseka dreves, uporabljenih za grad­njo kolišcarskih naselij, osem kolišc iz 4. tisocletja pr. n. št. kot so Crnelnik, Trebež, Strojanova voda, Hocevarica, Maharski prekop, Spodnje mostišce, Crešnja pri Bistri, Stare gmajne (starejša faza), pa je bilo z njo absolutno datiranih (Cufar et al., 2015, 2022). Pomembne so tudi kronologije s konca 4. ti­socletja pr. Kr., kot so Stare gmajne (mlajša faza), Veliki Otavnik in Blatna Brezovica, ter kronologije iz 3. tisocletja pr. Kr. (Cufar et al., 2022), ki so datirane s pomocjo radiokarbonskega datiranja lesa in me­tode ‘wiggle-matching’ (Cufar et al., 2010). Krono­logije omogocajo datiranje in opazovanje dinamike poselitve, kot sta npr. socasnost naselij in obdobja, ko poselitev ni bilo (poselitveni hiatusi) (npr., Ve­lušcek et al., 2011; Cufar et al., 2022). V Sloveniji trenutno predstavlja težavo sesta­vljanje kronologij za najdišca iz 5. in 2. tisocletja pr. Kr. Med razlogi za to je predvsem manjše šte­vilo ostankov kolišc in uporaba gradbenega lesa, ki je manj primeren za dendrokronološko analizo, kar lahko trdimo predvsem za 5. tisocletje (npr., Cufar & Korencic, 2006; Cufar et al., 2022; Out et al., 2023). Na Ljubljanskem barju je najstarejša poselitev v 5. tisocletju pr. Kr. vezana izkljucno na neolitska naj­dišca s keramicnimi najdbami, ki so blizu keramiki z Resnikovega prekopa pri Igu (Korošec, 1964; Harej, 1975; Velušcek, 2006). Resnikov prekop je edino raziskano kolišce iz tega obdobja (Bregant, 1964; Korošec, 1964; Harej, 1975; Velušcek, ur., 2006), ki je datirano okvirno v 46. stoletje pr. Kr. (pregledni­ca 5). Poleg njega je bilo odkritih še nekaj najdišc z enako keramiko drugod po barju. Karel Dežman je omenjal vertikalne nosilne kole pri Zamedvedici, kar kasneje ni bilo potrjeno, ceprav so pred nekaj desetletji domnevno na istih parcelah našli kera­miko tipa Resnikov prekop, kremenove artefakte, živalske kosti in oglje (Turk & Vuga, 1984). Znane so tudi najdbe resniške keramike z osamelcev oz. na robu vršaja, kot so primeri na Bregu pri Škofljici (Frelih, 1986), pod Gradišcem pri Bevkah (Bregant, 1969) in pri Igu (Turk & Vuga, 1982). Dobro desetle­tje nazaj pa je bilo odkrito plano naselje na suhem v vasi Jezero (Nadbath et al., 2011). Po horizontu najdb tipa Resnikov prekop sledi obdobje, ki je trajalo pribl. 800 let, ko z mokrotnega dela barja doslej ni sledov o arheoloških najdišcih, kar kaže na dolgotrajni poselitveni hiatus (npr., Ve­lušcek & Cufar, 2014), ki pa bi bil lahko le navide­zen. Obstojajo namrec ne prevec prepricljivi indici (glej npr., Velušcek, 2013), ki nakazujejo prisotnost cloveka na Ljubljanskem barju tudi v vmesnem obdobju, od približno 4500 do 3700 pr. Kr. To na­kazujejo nekateri pelodni diagrami (npr., Gardner, 1999; Andric et al., 2008) in predvsem nekatere ra­diokarbonske datacije z najdišc, bodisi Savske sku­pine lengyelske kulture iz okoli sredine 5. tisocletja (Mlekuž et al., 2013) bodisi iz 4. tisocletja, kot sta Strojanova voda (Tolar, 2018) ter Maharski prekop (npr., Mlekuž et al., 2012). Po drugi strani pa popol­na odsotnost karakteristicnih najdb iz okvirno dru­ge polovice 5. tisocletja kaže, da Ljubljansko barje najverjetneje dlje casa ni bilo poseljeno, ceprav povsem prepricljivih razlogov za to še ne poznamo. Leta 2021 je ekipa podjetja Avgusta, razisko­valna in storitvena dejavnost, d.o.o., pod vodstvom Mojce Horjak Šuštaršic, na skrajnem zahodnem robu mokrotnega dela Ljubljanskega barja pri Ver­du (slika 1), odkrila najdišce z vertikalnimi koli, kam­ni, živalskimi kostmi in prazgodovinsko keramiko. Najdbe so takoj pokazale, da gre za ostanke praz­godovinske kolišcarske naselbine. Lega najdišca je nakazovala zelo visoko starost, ki bi bila lahko višja od horizonta kolišc keramike z brazdastim vrezom, tisocletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju ki je umešcen v casovni okvir 4. tisocletja, od 38. do 36. stol. pr. Kr. (npr., Cufar et al., 2022) in bi glede na lego lahko sodilo v zacetno obdobje kolišcarske po­selitve Ljubljanskega barja (prim., Velušcek & Cufar, 2008; Turk & Velušcek, 2013; Velušcek et al., 2018). Cilj tega prispevka je predstaviti prve arheo­loške, arheobotanicne, arheozoološke, dendrokro­nološke in radiokarbonske raziskave najdb z najdi­šca Verd z ostanki kolišcarske naselbine, ki morda spada med najzgodnejše kolišcarske naselbine Lju­bljanskega barja. V prispevku, ki je rezultat sodelo­vanja med razlicnimi strokami, so podani pregledi arheoloških najdb ter izsledki naravoslovnih razi­skav, s posebnim poudarkom na dendrokronologiji in radiokarbonskem datiranju arheološkega lesa. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA 2.1 ARCHAEOLOGICAL EXCAVATIONS Sodelavci podjetja Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost d.o.o., so v casu od 2. 8. 2021 do 22. 2. 2022 izvedli arheološki nadzor ob posta­vitvi podzemnega elektricnega voda na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Med 17. in 19. 11. 2022 so na obmocju parcel v k.o. Verd (slika 2), ki ležita na mokrotnih tleh vzhodno od istoimenskega nase­lja Verd, v izkopanem jašku naleteli na rumenkast melj, ki je od severa prešel v sivkasto plast z organ­skimi ostanki. Ko se je v severozahodnem profilu v plasti pojavilo vec majhnih kamnov, so postali še pozornejši in so opozorili gradbince, da upocasnijo izkop. Na dnu izkopa, v globini 0,9 m, so opazili dva Slika 1. Ljubljansko barje in lega bolje poznanih najdišc z ostanki kolišc; najdišca iz 5. tisocletja pr. Kr. vse­bujejo najdbe keramike tipa Resnikov prekop. Zemljevid: Tamara Korošec. Figure 1. Ljubljansko barje and the locations of the better-known sites with remains of pile-dwellings; the sites from the 5th millennium BC contain finds of Resnikov prekop type pottery. Map: Tamara Korošec. from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia vecja kamna z zgostitvijo prazgodovinske keramike, v zahodni steni pa dva vertikalna kola. Na podlagi zapažanj so sklepali, da gre za os­tanke kolišcarske naseldbine. Pristojna konzerva­torka ZVKDS OE Ljubljana je odredila, da se v jašku kulturno plast zameji in opravi arheološko raziska­vo (slika 3). Tako so gradbeni delavci upocasnjeno, toda še vedno strojno, odstranjevali zemeljne pla­sti, strokovna ekipa pa je sproti pobirala najdbe in živalske kosti ter cistila zahodno steno jaška, ki je bila na koncu ustrezno dokumentirana. Pobrani so bili tudi vzorci lesa ter vzorci sedimenta za naravo­slovne raziskave v arheologiji. 2.2 ARHEOLOŠKE, ARHEOZOOLOŠKE IN ARHE­OBOTANICNE RAZISKAVE IN RAZISKAVE LESA 2.2 ARCHAEOLOGICAL, ARCHAEOZOOLOGICAL AND ARCHAEOBOTANICAL AND WOOD RE­SEARCH Zbranih je bilo 75 fragmentov prazgodovinske keramike za arheološke raziskave in 18 odlomkov Slika 2. Najdišce Verd. Lega jaška, kjer so bili odkriti ostanki prazgo­dovinske poselitve. Ze­mljevid: Tamara Korošec, GURS (2023). Figure 2. The site Verd and the location of the shaft where the remains of a prehistoric settle­ment were discovered. Map: Tamara Korošec, GURS (2023). živalskih kosti, ki so bile raziskane po uveljavljeni metodologiji za arheozoološke analize (Velušcek, 2006; Andric et al., 2016). Iz kulturne plasti so bili odvzeti tudi 3 vzorci se­dimenta za arheobotanicno analizo (Andric et al., 2016; Tolar, 2018). Analizirana sta bila vzorca 1 in 2. Nakljucno je bilo podvzorceno 1200 ml sedimenta iz vz. 1 in 700 ml sedimenta iz vz. 2, ki je bilo nato mokro presejano skozi sita z odprtinami por 2 in 0,355 mm. Na sitih se je ujelo nekaj organske frak­cije velikostnega razreda nad 2 mm, in 510 ml (vz. 1) oz. 200 ml (vz. 2) frakcije oz. organskih ostankov velikosti od 0,355 do 2 mm. Anorganskega materia­la, kot so kamenje in vecje kosti, v spranem gradivu ni bilo. Prevladovali so odlomki lesa, oglja, listov, vej ipd. V veliki vecini so bili ostanki nezogleneli, tj. z vodo prepojeni, zato je pregledovanje, sortiranje in identifikacija potekala v vodnem mediju in s po­mocjo stereomikroskopa z do 50-kratno povecavo na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Identifikacija rastlinskih makroostankov, kot so semena, plodovi tisocletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju in lesno oglje, je potekala s pomocjo referencne zbirke in ustreznih identifikacijskih kljucev. Skupno je bilo dokumentiranih tudi 12 lesenih najdb, od tega je bilo v dendrokronološkem labo­ratoriju Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakulte­te Univerze v Ljubljani preiskanih 10 vzorcev lesa. Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa ter dendrokronološka analiza so bile opravljene po uveljavljeni metodi (Cufar et al., 2013, 2022; Koželj, 2023). Za dendrokronološko analizo oz. merjenje širin branik sta bila primerna samo vzorca dveh jesenovih kolov, ki sta imela vec kot 45 branik. Po opravljeni dendrokronološki analizi sta bila odvze-Slika 3. Nacrt raziskanega obmocja s koordinatami. Oznaceni so jašek, zbiralne enote SN 1-11, obmocje pojavljanja kulturne plasti (obarvano) in lesene najd­be z zaporednimi številka­mi; v zbiralni enoti 10 sta bila odkrita dva neobdela­na kamna. Nacrt: Gregor Gruden. Figure 3. Plan of the study area with coordinates. The shaft, the collection units SN 1-11, the area of occur­rence of the cultural layer (coloured) and the wooden finds with serial numbers are marked; two unpro­cessed stones were found in the collection unit 10. Plan by Gregor Gruden. ta dva (pod) vzorca lesa za radiokarbonsko analizo. Radiokarbonsko datiranje obeh vzorcev lesa je bilo opravljeno v laboratoriju v Poznanu na Poljskem (Poznan Radiocarbon Laboratory). 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 RAZISKAVE LESA IN DATIRANJE 3.1 WOOD RESEARCH AND DATING Skupno je bilo dokumentiranih 12 lesenih najdb, od tega 8 vertikalnih kolov. V dendrokronolo­ škem laboratoriju je bilo preiskanih 10 vzorcev lesa Preglednica 1. Podatki o lesenih najdbah z najdišca Verd; Alnus glutinosa, crna jelša, Salix sp., vrba, Fraxi­nus sp., jesen in Fagus sylvatica, navadna bukev. Skorja, zadnja branika pod skorjo »+« prisotna, »-« ni prisotna, * vzorec VZ10 je bil izbran za radiokarbonsko datiranje. Table 1. Data on wooden finds from the Verd site; Alnus glutinosa, black alder, Salix sp., willow, Fraxinus sp., ash, and Fagus sylvatica, European beech. Bark, last ring below the bark “+” present, “-“ absent, * sample VZ10 was selected for radiocarbon dating. INID – not identified. Zaporedna številka Serial number Kol številka Pile number Oznaka vzorca Specimen code Dendro­kronološka oznaka Dendro code Število branik Number of tree rings Lesna vrsta Tree species Skorja Bark Zadnja branika pod skorjo Last ring below the bark Premer (cm) Diameter (cm) 10 3 VZ1 ~20 Alnus glutinosa + + 7,0 11 4 VZ2 17 Salix sp. - - 7,0 12 2 VZ3 20 Alnus glutinosa - + 10,0 13 6 VZ4 18 Salix sp. + + 5,0 14 7 VZ5 10 Salix sp. - + 3,0 15 8 VZ6 5 Alnus glutinosa - + 1,0 16 9 VZ7 5 Alnus glutinosa - + 9,0 17 5 VZ8 VE22001 65 Fraxinus sp. - blizu near 8,0 18 10 VZ9 25 Fagus sylvatica - + 9,0 19 11 VZ10* VE22002 63 Fraxinus sp. - blizu near 7,0 (preglednica 1). Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa je pokazala, da so zbrani vzorci predstavljali les crne jelše (Alnus glutinosa, ALGL), vrbe (Salix sp., SASP), jesena (Fraxinus sp., FRSP) in navadne bukve (Fagus sylvatica, FASY). Najmanjša lesena najdba je imela premer 1 cm, medtem ko za pilote (kole) lahko štejemo najdbe, ki predstavljajo debla dreves s premerom od 5 do 9 cm (preglednica 1). Koli so se najprej pojavili v zbiralni enoti SN 7 in nato še v zbiralnih enotah SN 8–10 (slika 3). Najvecja zgostitev lesenih najdb je bila v zbiral­ni enoti SN 10 (sliki 3 in 4), drugod jih je bilo manj. Za merjenje širin branik sta bila primerna vzor­ca dveh jesenovih kolov (preglednica 1, slika 5), ki sta imela 62 in 64 branik. Zaporedji širin branik Slika 4. Nosilni koli in drugi ostanki arheološkega lesa in situ, zbiralna enota SN 10, pogled proti severoza­hodu. Foto: Mojca HorjakŠuštaršic. Figure 4. Piles and other archaeological wood re­mains in situ, collection unit SN 10, viewed to­wards the northwest. Pho­to: Mojca Horjak Šuštaršic. obeh vzorcev je bilo mogoce sinhronizirati in izkaza­lo se je, da sta bila posekana z 1 letom zamika (slika 6). Nobenega od vzorcev ni bilo mogoce dendro­kronološko datirati z razpoložljivimi kronologijami kolišcarskih naselbin Ljubljanskega barja iz 4. in 3. tisocletja pr. Kr. (prim., Cufar et al., 2013, 2015, 2022). Rezultati dendrokronološke analize so bili upo­rabljeni kot osnova za odvzem vzorcev za radiokar­bonsko datiranje. Iz koluta kola št. 11 (VZ10) sta bila v ta namen odvzeta dva vzorca, eden v bližini strže­na (VEVZ10-P) in eden z zunanjega dela pod skorjo (VEVZ10-B) (slika 7). Ker so bile na mestih odvzema branike izjemno ozke, sta vzorca vsebovala 10 in 6 Slika 5. Vzorci lesa, pripravljeni za raziskave – identifikacijo lesa in štetje števila branik; samo vzorca lesa jesena (Fraxinus excelsior, FRSP) VZ8 in VZ10 sta bila primerna za dendrokronološko analizo. VZ10 je bil nato izbran za radiokarbonsko datiranje. Foto: Luka Krže. Figure 5. Wood samples prepared for research–wood identification and counting of tree rings; only ash wood (Fraxinus excelsior) samples VZ8 and VZ10 were suitable for dendrochronological analysis. VZ10 was then selected for radiocarbon dating. Photo: Luka Krže. Slika 6. Sinhronizirana zaporedja širin branik dendrokronološko raziskanih vzorcev VZ8 (crna) in VZ10 (rde­ca) ter predlog datacije na osnovi radiokarbonskih analiz lesa z bližine skorje vzorca VZ10. Drevo VZ10 je bilo posekano eno leto prej kot VZ8. Figure 6. Crossdated tree ring series of the dendrochronologically analysed samples VZ8 (black) and VZ10 (red) and proposed dating based on radiocarbon analyses of wood below the bark of the VZ10 sample. The tree VZ10 was felled one year before VZ8. Slika 7. Shema odvzema vzorcev za radiokarbonsko analizo (zgoraj), kolut VZ10 (VEVZ10) in mesta za odvzem vzorcev (spodaj levo), odvzem vzorca VEVZ10P v bližini stržena (spodaj desno). Figure 7. Sampling scheme for radiocarbon analysis (top), disc VZ10 (VEVZ10) and sampling locations (bot­tom left), collection of sample VEVZ10P near the pith (bottom right). branik, s cimer je bila pridobljena zadostna kolicina bilo upoštevano kot razlika v starosti, t.i. ‘gap’ pri lesa za radiokarbonsko analizo. Razlika v starosti je postopku ‘wiggle-matching’ za kalibriranje in inter­bila dolocena glede na srednjo braniko posamezne-pretacijo rezultatov analize (sliki 7 in 8). ga vzorca in je znašala 55 let oz. 55 branik. To je Preglednica 2. 14C dataciji (BP) in rezultati kalibracije za vzorca VEVZ10-P in VEVZ10-B (Goslar, 2022). Table 2.14C dates (BP) and calibration results for samples VEVZ10-P and VEVZ10-B (Goslar, 2022). Verd_190437_VEVZ10-P Poz-155871 5905 ± 35 BP Verd_190437_VEVZ10-B Poz-155870 5740 ± 35 BP 68.3 % probability 4827 BC (3.9 %) 4821 BC 4797 BC (64.4 %) 4723 BC 95.4 % probability 4885 BC (1.8 %) 4870 BC 4848 BC (93.7 %) 4703 BC 68.3 % probability 4672 BC (15.9 %) 4636 BC 4616 BC (52.4 %) 4539 BC 95.4 % probability 4691 BC (94.8 %) 4493 BC 4469 BC (0.6 %) 4464 BC Preglednica 3. Kalibracija po postopku ‘wiggle-ma­tching’ ob uporabi opcije ‘sequence’ programa Ox­Cal4.4.4. Datacija vzorca pod skorjo, ki je najbliže letu poseka drevesa, je 4716–4632 cal BC (± 2d, 95 % interval zaupanja). Table 3. Calibration by wiggle-matching using Ox­Cal’s ‘sequence’ optionOxCal4.4.4.4. The date of the sample under the bark closest to the year of tree felling is 4716-4632 cal BC (± 2d, 95% confi­dence interval). VEVZ10 D_Sequence() X2-Test: df = 1 T = 1.306 (5 % 3.841) 68.3 % probability 4692 BC (68.3 %) 4658 BC 95.4 % probability 4716 BC (95.4 %) 4632 BC Agreement n = 2 Acomb = 73.1 % (An = 50.0 %) Slika 8. Graficni prikaz kalibracijske krivulje IntCal20 (Reimer et al., 2020) in rezultatov kalibriranja radio­karbonskih datacij dveh vzorcev z razliko v starosti oz. ‘gapom’ 55 let po postopku ‘wiggle-matching’ ob uporabi opcije ‘sequence’ programa OxCal4.4.4. (prim., preglednica 3). Figure 8. Graphical representation of the IntCal20 calibration curve (Reimer et al., 2020) and the results of calibrating the radiocarbon dates of two samples with an age difference or ‘gap’ of 55 years by the wig­gle-matching procedure using the ‘sequence’ option of OxCal4.4.4 (cf., Table 3). Slika 9. Izbor fragmentov keramike iz kulturne plasti v zbiralni enoti SN 10. Foto: Drago Valoh. Figure 9. Selection of ceramic fragments from the cultural layer in collection unit SN 10. Photo: Drago Valoh. Radiokarbonsko datiranje obeh vzorcev lesa je bilo opravljeno v laboratoriju v Poznanu na Polj­skem (Poznan Radiocarbon Laboratory; preglednica 2). Datacija vzorca pod skorjo, ki je nastal najbliž­je letu poseka drevesa, je 4691–4464 cal BC (± 2d, 95 % interval zaupanja). Kalibracija po postopku ‘wiggle-matching’ je bila opravljena s pomocjo programa OxCal v4.4.4 (Bronk Ramsey, 2001, 2021) in kalibracijske krivulje IntCal20 (Reimer et al., 2020). Pri tem je bilo upo­števano, da razlika v starosti, t. i. ‘gap’, med VEVZ­10-P in VEVZ10-B znaša 55 let (preglednica 3, slika 8). Datacija laboratorija Poznan (4577 ± 114 cal BC) za vzorec v bližini skorje je bila z uporabo me­tode ‘wiggle-matching’ tako izboljšana na 4674 ± 42 cal BC (preglednica 5), kar kaže na najverjetnejši casovni razpon, znotraj katerega gre iskati poselitev na najdišcu Verd. Za še natancnejšo casovno opre­delitev in trajanje domnevne naselbine bi bilo pot­rebno pridobiti dodatne vzorce lesenih kolov s tega obmocja. 3.2 ARHEOLOŠKE NAJDBE 3.2 ARCHAEOLOGICAL FINDS Skupno je bilo pobranih in analiziranih 75 fra­gmentov prazgodovinske keramike, 1 fragment gla­jenega kamna z lisasto površino sive do temno sive barve ter vec neobdelanih kamnov. Med arheološkimi najdbami prevladujejo fra­gmenti keramike, sivih do sivorjavih barvnih odten­kov. Najti je tudi temno sive fragmente. Nekateri fragmenti so na otip zelo trdi in ob udarcu dajo ko­vinski zven (slika 9), kar se sicer pripisuje keramic­nim najdbam z Resnikovega prekopa (npr., Harej 1975), najbolje poznanega najdišca Savske skupi­ne lengyelske kulture na Ljubljanskem barju (npr., Tomaž & Velušcek, 2005; Velušcek, 2006). Na vec fragmentih je opaziti, da so bili izpostavljeni ognju. Prelomi fragmentov pa so vecinoma stari. Keramika z najdišca Verd je bila narejena iz gline, v kateri je najti kremencev pesek, sljudo in organske ostanke, lahko tudi apnenec in glinena je­dra (slika 9). Grob kremencev pesek se zelo hitro prepozna na površini neornamentiranih in na otip tisocletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju zelo trdih fragmentov. Pri tem izstopa vec fragmen­tov rjave oz. svetlo do sivorjave barve (slika 9). Analogije za tovrstno keramiko najdemo na primer na omenjenem Resnikovem prekopu, kjer so bili v loncarski masi tako kremencev pesek kot tudi apne­nec, sljuda in organske snovi (npr., Korošec, 1964; Harej, 1975; Mlekuž et al., 2013). V Moverni vasi v Beli krajini v loncarski masi ni bilo apnenca, so pa zato prisotna glinena jedra. Le-ta so v keramiki iz neolitskih poselitvenih faz, pri cemer se pogosteje pojavljajo v najstarejši fazi, kasneje pa so redka (To­maž, 1997). Med razmeroma skromnim številom tipolo­ško opredeljivih oblik je najti posode z lijakastim ustjem, ki spominjajo na lonce z Resnikovega pre­kopa (npr., Korošec, 1964, tabela 11: 2; 15: 1,2,3; Harej, 1975, tabela 1: 1,6; 2: 1,5; Velušcek, 2006, tabela 16: 6–10). Pojavlja se tudi lonec s plasticno aplikacijo, ali gre morda celo za vrc oz. amforo, ki ima na obodu ustja ornament odtisov, na vratu pa vrezani poševni crti. Zanj se prav tako najde dobro analogijo na Resnikovem prekopu (npr., Korošec, 1964, tabela 15: 3; Harej, 1975, tabela 1: 1,6; 2: 1; 6: 5; Velušcek, 2006, tabela 16: 6; 17: 3). Enako velja za fragment bikonicne posode, ki ima z odtisi ornamentiran trebuh (prim., Harej, 1975, tabela 5: 5; Velušcek, 2006, tabela 7: 6,7; itd.). Pri fragmentu uvihanega ustja se sluti zgornji del posode, katerega je Josip Korošec oznacil za lonec jajcasto ovalne ob-like (Korošec, 1964, tabela 16: 2; prim., Harej, 1975, tabela 4: 1), oz. gre za razvojno razlicico t. i. piri­formne amfore, za katero sta znacilna polkroglasto rame in odsotnost vratu (npr., Bregant, 1974). Na ustju lonca je najti ostanke crnega premaza (prim., Tomaž & Velušcek, 2005), kar se enako pojavlja tudi na drugem koncu Ljubljanskega barja, na keramiki z Resnikovega prekopa (npr., Korošec, 1964; Harej, 1975, tabela 2: 6; 4: 7; 5: 5; Tomaž, 1999). 3.3 ARHEOZOOLOŠKE NAJDBE 3.3 ARCHAEOZOOLOGICAL FINDS V kulturni plasti je bilo najdeno 18 odlomkov živalskih kosti. Vse izvirajo iz zbiralne enote SN 10 (glej, slika 3), od tega jih je bilo pet mogoce ožje ta­ksonomsko opredeliti. Štirje primerki so bili pripisa­ni jelenu (Cervus elaphus), eden pa labodu (Cygnus sp.). Skromen zbir razpoložljivih živalskih ostankov dovoljuje le površen komentar rezultatov. Pred­vsem je treba izpostaviti izkljucno prisotnost div­jadi in odsotnost kosti domacih živali. Kolišcarji z Ljubljanskega barja so se namrec v splošnem inten­zivneje ukvarjali z lovom kot druge tedanje skup­nosti z jugo-vzhodnoalpskega prostora, vkljucno s tistimi s Krasa (glej npr., Drobne, 1973; Toškan, 2009; nasproti Pohar, 1983; Velušcek, 2005; To­škan, 2011), pri cemer pa je pomen živinoreje skozi cas v povprecju vendarle postopoma narašcal (To­škan, 2008, 2009). Na obeh arheozoološko obdelanih najdišcih Savske skupine lengyelske kulture, tj. Resnikov pre­kop in Zamedvedica, je delež lovnih vrst med ostan­ki sesalcev najmanj dvotretjinski oziroma tricetr­tinski (Turk & Vuga, 1984; Toškan & Dirjec, 2006). Pomembno je poudariti, da pri teh vrednostih niso upoštevani ostanki prašicev, saj je zanesljivo razli­kovanje med kostnimi odlomki domacega in divje­ga prašica v arheozoologiji zelo težavno. Na podlagi razpoložljivih podatkov o velikosti bolje ohranjenih najdb se sicer zdi, da bi jih glavnina z Resnikovega prekopa utegnila pripadati prav divjemu prašicu (Toškan & Dirjec, 2006). V tem primeru bi se delež ostankov divjadi na tem najdišcu lahko povzpel na do 90 % izmed vseh 97 taksonomsko opredeljenih sesalskih kosti in zob, pri cemer je treba za ustrezno razumevanje velike­ga pomena lova upoštevati tudi odkritje 31 kosti divjih ptic (Janžekovic & Malez, 2006). Šibka tocka predstavljenih arheozooloških po­datkov z Resnikovega prekopa in Zamedvedice je skromnost obeh zbirov najdb, sploh tistega z Za­medvedice, kjer je bilo vsega skupaj pobranih le 15 kostnih odlomkov (Turk & Vuga, 1984). Poleg tega je interdisciplinarna študija najdišca Resnikov prekop pokazala, da je bila glavnina kulturne pla­sti, ki bi jo bilo mogoce navezati na kolišcarsko vas, že v prazgodovini odplavljena (Velušcek, ur., 2006). To dogajanje je nedvomno popacilo izvorni vzorec prostorske razpršenosti živalskih ostankov na najdi­šcu (Achino et al., 2017), vpliv na sestavo zbira kosti velikih sesalcev pa naj bi bil razmeroma skromen (Toškan & Dirjec, 2006). Med kolišci iz 4. tisocletja je bil podobno visok delež divjadi ugotovljen na Crnelniku pri Kamniku pod Krimom, ki je bil najverjetneje poseljen v 39. in morda še v prvi polovici 38. stoletja pr. Kr. (Velušcek et al., 2018), oz. v 38. in na zacetku 37. stoletja, kot kaže zadnja analiza (glej, Cufar et al., 2022). Med from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia skupaj 89 taksonomsko opredeljenimi ostanki se­salcev jih je bilo namrec divjadi pripisanih 60, po­dobno kot na Resnikovem prekopu in Zamedvedici vecina prav jelenu. Pravzaprav je bil vecinski delež lovnih vrst ugotovljen tudi med izredno piclim (N = 16) zbirom najdb sesalcev s Crešnje pri Bistri (35. stol. pr. Kr.; Velušcek et al., 2004), kjer je bilo od­kritih tudi 117 taksonomsko opredeljenih kosti div­jih pticev in ostanki petih vrst rib (Velušcek et al., 2004). Na vseh treh najdišcih iz 4. tisocletja pr. Kr. z znatno bogatejšimi arheozoološkimi najdbami, tj. Hocevarici pri Verdu (37. in / ali zgodnje 36. stol. pr. Kr.; Toškan & Dirjec, 2004), Maharskem prekopu pri Igu (35. stol. pr. Kr.; Toškan et al., 2020) in Starih gmajnah pri Verdu (34. in / ali 32. stol. pr. Kr.; To­škan, 2009), je med ostanki sesalcev delež divjih in domacih živali primerljiv oziroma so prevladovale najdbe slednjih. Med najdišci iz 3. tisocletja je bil višji delež divjadi ugotovljen na t. i. Dežmanovih kolišcih pri Igu (cca. 28.–25. stol. pr. Kr.; Drobne, 1973) ter Za­ložnici pri Kamniku pod Krimom in Dušanovem pri Bistri (26.–25. stol. pr. Kr.; izkopavanji iz let 2009 in 2010: Velušcek et al., 2011; Cufar et al., 2022; Ve­lušcek, 2022). Pri slednjih dveh je bil zbir analizira­nih najdb izjemno skromen (tj. 30 oziroma 12), na Dežmanovih kolišcih pa sicer bogatejši, vendar gre v tem primeru za gradivo, izkopano in opredeljeno v drugi polovici 19. stol., ko je treba pri pobiranju najdb domnevati izbor v prid vecjim kostem (prim., Bartosiewicz, 2002). Poleg tega je med ostanki div­jadi s kar tretjinskim deležem zastopan bober, ki so ga verjetno lovili predvsem zavoljo kožuha (prim., Zeiler, 1987). Na drugih dveh kolišcih iz sredine 3. tisocletja, tj. Parte pri Igu (sklop Dežmanovih kolišc) in Notranje gorice, je bila vecina najdb pripisana domacim živalim oziroma je bil delež slednjih pri­merljiv z deležem divjadi (Drobne, 1973; Velušcek et al., 2011). Prav tako na socasen obstoj razlicnih nacinov zagotavljanja mesne hrane namigujejo skromni podatki za najdišca bronastodobne starosti (Dirjec, 1991; Toškan, 2005, 2008). Rezultati arheozooloških raziskav naceloma pritrjujejo kronološki uvrstitvi Verda ob bok Resni­kovemu prekopu. Razvidna je zastopanost izkljucno lovnih vrst živali, vendar je treba pri tem opozoriti na izjemno piclo število najdb. Previdnost je pot­rebna toliko bolj zato, ker bi utegnili vsi štirje kostni odlomki jelena pripadati isti živali, saj so bili odkri­ti blizu skupaj. Nobena izmed kosti se ne podvoji; odlomka golenice sta sicer dva, vendar izvira en iz leve in drugi iz desne noge. Vsi trije odlomki, pri ka­terih je bilo mogoce ugotavljati zrašcenost epifize s pripadajoco diafizo, so pripadali ob poginu mladi živali. Ker so bila na kolišcarskih naselbinah z Lju­bljanskega barja delno ohranjena okostja že odkrita (Velušcek et al., 2018; glej, Toškan & Dirjec, 2006; Velušcek et al., 2011), študiji prostorske razpršenos­ti živalskih kosti na Maharskem prekopu in na Starih gmajnah pa sta že za cas 4. tisocletja pr. Kr. nakazali doloceno stopnjo funkcionalne specializacije prebi­valstva v smislu ukvarjanja z lovom (Toškan et al., 2020) oz. razlicnega poseganja po izbranih vrstah mesne hrane (Toškan et al., 2020; Janžekovic et al., 2021), bi lahko torej izkljucni zastopanosti divjadi med zgolj petimi taksonomsko opredeljenimi ži­valskimi kostmi z Verda ob zgodnji starosti najdišca vendarle botrovali tudi nekateri drugi dejavniki. 3.4 ARHEOBOTANICNE NAJDBE 3.4 ARCHAEOBOTANICAL FINDS V analiziranih arheobotanicnih podvzorcih ni ohranjenih veliko organskih ostankov, kot so se­mena, plodovi in oglje, ki so obicajno zastopani v vzorcih iz kulturne plasti kolišcarskih naselbin 4. tisocletja pr. Kr. in mlajših (prim. npr., Tolar et al., 2011; Tolar, 2018). Tudi ostankov ulovljenih rib, kot so luske, kosti, vretenca ter zobje, je bilo v fino pre­sejanih vzorcih zelo malo oz. nic–kar je neobicajno za kolišcarsko naselbino, posebej ce jo primerjamo z mlajšimi dobro raziskanimi naselbinami. Tudi na­biranih mahov ter praproti, ki navadno v kolišcar­skih plasteh prevladujejo, ni zaslediti. Na splošno je vrstna pestrost ohranjenih semen/plodov v obeh podvzorcih v veliki meri omejena na obrežne in vod­ne rastlinske taksone (slika 10). Ostankov kulturnih rastlin, kot so enozrne in dvozrne pšenice, jecmena, lanu, maka, ogršcice in graha, ter plevelno-ruderal­nih taksonov, ki so znacilni za kolišca 4. tisocletja pr. Kr., v vzorcu z najdišca Verd ni najti. Prevladujoce identificirani ostanki vodnih in obrežnih rastlin kažejo na znacilno objezersko rastje, torej na cloveško še neokrnjeno naravo. Vodna meta, jelša, trpotcasti porecnik, konjska gri­va, vodni sovec idr. so znacilne obrežne rastline, katerih ostanke najdemo tudi na drugih, mlajših kolišcih Ljubljanskega barja. Med potencialno nabi­ralnimi rastlinami z užitnimi plodovi so identificira­ni le ostanki divjega jabolka/hruške, robide, gloga, žira in predvsem vodnega oreška. Tudi iglice jelke v kolišcarskih plasteh navadno pricajo o clovekovem delovanju; tj. nabiranju jelovih vej in uporabi le-teh. Nekaj je neznacilnih in nezoglenelih ostankov plev rastlin iz družine trav, ki bi lahko bili ostanki gojenih žit, toda žal so le-ti zelo nezanesljivi za tovrstno in­terpretacijo. Med redkimi ostanki oglja je identifici­rano oglje jesena. V primerjavi s prostorsko najbližjimi arheobo­tanicno raziskanimi kolišci, kot sta Stare gmajne in Hocevarica (slika 1, 2; prim., Velušcek, ur., 2004, 2009; Out et al., 2023), je bilo naselje Verd ume­šceno v bolj naravno, vodnato okolje, v katerem je zaznati šibek antropogeni vpliv, kar ponovno daje slutiti, da imamo opravka s kolišcem višje starosti. 3.5 PRIMERJAVA KOLIŠC VERD IN RESNIKOV PRE­KOP 3.5 COMPARISON OF THE PILE DWELLINGS VERD AND RESNIKOV PREKOP Kakor omenjeno, je bila najvecja zgostitev lese­nih najdb v zbiralni enoti SN 10 (sliki 3 in 5), drugod jih je bilo manj. Od tega lahko v SN 10 pripišemo nosilnim kolom samo tri najdebelejše lesene najd­be (glej, preglednica 1, slika 3). Skromno število lahko primerjamo s situacijo na kolišcarski naselbini Resnikov prekop. Na obeh najdišcih je bilo, primer­jalno gledano (prim., Verd (sliki 3 in 5) in Resnikov prekop (Bregant, 1964; Harej, 1975; Velušcek, ur., Preglednica 4. Primerjava nabora lesnih vrst in števila raziskanih vzorcev lesa na kolišcih Verd in Resnikov prekop (prim., Cufar & Korencic, 2006). Alnus glutinosa – crna jelša, Salix sp.–vrba, Fraxinus sp.–jesen in Fagus sylvatica–navadna bukev. Table 4. Comparison of the range of wood species and the number of researched wood samples at the pile dwellings of Verd and Resnikov prekop (cf., Cufar & Korencic, 2006). Alnus glutinosa–black alder, Salix sp.–willow, Fraxinus sp.–ash, and Fagus sylvatica–European beech. Vrsta lesa / Wood Species VERD Število vzorcev Number of Samples RESNIKOV PREKOP Število vzorcev Number of Samples Alnus glutionosa 4 10 Acer sp. - 1 Fagus sylvatica 1 - Fraxinus sp. 2 4 Salix sp. 3 - Neidentificiran / INID - 1 Skupaj / Total 10 16 Preglednica 5. Radiokarbonsko datiranje vzorcev s kolišc Resnikov prekop in Verd (prim. Cufar & Korencic, 2006). Table 5. Radiocarbon dating of the samples from pile-dwellings Resnikov prekop and Verd (cf., Cufar & Korencic, 2006). Najdišce Site RESNIKOV PREKOP VERD Oznaka Code RP02-33 VEVZ10-B Lesna vrsta Wood species Alnus glutinosa Fraxinus sp. Laboratorijska oznaka vzorca Laboratory code of the sample Hd-24038 Poz-155870 Datacija 14C (BP) Dating 14C (BP) 5718 ± 23 5740 ± 35 Kalibracijski interval (cal BC, 2d) Calibration interval (cal BC, 2d) 4675–4465 4716–4632 Kalibracija (cal BC, 2d) Calibration (cal BC, 2d) 4570 ± 105 4674 ± 42 2006) z npr. Maharskim prekopom (Bregant, 1996), Hocevarico (Velušcek, 2004), Starimi gmajnami (Ve­lušcek, 2009), Blatno Brezovico (Korošec, 1963) in najdišcem Parte–Išcica (sklop Dežmanovih kolišc; Velušcek et al., 2000), kolov malo oz. tako se zdi, da to velja tudi za Verd, so poredko zabiti v tla. V pri­meru Resnikovega prekopa smo takšno okolišcino razložili s kratkotrajnostjo poselitve, kar predlaga­mo tudi za kolišce Verd (glej, Velušcek, ur., 2006; prim., Cufar & Korencic, 2006). Najdišci povezuje tudi izbor lesa, ki je bil po­doben, tako na Resnikovem prekopu kot na Verdu (preglednica 4). Z obeh najdišc ni bil pridobljen no­ben hrastov vzorec, najvecje dimenzije pa so imeli koli iz jesena in jelše (prim., Harej, 1975; Culiberg & Šercelj, 1991; Cufar & Korencic, 2006). Rezultati radiokarbonskih datumov (BP) vzor­cev s kolišc Verd in Resnikov prekop so podobni (preglednica 5), toda kalibrirane vrednosti teh da­tacij kažejo, da bi lahko bilo kolišce Verd celo neko­liko starejše od kolišca Resnikov prekop. Razlike so lahko delno posledica postopka kalibracije, saj sta bila pri vzorcu s kolišca Verd radiokarbonsko dati­rana dva vzorca z znano razliko v starosti (letih), kar je omogocilo uporabo metode ‚wiggle-matching‘ in sodobnejše kalibracijske krivulje IntCal20. Ocenju­jemo, da je bilo drevo za kol št. 11 (VZ10) in dendro­kronološko sinhronizirani kol št. 5 (VZ8) posekano pred približno 6700 leti, ter da je kolišcarsko naselje Verd živelo znotraj casovnega razpona od konca 48. do druge polovice 47. stoletja pr. Kr. Po drugi strani je videti, da predpostavko o morebitni nekoliko višji starosti kolišca Verd v pri­merjavi z Resnikovim prekopom podpirajo tudi re­zultati analiz pelodnih diagramov iz vrtine Na mahu in z najdišca Maharski prekop, lociranih približno 1–1,5 km severozahodno od Resnikovega preko­pa na jugovzhodu Ljubljanskega barja (prim., slika 1). Te kažejo na opazen clovekov vpliv na okolje v obdobju, ki ga povezujemo s poselitvijo na kolišcu Resnikov prekop (Andric et al., 2008; Andric, 2020). Nasprotno pa trenutni arheobotanicni rezultati umešcajo kolišcarsko naselje Verd v bolj primarno okolje s šibkim clovekovim vplivom. Arheobotanic­ne raziskave rastlinskih makroostankov na kolišcu Resnikov prekop žal niso dale želenih rezultatov, saj je bila kulturna plast te naselbine, kot že rece­no, v celoti odplavljena oz. presedimentirana (Turk, 2006; Culiberg, 2006). 4 ZAKLJUCKI 4 CONCLUSIONS Interdisciplinarna raziskava najdišca Verd kaže pomen uporabe razlicnih znanstvenih disciplin, ki vsaka po svoje potrjujejo, da je novo odkrito kolišce z datacijo lesenih pilotov 4674 ± 42 cal BC verjetno najstarejše na Ljubljanskem barju. tisocletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju Najdišce je bilo odkrito med gradbenimi deli, ko so kopali jašek za podzemni elektricni vod. Najprej je pozornost vzbudila lega najdišca na skrajnem za­hodnem robu Ljubljanskega barja, kar je kazalo na njegovo visoko starost. Slednjo je potrdila analiza keramicnega gradiva, ki kolišce Verd postavlja ob bok Resnikovemu prekopu, doslej najstarejšemu odkritemu kolišcu na Ljubljanskem barju. Ko je skupina arheologov prepoznala pomen razkritih ostankov in na odseku jaška izvedla arheo­loško raziskavo, so bile naknadno vkljucene še raz­iskave lesa z dendrokronologijo in radioarbonskim datiranjem, arheozoologija in arheobotanika. Za absolutno datiranje najdišca so bile kljucne dendrokronološke raziskave in radiokarbonsko da­tiranje z uporabo metode wiggle-matching. Analiza vzorcev lesa je opozorila na podobnost s kolišcem Resnikov prekop glede na podoben izbor lesnih vrst in majhno število kolov, od katerih so bili le redki uporabni za dendrokronološko analizo (prim., Cufar & Korencic, 2006). Za dolocitev starosti najdišca sta bila kljucna dva pilota iz istocasno posekanih dreves. Enemu sta bila odvzeta dva vzorca za radiokarbonsko dati­ranje, ki smo ga izostrili s pomocjo metode wiggle­-matching in ugotovili, da je bilo drevo posekano 4674 ± 42 cal BC. Datacija hkrati pomeni najver­jetnejši cas obstoja kolišca, ki je verjetno živelo tik pred nastopom, ali istocasno, kot doslej najstarejše znano kolišce Resnikov prekop. Da gre za zelo staro kolišce, nakazujejo tudi re­zultati arheozooloških raziskav, ki zaenkrat kažejo le na pomen lovne divjadi (in odsotnost domacih ži­vali) ter arheobotanicnih raziskav, ki kažejo zelo pri­marno obrežno vegetacijo brez vplivov poljedelstva in/ali drugega clovekovega delovanja. Glede na izsledke najdišce Verd z ostanki neo­litskega kolišca najverjetneje predstavlja najstarej­šo znano kolišcarsko poselitveno tocko na Ljubljan­skem barju. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Ljubljansko barje is known for its prehistoric pile dwellings (Figure 1). In recent decades, inten­sive archaeological and interdisciplinary research have been conducted there, and dendrochronology has been an important component of the investiga­tions (e.g., Cufar et al., 2013, 2022). Nearly three decades of work enabled the establishment of an absolutely dated tree-ring chronology (Cufar et al., 2015) that currently covers the period 3840-3330 BC (Cufar et al., 2022). The chronology, dated by teleconnection with the German-Swiss chronolo­gy, is based on the wood from eight pile dwellings of the 4th millennium BC, Crnelnik, Trebež, Stro­janova voda, Hocevarica, Maharski prekop, Spod­nje mostišce, Crešnja pri Bistri, and Stare gmajne (older phase), and allows for accurate determina­tion of the years in which the trees used to build the pile dwellings were felled. Another three pile dwellings of the 4th millennium BC Stare gmajne (younger phase), Veliki Otavnik and Blatna Bezovi­ca were dated by radiocarbon dating and wiggle matching (Cufar et al., 2010, 2022); the same ap­plies to the chronologies of five settlements of the 3rd millennium BC. All chronologies allow, among other things, the observation of settlement dynam­ics, settlement gaps, simultaneity of settlements, and their relationships with contemporaneous settlements in the larger area (e.g., Velušcek et al., 2011; Cufar et al., 2015, 2022). The settlement of Ljubljansko barje and the establishment of chro­nologies for the 5th millennium BC have been less successful, partly because of the smaller number of sites and fewer archaeological and wooden re­mains, as well as different choice of construction wood, which is less suitable for dendrochronologi­cal analyses (e.g., Cufar & Korencic, 2006; Cufar et al., 2022). The best-studied site from the 5th mil­lennium BC to date is Resnikov prekop, where only a small amount of archaeological wood has been preserved (Velušcek, ed., 2006). Here, we present the archaeological investiga­tion of the newly discovered pile-dwelling settle­ment Verd. In 2021, a team from Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost, d.o.o., led by Mojca HorjakŠuštaršic, discovered a site on the westernmost edge of the wetland part of Ljubljansko barje (Fig­ures 1 and 2). The location of the site indicated that it could belong to the early period of the pile-dwell­ing settlement of Ljubljansko barje (cf. Velušcek & Cufar, 2008; Turk & Velušcek, 2013; Velušcek et al., 2018). The vertical piles, stones, animal bones, and prehistoric pottery found on the site undoubtedly from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia confirmed the remains of a prehistoric pile-dwell­ing settlement that could be older than the horizon of the furrow-cut pottery mounds, of the 4th mil­lennium (38th to 36th century) BC (e.g., Cufar et al., 2022). The fieldwork showed that the highest concen­tration of wood finds is in the collection unit SN 10 (Figures 3 and 4), with some piles used as construc­tional elements (Table 1, Figure 3). The wood from the Verd site could not be den­drochronologically dated, but radiocarbon dating and wiggle-matching indicate that the wood for two piles was harvested around 4674 ± 42 cal BC. The radiocarbon dating of wood from Verd (5718 ± 23 BP) is similar to that of the Resnikov pre­kop (5740 ± 35 BP) (Table 5), but the application of wiggle-matching and IntCal20 calibration curve suggest that the Verd settlement was probably slightly older than Resnikov prekop. It is estimated that the wood for the piles was felled or that the Verd settlement was active in the period from the end of the 48th century BC to the second half of the 47th century BC, i.e. about 6,700 years ago. We recorded many similarities between Verd and Resnikov prekop. The number of wood finds is in both cases small, the piles were rare and their frequency was lower than at younger sites of the 4th millennium BC. In the case of Resnikov prekop, this is explained by the presumably short duration of the settlement, which most likely also applies to the Verd site (see, Velušcek, ed., 2006; Velušcek, 2006; cf., Cufar & Korencic, 2006). The selection of wood species was also similar (Table 4). No oak poles were recovered from either site, and ash and alder poles had the largest dimensions (cf., Harej, 1975; Culiberg & Šercelj, 1991; Cufar & Korencic, 2006). The great age of the Verd site is also supported by the results of archaeological, archaeozoological and archaeobotanical investigations. The archaeological finds in Verd mainly consist of fragments of pottery. They are of grey to grey­brown colour, and dark grey fragments are also found. Some fragments feel very hard and emit a metallic sound when struck (Figure 9), i.e. char­acteristics attributed also to pottery finds from Resnikov prekop (e.g., Harej 1975), the best-known site of the Sava Group of the Lengyel culture in Lju­bljansko barje (e.g., Tomaž & Velušcek 2005; Ve­lušcek, 2006). Several fragments show evidence of exposure to fire. The fractures of the fragments are mostly old. Also, the results of archaeozoological investi­gations generally support the chronological place­ment of Verd next to the Resnikov prekop. The presence of exclusively hunted animal species is evident, but the extremely small number of finds should be noted as well. Caution should be exer­cised as the four deer bone fragments could all be­long to the same animal, as they were found close together. None of the bones are duplicated; there are two tibia fragments, but one is from the left leg and the other from the right leg. All three frag­ments, with the epiphysis and associated diaphy­sis fused together, belonged to an animal that was young at the time of death. Since partially preserved skeletons were already found in the pile-dwelling settlements of Ljubljansko barje (Toškan & Dirjec, 2006; Velušcek et al., 2011; Velušcek et al., 2018) and the studies of the spatial distribution of animal bones in Maharski prekop and Stare gmajne in the 4th millennium BC have already indicated a certain functional specialization of the human population in relation to hunting (Toškan et al, 2018; Toškan & Dirjec, 2006; Velušcek et al., 2011, 2020; Toškan et al., 2018) or different types of meat food (Toškan et al., 2020; Janžekovic et al., 2021). The exclusive findings of wild and the absence of domestic ani­mal bones in Verd could also be influenced by other factors. As indicated by archaeobotanical analyses of the seeds/fruits preserved in the cultural layer of the site Verd, human influence on the environment appears to be minor (Figure 10). The remains of cultivated plants such as wheat, barley, flax, poppy, rape and pea, as well as weedy ruderal taxa typi­cal of 4th millennium BC sites, were not found in the sample from Verd. Compared to the spatially closest 4th millennium BC pile-dwelling sites such as Stare gmajne and Hocevarica (Fig. 1; cf. Velušcek, 2004; 2009; Out et al., 2023), Verd was located in a more natural and water/lakeshore environment where a weak anthropogenic influence is noticea­ble. This also suggests that we are dealing with an older settlement. The assumption of a possibly somewhat older age of the Verd site compared to Resnikov prekop is also supported by the results of the analysis of tisocletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju pollen diagrams from the Na mahu borehole and the Maharski prekop site from the 4th millennium BC, located about 1-1.5 km northwest of Resnikov prekop in the southeast of Ljubljansko barje (cf. Fig. 1). They indicate a significant human impact on the environment during the settlement of these sites (Andric et al., 2008; Andric, 2020). In contrast, the current archaeobotanical results suggest a more primary, water/lakeshore environment where a weak anthropogenic influence is detected. The discovery of the new pile-dwelling settle­ment of Verd, which is about 6,700 years old, in ad­dition to the already known and studied contempo­raneous or slightly younger settlement of Resnikov prekop, is of great importance for the reconstruc­tion of events in the 5th millennium BC, when nu­merous pile-dwellings started to appear in a wider region, for instance in the Circum-Alpine region (e.g., Jacomet et al., 2016) and in the southeastern Europe, such as Ploca Micov Grad on the eastern shore of the Lake Ohrid in North Macedonia (Haf­ner et al., 2021; Bolliger et al., 2023). ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Raziskave je financirala Javna agencija za znan­stvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Re­publike Slovenije, v okviru programov P6-0064 in P4-0015 ter projekta J7-2598. Zahvaljujemo se so­delavkam in sodelavcem ter študentom in študent­kam Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za pomoc pri delu v laboratorijih ter v vseh fazah raziskav. Posebna zahvala gre podjetju Avgusta, raz­iskovalna in storitvena dejavnost d.o.o. za povabilo k znanstveni obdelavi gradiva, fotografom Gregorju Grudnu, Mojci Horjak Šuštaršic, Dragu Valohu, za veliko pomoc pri raziskavah lesa Luki Kržetu in Vidu Koželju ter oblikovalki slikovnega gradiva Tamari Korošec. Vsem lepa hvala! VIRI REFERENCES Achino, K. F., Toškan, B., & Velušcek, A. (2017). Potentiality of intra-si­te spatial analysis and post-depositional processes: a Slovenian case study Resnikov prekop. Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 34(1), 83-99. Andric, M. (2020). Maharski prekop, Stare gmajne and Blatna Brezo­vica settlements and the vegetation of Ljubljansko barje (Slo­venia) in the 4th millennium cal BC. Documenta Praehistorica 47, 420-445. Andric, M., Kroflic, B., Toman, M. J., Ogrinc, N., Dolenec, T., Dobnikar, M., & Cermelj, B. (2008). Late, Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). Palaeoge­ography, palaeoclimatology, palaeoecology 270(1-2), 150-165. Andric M., Tolar, T., & Toškan, B. (2016). Okoljska arheologija in pale­oekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija. Lju­bljana, Založba ZRC, ZRC SAZU: 317 str. Bartosiewicz, L. (2002). Dogs from the Ig pile dwellings in the Natio­nal Museum of Slovenia. Arheološki vestnik 53, 77-89. Bolliger, M., Maczkowski, A., Francuz, J., Reich, J., Hostettler, M., Bal­lmer, A., Naumov, G., Taneski, B., Todoroska, V., Szidat, S., & Hafner, A. (2023). Dendroarchaeology at Lake Ohrid: 5th and 2nd millennia BCE tree-ring chronologies from the waterlog­ged site of Ploca Micov Grad, North Macedonia. Dendro­chronologia, 79, 126095. DOI: https://doi.org/10.1016/j. dendro.2023.126095 Bregant, T. (1964). Porocilo o raziskovanju kolišca in gradbenih osta­lin ob Resnikovem prekopu pri Igu (Bericht über die Forschun­gsarbeiten an dem Pfahlbau und den Bauresten am Resnik-Ka­nal bei Ig). Porocilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 7-24. Bregant, T. (1969). Nekaj novih elementov alpskega faciesa lengyel­ske kulture pri Bevkah na Ljubljanskem barju (Einige neue Ele­mente der alpinen Fazies der Lengyelkultur bei Bevke auf dem Moor von Ljubljana). Arheološki vestnik 20, 149-154. Bregant, T. (1974). Elementi jadransko-mediteranske kulturne skupi­ne v alpskem faciesu lengyelske kulture (Elemente der adria­tisch-mediterranean Kulturgruppe in der alpinen Fazies der Lengyel-Kultur). In: A. Jelocnik, ed., Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata, Situla 14/15, 35-43. Bregant, T. (1975). Kolišce ob Maharskem prekopu pri Igu–raziskova­nja 1973. in 1974. leta (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal–For­schungen aus dem Jahren 1973 und 1974). Porocilo o razisko­vanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 7-114. Bregant, T. (1996). Early, Middle and Late Stone Ages, Copper Age. In: B. Dirjec, N. Pirnat-Spahic, L. Plesnicar-Gec, J. Rebolj, & I. Sivec, eds., Ancestral encounters: Ljubljana from prehistory to the middle ages, exhibition catalogue, 18-45, Ljubljana. Bronk Ramsey, C. (2001). Development of the radiocarbon calibrati­on program OxCal. Radiocarbon 43(2A), 355-363. Bronk Ramsey, C. (2021). OxCal Program development history, versi­on 4.4.4 (15/04/21). URL: https://c14.arch.ox.ac.uk/oxcalhelp/ hlp_develop.html (21. 12. 2022). Culiberg, M., & Šercelj, A. (1991). Razlike v rezultatih raziskav mak­roskopskih rastlinskih ostankov s kolišc na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz–dokaz clovekovega vpliva na gozd (Die Un­terschiede zwischen den Resultaten der Untersuchungen der makroskopischen Reste aus den Pfahlbauten und den Polle­nanalysen–ein Beweis für den Einfluß des Menschen auf die from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia Wälder). Porocilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 249-256. Culiberg, M. (2006). Rastlinski ostanki z arheološkega najdišca Resni­kov prekop (Plant Remains from the Archaeological Site at Resnikov prekop). V/In: Velušcek, ed., 2006, 129-132. Cufar, K., & Korencic, T. (2006). Raziskave lesa z Resnikovega preko­pa in radiokarbonsko datiranje / Investigations of Wood from Resnikov Prekop and Radiocarbon Dating. In: Velušcek, ed., 2006, 123-127. Cufar, K., Kromer, B., Tolar, T., & Velušcek, A. (2010). Dating of 4th millennium BC pile-dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia. Journal of Archaeological Science 37 (8): 2031-2039. Cufar, K., Velušcek, A., & Kromer, B. (2013). Two decades of dendro­chronology in the pile dwellings of the Ljubljansko barje, Slove­nija. In: N. Bleicher, ed., Dendro: Chronologie Typologie Ökolo­gie, Festschrift für André Billamboz zum 65. Geburtstag, 35-40. Freiburg im Breisgau: Janus Verlag. Cufar, K., Tegel, W., Merela, M., Kromer, B., & Velušcek, A. (2015). Eneolithic pile dwellings south of the Alps precisely dated with tree-ring chronologies from the north. Dendrochronologia 35(1), 91-98. Cufar, K., Merela, M., Krže, L., & Velušcek, A. (2022). Dendrokro­nologija in absolutno datiranje kolišc na Ljubljanskem barju (Dendrochronology and absolute dating of pile-dwellings in Ljubljansko barje). Les/Wood 71(1), 57-70. Dirjec, B. (1991). Kolišce v bližini Zornice pri Blatni Brezovici (Pfahlba­usiedlung in der Nähe der Zornica bei Blatna Brezovica). Poro­cilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 193-206. Drobne, K. (1973). Favna kolišcarskih naselbin na Ljubljanskem barju / Fauna der Pfahlbautensiedlung auf dem Moor von Ljubljana. Arheološki vestnik 24, 217-224. Frelih, M. (1986). Breg pri Škofljici–mezolitsko najdišce na Ljubljan­skem barju (Breg bei Škofljica–mesolithischer Fundort am Ljubljansko barje). Porocilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 14, 21-57. Gardner, A. (1999). The ecology of Neolithic environmental impacts: re-evaluation of existing theory using case studies from Hunga­ry & Slovenia. Documenta Praehistorica 26, 163-183. Goslar, T. (2022). Report on C-14 dating in the Poznan Radiocarbon Laboratory. Job No. 19507(22). Hafner, A., Reich, J., Ballmer, A., Bolliger, M., Antolín, F., Charles, M., Emmenegger, L., Fandré, J., Francuz, J., Gobet, E., Hostettler, M., Lotter, A., Maczkowski, A., Morales-Molino, C., Naumov, G., Stäheli, C., Szidat, S., Taneski, B., Todoroska, V., & Tinner, W. (2021). First absolute chronologies of neolithic and bronze age settlements at Lake Ohrid based on dendrochronology and ra­diocarbon dating. Journal of Archaeological Science Reports 38, 103107. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jasrep.2021.103107 Harej, Z. (1975). Kolišce ob Resnikovem prekopu–II (Der Pfahlbau am Resnik Kanal–II). Porocilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 145-169. Jacomet, S., Ebersbach, R., Akeret, Ö., Antolín, F., Baum, T., Bo­gaard, A., Brombacher, Ch., Bleicher, N., Heitz-Weniger, A., Huster-Plogmann, H., Gross, E., Kuhn, M., Rentzel, P., Steiner, B., Wick, L., & Schibler, J. (2016). On-site data cast doubts on the hypothesis of shifting cultivation in the late Neolithic (c. 4300-2400 cal. BC): Landscape management as an alternative paradigm. The Holocene, 26(11), 1858-1874. DOI: https://doi. org/10.1177/0959683616645941 Janžekovic, F., & Malez, V. (2006). Pticji ostanki (Aves) s kolišcarske naselbine Resnikov prekop pri Igu na Ljubljanskem barju (Bird Remains (Aves) from the Pile-Dwelling Settlement at Resnikov Prekop near Ig in the Ljubljansko Barje). In: Velušcek, ed., 2006, 133-138. Janžekovic, F., Klenovšek, T., Mlíkovskę, J., Toškan, B., & Velušcek, A. (2021). Eneolithic pile dwellers captured waterfowl in winter: analysis of avian bone remains from two pile dwellings in Lju­bljansko barje (Slovenia). International journal of osteoarchae­ology 31(6), 977-986. Korošec, J. (1963). Prazgodovinsko kolišce pri Blatni Brezovici (Der Pfahlbau bei Blatna Brezovica). Dela SAZU 14/10. Korošec, J. (1964). Kulturne ostaline na kolišcu ob Resnikovem preko­pu odkrite v letu 1962 (Die im J. 1962 entdeckten Kulturüber­reste im Pfahlbau am Resnik-Kanal). Porocilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 25-46. Koželj, V. (2023) Raziskave lesa s kolišc Crešnja pri Bistri, Verd in Sta­re gmajne na Ljubljanskem barju [na spletu]. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGra­diva.php?lang=slv&id=145781 (21. 5. 2023) Mlekuž, D., Žibrat Gašparic, A., Horvat, M., & Budja, M. (2012). Hou­ses, pots and food: the pottery from Maharski prekop in con­text. Documenta Praehistorica 39, 325-338. Mlekuž, D., Ogrinc, N., Horvat, M., Žibrat Gašparic, A., Gams Petrišic, M., & Budja, M. (2013). Pots and food: uses of pottery from Resnikov prekop. Documenta Praehistorica 40, 131-146. Nadbath, B., Rutar, G., & Žorž, A. (2011). Arheološka dedišcina na ob­mocju župnije Preserje. In: F. M. Dolinar, ed., Župnija Preserje skozi cas, 21-47. Preserje: Župnija Preserje. Out, W. A., Hänninen, K., Merela, M., Velušcek, A., Vermeeren, C., & Cufar, K. (2023). Evidence of woodland management at the Eneolithic pile dwellings (3700–2400 BCE) in the Lju­bljansko Barje, Slovenia? Plants 12(2), 291. DOI: https://doi. org/10.3390/plants12020291 Pohar, V. (1983). Holocenska favna iz Lukenjske jame (Die holozäne Fauna aus der Höhle Lukenjska jama). Porocilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 11, 33-72. Reimer, P. J., Austin, W. E. N., Bard, E., Bayliss, A., Blackwell, P. G., Ramsey, C. B., …, & Talamo, S. (2020). The IntCal20 Northern Hemisphere Radiocarbon Age Calibration Curve (0–55 cal kBP). Radiocarbon 62(4), 725-757. DOI: https://doi.org/10.1017/ RDC.2020.41 Tolar, T. (2018). Primerjava razlicnih metod vzorcenja in priprave ar­heobotanicnih vzorcev z eneolitskih kolišc Strojanova voda in Maharski prekop na Ljubljanskem barju / Comparison of diffe­rent sampling and treatment methods in order to reconstruct plant economies at the Eneolithic pile-dwellings of Strojanova tisocletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju voda and Maharski prekop at Ljubljansko barje. Arheološki ve­stnik 69, 461-498. Tolar, T., Jacomet, S., Velušcek, A., & Cufar, K. (2011). Plant economy at a late Neolithic lake dwelling site in Slovenia at the time of the Alpine Iceman. Vegetation history and archaeobotany 20(3), 207-222. Tomaž, A. (1997). Tehnološka raziskava loncenine iz Moverne vasi v Beli krajini / Research into pottery technology from Moverna vas in the Bela krajina region. Porocilo o raziskovanju paleoliti­ka, neolitika in eneolitika 24, 113-142. Tomaž, A. (1999). Casovna in prostorska strukturiranost neolitskega loncarstva: Bela krajina, Ljubljansko barje, Dinarski kras. Magi­strska naloga, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tomaž, A., & Velušcek, A. (2005). Resnikov prekop na Ljubljanskem barju 1962 in 2002. In: M. Guštin, ed., First farmers: The Sava group of the Lengyel culture, Annales Mediterranea, 87-99. Koper: Založba Annales. Toškan, B. (2005). Živalski ostanki iz bronastodobnih naselbin pri Iški Loki in Žlebicu (Animal remains from the Bronze Age settle­ments at Iška Loka and Žlebic). Arheološki vestnik 56, 91-97. Toškan, B. (2008.). Sesalska favna iz bronastodobnega najdišca Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju / Mammal fauna from Bronze Age site at Mali Otavnik near Bistra in the Ljubljansko barje. Arheološki vestnik 59, 91-110. Toškan, B. (2009). The fauna of the pile-dwelling settlement period. In: P. Turk, J. Istenic, T. Knific, & T. Nabregoj, eds., The Ljubljani­ca–a river and its past, 56-58, Ljubljana. Toškan, B. (2011). Živalski ostanki / Animal remains. In: A. Velušcek, ed., Spaha, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22, 265­ 281. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. Toškan, B., Achino, K. F., & Velušcek, A. (2020). Faunal remains mirro­ring social and functional differentiation?: the Copper Age pile­-dwelling Site of Maharski prekop (Ljubljansko barje, Slovenia). Quaternary international 539, 62-77. Toškan, B., & Dirjec, J. (2004). Hocevarica–analiza ostankov makro­favne / Hocevarica–an analysis of macrofauna remains. In: Ve­lušcek, ed., 2004, 76-132. Toškan, B., & Dirjec, J. (2006). Ostanki sesalske favne na Resniko­vem prekopu, Ljubljansko barje / Remains of Mammal Fauna at Resnikov Prekop, Ljubljansko Barje. In: Velušcek, ed., 2006, 139-150. Turk, J. (2006). Ugotavljanje paleoekoloških sprememb na Ljubljan­skem barju v holocenu na primeru sedimentov z Resnikovega prekopa (Determining the Palaeoecological Changes in the Ljubljansko barje during the Holocene. Case Study: Sediments from Resnikov prekop). V/In: Velušcek, ed., 2006, 93-98. Turk, J., & Velušcek, A. (2013). Multidisciplinary investigations of the pile-dwellings at Ljubljansko barje (Slovenia). Quaternary in­ternational 294, 183-189. Turk, I. (1989). Izotopske metode datiranja nekoc in danes (Isotopi­sche Methoden einst und heute grundlegende applikationen in der paläolitischen archäologie und Chronologie des Jungple­istozäns). Porocilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 17, 53-60. Turk, I., & Vuga, D. (1982). Ig. Varstvo spomenikov 24, 141. Turk, I., & Vuga, D. (1984). Zamedvedica pri Plešivici. Novo eneolitsko naselje na Ljubljanskem barju (Zamedvedica bei Plešivica. Eine neue äneolithische Ansiedlung auf dem Moor von Ljubljana (Laibacher Moor)). Arheološki vestnik 35, 76-89. Velušcek, A., ur. (2004). Hocevarica: An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 8. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545055 Velušcek, A. (2004). Terenske raziskave, stratigrafija in najdbe / Field research, stratigraphy and the material finds. In: Velušcek, ed., 2004, 33-55. Velušcek, A. (2005). Kraška planota jugozahodne Slovenije in Lju­bljansko barje v neo-eneolitski dobi–primerjalna študija / The Kras Plateau in southwestern Slovenia and the Ljubljansko barje in the Neo-Eneolithic period–a comparative study. In: A. Mihevc, ed., Kras: water and life in a rocky landscape, 199-219, Ljubljana. Velušcek, A., ur. (2006). Resnikov prekop, the oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje. Opera Instituti Archaeo­logici Sloveniae 10. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545154 Velušcek, A. (2006). Resnikov Prekop–Sample Trenching, Archaeo­logical Finds, Cultural and Chronological Classification. In: Ve­lušcek, ed., 2006, 19-85. Velušcek, A., ur. (2009). Stare gmajne Pile-dwelling Settlement and Its Era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th mil­lennium BC. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16. Lju­bljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545611 Velušcek, A. (2009). Kolišcarska naselbina Stare gmajne pri Verdu / Stare gmajne pile-dwelling settlement near Verd. In: Velušcek, ed., 2009, 49-121. Velušcek, A. (2013). Datiranje arheološkega najdišca Maharski pre­kop na Ljubljanskem barju / Dating of the archaeological site Maharski prekop at the Ljubljansko barje. Arheološki vestnik 64, 367-396. Velušcek, A. (2022). The Ljubljansko barje, Slovenia. In: K. F. Achino & A. Velušcek, The lake-dwelling phenomenon, E-monographiae Instituti archaeologici Sloveniae 13, 75-109. Ljubljana: Inšti­tut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. DOI: https://doi. org/10.3986/9789610506560 Velušcek, A., & Cufar, K. (2008). Novoopredeljeni najdišci keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju. / Newly determined sites with pottery with furrowed incisions from the Ljubljansko barje. Arheološki vestnik 59, 31-48. Velušcek, A., & Cufar, K. (2014). Kolišca na Ljubljanskem barju / Pile­-dwellings at Ljubljansko barje. In: S. Tecco Hvala, ed., Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeo­logici Sloveniae 30, 39-64. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. Velušcek, A., Cufar, K., & Levanic, T. (2000). Parte-Išcica, arheološke in dendrokronološke raziskave (Parte-Išcica, archaeological and dendrochronological investigations). Arheološki vestnik 51, 83-107. Velušcek, A., Toškan, B., & Cufar, K. (2011). Zaton kolišc na Ljubljan­skem barju / The decline of pile-dwellings at Ljubljansko barje. Arheološki vestnik 62, 51-82. Velušcek, A., Cufar, K., Culiberg, M., Toškan, B., Dirjec, J., Malez, V., Janžekovic, F., & Govedic, M. (2004). Crešnja pri Bistri, no­voodkrito kolišce na Ljubljanskem barju (Crešnja pri Bistri, a newly discovered pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje). Arheološki vestnik 55, 39-54. Velušcek, A., Podpecan, B., Tolar, T., Toškan, B., Turk, J., Merela, M., & Cufar, K. (2018). Crnelnik in Devce, novoodkriti najdišci iz bakrene dobe na Ljubljanskem barju / Crnelnik and Devce, newly discovered Copper Age sites at Ljubljansko barje. Arhe­ološki vestnik 69, 9-68. Zeiler, J. T. (1987). Exploitation of fur animals in Neolithic Swifterbant and Hazendonk (Central and Western Netherlands). Palaeohi­storia 29, 245-263. Vol. 72, No. 2, 37-48 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a02 ANATOMY OF XYLEM AND PHLOEM IN STEMS AND ROOTS OF POPULUS SIBIRICA AND ULMUS PUMILA FROM SEMI-ARID STEPPE IN MONGOLIA ANATOMIJA KSILEMA IN FLOEMA DEBEL IN KORENIN DREVESNIH VRST POPULUS SIBIRICA IN ULMUS PUMILA IZ POLSUHE STEPE V MONGOLIJI Anastazija Dimitrova 1*, Angela Balzano 2*, Katarina Cufar 2, Gabriella S. Scippa 1, Maks Merela 2, Antonio Montagnoli 3, Batkhuu Nyam-Osor 4, Enkhchimeg Tsedensodnom Chimgee 4, Donato Chiatante 3 UDK clanka: 630*811.18:630*811.28 Received / Prispelo: 13.7.2023 Original scientific article / Izvirni znanstveni clanek Accepted / Sprejeto: 29.8.2023 . Abstract / Izvlecek Abstract: The present study focuses on the cambium and the anatomy of secondary tissues (xylem – wood and phloem) of Siberian poplar (Populus sibirica) and Siberian elm (Ulmus pumila) grown in a plantation in the semi­arid Mongolian steppe. Stem and root microcores from both species were collected and subsequently processed to obtain cross-sections for light microscopy by paraffin embedding, sectioning with a rotary microtome, and staining with safranin and astra blue. The results present the anatomy of the secondary xylem and phloem of stems and roots of both species, along with the characteristics of the youngest xylem and phloem annual rings. We discuss the critical aspects which need to be considered when using the microcoring methodology, along with the need for further studies on wood and phloem formation of less-commonly studied tree species and their characteristics when grown in semi-arid environments. Keywords: Siberian poplar (Populus sibirica), Siberian elm (Ulmus pumila), cambium, xylem, phloem, stem, root, microcore Izvlecek: Raziskali smo kambij in anatomijo sekundarnih tkiv (ksilema–lesa in floema) sibirskega topola (Populus sibirica) in sibirskega bresta (Ulmus pumila) s plantaže v polsuhi stepi v Mongoliji. Tkivo za analize (mikro izvrtke) smo odvzeli iz debel in korenin dreves. Mikro izvrtke smo vklopili v parafin in z rotacijskim mikrotomom narezali preparate precnih prerezov, ki smo jih obarvali z barviloma safranin in astra modro in pregledali pod svetlobnim mikroskopom. Rezultati predstavljajo anatomijo ksilema in floema debel in korenin obeh vrst. Posebno pozornost smo posvetili prikazu znacilnosti najmlajših letnih prirastkov ksilema in floema. V razpravi poudarjamo kriticne vidike metodologije odvzema, priprave mikro izvrtkov in anatomskih preparatov, ter potrebo po nadaljevanju raziskav nastajanja ter lastnosti lesa in floema manj znanih drevesnih vrst iz polsuhih okolij. Kljucne besede: sibirski topol (Populus sibirica), sibirski brest (Ulmus pumila), kambij, ksilem, floem, deblo, korenina, mikro izvrtek 1 INTRODUCTION 1 UVOD Secondary tissues in trees, secondary xylem and secondary phloem, are produced by the vascu­lar cambium. Studies of cambial activity and xylem and phloem formation are therefore essential for a better understanding of cambial phenology, the subsequent formation processes and characteris­tics of the secondary tissues. Combined, they pro­vide information on the general health and growth potential of trees, the tree responses to changing 1 University of Molise, Department of Biosciences and Territory, Contrada Fonte Lappone SnC, 86090 Pesche, Italy Č Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenia ł University of Insubria, Department of Biotechnology and Life Science, Via Dunant 3, 21100 Varese, Italy 4 National University of Mongolia, Laboratory of Forest Genetics and Ecophysiology, School of Engineering and Applied Sciences, 14201 Ulaanbaatar, Mongolia * e-mail: anastazijadimitrova@hotmail.com, angela.balzano@bf.uni-lj.si * A. Dimitrova and A. Balzano contributed equally to this work stepe v Mongoliji environmental conditions, and tree plasticity, in terms of adapting their growth and the structure of xylem and phloem to the given environmental conditions and ensuring their optimal functioning (Rossi et al., 2006a; Gricar & Cufar, 2008; Prislan et al., 2013b; Balzano et al., 2018). In the present context, the term ‘cambium‘ is used to describe the cambial zone, which con­sists of several cell layers, including actively divid­ing cambial initials with phloem and xylem mother cells (Catesson et al., 1994; Larson, 1994; Lachaud et al., 1999; Gricar & Cufar, 2007). The study of cam­bial activity, and its productivity, usually involves collecting tissues from a living tree, fixation and preparation of tissues, cutting and staining of thin sections, observation under a microscope, image analysis and quantification (counting and measur­ing) of cambial cells in radial rows (e.g., Prislan et al., 2009; Balzano et al., 2022; Prislan et al., 2022). Studies can also include an analysis of cambial cell morphology, cell content and the developmental stages of their derivatives. Studying actively divid­ing or dormant cambium cells can be also based on observation of their ultrastructure, focusing on the presence, appearance, and frequency of cell orga­nelles. Such analyses require a demanding fixation with solutions like glutaraldehyde and osmium te­troxide and observation with a transmission elec­tron microscope (Prislan et al., 2011; 2013a; 2016). The secondary xylem in hardwoods (dycotile­dons) consists of vessels, various types of fibres, ax­ial parenchyma, and rays. These major components vary widely among species (Wheeler et al., 1989). During wood formation, the new cells formed by the cambium go through several stages of differen­tiation. In the first phase, they have a thin, non-lig­nified primary cell wall and undergo expansion to reach the final form and size. This phase is followed by deposition and lignification of the cell walls, and finally, programmed cell death (Prislan et al., 2009). The secondary phloem in hardwoods consists of sieve tubes with companion cells, axial parenchy­ma, phloem rays and phloem fibres (Cufar, 2006; Prislan et al., 2012; Crivellaro & Schweingruber, 2015; Gricar et al., 2016). Some taxa, e.g., Fagus, do not form phloem fibres but contain sclereids which are formed during secondary processes in older bark (Cufar, 2006; Prislan et al., 2012). After the cambium produces the phloem, we can follow the cell differentiation, maturation and secondary changes, and observe the non-collapsed and con­ducting phloem which is able to transport prod­ucts of photosynthesis. The older (outer) phloem is identified as collapsed and non-conductive, and over time it undergoes considerable changes (Pris­lan et al., 2019). In temperate species we can usual­ly define at least one annual growth ring in phloem, with early and late phloem and the phloem ring boundary (Prislan et al., 2012). When studies focus on the characteristics and dynamics of the cambial activity, xylem and phloem formation in response to climatic and environmen­tal changes, it is important to prepare an adequate sampling design, along with an appropriate tech­nique for tissue collection and sample preparation, as described by Prislan et al. (2014a; 2014b; 2022) and Balzano et al. (2022). It is also important to have a thorough knowledge of the anatomy of the secondary tissues of the species in question. Recently, the need for such knowledge arose in activities focused on species selection for envi­ronmental restoration in the semi-arid steppe are­as suffering from increasing aridity. In particular, as part of the Green Belt project in Mongolia, planta­tions of the Siberian poplar (Populus sibirica Hort. Ex. Taush) and Siberian elm (Ulmus pumila L.), have been used to study the effects of irrigation and fer­tilization on several plant characteristics, i.e., tree growth – stem height and root collar diameter (Byambadorj et al., 2021a), morphophysiological traits – leaf area and leaf biomass (Byambadorj et al., 2021b), above and belowground biomass par­titioning (Byambadorj et al., 2022), root biomass distribution (Nyam-Osor et al., 2021), and plasticity of root architecture in Ulmus pumila (Montagnoli et al., 2022). The aim of this study is thus to present the basic anatomy of the vascular cambium, second­ary xylem, and secondary phloem from microcores taken from stems and roots of Populus sibirica and Ulmus pumila, grown under natural conditions (without irrigation or fertilization) in the semi-arid Mongolian steppe. As such, the study presents the first attempt to underline the anatomical and struc­tural characteristics of xylem and phloem of the two species grown in semi-arid conditions. Further­more, we underline critical aspects related to tissue collection and sample preparation, as part of future steppe in Mongolia recommendations for more in depth studies on cambial activity and the development of secondary tissues in challenging environmental conditions. 2 MATERIALS AND METHODS 2 MATERIAL IN METODE 2.1 MATERIALS 2.1 MATERIAL The Populus sibirica Hort. ex Tausch and Ulmus pumila L. trees used in this study originate from a plantation–experimental site (area 2 ha) – located in Mongolia (latitude 47°52’15.43” N, longitude 105°10’46.4” E, elevation 1130 m a.s.l.) within the forest nursery of the South Korea-Mongolia Joint Green Belt Plantation Project in Lun soum, Tuv aim­ag, Mongolia, 135 km west of Ulaanbaatar, Mon­golia (Byambadorj et al., 2021a). In particular, the nursery is located on the right bank of the Tuul Riv­er, in a dry-steppe area which is densely populated and greatly degraded by intense livestock grazing. The site had a mean annual temperature of 0.7°C and total annual sum of precipitation 196 mm (period 2000-2019) as recorded by the Lun soum weather station (Byambadorj et al., 2021a). The mean monthly temperatures were below zero from November to March, with a mean air temperature of the warmest month (July) of 16°C, while that of the coldest month (January) of -22°C. Detailed me­teorological data measured during the experiments showed that July-September 2019 was character­ized by below average precipitation and above av­erage temperatures (Byambadorj et al., 2021a). As part of the Green Belt project, an experi­mental design aiming to evaluate the performance of Populus sibirica and Ulmus pumila under differ­ent combination of fertilization and irrigation treat­ments was established (for detailed overview of the experimental design, see Byambadorja et al., 2021a; 2021b). Briefly, as preparatory work, after growing them in a greenhouse, two-year-old Pop­ulus sibirica saplings (grown from 20 cm cuttings) and Ulmus pumila seedlings (grown from seeds) were acclimated in an open nursery and trans­planted in open plantations in May 2011. After one month of open-field acclimatization with sufficient watering, the pre-selected combination of fertili­zation and irrigation treatment was applied. In the autumn of 2019, the trees had reached 10 years of age with a height of 180 cm and 190 cm, and root collar diameter of 3.7 cm and 5.6 cm, for Ulmus and Populus, respectively (Byambadorj et al., 2021a). 2.1 SAMPLING AND SAMPLE PREPARATION 2.1 VZORCENJE IN PRIPRAVA VZORCEV In the present study, we investigated the sam­ples coming from eight trees (four from the poplar and four from the elm) which were grown under natural conditions, i.e., without any fertilization and irrigation treatment. For each tree, four micro-cores were sampled on 20 October 2019; two were taken from the stem (5 cm above ground) and two from the root (5 cm below ground) using a Trephor tool (Rossi et al., 2006b). The microcores were initially stored in FAA (mixture of formalin, acetic acid and ethanol) and then dehydrated in gradient ethanol series (70, 90, 95 and 100%), infiltrated with bio-clear (D-li­monene) and embedded in paraffin blocks using a Leica TP1020-1 tissue processor (Nussloch, Germa­ny). Using a semi-automatic rotary microtome (RM 2245, Leica, Nussloch), cross-sections (9 ”m thick) were obtained, and subsequently stained with sa­franin (0.04%) and astra blue (0.15%) water solution (Prislan et al., 2013a; Balzano et al., 2022; Prislan et al., 2022). The samples were mounted in Euparal (Bioquip Rancho Domingez, CA, USA) and observed under a light microscope – transmitted light mode Zeiss Axio Imager A.2 light microscope (Carl Zeiss Microscopy, White Plains, NY, USA), while images were acquired with a Zeiss Axiocam 712 color (Carl Zeiss Microscopy GmbH, Jena, Germany). On the transverse sections of each specimen, we identified the non-collapsed phloem and the phloem growth rings including early and late phlo­em and measured their respective widths. We also recorded the number of cambium cells, the width of the cambium and made observations on the stage of its productivity. On the xylem side, we ex­amined and measured the tissues with the newly formed cells in the enlargement stage, with cells in the secondary cell wall deposition and lignification phase, and the tissue where the cells were mature. We also measured the width of the most recently formed xylem growth ring and the rings formed in one or more previous years. stepe v Mongoliji 3 RESULTS 3 REZULTATI 3.1 XYLEM AND PHLOEM STRUCTURE OF Populus sibirica 3.1 ZGRADBA KSILEMA IN FLOEMA SIBIRSKEGA TOPOLA Populus sibirica The wood of the stem of Populus sibirica has the typical anatomy of poplar with the following features observed on cross-section: wood diffuse porous, growth ring boundaries distinct, tangential diameter of vessel lumina 50 – 100 ”m, fibres gen­erally thin-walled, and rays exclusively uniseriate (Wheeler, 2011; InsideWood, 2023) (Fig. 1a, 2a). The growth ring boundaries were characterized by radially flattened fibres arranged in radial rows. Al­though axial parenchyma is usually absent, rare, or appears in marginal or seemingly marginal bands in poplars (InsideWood, 2023), we noted abundant paratracheal scanty axial parenchyma (Fig. 2). How­ever, its presence would need to be further con­firmed in radial or tangential sections. The wood of the roots had slightly larger vessels and less distinct growth ring boundaries (Fig. 1 b, 2b) than the wood of the stem, likely due to the occurrence of density fluctuations. In the stem, the width of the xylem ring averaged 986 ”m in 2019 and 740 ”m in 2018; the corresponding values in the root were 268 and 212 ”m. Tension wood was present in the xylem of both stems and roots, consisting of fibres with cell walls containing a blue stained gelatinous layer. The cambium of stems and roots had an aver­age of four and three cambium cells per radial file, respectively, and the cambium was not productive. The phloem of stems of Populus sibirica con­sists of sieve tubes with companion cells, axial pa- Figure 1. Secondary tissues of Populus sibirica, overview: (a) stem, (b) root. CC- cambial cells, XR1… XR5–xylem rings, arrows pointing to growth ring boundaries, Ph-phloem, EP-early phloem (sieve tubes), PF-phloem fibres, NPh – non-collapsed (conductive) phloem, CPh – collapsed phloem. Slika 1. Populus sibirica, pregled sekundarnih tkiv: (a) deblo, (b) korenina. CC – celice kambija, XR1… XR5 – ksilemske branike, pušcice kažejo letnice – meje med branikami, Ph – floem, EP – rani floem (sitaste cevi), PF – floemska vlakna, NPh – nekolabi­rani (prevodni) floem, CPh – kolabirani floem. Figure 2. Cambium and secondary tissues of Popu­lus sibirica, detailed view: (a) stem and (b) root. CC – cambial cells, Xy – xylem, AP – axial parenchyma, V – vessel, XF – xylem fibre, Ph – phloem, EP – early phloem, LP – late phloem, PF – phloem fibres, S – sieve tubes. Slika 2. Populus sibirica, kambij in sekundarna tkiva, podroben pogled: (a) deblo in (b) korenina. CC – ce­lice kambija, Xy – ksilem, AP – aksialni parenhim, V – traheja, XF – ksilemsko vlakno, Ph – floem, EP – rani floem, LP – kasni floem, PF – floemska vlakna, S – sitaste cevi. steppe in Mongolia renchyma, phloem fibres between the early and late phloem, and phloem rays. We could distinguish between non-collapsed (conducting) phloem and collapsed (non-conducting) phloem (Fig. 1 and 2). In the non-collapsed phloem, we could distinguish between early phloem with larger sieve tubes and late phloem in which the sieve tubes had smaller diameters. This is consistent with the phloem struc­ture of Populus tremula described by Gricar (2019) where early and late phloem were divided by groups of fibres arranged in tangential bands. Moreover, it was possible to detect the phloem growth ring boundary that delineates the youngest increment in Populus tremula (Gricar, 2019), whereas in our case the growth ring boundary could not be detect­ed in the phloem of Populus sibirica. We could not detect late phloem in the phloem of the roots of Populus sibirica, while the non-collapsed phloem was narrower than that in the stem (Fig. 2). 3.2 XYLEM AND PHLOEM STRUCTURE OF Ulmus pumila 3.2 ZGRADBA KSILEMA IN FLOEMA SIBIRSKEGA BRESTA Ulmus pumila The wood of the stem of Ulmus pumila has the typical anatomy of elms with the following features observed on cross-sections: wood ring porous, growth ring boundaries distinct, tangential diame­ter of early wood vessel lumina 100 – 200 ”m, late wood vessels in tangential bands, vessel clusters common, tyloses common, vascular/vasicentric tracheids present, fibres thin- to thick-walled, axial parenchyma vasicentric, confluent and in margin­al or in seemingly marginal bands with 3 – 4 cells per parenchyma strand, larger rays commonly 4 –10-seriate, rays of two distinct sizes (InsideWood, 2023) (Fig. 3, 4). Most of the fibres in the wood of the stem and root stained blue, possibly indicating the abun­dant presence of tension wood (Fig. 3, 4) which is formed to reinforce or change the position of the stem, branch or the root. The wood of the roots had less distinct growth ring boundaries and more earlywood vessels than the wood of the stem (Fig. 3 a, 4 a, b). In the stems of trees of Ulmus, the width of the last xylem ring was around 1.5 mm. In the roots intra-annual density fluctuations (IADFs) cannot be excluded (Fig. 4b). The cambium of stems and roots had an aver­age of 6.7 and 6 cells per radial file, and the cambi­um was not productive. The phloem of Ulmus pumila consists of early and late phloem sieve tubes with companion cells, axial parenchyma, and phloem rays (Fig. 3). Fibre sclereids (Fig. 3b) and mucilage (slime) cells (Fig. 3a) are observed in the older phloem, as described by Holdheide (1951) in Ulmus scabra. In Ulmus pumila Figure 3. Secondary tissues of Ulmus pumila stem: (a) overview, (b) detail of image a. CC – cambial cells, Xy – xylem, arrows pointing to growth ring boundaries, Ph – phloem, LV – latewood vessel, F – xylem fibre, EP – early phloem (sieve cell), R – xy­lem ray, NPh – non-collapsed (conductive) phloem, CPh – collapsed phloem, LP – late phloem, FS – fi­bre sclereid, PR– phloem ray, MC – mucilage (slime) cell. Slika 3. Sekundarna tkiva debla Ulmus pumila: (a) pregled, (b) podroben pogled slike a. CC – celice kambija, Xy – ksilem, pušcice kažejo na letnice, Ph – floem, LV – traheje kasnega lesa, F – ksilemsko vlakno, R – ksilemski trak, NPh – nekolabirani (pre­vodni) floem, CPh – kolabirani floem, LP – kasni flo­em, EP – rani floem (sitasta cev), PR – floemski trak, FS – vlaknasta sklereida, MC – sluzna celica. stepe v Mongoliji we could distinguish between non-collapsed (con­ducting) phloem and collapsed (non-conducting) phloem (Fig. 3, 4). In the non-collapsed phloem, we could recognize early phloem with larger sieve tubes and late phloem where the sieve tubes had smaller diameters. However, we were unable to identify clear growth ring boundaries and there­fore could not accurately determine the width of the last formed phloem annual increment. The first thick walled fibre sclereids were observed at a dis­tance of about 300 ”m from the cambium (Fig. 3b) in phloem tissue that may have been formed in the previous year. Figure 4. Secondary tissues of Ulmus pumila root: (a) normal structure of xylem ring (XR1) below cambium (CC) with clear tree ring boundary, (b) overview (cross-section of the microcore) where some growth ring boundaries are not clear (?), (c) detail from b. EV – early wood vessel, LV late wood vessel, R – ray, F – fibre, AP – axial parenchyma; for other abbreviations see Figs. 1 to 3. Slika 4. Sekundarna tkiva korenine Ulmus pumila: (a) normalna struktura ksilemske branike (XR1) pod kambijem (CC) z razlocno letnico (TRB), (b) pregled tkiv (precni prerez mikro izvrtka), kjer nekatere meje med branikami niso jasne (?), (c) podrobnosti iz slike b (okvir). EV – traheja ranega lesa, LV traheja kasnega lesa, R – trak, F – vlakno, AP – aksialni pa­renhim; za ostale okrajšave glej slike 1–3. 4 DISCUSSION 4 RAZPRAVA The microcoring technique has proven effec­tive for the study of wood, cambium, and phloem, including their anatomy and stage of development at the end of the vegetation period in both species and in the particular environment. The method is time consuming and requires a sophisticated pro­cedure from the removal from the tree to sample preparation and production of sections of appro­priate quality for microscopy and image analysis. As a result, numerous technical challenges can be en­countered during all steps of the analysis. Samples are typically collected from forest trees, which are often located in remote areas. Therefore, tissues must be efficiently fixed and appropriately stored before section preparation can begin. Cutting is usually complicated by the fact that plant tissue is generally heterogeneous and fragile (Balzano et al., 2022). These limitations can be exacerbated when we sample species for which there are few or no studies of wood and bark anatomy, and when we work in difficult, remote environments, as in our case in semi-arid areas in the Mongolian steppe, far from the laboratory. The amount of material available for analyses may also limit our ability to make high quality microscopic preparations, as we usually do not have replicates to replace damaged microcores. In addition, we rely mainly on cross sections, as we do not have enough material to make radial or tangential sections as well. All these factors may affect the results of the study. The present study was conducted on two tree species, Populus sibirica and Ulmus pumila, whose wood and bark anatomy are less well known, espe­cially when the trees grow in a harsh environment under semi-arid conditions, in addition to occasion­al very cold winter and very hot summer conditions. The wood and phloem anatomy could be compared with the anatomy of other species of Populus and Ulmus like InsideWood (2023) for wood, and Hold­heide (1951) and Gricar (2019) for phloem. The study involved sampling in remote areas with a relatively large team assigned to perform the various steps of the experimental work. Although two technical replicates of microcores from the stem and root of each tree were taken, the mate­rial was limited and the samples often did not con­tain enough wood due to the thicker bark. This also steppe in Mongolia caused challenges during the fixation of the sam­ ples. In view of the above, we recommend for fu­ture studies a rapid evaluation of the material and a prioritization of high-quality cross-sections that can provide sufficient information. This is espe­cially important when working with less frequent­ly studied species. Indeed, most previous studies have focused on the more widespread tree species (e.g., Fagus sylvatica L., Pinus sylvestris L., Quercus robur L., etc.) from less remote sites in temperate climates (e.g., Van der Werf et al., 2007; Michelot et al., 2012; Giagli et al., 2016; Martinez del Castillo et al., 2016). However, our study has shown that the ana­lysed tree tissues contain a lot of information if we know how to extract and interpret it. Impending climatic challenges require expan­sion of studies to areas of increasing aridity (e.g., Liu et al., 2022), as such changes will inevitably af­fect cambium productivity and wood and phloem formation. This raises the need for better under­standing of how a particular species behaves in a semiarid climate and how this climate affects tissue development and structure. Another aspect of in­terest is the selection of plant tissues. Microcoring is usually performed on stems, often focusing on the anatomy and formation of the wood. However, the phloem is often not included in such studies, as most focus on the aboveground portion of the tree, such as the stem at breast height, which is more accessible. Root sampling presents a list of techni­cal and logistical challenges (Freschet et al., 2021). However, as the above- and belowground tree parts, i.e., stem and root, play distinct roles in plant establishment and performance (Byambadorj et al., 2022), understanding their combined response to growing conditions could provide more in-depth information about plant plasticity and adaptive po­tential. Given the projected climatic challenges, af­forestation and reforestation measures are consid­ered extremely important. However, these costly and complicated actions require appropriate and context-specific species selection. Therefore, in order to understand the anatomy of wood, which represents a large proportion of biomass, and bark, which is a smaller proportion of the biomass but performs critical functions for photosynthate transport (non-collapsed phloem) and protective function (collapsed phloem and outer bark), it is of particular value to know their anatomical charac­teristics as well as the potential changes in tissue due to management actions and/or changing cli­matic conditions. The present study highlights the similarities and differences between the wood anatomy of the stem and roots of Populus sibirica and Ulmus pumila. Although certain technical challenges have hindered a more thorough analysis, i.e., small num­ber of replicates, damage to some samples due to extended storage in FAA, thick bark, and the in­creased presence of tension wood, the descriptive approach and characterization of the wood, cam­bium, and phloem that we have used provides the basis for expanding the analyses. To the best of our knowledge, this is the first study to attempt to char­acterize the secondary tissues of Populus sibirica and Ulmus pumila growing in semi-arid areas. 5 CONCLUSIONS 5 ZAKLJUCKI The present study summarizes the anatomy of secondary xylem and phloem in the stems and roots of two tree species less known in this context, Populus sibirica and Ulmus pumila. Observations were made on samples collected from the trees in the plantation in the Mongolian semi-arid steppe on October 20, 2019, when temperatures dropped below zero and the growing season had ended. The samples contained cambium that was no longer producing new cells and a narrow cambial zone. Most of the cells in the secondary xylem and phlo­em produced during the current growing season were already mature. In the wood of the stems of Populus we found some tension wood where the cell walls of the fibres contained a non-lignified G-layer. In both species the phloem increment con­tained early and late phloem, but no clear growth ring boundaries. Because of the timing of tissue sampling, it was possible to see tissues formed in the last growth period, while the process of xylem and phloem formation was not evident. Despite the difficulty of sampling in the remote areas and some technical problems in preparing samples for microscopy, we have shown that mi­croscopic examination of the basic anatomy of the stepe v Mongoliji tissues of interest was possible in the stems and roots of the two species. As far as we know, the results presented here are the first attempt to characterize xylem and phlo­em structure in a specific time of wood and phloem formation of Populus sibirica and Ulmus pumila at the end of the vegetation period in the semi-arid region of Mongolia. This study also provides infor­mation for planning future studies focusing on the seasonal dynamics of secondary xylem and phloem formation of the two species, which would provide valuable information on their potential for adapta­tion to the challenging climatic conditions. 6 SUMMARY 6 POVZETEK Proucili smo kambij (v tem prispevku z besedo kambij oznacujemo kambijevo cono s kambijevimi inicialkami ter ksilemskimi in floemskimi materin­skimi celicami) in anatomijo ksilema – lesa in floe-ma sibirskega topola (Populus sibirica) in sibirske­ga bresta (Ulmus pumila) v okviru širše raziskave, namenjene preucevanju plasticnosti in sposobnos­ti prilagajanja obeh vrst na podnebne in okoljske spremembe. Vzorcenje oz. odvzem mikro izvrtkov je bilo opravljeno na plantaži v Mongoliji, v stepi s polsuhim podnebjem. Tkivo za analize (mikro izvrt­ke) smo odvzeli iz debel in korenin dreves obeh vrst 19.10. 2019, pri cemer smo v tej študiji raziskali samo vzorce iz kontrolne skupine (brez gnojenja in namakanja). Preparati precnih prerezov tkiv za svetlobno mikroskopijo so bili po vklapljanju mi­kro izvrtkov v parafin narezani z rotacijskim mikro­tomom ter obarvani z barviloma safranin in astra modro. Les debla Populus sibirica ima anatomijo lesa, kot je znacilna za rod Populus z naslednjimi znaki, vidnimi na precnem prerezu: les je difuzno po­rozen, prirastne plasti so razlocne, tangencialni premer trahej je 50–100 ”m, vlakna so vecinoma tankostenska, trakovi so izkljucno enoredni (Whe­eler et al., 2011; InsideWood, 2023) (sliki 1a in 2a). Prouceni topol je imel v nasprotju z opisi v literaturi tudi dokaj obilen aksialni parenhim (slika 2). Les ko­renin je imel nekoliko vecje traheje in manj izrazite branike (sliki 1b in 2b) kot les debla. Les debla je imel okoli 1 mm široke branike, v lesu korenin pa so bile te široke okoli 0,25 mm. V ksilemu korenin so bile letnice manj izrazite, zato ne izkljucujemo pri­sotnosti »lažnih branik« oz. gostotnih variacij znot­raj letnih prirastnih plasti. V kambiju debla smo v povprecju našteli 4 in v kambiju korenin 3 celice na radialni niz. V nobenem primeru nismo zasledili produkcije novih celic. Floem debla Populus sibirica je sestavljen iz sitastih cevi s celicami spremljevalkami, aksialnega parenhima, floemskih vlaken in floemskih trakov. Razlikovali smo lahko med nekolabiranim (prevo­dnim) floemom in kolabiranim (neprevodnim) flo­emom (sliki 1 in 2). V nekolabiranem floemu smo lahko prepoznali rani floem s sitastimi cevmi vecjih premerov in kasni floem, v katerem so imele sitaste cevi manjši premer. Meje med prirastnimi plastmi (floemske letnice) nismo mogli dolociti. Anatomija floema Populus sibirica je vecinoma podobna kot pri trepetliki (Populus tremula), ki jo je podrobno opisala Gricar (2019), kjer so rani in kasni floem delile skupine vlaken, razporejene v tangencialnih pasovih. Poleg tega je bilo pri Populus tremula mo­goce zaznati mejo floemske branike (Gricar, 2019), medtem ko v našem primeru meje prirastnih plasti v najmlajšem floemu Populus sibirica ni bilo mogo­ce zaznati. V floemu korenin Populus sibirica nismo mogli zaznati kasnega floema, nekolabirani floem pa je bil ožji od tistega v floemu debla (slika 2). Les debla sibirskega bresta (Ulmus pumila) ima znacilno anatomijo lesa brestov z naslednjimi zna­ki, ki jih lahko vidimo na precnem prerezu: les je vencasto porozen, letnice so izrazite, tangencialni premer trahej ranega lesa je 100–200 ”m, traheje kasnega lesa so grupirane v tangencialnih skupinah, traheje so pogosto otiljene, prisotne so vaskularne/ vazicentricne traheide, vlakna so tankostena do de­belostena, aksialni parenhim je paratrahealen, va­zicentricen, zlivajoc in v marginalnih ali navidezno marginalnih pasovih s 3–4 celicami na parenhimski pramen, trakovi so dveh razlicnih velikosti, vecji tra­kovi so obicajno 4 do 10-redni (InsideWood, 2023) (sliki 3 in 4). Vecina vlaken v lesu debla in korenine se je pri sibirskem brestu obarvala modro, kar verjetno kaže na obilno prisotnost tenzijskega lesa (sliki 3 in 4), ki omogoca usmerjanje položaja debla, veje ali kore­nine. Les korenin Ulmus pumila je imel manj izra­zite letnice in vec trahej ranega lesa kot les debla (slike 3a, 4a, 4b). V deblih preiskanih dreves je bila povprecna širina zadnje branike približno 1,5 mm. steppe in Mongolia V koreninah je bil prirastek nekoliko manjši, znotraj branik pa so se pojavljale gostotne variacije (IADF) (slika 4b). Kambij debel in korenin je imel v povprecju 6–7 celic v radialnem nizu in ni bil vec produktiven. Floem Ulmus pumila sestavljajo sitaste cevi s celicami spremljevalkami, aksialni parenhim in flo­emski trakovi (slika 3). Obicajnih floemskih vlaken nismo zaznali, v starejšem floemu pa smo opazili sklereide (slika 3b) in sluzne celice (slika 3a). To se ujema z opažanji, ki jih je objavil (Holdheide, 1951), ki je porocal, da floem Ulmus scabra nima vlaken, ima pa številne vlaknaste sklereide s podobnim videzom, vendar razlicno ontogenijo kot floemska vlakna (Cufar, 2006; Prislan et al., 2019). Holdheide (1951) poroca tudi o številnih sluznih celicah v sta­rejšem floemskem tkivu Ulmus scabra. Pri Ulmus pumila smo lahko razlikovali med ne­kolabiranim (prevodnim) floemom in kolabiranim (neprevodnim) floemom (sliki 3 in 4). V nekolabi­ranem floemu smo lahko razlikovali med ranim flo­emom s sitastimi cevmi vecjih premerov in kasnim floemom, v katerem so imele sitaste cevi manjši tangencialni premer. V floemskih prirastnih plasteh nismo mogli dolociti letnic (mej med dvema floem­skima branikama) zato tudi nismo mogli natancno izmeriti širine zadnje nastale floemske branike. Prve debelostene vlaknaste sklereide smo opazili na razdalji približno 300 ”m od kambija, najverje­tneje v floemu, nastalem v predhodnem letu 2018 (slika 3b), kar je v skladu z ugotovitvami, ki jih je objavil Holdheide (1951). Predstavljamo tudi nekatere kljucne tehnicne in logisticne vidike, ki jih je treba upoštevati pri iz­vedbi terensko in laboratorijsko zahtevne raziska­ve. Ceprav smo odvzeli po vec vzorcev iz debla in korenin posameznega drevesa, je bilo v nekaterih primerih tkivo poškodovano zaradi narave materi­ala, postopka vzorcenja in dolgotrajnega hranjenja mikroizvrtkov v fiksirnem sredstvu FAA (mešanice formalina, ocetne kisline in alkohola). Kljub tehnic­nim težavam so izdelani preparati omogocili preu­cevanje osnovne anatomije in razvojno fazo lesa in floema, nastalega v tekocem letu. Pri obeh vrstah so branike lesa vsebovale ve­cinoma zrele celice. Floemski prirastek je pri obeh vrstah vseboval rani in kasni floem, nismo pa mog­li razmejiti prirastnih plasti v floemu. Zaradi casa odvzema je bilo mogoce videti le tkiva, ki so nastala v zadnji rastni sezoni, zato bo v prihodnje potrebno dobro casovno nacrtovano vzorcenje, osredotoce­no na študij dinamike kambijeve aktivnosti ter pro­cesa nastajanja ksilema in floema. V predstavljeni študiji smo se osredotocili na kvalitativne podatke, vendar so prouceni prepara­ti uporabni tudi za merjenje oz. analizo slike tkiv, s cimer bi lahko pridobili tudi kvantitativne podatke, in s tem povecali vrednost pridobljenih informacij o lesu in skorji proucenih vrst. ACKNOWLEDGEMENTS ZAHVALA The study and the time spent at the University of Ljubljana were supported by the PhD fellowship for AD from the University of Molise. AM and DC acknowledge the Department of Biotechnology and Life Science at the University of Insubria for the support in the joint research project. The authors also thank the staff of the Korea-Mongolia Joint Green Belt Plantation Project and the members of the Laboratory of Forest Genetics and Ecophysiol­ogy from the National University of Mongolia for their assistance in the field and laboratory works. The work of AB, MM and KC and the laboratory equipment were funded by the Programme P4­0015 of the Slovenian Research and Innovation Agency ARIS. We thank Luka Krže for his great sup­port in the laboratory. We thank Darja Vranjek and Paul Steed for editing the Slovene and English lan­guage, and two reviewers whose comments helped us to improve the original version of the manu­script. Author contributions: AM, BN-O, GSS, and DC conceived and designed the project and the study plan. BN-O, ETC, DC, and AM were responsible for tissue collection; AD and AB, with the assistance of MM, performed the laboratory analyses (tissue preparation, microscopy, and measurements) and organized the results; KC, AB, and AD drafted and wrote the manuscript. All co-authors contributed to the writing; they also read and approved the fi­nal version of the manuscript. AD and AB contribut­ed equally to this work. stepe v Mongoliji REFERENCES VIRI Balzano, A., Cufar, K., Battipaglia, G., Merela, M., Prislan, P., Aronne, G., & De Micco, V. (2018). Xylogenesis reveals the genesis and ecological signal of IADFs in Pinus pinea L. and Arbutus unedo L. Annals of Botany, 121(6), 1231–1242. Balzano, A., Cufar, K., Krže, L., & Merela, M. (2022). Critical steps and troubleshooting in sample preparation for wood and phloem formation: from sampling to microscopic observation: Kritic­ni koraki in reševanje težav pri pripravi vzorcev za spremljanje nastajanja lesa in floema: od vzorcenja do opazovanja pod mi­kroskopom. Les/Wood, 71(1), 47–56. Byambadorj, S.-O., Chiatante, D., Akhmadi, K., Lunten, J., Ochirbat, B., Park, B. B., …, & Nyam-Osor, B. (2021a). The effect of diffe­rent watering regimes and fertilizer addition on the growth of tree species used to afforest the semi-arid steppe of Mongo­lia. Plant Biosystems-An International Journal Dealing with All Aspects of Plant Biology, 155(4), 747–758. Byambadorj, S. O., Park, B. B., Hernandez, J. O., Tsedensodnom, E., Byambasuren, O., Montagnoli, A., Chiatante, D., & Nyam­-Osor, B. (2021b). Effects of irrigation and fertilization on the morphophysiological traits of Populus sibirica hort. Ex Tausch and Ulmus pumila l. in the semiarid steppe region of Mongolia. Plants, 10(11). DOI: https://doi.org/10.3390/plants10112407 Byambadorj, S. O., Nyam-Osor, B., Park, B. B., Avirmed, T., Scippa, G. S., Chiatante, D., Montagnoli, A., & Dimitrova, A. (2022). Affo­restation of Mongolian steppe: patterns of biomass partitio­ning in Populus sibirica and Ulmus pumila trees in response to management supporting measures. Plant Biosystems, 156(4), 969–981. DOI: https://doi.org/10.1080/11263504.2021.1985 002 Catesson, A. M., Funada, R., Robert-Baby, D., Quinet-Szely, M., Chu­-Bâ, J., & Goldberg, R. (1994). Biochemical and cytochemical cell wall changes across the cambial zone. IAWA Journal, 15(1), 91–101. Crivellaro, A., & Schweingruber, F. H. (2015). Stem anatomical featu­res of Dicotyledons. Remagen: Kessel Publishing. Cufar, K. (2006). Anatomija lesa [univerzitetni ucbenik]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Freschet, G. T., Pagès, L., Iversen, C. M., Comas, L. H., Rewald, B., Roumet, C., …, & McCormack, M. L. (2021). A starting guide to root ecology: strengthening ecological concepts and standar­dising root classification, sampling, processing and trait mea­surements. New Phytologist, 232(3), 973–1122. DOI: https:// doi.org/10.1111/nph.17572 Giagli, K., Gricar, J., Vavrcík, H., Menšík, L., & Gryc, V. (2016). The effects of drought on wood formation in Fagus sylvatica during two contrasting years. IAWA Journal, 37(2), 332–348. Gricar, J., & Cufar, K. (2007). Xylo- and phloemogenesis in silver fir (Abies alba Mill.) and Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.): Ksilo- in floemogeneza pri beli jelki (Abies alba Mill.) in navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.). Ljubljana: Slovenian Forestry Institute. Gricar, J., & Cufar, K. (2008). Seasonal dynamics of phloem and xylem formation in silver fir and Norway spruce as affected by drou­ght. Russian Journal of Plant Physiology, 55, 538–543. Gricar, J., Prislan, P., De Luis, M., Novak, K., Longares, L. A., Martinez del Castillo, E. M., & Cufar, K. (2016). Lack of annual periodicity in cambial production of phloem in trees from Mediterranean areas. IAWA Journal, 37(2), 349–364. Gricar, J. (2019). Znacilnosti lesnih in floemskih prirastkov pri trepet­liki (Populus tremula L.)/Characteristics of wood and phloem increments in Eurasian aspen (Populus tremula L.). Folia Biolo­gica et Geologica, 60(2), 85–94. Holdheide, W. (1951). Anatomie mitteleuropaischer Geholzrinden (mit mikrophotographischem Atlas). H Freund’s Handbuch Der Mikroskopie in Der Technik, 5, 193–367. InsideWood (2023) InsideWood Database http://insidewood.lib. ncsu.edu, 2004 onwards (accessed 6.6.2023) Lachaud, S., Catesson, A.-M., & Bonnemain, J.-L. (1999). Structure and functions of the vascular cambium. Comptes Rendus de l’Académie Des Sciences-Series III-Sciences de La Vie, 322(8), 633–650. Larson, P. R. (1994). The vascular cambium. Berlin: Springer-Verlag. Liu, H., Xu, C., Allen, C. D., Hartmann, H., Wei, X., Yakir, D., Wu, X., & Yu, P. (2022). Nature-based framework for sustainable af­forestation in global drylands under changing climate. Global Change Biology, 28(7), 2202–2220. Martinez del Castillo, E., Longares, L. A., Gricar, J., Prislan, P., Gil-Pe­legrín, E., Cufar, K., & De Luis, M. (2016). Living on the edge: contrasted wood-formation dynamics in Fagus sylvatica and Pinus sylvestris under Mediterranean conditions. Frontiers in Plant Science, 7, 370. Michelot, A., Simard, S., Rathgeber, C., Dufrêne, E., & Damesin, C. (2012). Comparing the intra-annual wood formation of three European species (Fagus sylvatica, Quercus petraea and Pinus sylvestris) as related to leaf phenology and non-structural car­bohydrate dynamics. Tree Physiology, 32(8), 1033–1045. Montagnoli, A., Lasserre, B., Terzaghi, M., Byambadorj, S.-O., Nyam­-Osor, B., Scippa, G. S., & Chiatante, D. (2022). Fertilization reduces root architecture plasticity in Ulmus pumila used for afforesting Mongolian semi-arid steppe. Frontiers in Plant Sci­ence, 13. Nyam-Osor, B., Byambadorj, S. O., Park, B. B., Terzaghi, M., Scippa, G. S., Stanturf, J. A., Chiatante, D., & Montagnoli, A. (2021). Root biomass distribution of Populus sibirica and Ulmus pumila affo­restation stands is affected by watering regimes and fertilizati­on in the Mongolian semi-arid steppe. Frontiers in Plant Scien­ce, 12, 1–14. DOI: https://doi.org/10.3389/fpls.2021.638828 Prislan, P., Koch, G., Cufar, K., Gricar, J., & Schmitt, U. (2009). Topo­chemical investigations of cell walls in developing xylem of beech (Fagus sylvatica L.). Holzforschung 63(4), 482-490. DOI: https://doi.org/10.1515/HF.2009.079 Prislan, P., Schmitt, U., Koch, G., Gricar, J., & Cufar, K. (2011). Seaso­nal ultrastructural changes in the cambial zone of beech (Fagus sylvatica) grown at two different altitudes. Iawa Journal, 32(4), 443–459. steppe in Mongolia Prislan, P., Koch, G., Schmitt, U., Gricar, J., & Cufar, K. (2012). Cellu­lar and topochemical characteristics of secondary changes in bark tissues of beech (Fagus sylvatica). Holzforschung 66(1), 131–138. DOI: https://doi.org/10.1515/HF.2011.119 Prislan, P., Cufar, K., Koch, G., Schmitt, U., & Gricar, J. (2013a). Review of cellular and subcellular changes in the cambium. IAWA Jou­rnal, 34(4), 391–407. Prislan, P., Gricar, J., de Luis, M., Smith, K. T., & Cufar, K. (2013b). Phenological variation in xylem and phloem formation in Fagus sylvatica from two contrasting sites. Agricultural and Forest Meteorology, 180, 142–151. Prislan, P., Martinez Del Castillo, E., Krže, L., Habjan, P., Me­rela, M., & Reijnen, H. (ed.) (2014a). Wood sample preparation for microscopic analysis – video https://www.youtube.com/watch?v=FUddCGVr0bY (30.8.2023). Prislan, P., Gricar, J., & Cufar, K. (2014b). Wood sample preparation for microscopic analysis – protocol. URL: https://repozitorij. uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=148728 (5.7.2023) Prislan, P., Gricar, J., De Luis, M., Novak, K., Martinez del Castillo, E., Schmitt, U., Koch, G., …, & Žnidaric, M. T. (2016). Annual cam­bial rhythm in Pinus halepensis and Pinus sylvestris as indicator for climate adaptation. Frontiers in Plant Science, 7, 1923. Prislan, P., Mrak, P., Žnidaršic, N., Štrus, J., Humar, M., Thaler, N., Mrak, T., & Gricar, J. (2019). Intra-annual dynamics of phloem formation and ultrastructural changes in sieve tubes in Fagus sylvatica. Tree Physiology, 39(2), 262–274. Prislan, P., Martinez del Castillo, E. M., Skoberne, G., Špenko, N., & Gricar, J. (2022). Sample preparation protocol for wood and phloem formation analyses. Dendrochronologia, 73, 125959. Rossi, S., Deslauriers, A., & Anfodillo, T. (2006a). Assessment of cambial activity and xylogenesis by microsampling tree speci­es: an example at the Alpine timberline. Iawa Journal, 27(4), 383–394. Rossi, S., Anfodillo, T., & Menardi, R. (2006b). Trephor: A new tool for sampling microcores from tree stems. IAWA Journal, 27(1), 89–97. DOI: https://doi.org/10.1163/22941932-90000139 Van der Werf, G. W., Sass-Klaassen, U. G. W., & Mohren, G. M. J. (2007). The impact of the 2003 summer drought on the intra­-annual growth pattern of beech (Fagus sylvatica L.) and oak (Quercus robur L.) on a dry site in the Netherlands. Dendro­chronologia, 25(2), 103–112. Wheeler, E. A., Baas, P., & Gasson, P. E. (1989). IAWA list of micros­copic features for hardwood identification. Wheeler, E. A. (2011). InsideWood–A web resource for hardwood anatomy. IAWA Journal, 32(2), 199–211. Vol. 72, No. 2, 49-56 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a03 STRIŽNA TRDNOST SPOJEV Z RIBJIM KLEJEM LEPLJENEGA LESA OVREDNOTENA Z METODO ABES SHEAR STRENGTH OF FISH GLUE BONDS OF GLUED WOOD EVALUATED BY THE ABES METHOD Matic Sitar 1,2, Andreja Pondelak 1, Samo Grbec2, Milan Šernek 2* UDK clanka: 630*824.821 Prispelo / Received: 5.7.2023 Izvirni znanstveni clanek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 28.8.2023 . Izvlecek / Abstract Izvlecek: V prispevku smo s pomocjo sistema za avtomatizirano vrednotenje zlepljenosti (ABES) ugotavljali razvoj strižne trdnosti ribjega kleja pri lepljenju lesa. Uporabili smo bukov (Fagus sylvatica L.) furnir, ki smo ga lepili pri konstantnem tlaku 12 barov, medtem ko smo spreminjali temperaturo in cas stiskanja. Temperatura je znašala med 25 °C in 100 °C, z intervalom 25 °C, cas stiskanja pa od 1 minute do 60 minut. Dosežena maksimalna strižna trdnost je znašala okoli 10 N/mmČ, dosegli smo jo pri vseh štirih proucevanih temperaturah stiskanja. Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da strižna trdnost ribjega kleja pri razlicnih temperaturah segrevanja neenakomerno narašca. Pri višjih temperaturah segrevanja hitreje dosežemo maksimalne strižne trdnosti. Strižne trdnosti spoja lepila iz ribjega kleja smo ugotavljali tudi po standardih EN 204 in EN 205. Kljucne besede: ribji klej, ABES, strižna trdnost, lepilni spoj, bukov furnir, temperatura stiskanja, cas stiskanja Abstract: Detail of the development of the shear strength of fish glue in wood bonding using an automated bonding evaluation system (ABES) are presented. Beech (Fagus sylvatica L.) veneer was used, which was compressed at constant pressure of 12 bars while the temperature and pressing time were varied. The temperature ranged between 25°C and 100°C with an interval of 25°C, while the time period was between 1 minute and 60 minutes. The achieved maximum shear strength was approximately 10 N/mmČ, which was reached at all four studied pressing temperature intervals. Based on the study results, we found that the shear strength of fish glue increases unevenly at different heating temperatures. Maximum shear strength values are reached faster at higher heating temperatures. The shear strength of the fish glue bonds was also determined according to the EN 204 and EN 205 standards. Keywords: fish glue, ABES, shear strength, adhesive bond, beech veneer, pressing temperature, pressing time 1 UVOD 1 INTRODUCTION Živalske produkte obrtniki in umetniki že sto­letja uporabljajo kot sestavino za izdelavo lepil, premazov in veziv (Buck, 1990; Schellmann, 2007). Lepila iz živalskih produktov delimo na glutinska (lepila iz kož, kit, kosti, roževine in rib), kazeinska (lepila iz mleka) in krvnoalbuminska (lepila iz krv­nega albumina) (Resnik, 1989). Glutinska lepila te­meljijo na beljakovinski osnovi–želatini, pridoblje­ni s kemicnim in fizikalnim razkrajanjem kolagena. Dobro mehansko trdnost kolagenskim materialom omogocajo visoko prepletajoca vlakna, ki tvorijo tridimenzionalno mrežo (Lin et al., 2019). Lepila na biološki osnovi so v zadnjem casu deležna velikega zanimanja, saj so zdravju bolj prijazna, ekonomsko ugodnejša in bolj trajnostna kot lepila na osnovi nafte (Román & Wilker, 2019; Xi et al., 2020). Poleg tega ribiška industrija proizvaja velike kolicine od­padne biomase, ki predstavlja bogat in neizkorišcen vir beljakovin (Coppola et al., 2020). Znano je, da se je ribja želatina, pridobljena iz ribjega plavalnega mehurja, že pred vec stolet­ji uporabljala za lepljenje lesa (Schellmann, 2007). Dandanes se ribji klej še vedno uporablja pri izde­lavi in popravilu glasbil, konzerviranju starih lesenih 1 Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimiceva ulica 12, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-pošta: milan.sernek@bf.uni-lj.si ABES method stavb in restavriranju lesenih artefaktov, konzervi­ranju papirja ter tudi na primer za lepljenje pohi­štva iz mahagonija na Kitajskem (Petukhova, 1989; Pang, 2002; Schellmann, 2007). Uporaba naravnega ribjega kleja se je uveljavila zaradi njegovih odlicnih lastnosti: trdnosti, prožnosti, netoksicnosti, topnos­ti v vodi ter reverzibilnosti. Ribji klej je najprimer­nejše lepilo za popravilo starinskih predmetov, saj so z ribjim klejem zlepljeni leseni spoji odstranljivi (Yang et al., 2012)–to lahko storimo s ponovnim navlaževanjem (Petrie, 2000). Za nastanek kakovostnih lepilnih spojev je iz­redno pomembno zagotavljanje zadostnega casa stiskanja lepljencev in poznavanje vpliva tempera­ture na lastnosti že utrjenega lepilnega spoja (EN 14257, 2006). Za ribji klej je znacilno hladno leplje­nje z dolgimi casi stiskanja (12 ur) (Kremer Pigmen­te, 2023). Za doseganje ustrezne koncne trdnosti lepilnega spoja je potrebno celoten proces utrjeva­nja lepilnega spoja ustrezno nadzorovati in regulira­ti (Thoemen et al., 2010). Sistem za avtomatizirano vrednotenje zleplje­nosti ABES (angl. Automated Bonding Evaluation System) se uporablja za dolocanje stopnje razvoja trdnosti lepil na lesenih strižnih preklopnih spojih (Martins et al., 2013). ABES je kombinacija majhne vroce stiskalnice in naprave za natezno testiranje, ki omogoca dolocitev trdnosti lepilne vezi takoj po želenem casu stiskanja ali dodatnem hlajenju (Sara­žin et al., 2022). Naprava pomaga pri razumevanju dinamike razvoja trdnosti lepilnih spojev v visoko nadzorovanih pogojih, saj omogoca natancno kon­trolo casa in tlaka stiskanja, temperature grelnih plošc ter površine prekrivanja preizkušancev (Mar­tins et al., 2013). Cilj raziskave je bil proucevanje rasti strižne trd­nosti lepilnega spoja ribjega kleja. Na napravi ABES smo spremljali utrjevanje ribjega kleja pri lepljenju bukovega furnirja in uporabi razlicnih temperatur in casov stiskanja. Zanimal nas je vpliv povišane temperature stiskanja na razvoj strižne trdnosti le­pilnega spoja. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIAL AND METHODS V raziskavi smo uporabili rezan bukov furnir debeline 0,8 mm. Na napravi za rezanje furnirskih listicev za testiranje z ABES (Adhesive Evaluation Systems Inc., Oregon, USA) smo furnir narezali na dimenzije dolžine 117 mm in širine 20 mm. Vsi li­stici furnirja so bili narezani na enak nacin, bili so polradialno (radialno-trangencialno) usmerjeni in klimatizirani pri sobnih pogojih pri temperaturi približno 25 °C in relativni zracni vlažnosti približno 50 %. Bukov furnir smo lepili z ribjim klejem tipa 63550 (Kremer Pigmente GmbH & CO. KG, Nemci­ja), ki ni vseboval nobenih dodatkov (slika 1). Ribji klej tipa 63550 je visoko viskozna tekocina (visko­znost pri 24 °C znaša 4000 cps), narejena za ta­kojšnjo uporabo. Delež suhe snovi kleja znaša okoli 45 % (Kremer pigmente, 2023). Za en strižni test sta potrebna dva listica furnirja, kjer smo klej nanašali na vnaprej oznaceno preklopno površino (20 mm Ś 5 mm) preizkušanca. Pri tem smo bili pozorni, da je bil na vseh serijah preizkušancev nanos kleja cim bolj enakomeren in sicer med 12 in 13 mg/cmČ. Klej smo nanašali na oba listica furnirja – tako je skupni nanos znašal 250 g/mČ. Vsakega od furnirskih listi­cev smo na napravi ABES vstavili v svojo vpenjalno z metodo ABES celjust, kot je prikazano na sliki 2. Fiksna postavitev vpenjalnih celjusti omogoca, da konstantno dose­gamo enake površine lepilnih spojev furnirjev. Meritve smo izvajali pri konstantnem tlaku 12 barov, štirih razlicnih temperaturah: 25 °C, 50 °C, 75 °C in 100 °C, ter osmih razlicnih casih stiskanja: 1, 2, 5, 10, 15, 20, 30 in 60 minut. Strižne teste smo izvajali takoj po pretecenem casu, brez dodatne faze hlajenja, saj nas je zanimal le vpliv povišane temperature. Vsaka serija je bila ponovljena šest­krat, pri cemer serija pomeni eno izbrano tempe­raturo in osem casovnih intervalov. Skupaj je bilo opravljenih 192 meritev. Pri temperaturah 50 °C, 75 °C in 100 °C smo s termoclenom tipa K pri casu stiskanja 10 minut izmerili tudi temperaturne profi­le v lepilnem spoju. Po koncu posameznega strižnega testiranja smo natancno ugotovili še dejansko površino spo­ja, ki jo izracunamo s pomocjo izmer obeh dimenzij preklopa. Dimenzije preklopa smo odcitavali s klju­nastim merilom, na desetinko milimetra natancno. Strižno trdnost (t) posameznega spoja smo izracu­nali po enacbi (1): t = Fmax /A [N/mmČ] (1) kjer Fmax [N] pomeni dobljeno maksimalno po­rušno silo in A [mmČ] površino preklopa. Po opravljenih testih na ABES-u smo izvedli preizkušanje spoja ribjega kleja še po standardih EN 204 in EN 205. Standard EN 204 razvršca lepila v štiri trajnostne razrede (D1–D4). Za vsak razred je predpisan razlicen nacin priprave preizkušan­cev pred testiranjem (klimatiziranje, namakanje, kuhanje). Ker je ribji klej neodporen na povišano vlažnost in vodo, smo za pripravo preizkušancev uporabili samo prvi nacin priprave (7 dni klimati­ziranja v standardni atmosferi), ki je predpisan za trajnostni razred D1. Lepili smo po dve bukovi lameli, dimenzij 250 mm Ś 150 mm Ś 5 mm, iz katerih smo po le­pljenju izžagali 20 preizkušancev, dimenzij 20 mm Ś Slika 2. Program AES Control na prenosnem racunalniku in naprava ABES (foto: M. Sitar). Figure 2. AES Control program on the laptop and the ABES device (photo: M. Sitar). ABES method 150 mm Ś 10 mm. Lepljenje je potekalo pri sobnih pogojih (temperatura približno 25 °C in relativna zracna vlažnost približno 50 %). Lepilo smo nanašali obojestransko, skupen nanos je znašal 200 g/mČ z vmesnimi casi, krajšimi od 2 minut. Cas stiskanja je trajal 16 ur, pri tlaku 12 barov. Po 7 dneh klimatizi­ranja v standardni atmosferi smo na napravi Zwick Roell Z 005 izvedli 20 testov strižne trdnosti leplje­nih preizkušancev. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION Ker temperatura pomembno vpliva na utrje­vanje lepil, smo na sliki 3 prikazali dejanske tem­perature v lepilnem spoju. Ugotovili smo, da so te temperature nekoliko nižje od nastavljenih tempe­ratur stiskalnice. Pri temperaturi stiskalnice 50 °C je bila najvišja izmerjena temperatura lepilnega spoja 49 °C, pri temperaturi stiskalnice 75 °C je znašala 73 °C in pri temperaturi stiskalnice 100 °C je bila 97 °C. Višja kot je bila temperatura stiskanja, kas­neje je bila dosežena konstantna vrednost tempe­rature v lepilnem spoju. Konstantna vrednost pri temperaturi stiskanja 50 °C je bila dosežena po približno 25 sekundah, pri 75 °C po približno 40 se­kundah ter pri 100 °C po dobrih 60 sekundah. Slika 4 prikazuje štiri krivulje graditve strižne trdnosti lepilnih spojev ribjega kleja, dobljene iz povprecja šestih meritev pri enaki temperaturi in casu stiskanja. V prvih 5 minutah strižna trdnost pri vseh štirih proucevanih temperaturah narašca, ven­dar neenakomerno. Pri temperaturi 100 °C v tem casu dosežemo maksimum (približno 10 N/mmČ), saj je vrednost po 10 minutah pri tej temperaturi že malenkost nižja, s podaljšanjem casa stiskanja pa se še znižuje. Pri temperaturi 75 °C maksimum dosežemo po 10 minutah, in sicer prav tako okoli 10 N/mmČ. Po prvih 5 minutah pri temperaturah 25 °C in 50 °C dosegamo zelo podobne vrednosti. Najvecjo razliko med temperaturama 25 °C in 50 °C opazimo po 15 minutah, ko pri 50 °C beležimo vrednosti med 7 in 8 N/mmČ, pri 25 °C pa okoli 4 N/mmČ. S temperaturo 50 °C dosežemo maksimum dvakrat hitreje kot pri 25 °C, saj ga v prvem primeru dosežemo po 30 minutah, v drugem pa po 60 mi­nutah. Vrednost v obeh primerih znaša okoli 10 N/ mmČ. Pri vseh štirih proucevanih temperaturah strižne trdnosti s casom narašcajo, vse dokler ne dosežejo najvišje vrednosti – okoli 10 N/mmČ. Z doseženimi 10 N/mmČ strižna trdnost zacne s po­daljševanjem casa stiskanja malenkost upadati (pri 50 °C, 75 °C in 100 °C). Ribji klej je neodporen na višje temperature in zacne postopno razpadati. Slika 3. Izmerjene temperature lepilnega spoja za tri razlicne temperature stiskanja. Figure 3. Measured temperatures of the adhesive bond for three different pressing temperatures. Slika 4. Strižna trdnost spoja iz ribjega kleja tipa 63550 v odvisnosti od temperature in casa stiskanja. Figure 4. Shear strength of the adhesive bond of fish glue type 63550 as a function of temperature and pressing time. Slika 5. Dosežena strižna trdnost med stiskanjem na napravi ABES po casu 1 h (levo) ter strižna trdnost preizkušancev s casom stiskanja 16 h, ugotovljena po standardih EN 204 in EN 205 (desno). Figure 5. The achieved shear strength during compression on the ABES device after a time of 1 h (left) and shear strength of test specimens compressed for 16 h and tested according to the EN 204 and EN 205 standards (right). ABES method Znano je, da se lepila na osnovi kolagena priprav­ljajo pri nižjih temperaturah (priporoceno je med 55 °C in 65 °C), saj pri višjih temperaturah zaradi postopne razgradnje vezi v beljakovinah izgubljajo svojo trdnost (Schellmann, 2007). Podobno lahko interpretiramo tudi vrednosti strižnih trdnosti pri temperaturah med 75 °C in 100 °C in casu stiskanja od 10 minut dalje (slika 4). Pri temperaturi 100 °C je dosežena strižna trdnost od 10 minut naprej ves cas nižja kot pri 75 °C. Zato je pri lepljenju z ribjim klejem pri povišanih temperaturah zelo pomembno poznavanje kinetike utrjevanja in s tem posledicno pravilno dolocanje parametrov lepljenja. Na koncu smo strižne trdnosti, dobljene z me­todo ABES, primerjali z rezultati, dobljenimi po standardih EN 204 in EN 205 (slika 5). Po teh stan­dardih pri lepljenju dveh masivnih bukovih lamel z ribjim klejem pri 25 °C in casu stiskanja 16 ur v pov­precju dosežemo približno 2,5 N/mmČ vecjo strižno trdnost kot pri testiranju na napravi ABES pri casu 1 ure in temperaturi stiskanja 25 °C. Povprecna strižna trdnost, ugotovljena po standardni metodi, znaša 12,9 N/mmČ, kar ribji klej uvršca v razred D1, saj po 7 dneh v standardnih pogojih dosežemo pov­precno strižno trdnost, ki je višja od 10 N/mmČ. Po­dobne strižne trdnosti ribjega kleja so dobili Bachti­ar et al. (2017). Omenjena standarda predpisujeta testiranje debelejših preizkušancev (2 mm Ś 5 mm) in vecjo površino spoja (10 mm Ś 20 mm) za razliko od preizkušancev, testiranih na ABES-u, kar se kaže v drugacni porazdelitvi napetosti pri strižnih testih. Daljši cas stiskanja prav tako rezultira v vecji koncni trdnosti lepilnega spoja. Razlike v strižni trdnosti, dobljene iz obeh metod, so lahko tudi posledica razlicne kakovosti površine pri furnirju in masivnem lesu. Ugotovili smo tudi, da imajo izmerjene strižne trdnosti po metodi ABES manjši standardni odklon (± 0,4) v primerjavi z metodama EN 204 in EN 205 (± 1,8) (slika 5). Vecjo variabilnost rezultatov, pri­dobljenih s standardnima metodama, pripisujemo predvsem naravi lesa, saj je pri debelejšem lesu vsekakor bolj opazna njegova nehomogenost. V splošnem smo ugotovili, da metoda ABES omogoca visoko nadzorovane pogoje, visoko na­tancnost in ponovljivost, zato je vsekakor dobrodo­šla metoda za ugotavljanje strižne trdnosti lepilnih spojev in definiranje optimalnih parametrov leplje­nja lesa v praksi. 4 SKLEPI 4 CONCLUSIONS Pri lepljenju preizkušancev bukovega furnirja z ribjim klejem smo ugotovili, da je s spremljanjem razvoja strižne trdnosti na napravi ABES mogoce proucevanemu lepilu dolociti optimalne parametre lepljenja. Najvecje strižne trdnosti smo dosegli pri naslednjih temperaturah in casih lepljenja: 5 minut pri 100 °C, 10 minut pri 75 °C, 30 minut pri 50 °C in 60 minut pri 25 °C. Maksimalna strižna trdnost je v omenjenih primerih znašala nekoliko vec kot 10 N/mmČ. Zaradi ekonomskih vidikov se obicajno od­locamo za krajše case stiskanja, kar pomeni krajše case izdelave izdelkov in s tem vecjo konkurencnost na trgu. V kolikor stiskalnica omogoca stiskanje pri visokih temperaturah, je tako glede na dobljene re­zultate na napravi ABES najprimernejše lepljenje z ribjim klejem 5 minut pri 100 °C. Ker pa vemo, da pri tej temperaturi s podaljševanjem casa stiskanja strižna trdnost lepila iz ribjega kleja hitro zacne pa­dati, se lahko odlocimo za varnejšo alternativo in stiskamo 10 minut pri 75 °C. V kolikor pa proizvo­dnja ne omogoca lepljenja pri višjih temperaturah, bi za dosego 10 N/mmČ strižne trdnosti, glede na re­zultate na napravi ABES, potrebovali 1 uro stiskanja pri temperaturi 25 °C. Po standardiziranih metodah EN 204 in EN 205 ter parametrih lepljenja, ki jih do­loca proizvajalec, smo pri lepljenju bukovih lamel z ribjim klejem dosegli povprecno strižno trdnost 12,9 N/mmČ, kar ga uvršca v D1 trajnostni razred. 5 POVZETEK 5 SUMMARY In this study, the shear strength development of fish glue when bonding veneer as a function of pressing time at four different pressing temper­atures was determined. Since fish glues typically require long pressing times at room temperature, we were interested in how it would cure at shorter times and higher pressing temperatures. Shear strength of the adhesive bond was de­termined using beech (Fagus sylvatica L.) veneer with dimensions of 117 mm Ś 20 mm and a thick­ness of 0.8 mm. The fish glue used was type 63550 (Kremer Pigmente GmbH & CO. KG, Germany) and it is a highly viscous liquid adhesive designed for immediate use. z metodo ABES The shear strength of the adhesive bond was determined using an Automated Bonding Evalua­tion System (ABES). Measurements were conduct­ed at a constant pressure of 12 bars, four different temperatures of 25°C, 50°C, 75°C, and 100°C and eight different pressing times of 1, 2, 5, 10, 15, 20, 30, 60 minutes. Shear tests were performed imme­diately after the specified pressing time, without a cooling phase. Each series was repeated six times, with each series representing one selected temper­ature and eight time intervals. In the first five minutes, the shear strength at all four studied temperatures increased, although un­evenly. At 100°C the maximum shear strength was reached within this time period, while at 75°C the maximum was achieved after 10 minutes. At 50°C the maximum was reached twice as fast as at 25°C, with the former requiring 30 minutes and the latter requiring 60. The maximum shear strength values achieved at all four temperatures were around 10 N/mmČ. As the pressing time is further extended, the shear strength further decreases. The fish glue is somewhat sensitive to higher temperatures, and likely starts to degrade after prolonged exposure time. According to standardized methods EN 204 and EN 205, when bonding two solid beech lamel­las with fish glue at 25°C and a pressing time of 16 hours (57600 s), an average shear strength of ap­proximately 13 N/mmČ was achieved. Differences compared to the results obtained on the ABES de­vice occur because those standards prescribe test­ing thicker specimens (5 mm) and a larger bond­ing area (10 mm Ś 200 mm), unlike the specimens tested on the ABES, which results in a different stress distribution in shear tests. A longer pressing time also leads to a higher strength of the adhesive bond. It has been demonstrated that the optimal bonding parameters for the fish glue can be deter­mined using the ABES device. Based on the ABES results the recommend bonding conditions of fish glue in real applications would be five minutes at 100°C. However, if the production process does not allow high-temperature bonding, 60 minutes of pressing at 25°C is recommended to achieve similar shear strength values. ZAHVALA ACKONWLEDGEMENTS Raziskava je nastala v okviru Programskih skupin P4-0430 Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo, P4­0015 Les in lignocelulozni kompoziti in projekta J4­4546 Proteinska lepila za visoko zmogljive notranje lesene konstrukcije, ki jih financira Javna agencija Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS). Nakup naprave ABES je bil sofinanciran iz ARRS razpisa P17 in projekta WooBAdh (Environmentally-friendly bioadhesives from renewable resources), ki je bil del programa ERA CoBioTech ter Ministrstva Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport. LITERATURA REFERENCES Bachtiar, E., Clerc, G., Brunner, A., Kaliske, M., & Niemz, P. (2017). Static and dynamic tensile shear test of glued lap wooden joint with four different types of adhesives. Holzforschung, 71(5), 391–396. Buck, S. L. (1990). A study of the properties of commercial liquid hide glue and traditional hot hide glue in response to changes in relative humidity and temperature. Wooden artifacts group. Specialty sessions. Coppola, D., Oliviero, M., Vitale, G. A., Lauritano C., DŽAmbra, I., Iannace, S., & de Pascale, D. (2020). Marine collagen from al­ternative and sustainable sources: Extraction, processing and applications. Marine drugs, 18(4): 214. EN 14257 (2006). Adhesives–Wood adhesives–Determination of tensile strength of lap joints at elevated temperature (WATT ’91). 6 str. EN 204 (2016). Classification of thermoplastic wood adhesives for non-structural applications. 8 str. EN 205 (2016). Adhesives – Wood adhesives for non-structural appli­cations – Determination of tensile shear strength of lap joints. 12 str. Kremer Pigmente (2023). 63550 Fish Glue. URL: https://www. kremer-pigmente.com/elements/resources/products/fi­les/63550e.pdf (28.6.2023) Lin, K., Zhang, D., Macedo, M. H., Cui, W., Sarmento, B., & Shen, G. (2019). Advanced collagen-based biomaterials for regenerative biomedicine. Advanced Functional Materials, 29(3), 1804943. Martins, J., Pereira, J., Coelho, C., Ferra, J., Mena, P., Magalhăes, F., & Carvalho, L. (2013). Adhesive bond strength development evaluation using ABES in different lignocellulosic materials. In­ternational Journal of Adhesion and Adhesives, 47, 105–109. Pang, K. W. (2002). Application of fish glue in repairing wood building (in Chinese). Journal of Taiyuan University of Technology, 62(3), 214–221. Petrie, E. M. (2000). Handbook of adhesives and sealants. New York: McGraw-Hill Education. Petukhova, T. (1989). Potential applications of isinglass adhesive for paper conservation. Resnik, J. (1989). Lepila in lepljenje lesa. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za Lesarstvo, 103 str. Román, J. K., & Wilker, J. J. (2019). Cooking chemistry transforms proteins into high-strength adhesives. Journal of the American Chemical Society, 141(3), 1359–1365. Saražin, J., Poljanšek, I., Pizzi, A., & Šernek, M. (2022). Curing kineti­cs of tannin and lignin biobased adhesives determined by DSC and ABES. Journal of Renewable Materials, 1–15. Schellmann, N. C. (2007). Animal glues: A review of their key pro­perties relevant to conservation. Studies in Conservation, 52(sup1), 55–66. Thoemen, H., Irle, M., & Šernek, M. (2010). Wood-based panels. An Introduction for Specialists. Xi, X., Pizzi, A., Gerardin, C., Chen, X., & Amirou, S. (2020). Soy prote­in isolate-based polyamides as wood adhesives. Wood science and technology, 54, 89–102. Yang, H., Ji, C., Nie, Y., & Yinxing, H. (2012). China’s wood furniture manufacturing industry: Industrial cluster and export competi­tiveness. Forest Products Journal 62(3), 214–221. Vol. 72, No. 2, 57-68 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a04 ANALIZA OKOLJSKIH IN EKONOMSKIH VPLIVOV MINERALIZIRANEGA LESA NA PRIMERU PLECNIKOVE KLOPCE Z UPORABO LCA IN LCC METODOLOGIJE ANALYSIS OF THE ENVIRONMENTAL AND ECONOMIC IMPACTS OF A PLECNIK BENCH MADE OF MINERALIZED WOOD USING LCA AND LCC METHODOLOGY Katarina Remic 1*, Matej Jošt 1, Matic Sitar 1,Č UDK clanka: 684.433:502.175 Prispelo / Received: 20.9.2023 Izvirni znanstveni clanek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 19.10.2023 . Izvlecek / Abstract Izvlecek: Les je v krožnem biogospodarstvu prepoznan kot obetavna surovina, saj ima sposobnost skladišcenja ogljika, ki pa je pogojena z življenjsko dobo izdelka. Podaljšanje življenjske dobe lesa lahko dosežemo z ustrezno zašcito, pogosto z uporabo kemikalij, ki so lahko okolju in ljudem nevarne. Mineralizacija lesa s hidroksiapatitom predstavlja potencial za okolju prijazno zašcito lesa. Na primeru Plecnikove parkovne klopce, mineralizirane s hidroksiapatitom, sta bili izvedeni LCA in LCC analizi. Analiza LCA je temeljila na standardih EN ISO 14040 in EN ISO 14044, analiza LCC je bila prilagojena po vmesniku Evropske komisije za javna narocila. Pri primerjavi mineraliziranega lesa z življenjsko dobo 16 oz. 24 let z referencnim (nemineraliziranim) lesom so rezultati pokazali, da je mineraliziran les z življenjsko dobo 24 let okolju najprijaznejša in hkrati najcenejša izbira. Najvecje negativne vplive na okolje je predstavljal mineraliziran les z življenjsko dobo 16 let, najdražja alternativa je bil referencni les. Kljucne besede: analiza življenjskega cikla, hidroksiapatit, LCA, mineraliziran les, vplivi na okolje Abstract: Wood is considered a promising raw material for the circular bioeconomy and has the ability to store biogenic carbon, and this is one reason why we want to extend the service life of wood. Toxic chemicals are often used for wood preservation, but hydroxyapatite seems to be an environmentally friendly solution for wood mineralization. LCA and LCC analyses were performed on a case study of a Plecnik bench, comparing mineralized wood with a service life of 16 and 24 years to a non-mineralized reference variant. LCA was based on EN ISO 14040 and EN ISO 14044, while LCC was adapted from the European Commission’s LCC tool for public procurement. When comparing the results, mineralized wood with a service life of 24 years proved to be the most environmentally friendly and cost-effective option. The mineralized wood with a service life of 16 years had the greatest negative environmental impact, while the most expensive option was the reference wood. Keywords: life cycle assessment, hydroxyapatite, LCA, mineralized wood, environmental impacts 1 UVOD 1 INTRODUCTION Onesnaževanje okolja in cezmerno izkorišcanje naravnih virov še nikoli ni bilo tako intenzivno kot v zadnjih desetletjih. Posledicno se družba spopada s socialnimi in podnebnimi krizami razlicnih razse­žnosti (Implementacija ciljev trajnostnega razvoja, 2020). Kot obetavna surovina za premagovanje težav, s katerimi se sooca cloveštvo, je bil, tudi v okviru ciljev trajnostnega razvoja, prepoznan les. Lignocelulozni materiali predstavljajo potencial za trajnostno naravnano industrijo z dodano vredno­stjo, omogocajo zmanjševanje globalne odvisnosti od fosilnih goriv in so cenjeni zaradi svoje sposob­nosti skladišcenja ogljika (Kraigher et al., 2023). Ravno zaradi ogljika, vezanega v les, želimo lesu po­daljšati življenjsko dobo in omogociti cim vec funk­cij uporabe pred funkcijo pridobivanja energije–se­žigom. Kljub cilju vzpostavitve krožno naravnane lesne industrije in promociji kaskadne rabe lesa je 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija, Č Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimiceva ulica 12, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: katarina.remic@bf.uni-lj.si mineralized wood using LCA and LCC methodology treba upoštevati, da je življenjska doba lesa pogo­jena tudi z naravno odpornostjo lesa (Humar et al., 2020) in scenariji ponovne uporabe lesa za razlicne funkcije mnogokrat niso mogoci. Pri uporabi lesa na prostem lahko do neke mere lesu podaljšamo življenjsko dobo z uporabo konstrukcijskih rešitev, ki les varujejo pred vremen­skimi vplivi. Obicajno moramo uporabiti tudi mo­difikacijo lesa in/ali zašcito z biocidnimi sredstvi (Humar et al., 2020). Procesi zašcite lesa so lahko energetsko intenzivni in velikokrat vkljucujejo oko­lju in cloveku nevarne kemikalije (Archer et al., 2006). Vplive na okolje, ki jih kratkorocno in dol­gorocno povzrocajo posamezni procesi zašcite, je zato smiselno preverjati in po potrebi regulirati. Kot ucinkovita metoda za ugotavljanje okoljskega odti­sa se je izkazala analiza življenjskega cikla (LCA), ki omogoca preucitev raznovrstnih vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu in predstavlja celosten vpogled v prednosti in pomanjkljivosti procesov in izdelkov (Sinkko et al., 2023). Dias et al. (2022) so z uporabo LCA analizirali kombinacije površinske obdelave (insekticid + fungicid) in/ali vakuumske impregnacije (biocid na vodni osnovi) na kripto­meriji, smreki, boru in evkaliptusu. Kot pomemben dejavnik pri koncnih rezultatih se je izkazala narav­na odpornost lesa. Kategorije vplivov, ki so najbolj izstopale v rezultatih analize, so bile ekotoksicnost sladkih voda in rakotvorni vplivi na clovekovo zdrav­je. Ugotovljeno je bilo tudi, da se okoljska ucinko­vitost v primerih uporabe površinskih premazov bistveno izboljšuje z zmanjševanjem frekvence ob­navljanja premaza. Raziskave (Hill et al., 2021; Kuka et al., 2022; Candelier & Dibdiakova, 2021; Buryova & Sedlak, 2021) so z uporabo LCA preucevale vplive termicne modifikacije lesa na okolje. Obravnavana je bila termicna modifikacija kot samostojna vrsta zašcite lesa ali kot kombinacija s površinskimi pre­mazi oz. sredstvi za impregnacijo (npr. bakrovimi pripravki). Modificiran les se je znotraj življenjskega cikla še posebej pozitivno izkazal v fazi uporabe (30 let). Faza impregnacije in/ali površinske obdelave z ostalimi sredstvi se je izkazala kot kriticna v katego­rijah ekotoksicnosti sladkih voda in toksicnih vplivih na clovekovo zdravje (rakotvorni in nerakotvorni vplivi). Pri proucevanju vplivov lesene terase, im­pregnirane z bakrovim pripravkom (Bolin & Smith, 2011), je bilo ugotovljeno, da kolicina vplivov ce­lotnega življenjskega cikla terase z vecdesetletno življenjsko dobo predstavlja zanemarljivo kolicino vplivov v primerjavi z vplivi gospodinjstva, ustvarje­nimi zgolj v enem letu. V svojih raziskavah so Bolin in Smith (2011) ter Hu et al. (2023) z uporabo LCA ugotavljali tudi vplive na okolje pri zašciti lesa z bo­rovim pripravkom. Ugotovljeni so bili reprezentativ­no majhni vplivi na okolje, predvsem v kombinaciji bora s tanini, ki predstavljajo naravno zašcito lesa. Montazeri in Eckelman (2018) sta analizirala vplive na okolje razlicnih površinskih premazov na naravni osnovi oz. premazov, katerih vecinski delež sesta­ve ne predstavljajo sinteticne spojine. Pomembna ugotovitev je bila, da delež naravnih komponent ne predstavlja nujno okolju bolj prijazne rešitve, ko upoštevamo celotni življenjski cikel. Ker je v industriji velikokrat odlocujoc dejavnik izbora cena izdelka oz. storitve, je kot podpora ana­lizi LCA smiselna in pogosto uporabljena tudi anali­za stroškov življenjskega cikla (LCC), ki upošteva vse stroške med celotnim življenjskim ciklom izdelka (stroški investicije, stroški vzdrževanja, stroški delo­vanja, stroški amortizacije itd.) (Sesana & Salvalai, 2013). Za doseganje optimalnih okoljskih in social­nih rezultatov je kljucnega pomena, da se analize življenjskih ciklov združujejo in izdelek oz. storitev obravnavajo iz najrazlicnejših zornih kotov. V tej raziskavi sta bili izvedeni poenostavljena analiza LCA in analiza LCC za les, mineraliziran s hidroksia­patitom (HAp). Ker je bila analiza LCA za sintezo hi­droksiapatita že izvedena (Turk et al., 2017) in naka­zuje obetavno, okolju prijazno rešitev zašcite lesa, smo v raziskavi želeli raziskati okoljsko in ekonom­sko ucinkovitost uporabe mineraliziranega lesa na prakticnem primeru – v sistemu parkovne klopce. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS LCA analiza je bila izvedena v skladu s standar­doma EN ISO 14040:2006 in EN ISO 14044:2006 ter prirocnikom ILCD Handbook. 2.1 OPREDELITEV CILJEV IN OBSEGA 2.1 GOAL AND SCOPE DEFINITION Namen analize LCA je oceniti vplive minerali­ziranega bukovega lesa na okolje in jih primerjati z nemineralizirano razlicico. Analiza je bila izvedena na primeru sedišca in naslona Plecnikove klopce. Analizirana je bila zgolj faza uporabe znotraj ži­ klopce z uporabo LCA in LCC metodologije vljenjskega cikla, ne pa tudi pridobivanje surovin, reciklaža, itd. Obe alternativi sta premazani z enim slojem 5 % raztopine montanskega voska. Minerali­zirana bukovina je impregnirana s hidroksiapatitom (HAp). Dolocena funkcionalna enota izdelka je funk­cija sedenja (zunanja uporaba) za 30 let. Upoštevali smo, da sedišce in naslon nista pod nobenimi po­goji izpostavljena stiku s tlemi. Glede na raziskave in porocila o življenjski dobi bukovine na prostem (Humar et al., 2015) je bila ocenjena življenjska doba bukovine, premazane z montanskim voskom, 8 let. Za mineraliziran les, premazan z montanskim voskom, je bila ocenjena življenjska doba 16 oziro­ma 24 let. Referenca je podana glede na potrebno vstopno kolicino lesa za sedišce in naslon. Glede na izkoristek lesa pri predelavi je treba v obravnavani sistem vnesti 0,22 mł bukovine B kakovostnega ra­ zreda. V analizi uporabljeni podatki so sekundarne narave in pridobljeni iz podatkovne baze Ecoinvent 3.9.1 ter obdelani s programsko opremo SimaPro 9.5.0.1. Omejitve sistema zajemajo (1) transport surovin do predelovalnega obrata; (2) obdelavo lesa; (3) impregnacijo in/ali površinsko obdelavo; (4) transport do montažne lokacije klopi; (5) vzdrže­vanje; (6) transport po koncani življenjski dobi. Pro­cesi so geografsko omejeni na podrocje Ljubljane, kar v nekaterih procesih, ki so vkljuceni v analizo, kljucno vpliva na rezultate. Vplivi analize življenjskega cikla (LCIA) so bili preracunani in ovrednoteni na podlagi metodologi­je ReCiPe 2016, ki emisije uvršca v Midpoint (H) ka­tegorije ter jih nato združuje v kategorije Endpoint (H), ki predstavljajo glavne indikatorje za ohranitev zdravja ljudi in ekosistemov. Midpoint kategorije vkljucujejo emisije drobnih delcev, radioaktivnost, tanjšanje stratosferske ozonske plasti, rakotvorne toksicne vplive na clovekovo zdravje, nerakotvorne toksicne vplive na clovekovo zdravje, segrevanje ozracja, rabo vode, ekotoksicnost sladkih voda, ev­trofikacijo sladkih voda, evtrofikacijo morskih voda, ekotoksicnost zemlje, zakisovanje tal, rabo tal, eko­toksicnost morskih voda, izrabo mineralov in ko­vin, izrabo fosilnih goriv, troposferski ozon (vplivi na cloveško zdravje) in troposferski ozon (vplivi na kopenske ekosisteme). Endpoint kategorije združu­jejo Midpoint kategorije v škodo, povzroceno clo­veškemu zdravju, škodo, povzroceno ekosistemom in okrnjenost surovin. Z normalizacijo rezultatov so bili le-ti preracunani na pomembnost negativnih vplivov posamezne kategorije za povprecnega pre­ bivalca. 2.2 FAZA ANALIZE INVENTARJA (LCI) 2.2 LIFE CYCLE INVENTORY (LCI) Omejitve sistema so tako za referencni les, ki je premazan le z montanskim voskom (NATUR), kot tudi za mineralizirane alternative lesa, premazane z montanskim voskom (HAp16 in HAp24), prikazane v obliki diagrama na slikah 1 in 2. Analiza LCA zajema: (1) Transport žaganega in skobljanega lesa od lokalne žage do proizvodnega obrata za izdelavo naslona in sedišca Plecnikove parkovne klopce (sli­ka 3). Za izdelavo sedišca so bile v sistem vnesene tri letve dimenzij 10 cm Ś 12 cm Ś 4 m, za naslon Slika 1. Diagram procesov za les ‘NATUR’. Figure 1. Process flow diagram for the variant ‘NATUR’. Slika 2. Diagram procesov za alternativi ‘Hap16’ in ‘Hap24’. Figure 2. Process flow diagram for the variants ‘Hap16’ and ‘Hap24’. pa ena letev dimenzij 14 cm Ś 14 cm Ś 4 m. Les je bil predvidoma dobavljen s tovornim vozilom, zato smo iz podatkovne baze izbrali transport s tovornim vozilom EURO6 z najvecjo dovoljeno maso 7,5–16 ton. Dobavljen žagan les je bil sušen na 20 % rav­novesne vlažnosti. V podatkovni bazi smo izbrali rezan les listavcev ustrezne ravnovesne vlažnosti. V podatkovni bazi Ecoinvent je, glede na ravnovesno vlažnost lesa, energija, porabljena za sušenje v ko­mercialni sušilni komori, že upoštevana. Za izbrano ravnovesno vlažnost lesa smo upoštevali gostoto bukovine 710 kg/mł (Cufar et al., 2017); (2) Transport kemikalij in voska od trgovine/ distributerja do predelovalnega obrata. Dobava je bila izvedena z lahkim komercialnim vozilom; (3) Mehansko obdelavo lesa, ki je zajemala re­zanje in štiristransko poravnavo sedišca ter rezanje in struženje naslona. Za obdelavo sedišca in naslo­na je bil iz podatkovne baze poenostavljeno izbran proces štiristranske poravnave, ki predstavlja pribli­žek porabe energije za vse ostale procese; (4) Impregnacijo v visokotlacni komori s HAp. Za preracune znotraj te faze je bil iz podatkovne baze uporabljen proces impregnacije lesa, ki vklju- Slika 3. Tehnicni nacrt Plecnikove parkovne klopce (prirejeno po javnem razpisu Javnega holdinga Ljubljana za parkovno klop tip Plecnik). Figure 3. Technical drawing of a Plecnik park bench (adapted from the public tender for a Plecnik-type park bench for the Javni holding Ljubljana). klopce z uporabo LCA in LCC metodologije cuje vse povprecne komercialne parametre in emi­sije; (5) Nanos montanskega voska. Iz podatkovne baze je bil uporabljen proces nanosa površinskih sredstev s potapljanjem. Pri procesu potapljanja je vhodni parameter masa lesa, ker pa se po im­pregnaciji masa poveca za 20 %, smo nanos voska obravnavali loceno za mineraliziran les in loceno za referencni les. Razlicno smo obravnavali tudi vse nadaljnje operacije, kjer masa vpliva na rezultate. Maso nanesenega voska smo v izracunih zanema­rili; (6) Transport do montažne lokacije in montažo z vijaki. Ker v podatkovni bazi ni parametra za vi­jake, smo uporabili poenostavljeno alternativo in v sistem vnesli zgolj parameter materiala (jeklo s pri­padajoco maso za 12 vijakov M8, dolžine 100 mm); (7) Vzdrževanje. Za referencni les (NATUR) je bilo vzdrževanje predvideno enkrat v življenjski dobi, za les HAp16 je bilo vzdrževanje predvide- Preglednica 1. Vrednosti vhodnih parametrov. Table 1. Values of the input parameters. no dvakrat v življenjski dobi, za HAp24 pa trikrat. Vzdrževanje zajema transport voska do montažne lokacije in porabo montanskega voska. Predpostav­ili smo, da se vosek pri vzdrževanju nanaša rocno s premazovanjem; (8) Transport po koncani življenjski dobi. Podatkovna baza nima vnesenega parametra za HAp, zato je bil v naš sistem rocno vnesen mate­rial »HAp«, ki je bil poenostavljeno opisan kot sku­pek (približek) materialov in procesov, definiranih v podatkovni bazi (kalcijev karbonat, etanojska ki­slina, voda, diamonijev fosfat in transport z lahkim komercialnim vozilom). Na enak nacin je bil opisan montanski vosek (voda, lignit in transport z lahkim komercialnim vozilom). Porabe energije delavcev in ostalih vhodnih parametrov, vezanih na delavce (transport do predelovalnega obrata, malica, itd.), v analizi nismo upoštevali. Za doseganje naše funk­cionalne enote (30 let) moramo v sistem vnesti veckratne vrednosti emisij posameznih vrst lese-ne klopce glede na predvidene življenjske dobe. Obravnavani življenjski cikel se za les NATUR ponovi 3,75-krat, za HAp16 1,875-krat, za HAp24 pa 1,25­krat. Procesi in materiali / Processes and materials Vrednost / Value Vhodni parameter / Input parameter Transport lesa / Wood transportation 20 km 3,16 tkm Transport HAp / HAp transportation 13 km 0,21 tkm Transport montanskega voska / Montan wax transportation 5 km 0,005 tkm Žagan les, bukovina / Sawn wood, beech - 0,22 mł Izdelava sedišca / Seating manufacturing - 102,2 kg Izdelava naslona / Backrest manufacturing - 55,7 kg HAp / Hap - 16,33 kg Impregnacija / Impregnation - 81,65 kg Montanski vosek (1x nanos) / Montan wax (1 coat) 4,63 mČ; 200 g/mČ 0,93 kg Nanos voska HAp / Application of montan wax to HAp treated wood - 97,98 kg Nanos voska NATUR / Application of montan wax - 81,65 kg Transport do montažne lokacije HAp / Transportation to the assembly site 5 km 0,49 tkm Transport do montažne lokacije NATUR / Transportation to the assembly site for NATUR wood 5 km 0,41 tkm Vijaki / Screws 12 kom 0,43 kg Obnova voska / Recoating 4,63 mČ; 200 g/mČ 0,93 kg Transport po koncani življenjski dobi HAp / Transportation at the end of service life for HAp wood 5 km 0,49 tkm Transport po koncani življenjski dobi NATUR / Transportation at the end of service life for NATUR wood 5 km 0,41 tkm V preglednici 1 so predstavljeni kvantificirani vhodni parametri, ki so bili vneseni v izbrane pro­cese znotraj obravnavanega sistema. Parametri so kvantificirani z maso oz. kot tonski kilometer, ki predstavlja prevoz 1 tone surovin na relaciji 1 km. 2.3 STROŠKOVNA OPREDELITEV 2.3 CHARACTERIZATION OF COSTS Analiza stroškov življenjskega cikla (LCC) je bila izvedena na podlagi adaptacije vmesnika European Commision LCC tool (2019) za izracune specificnih artiklov, ki so predmet javnih narocil, npr. racunalni­kov in monitorjev. Izracun zajema nabavne stroške, stroške vzdrževanja, stroške storitev, ostale stroške in stroške eksternalij. Stroški, vkljuceni v obravna­vano LCC analizo, so prikazani v preglednici 2. Vsi stroški so prilagojeni stanju na trgu za leto 2023. Za sušen žagan les je bila predvidena cena 400 €/mł (Slovenski državni gozdovi, 2023; Tesar­stvo Rutnik). Pri vseh storitvah transporta je bila upoštevana cena 1,5 €/km. Cena mehanske ob­delave lesa zajema razrez lesa (4,2 €/mČ), ploskov­no poravnavo, formatiranje in brušenje sedišca (10,8 €/mČ) ter struženje naslona (12 €/kos). Pri do-locitvi cene montaže je bilo upoštevano število pri­vijacenih lesnih vijakov (0,5 €/kos). Na enak nacin je bila dolocena tudi cena demontaže – število izvi­jacenih vijakov (0,5 €/kos) (OZS, 2013). Upoštevana cena montanskega voska je bila 26,96 €/kg (Silva­produkt). Upoštevana cena vijakov je bila 0,7 €/kos (Vijaki.net). Predvidena cena impregnacije lesa s hi­droksiapatitom je bila 1600 €/mł. Nabavne stroške predstavljajo stroški nabave lesa, vijakov, montan­skega voska ter HAp. V LCC izracunu je bil strošek materiala HAp prištet k procesu impregnacije in obravnavan kot strošek storitve. Stroški vzdrževanja vkljucujejo dodatni montanski vosek, nanos voska ter transport do montažne lokacije. Impregnaci- Preglednica 2. Cenovno ovrednoteni vhodni parametri glede na življenjsko dobo izdelka (ene klopi). Table 2. Defined costs of input parameters based on the life of the product (one bench). NATUR [€] HAp16 [€] HAp24 [€] Transport lesa / Wood transportation 30,00 30,00 30,00 Les / Wood 88,00 88,00 88,00 Transport HAp / HAp transportation - 19,50 19,50 Impregnacija s HAp / Impregnation with HAp - 184,00 184,00 Transport montanskega voska / Montan wax transportation 7,50 7,50 7,50 Montanski vosek / Montan wax 25,07 25,07 25,07 Površinska obdelava / Surface treatment 111,12 111,12 111,12 Mehanska obdelava lesa / Wood machining 35,95 35,95 35,95 Transport do montažne lokacije / Transportation to the assembly site 7,50 7,50 7,50 Vijaki / Screws 8,40 8,40 8,40 Montaža / Assembly process 6,00 6,00 6,00 Vzdrževanje / Maintenance 56,57 113,14 169,71 Demontaža / Dismantling 6,00 6,00 6,00 Transport po koncu življenjskega cikla / Transportation at the end of service life 7,50 7,50 7,50 klopce z uporabo LCA in LCC metodologije ja, površinska obdelava, mehanska obdelava lesa, montaža in demontaža predstavljajo stroške stori­tev. Ostali stroški so vezani na transporte materia­lov ter transport izdelka do montažne lokacije oz. transport po koncu življenjske dobe. V LCC izracunu so upoštevani še stroški eksternalij. V našem siste­mu eksternalije predstavljajo socialne stroške one­snaževanja, ki so bili izracunani za podrocje Evrope (EU28) s programsko opremo SimaPro in metodolo­gijo Environmental Prices. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 REZULTATI ANALIZE LCA (LCIA) 3.1 THE RESULTS OF LCA ANALYSIS (LCIA) Vplivi kategorij Midpoint so vecinoma najvišji za les HAp16, z izjemo rabe tal, tanjšanja stratosfer­ske ozonske plasti, fotokemicnega smoga, evtrofi­kacije morskih voda in rakotvornih toksicnih vplivov na clovekovo zdravje, kjer najvišje vplive dosega les NATUR. Le-ta posebno nizke vrednosti vplivov dosega za klimatsko segrevanje, zakisovanje zem­lje ter izrabo vode, mineralnih in fosilnih virov. Po normalizaciji rezultatov na globalno povprecnega prebivalca (slika 4), ki omogoca primerjavo katego­rij s sicer razlicnimi enotami, je kot kategorija z naj­bolj problematicnimi vplivi izpostavljena kategorija rabe vode. Izpostavljeni so tudi rakotvorni toksicni vplivi na clovekovo zdravje. Najvecji vpliv na rabo vode ima proces impregnacije, na rakotvorne to­ksicne vplive pa procesi mehanske obdelave lesa in uporaba jekla (vijakov) v sistemu. Pri analizi Endpoint kategorij vplivov na okolje lahko ponovno vidimo, da so vplivi na okolje najvec­ji za HAp16. Mocno negativno na kategorijo ekosi­stema vpliva tudi les NATUR. Pri normalizaciji En­dpoint kategorij vplivov se kot dalec najbolj kriticna kaže kategorija vplivov na clovekovo zdravje (slika 5). Najvec negativnih vplivov za clovekovo zdravje nastane kot posledica procesa impregnacije. Slika 4. Vplivi Midpoint kategorij po normalizaciji pri primerjavi alternativ ‘NATUR’, ‘Hap16’ in ‘Hap24’. Figure 4. Impacts of midpoint categories after normalization when comparing variants ‘NATUR’, ‘Hap16’ and ‘Hap24’. 3.2 REZULTATI LCC ANALIZE 3.2 THE RESULTS OF LCC ANALYSIS Na sliki 6 so prikazani rezultati LCC analize za obravnavano funkcionalno enoto (30 let funkcije sedenja). Stroški življenjskega cikla sedišca in naslo­na Plecnikove klopce so najnižji za mineraliziran les z življenjsko dobo 24 let, najvišji pa za referencni les NATUR. Skupni okoljski stroški (stroški eksternalij) so bili za les NATUR 391,63 €, za HAp16 262,11 € in za HAp24 174,75 €. Brez upoštevanja stroškov zara­di onesnaževanja okolja stroški lesa NATUR znašajo 1461,04 €, stroški lesa HAp16 znašajo 1218,15 €, stroški za HAp24 znašajo 882,81 €. Stroški ekster­nalij v najvecji meri predstavljajo stroški zaradi iz- Slika 5. Vplivi Endpoint kategorij po normalizaciji pri primerjavi alternativ ‘NATUR’, ‘Hap16’ in ‘Hap24’. Figure 5. Impacts of endpoint categories after normalization when comparing variants ‘NATUR’, ‘Hap16’ and ‘Hap24’. Slika 6. Graficni prikaz rezultatov stroškovne analize življenjskega cikla sedišca in naslona Plecnikove klop­ ce. Figure 6. Graphical representation of the results of the life cycle cost analysis of the Plecnik bench (seat and backrest). klopce z uporabo LCA in LCC metodologije rabe kmetijskih površin (NATUR 361,67 €; HAp16 185,14 €; HAp24 123,43 €). Nezanemarljiv del stroškov vplivov na okolje predstavljajo tudi forma­cija drobnih delcev (NATUR 11,04 €; HAp16 17,69 €; HAp24 11,79 €), klimatske spremembe (NATUR 3,62 €; HAp16 31,68 €; HAp24 21,12 €), zakisovanje zemlje (NATUR 2,81 €; HAp16 13,74 €; HAp24 9,16 €) ter izraba urbanih površin (NATUR 8,38 €; HAp16 8,82 €; HAp24 5,88 €). 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Primerjali smo vplive na okolje treh alternativ sedišca in naslona Plecnikove parkovne klopce. Pri lesu NATUR izstopajo negativni vplivi na rabo tal, kar je posledica vecje porabe lesa, ki se kaže tudi v vecjih potrebah po secnji dreves. Pri alternativah HAp16 in HAp24 izstopa raba vode, ki je posledica procesa impregnacije. Vplivi še posebej izstopajo pri HAp16, kjer je bila frekvenca ponavljanja pro­cesa impregnacije znotraj naše funkcionalne enote vecja kot pri HAp24. Proces impregnacije, skupaj z jeklom (vijaki), izstopa tudi pri rakotvornih toksic­nih vplivih na clovekovo zdravje. Znano je, da so sekundarni materiali in procesi, ki vsebujejo ke­mikalije, pogosto najbolj problematicen element v analizah LCA, ki obravnavajo lesne sisteme. Vendar so vrednosti vseh vplivov znotraj našega sistema zelo majhne, nekatere, npr. evtrofikacija in tropos­ferski ozon, skoraj zanemarljive, in ne predstavljajo tveganja. Ker je celoten sistem okolju prijazen in ne vsebuje specificno problematicnih elementov (npr. rakotvornih kemikalij za zašcito lesa, cezoce­anskih transportov itd.), procesi, kot je impregna­cija, ki so intenzivnejši v porabi energije in surovin, predstavljajo kljucni delež vplivov in se kažejo kot okoljsko problematicni, ceprav so vrednosti emisij zelo majhne (< 0,01 na enoto emisije). Pri vecini kategorij se kažejo tudi vplivi mehanske obdelave lesa. Pri teh procesih glavni del vplivov predstavlja porabljena energija. V naših izracunih je bilo upo­rabljeno energijsko povprecje Evrope (Podatkovna baza Ecoinvent 3.9.1), kar pomeni, da so bili upo­števani razlicni deleži trajnostnih (45 %) in netraj­nostnih (55 %) virov energije. Vrsta uporabljene energije lahko bistveno vpliva na rezultate, zato bi lahko le-ti odstopali v primeru uporabe izkljuc­no trajnostne energije oziroma v primeru upora­be energije, pridobljene izkljucno iz fosilnih goriv. Pri analizi Endpoint kategorij, kjer na videz mocno prevladujejo negativni vplivi na clovekovo zdravje, moramo ponovno upoštevati zelo majhne dejanske vrednosti vplivov ter sistem vrednotenja Endpoint kategorij, ki pri normalizaciji bistveno vecjo težo polaga na škodo, povzroceno cloveškemu zdravju (40 %) in škodo, povzroceno ekosistemom (40 %), kot na okrnjenost surovin (20 %). V obravnavanem sistemu je bil za HAp in montanski vosek uporabljen poenostavljen nabor kemikalij, ki se ni izkazal kot problematicen oziroma tvegan. Za tocnejšo analizo vplivov HAp in montanskega voska bi morali v sis­tem vnesti primarno pridobljene vhodne parame­tre, upoštevajoc vse morebitne emisije v zrak, vodo in zemljo. Pri primerjavi stroškov razlicnih sedišc in nas­lonov je LCC analiza potrdila superiornost lesa HAp24, pri cemer se je referencni les NATUR izkazal kot najdražja alternativa (z upoštevanjem in brez upoštevanja stroškov eksternalij). Vecje razlike v stroških so se pojavile v nabavnih stroških. Vecja ko­licina lesa in vijakov znotraj funkcionalne enote je predstavljala pomemben dejavnik za vecjo ceno re­ferencnega lesa. Podobno so na skupne stroške vpli­vali ostali stroški, ki zajemajo transport. Pri stroških, ki so znotraj sistema vezani na frekvenco ponovitev (nakup lesa, transport lesa …), je pomembno upo­števati, da lahko delež teh stroškov znotraj skupnih stroškov bistveno niha glede na spreminjanje cen na trgu. Stroški storitev (predvsem impregnacije) predstavljajo najvecji delež skupnih stroškov, zato je kljucno, da ima impregniran, površinsko obdelan les bistveno daljšo življenjsko dobo od netretiranih alternativ. Stroški eksternalij so v našem sistemu v vecini zastopani s kolicino porabljenega lesa. Posle­dicno so le-ti najvišji za referencni les. 5 ZAKLJUCKI 5 CONCLUSIONS Pri analizi vplivov na okolje znotraj faze upora­be ter analizi stroškov življenjskega cikla za tri alter­nativne variante sedišc in naslonov Plecnikove par­kovne klopce so se vse variante izkazale kot okolju prijazne, brez kriticnih vplivov na okolje. Referenc­ni les sedišca in naslona iz bukovine, premazane z montanskim voskom, ima življenjsko dobo 8 let in se je izkazal za najdražjo alternativo. Pri analiziranju mineralized wood using LCA and LCC methodology mineralizirane bukovine, premazane z montanskim voskom, se je življenjska doba izkazala za kljucen dejavnik. V splošnem se je izkazalo, da je minera­liziran les okolju prijazna rešitev, saj brez uporabe toksicnih sredstev lesu podaljša življenjsko dobo, posledicno se ohranja gozdnatost, zmanjšan je tudi negativni vpliv na biotsko raznovrstnost. Ker je pro­ces impregnacije intenzivnejši od ostalih procesov v obravnavanem sistemu, je varianta sedišca in nas­lona z življenjsko dobo 16 let predstavljala okolju najslabšo alternativo. Obe analizi, LCA in LCC, sta kot okolju najprijaznejšo in najcenejšo varianto iz­postavili sedišce in naslon iz mineraliziranega lesa z življenjsko dobo 24 let. Analiza je potrdila, da je pri izdelkih, ki jim podaljšujemo življenjsko dobo, kljuc­no, da pazimo na mejo med doseženo življenjsko dobo in energetsko/kemijsko intenzivnostjo proce­sov za doseganje daljše življenjske dobe. 6 POVZETEK 6 SUMMARY In this study, LCA (Life Cycle Assessment) and LCC (Life Cycle Cost) analyses were carried out to compare three alternative seats and backrests of a Plecnik bench. Two wood variants were mineral­ized beech wood with a service life of 16 (HAp16) and 24 (HAp24) years and the reference wood var­iant was non-mineralized beech wood (NATUR) with a life cycle of 8 years. All variants were sur­face treated with montan wax. For the LCA analy­sis the ReCiPe method was used. In the midpoint categories, variant HAp16 proved to be the most polluting and dominated in most categories (global warming, ionizing radiation, fine particulate mat­ter formation, terrestrial acidification, freshwater eutrophication, terrestrial ecotoxicity, freshwater ecotoxicity, marine ecotoxicity, human non-car­cinogenic toxicity, mineral resource scarcity, fossil resource scarcity, water consumption), in the re­maining categories (land use, stratospheric ozone depletion, ozone formation, marine eutrophica­tion, carcinogenic toxicity to humans) the NATUR variant causes the greatest impact. The HAp24 variant showed medium values for all midpoint categories. After normalization of the results to compare categories with otherwise different units, it was found that the most problematic category was water consumption. Water consumption was especially significant for the alternatives Hap16 and Hap24 due to the impregnation processes. In ad­dition to impregnation, the processing of steel for screws has also been identified as an indicator of higher water consumption. Since impregnation was more frequent in HAp16 than in other variants in the defined functional unit (30 years), this could ex­plain the results. Most of the carcinogenic toxicity, which also had higher levels, was caused by the use of steel, more specifically by the processes of ore extraction and processing. The NATUR variant proved to be the most expensive alternative, while the HAp24 variant turned out to be the cheapest. Our life cycle cost analysis included investment costs, maintenance costs, service costs, other costs, and externalities, which were presented in our study as environmen­tal prices representing the impact of pollution on the socio-ecological system. Both total (€1,852.67) and individual pollution (€391.63) costs were high­est in the NATUR variant and lowest in the HAp24 variant. Total costs for Hap24 were €1,057.57 and the individual pollution costs were €174.57. The to­tal cost for the alternative Hap16 were €1,480.27 €, while the individual pollution costs are €262.11. The highest pollution costs with the variant NATUR are due to the fact that the largest amount of wood is needed, and so more trees are felled. Overall, all variants prove to be environmen­tally friendly and have no significant impact on the environment. Processes that are more energy intensive or contain chemicals appear to be envi­ronmentally harmful. However, the actual impacts were very small and should not be considered threatening. The results show that durability is a very important criteria in the use of wood preserv­atives, as the impacts due to the energy and chem­ical intensity of the processes can easily exceed the benefits of a longer product life. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Raziskavo je financno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), v okviru programov Les in lignocelulozni kompoziti (P4-0015) in Gozdno­-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo (P4-0430). klopce z uporabo LCA in LCC metodologije VIRI REFERENCES Archer, K., & Lebow, S. (2006). Wood preservation. In: Primary Wood Processing. Springer, Dordrecht. Bolin, C. A., & Smith, S. (2011). Life cycle assessment of ACQ-treated lumber with comparison to wood plastic composite decking. Journal of Cleaner Production, 19(6), 620–629. DOI: https:// doi.org/10.1016/j.jclepro.2010.12.004 Bolin, C. A., & Smith, S. (2011). Life cycle assessment of borate-tre­ated lumber with comparison to galvanized steel framing. Jo­urnal of Cleaner Production, 19(6), 630–639. DOI: https://doi. org/10.1016/j.jclepro.2010.12.005 Búryová, D., & Sedlák, P. (2021). Life cycle assessment of coated and thermally modified wood façades. Coatings, 11(12), 1487. DOI: https://doi.org/10.3390/coatings11121487 Candelier, K., & Dibdiakova, J. (2021). A review on life cycle as­sessments of thermally modified wood. Holzforschung, 75(3), 199–224. DOI: https://doi.org/10.1515/hf-2020-0102 Cufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bucar, D., & Straže, A. (2017). Lastnosti bukovine in njena raba. Les, 66(1), 27–39. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017. v66n01a03 Dias, A. M. A., Santos, P. G. G., Dias, A. M. P. G., Silvestre, J. D., & de Brito, J. (2022). Life cycle assessment of a preservative treated wooden deck. Wood Material Science & Engineering, 17(6), 502–512. DOI: https://doi.org/10.1080/17480272.2021.1897 673 Hill, C., Hughes, M., & Gudsell, D. (2021). Environmental impact of wood modification. Coatings, 11(3), 366. Hu, J., Skinner, C., Ormondroyd, G., & Thevenon, M. F. (2023). Life cycle assessment of a novel tannin-boron association for wood protection. Science of The Total Environment, 858, 159739. DOI: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2022.159739 Humar, M., Kržišnik, D., Lesar, B., Thaler, N., & Žlahtic, M. (2015). Življenjska doba bukovine na prostem. Gozdarski vestnik, 73 (10), 461–469. Humar, M., Lesar, B., & Kržišnik, D. (2020). Tehnicna in estetska ži­vljenjska doba lesa. Acta Silvae et Ligni, 121, 33–48. DOI: https://doi.org/10.20315/ASetL.121.3 Implementacija ciljev trajnostnega razvoja. 2020. URL: https://slove­nia2030.si/files/VNR2020_Slovenia-SI.pdf (15. 7. 2023) Javni razpis Javnega holdinga Ljubljana za parkovno klop tip Plecnik. URL: nacrt_parkovna_klop_tip_plecnik.pdf (vokasnaga.si) (28. 7. 2023) Kraigher, H., Humar, M., & Gricar, J. (ur.) (2023). Gozd in les: gozd prihodnosti [na spletu]. Zbornik recenziranih znanstvenih pri­spevkov na domaci konferenci. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica. URL: https://dirros.opensci­ence.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=16558 (12. 8. 2023) Kuka, E., Cirule, D., Andersone, I., Andersons, B., Kurnosova, N., Ve­rovkins, A., & Puke, M. (2023). Environmental performance of combined treated wood. Wood Material Science & Enginee­ring, 18(1), 88–96. DOI: https://doi.org/10.1080/17480272.20 22.2153737 Montazeri, M., & Eckelman, M. J. (2018). Life cycle assessment of UV-Curable bio-based wood flooring coatings. Journal of Clea­ner Production, 192, 932–939. DOI: https://doi.org/10.1016/j. jclepro.2018.04.209 Obrtna zbornica Slovenije (2013). Priporocen cenik mizarskih del. URL: https://www.ozs.si/datoteke/ozs/staro/Media/Doku­menti/OZS/Sekcije%20in%20odbori/Iris/lesarji/Priporo%C4%­8Den%20cenik%20mizarskih%20del%20dec2013.pdf (3. 8. 2023) Podatkovna baza Ecoinvent 3.9.1 PRé Sustainability B.V. (2003). Programska oprema SimaPro 9.5.0.1 Sesana, M. M., & Salvalai, G. (2013). Overview on life cycle metho­dologies and economic feasibility for nZEBs. Building and En­vironment, 67, 211–216. DOI: https://doi.org/10.1016/j.buil­denv.2013.05.022 Silvaprodukt. Silvacera. URL: https://silvaprodukt.si/izdelek/silvace­ra/ (2. 8. 2023) Sinkko, T., Sanyé-Mengual, E., Corrado, S., Giuntoli, J., & Sala, S. (2023). The EU Bioeconomy Footprint: Using life cycle as­sessment to monitor environmental impacts of the EU Bioeco­nomy. Sustainable Production and Consumption, 37, 169–179. DOI: https://doi.org/10.1016/j.spc.2023.02.015 Slovenski državni gozdovi (2023). Cenik za direktno prodajo za ob­dobje veljavnosti od 1.7. 2023 URL: https://sidg.si/index.php/ javna-narocila-objave/prodaja-lesa-in-logistika/cenik-za-direk­tno-prodajo (3. 8. 2023) Vijaki.net. Vijak s šestrobo glavo, DIN 933, polni navoj. URL: https:// www.vijaki.net/inox-vijak-s-sestrobo-glavo-m8-din-933-ner­javni-a4 (3. 8. 2023) Tesarstvo Rutnik. Žagan les bukev. URL: http://tesarstvo-rutnik.si/za­gan-les-bukev/ (2. 8. 2023) Turk, J., Pranjic, A. M., Tomasin, P., Škrlep, L., Antelo, J., Favaro, M., Sever Škapin, A., Bernardi, A., Ranogajec, J., & Chiurato, M. (2017). Environmental performance of three innovati­ve calcium carbonate-based consolidants used in the field of built cultural heritage. International Journal of Life Cycle Assessment, 22, 1329–1338. DOI: https://doi.org/10.1007/ s11367-017-1260-8 Vol. 72, No. 2, 69-80 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a06 BIOKOMPOZITNI / BIONANOKOMPOZITNI FILMI NA OSNOVI POLIVINIL ALKOHOLNE MATRICE, OJACANE S CELULOZNIMI NANOFIBRILAMI IN RAZLICNIMI TIPI TANINOV BIOCOMPOSITE / BIONANOCOMPOSITE FILMS BASED ON POLYVINYL ALCOHOL REINFORCED WITH CELLULOSE NANOFIBRILS AND DIFFERENT TYPES OF TANNINS Urša Osolnik 1, Viljem Vek 1, Primož Oven 1, Ida Poljanšek 1* UDK clanka: 630*813.6 Prispelo / Received: 18.10.2023 Izvirni znanstveni clanek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 5.11.2023 . Izvlecek / Abstract Izvlecek: Cilj naše študije je bil razviti vec razlicnih formulacij biokompozitnih in bionanokompozitnih filmov na osnovi polivinil alkohola (PVA) z dodatkom ojacitvene komponente – celuloznih nanofibril (CNF) in razlicnih tipov biološko aktivnih taninov – taninske kisline (TA), galne kisline (GA) in kostanjevega tanina (KT). CNF smo dodali v utežnem deležu 2 %; TA, GA in KT pa v utežnem deležu 4 % glede na PVA. S 4 % dodatkom TA v PVA matrico smo pripravili biokompozitni film, ki je izkazoval vec kot 25 % višjo natezno trdnost v primerjavi z osnovnim PVA filmom. Z dodatkom 2 % CNF in 4 % TA v PVA matrico smo pridobili bionanokompozitni film (P2C4T) z izboljšanim modulom elasticnosti in natezno trdnostjo, hkrati pa smo z omenjenima dodatkoma povecali tudi fleksibilnost pripravljenega nanokompozita, saj je bila vrednost raztezka pri pretrgu za koncni formulirani film (P2C4T) vec kot 50 % višja od raztezka pri pretrgu za osnovni PVA film. Hidrofilnost površine dvokomponentnih PVA filmov je bila nižja, trikomponentnih pa višja. Kljucne besede: biokompozitni in bionanokompozitni filmi, polivinil alkohol, celulozne nanofibrile, taninska kislina, galna kislina, kostanjev tanin Abstract: The aim of our study was to develop biocomposite and bionanocomposite films based on polyvinyl alcohol (PVA) with the addition of a reinforcing component – cellulose nanofibrils (CNF) and different types of biologically active tannins – along with tannic acid (TA), gallic acid (GA) and chestnut tannin (KT). CNF was added in a weight percentage of 2%, while TA, GA and KT had a weight percentage of 4% in relation to PVA. The addition of 4% TA to the PVA matrix resulted in a biocomposite film with more than 25% higher tensile strength compared to the neat PVA film. By adding 2% CNF and 4% TA to the PVA matrix, a bionanocomposite film (P2C4T) with an improved elastic modulus and higher tensile strength was obtained. At the same time, the flexibility of this bionanocomposite was greatly increased, as the elongation at the breaking of the final formulated film (P2C4T) was more than 50% higher than the elongation at break of the neat PVA film. The surface hydrophilicity of the two-component PVA films was lower, while that of the three-component films was higher. Keywords: biocomposite and bionanocomposite films, polyvinyl alcohol, cellulose nanofibrils CNF, tannic acid, gallic acid, chestnut tannin 1 UVOD kot so polivinil klorid (PVC), polietilen tereftalat 1 INTRODUCTION (PET), polipropilen (PP), polietilen (PE), polistiren Najbolj pogosto uporabljeni polimeri na pod-(PS) in poliamid (PA). Le-te odlikuje nizka cena, raz­rocjih embaliranja hrane, farmacevtskih izdelkov, položljivost, dobre mehanske in barierne lastnosti, zdravil in prehranskih dopolnil so osnovani na po-kemijska inertnost in široko podrocje uporabe. Pro­limerih, pridobljenih iz neobnovljivih naftnih virov, blem polimerov, osnovanih na naftnih derivatih, je 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-pošta: ida.poljansek@bf.uni-lj.si v njihovem dolgotrajnem postopku razgradnje in njihovih škodljivih vplivih na okolje ter ljudi (Epino­sa et al., 2019; Nagalakshmaiah, 2019). V ta namen si v zadnjih letih številne raziskovalne skupine po svetu prizadevajo nadomestiti uporabo okoljsko spornih polimernih kompozitov, osnovanih na naf­tnih surovinskih virih, z razvojem in pripravo bio-os­novanih kompozitov, kjer se kot osnovna matrica uporabljajo biopolimeri. Eden izmed najbolj zanimivih vodotopnih po­limerov za izdelavo embalažnih filmov je polivinil alkohol (PVA). PVA je sinteticen, biorazgradljiv in bi­okompatibilen polimer. PVA je dobro topen v vodi, ni toksicen in ima odlicne sposobnosti formiranja filmov in dobro kemijsko stabilnost (Espinosa et al., 2019; Kassab et al., 2019; Liu et al., 2022). Upora­ba PVA materialov za pakiranje lahko zmanjša de­lež odpadkov in v doloceni meri odpravi probleme okoljskega onesnaževanja (Li et al., 2022). PVA je zmožen formirati vodikove vezi s hidrofilnimi povr­šinami biomaterialov, kar omogoca pripravo zele­nih kompozitov (Espinosa et al., 2019). Uporabnost PVA materialov je lahko v okoljih z višjo vlažnostjo zaradi hidrofilnosti PVA zelo omejena. Molekule vode zlahka penetrirajo v PVA strukturo, delujejo kot neke vrste mehcalo in tako povzrocijo nabre­kanje PVA filmov. To nadalje vodi do poslabšanja mehanskih in bariernih lastnosti PVA materialov (Lee et al., 2019; Liu et al., 2022). Omenjeni pro­blem raziskovalci rešujejo s pripravo PVA kompo­zitnih materialov, in sicer z dodatkom nanopolnil v PVA matrico, z mešanjem PVA polimera z drugimi polimeri, s kemijskim premreženjem PVA verig z dodatkom ustreznih spojin (npr. organskih kislin), kjer nastajajo nove kemijske vezi, ali pa se poslužijo kombinacij omenjenih metod (Liu et al., 2022). Nanopolnila so torej nanomateriali, ki so lahko organske ali anorganske snovi. Slabost anorganskih nanopolnil, kot so npr. srebrovi nanodelci, v primer­javi z organskimi (nanoceluloza) je v njihovi omejeni biokompatibilnosti in biorazgradljivosti (El Achaby et al., 2017; Espinosa et al., 2019). Izredno zanimivo nanopolnilo, ki ga lahko vkljucimo v biorazgradljivo polimerno matrico PVA, predstavljajo celulozne na­nofibrile (CNF). CNF, navadno pridobljene iz lesne celuloze, so zelo zanimive, saj jih odlikuje nizek ter­micni raztezek, visoko presecno razmerje (dolžina proti širini fibril), dostopnost, dobre mehanske in opticne lastnosti (Srithep et al., 2012; Dufresne, 2013). CNF, pridobljene iz rastlinskih virov, so zelo ozke, širin približno 4 nm, z visokimi presecnimi razmerji nad 250 (dolžina fibril > 1 ”m) in visokimi vrednostmi elasticnega modula (od 140 GPa do 150 GPa) (Saito et al., 2011). Zaradi omenjenih pred­nosti je aplikativnost CNF lahko zelo široka; lahko se uporablja v nanokompozitih, v papirni industriji, v premazih, pri pakiranju hrane, pri plinskih barierah (Abdul Khalil et al., 2014). Vkljucitev biorazgradljive ojacitvene komponente CNF v polimere omogoca pripravo nanokompozitov z boljšimi mehanskimi, bariernimi in termicnimi lastnostmi (Spoljaric et al., 2013; Abdul Khalil et al., 2014; Espinosa et al., 2019; Sánchez-Gutiérrez et al., 2021). Z dodatkom primernih lesnih ekstraktivov v po­limerno matrico lahko pripravimo biološko aktivne nanokompozitne filme (Hong, 2016; Missio et al., 2019). K biološko aktivnim ekstraktivnim spojinam prištevamo nizko- in visokomolekularne polifenol­ne spojine, ki imajo lahko antioksidativno, antibak­terijsko, antivirusno, antitumorno, antialergijsko, protivnetno in antidiabeticno aktivnost (Papuc et al., 2017; Guo et al., 2019; Vek et al., 2021; Vek et al., 2023). Dodatek polifenolnih spojin, natancneje taninov (galna kislina, taninska kislina, industrijski tanin), je bil tudi del naše raziskave, in sicer v smislu vpliva razlicnih vrst taninov na koncne lastnosti PVA biokompozitnih in bionanokompozitnih filmov. Namen naše študije je bil pripraviti vec di- in trikomponentnih formulacij bio(nano)kompozitnih filmov na osnovi biorazgradljive polimerne matri­ce PVA z dodatkom ojacitvene komponente CNF in razlicnih tipov taninov (galna kislina, taninska kisli­na, kostanjev tanin). Pri tem je bil glavni cilj uspe­šna vkljucitev CNF in taninov v PVA matrico, saj le z enakomerno porazdelitvijo gradnikov lahko dose­žemo želene izboljšane mehanske lastnosti, kot so natezna trdnost, modul elasticnosti in raztezek. Po-leg izboljšanih mehanskih lastnosti je pomemben cilj tudi zmanjšanje hidrofilnosti kompozitnega PVA filma zaradi vkljucitve gradnikov. To smo spremljali z merjenjem sticnega kota vodne kaplice na površi­ni pripravljenih biokompozitnih in bionanokompo­zitnih filmov. Ciljno podrocje uporabe na tak nacin razvitih bio(nano)kompozitnih filmov je embalira­nje hrane. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIAL AND METHODS 2.1 MATERIAL 2.1 MATERIAL Kot polimerno matrico smo uporabili poli­vinil alkohol PVA s povprecno molekulsko maso 47000 g/mol proizvajalca Sigma Aldrich. Celulozne nanofibrile (CNF) smo pridobili v obliki vodne suspenzije z vsebnostjo suhe snovi 1,40 % iz Centre for Biocomposite and Biomateri­al Processing, Univerze v Torontu, Kanada. Premer CNF je znašal med 20 nm in 60 nm. CNF so bile pripravljene z mehansko homogenizacijo sulfitne celuloze (Žepic et al., 2014). Uporabili smo tudi ta­ninsko kislino (M = 1701,19 g/mol) in galno kislino (M = 170,12 g/mol) proizvajalca Sigma Aldrich ter industrijski kostanjev tanin (M = od 500 g/mol do 3000 g/mol), pridobljen iz tovarne Tanin, Sevnica. 2.2 PRIPRAVA PVA BIONANOKOMPOZITNIH FIL­MOV 2.2 PRODUCTION OF PVA BIONANOCOMPOSITE FILMS Za pripravo PVA biokompozitnih in bionano­kompozitnih filmov smo najprej pripravili 10 % raz­topino PVA v destilirani vodi. 80 g granul PVA smo raztopili v 720 g destilirane vode pri temperaturi 90 °C. Raztapljanje polimera v vodi je potekalo prib­ližno 6 ur. Pred uporabo 10 % PVA raztopine smo pocakali, da se je pripravljena raztopina ohladila do sobne temperature. Preglednica 1. Sestava PVA biokompozitnih filmov. Table 1. Compositions of PVA biocomposite films. Pripravili smo vec suspenzij za pripravo PVA bi­okompozitnih in bionanokompozitnih filmov. Prav tako smo dodali taninsko kislino (TA), galno kislino (GA) in kostanjev tanin (KT) glede na suho snov PVA, in sicer z utežnim odstotkom 4 %. CNF smo v 10 % raztopino PVA dodajali v obliki vodne suspenzije z deležem suhe snovi 1,40 %, in sicer 2 % glede na suho snov PVA. Nastale suspenzije PVA + 2 % CNF, PVA + 4 % TA, PVA + 4 % GA, PVA + 4 % KT, PVA + 2 % CNF + 4 % TA, PVA + 2 % CNF + 4 % GA in PVA + 2% CNF + 4 % KT smo mešali na magnetnem mešalu približno 48 h. Z metodo tehnike vlivanja in odhla­pevanja topila smo pripravili filme, in sicer tako, da smo suspenzije vlili v polistirenske petrijevke in jih sušili približno 1 teden pri sobnih pogojih. Ko so se filmi posušili, smo jih lahko uporabili za nadaljnje analize. Pripravili smo tudi referencni, osnovni PVA film, tako da smo v polistirensko petrijevko vlili 10 % osnovno raztopino PVA. Suspenzija PVA + 4 % GA je med mešanjem želirala, nastal je hidrogel, tako nismo uspeli pridobiti filma PVA + 4 % GA. Podatki o sestavi formiranih PVA biokompozitnih filmov so zbrani v preglednici 1. 2.3 FT-IR SPEKTROSKOPIJA 2.3 FT-IR SPECTROSCOPY Vkljucitev CNF ter GA, TA in KT v polimerno matrico PVA in interakcije med komponentami PVA biokompozitnih in bionanokompozitnih filmov smo spremljali s FT-IR spektroskopijo v ATR tehniki s po­mocjo naprave Spectrum Two UATR FT-IR (Perkin Elmer, Waltham, MA, USA). FTIR spektre osnovne- Film Oznaka filma % CNF * % GA* % TA* % KT* Film Film code % CNF * % GA* % TA* % CT* PVA PVA 0 0 0 0 PVA + 2 % CNF P2C 2 0 0 0 PVA + 4 % GA P4G 0 4 0 0 PVA + 4 % TA P4T 0 0 4 0 PVA + 4 % KT P4KT 0 0 0 4 PVA + 2 % CNF + 4 % GA P2C4G 2 4 0 0 PVA + 2 % CNF + 4 %TA P2C4T 2 0 4 0 PVA + 2 % CNF + 4 % KT P2C4KT 2 0 0 4 * delež CNF, GA, TA in KT na suho snov PVA v % * percentage of CNF, GA, TA and CT to the dry mass of PVA ga PVA filma in PVA biokompozitnih filmov smo po­sneli na spodnji strani filma v spektralnem obmo­cju med 4000 cm-1 in 400 cm-1. Za vsak film je bilo narejenih 16 ponovitev pri locljivosti 4 cm-1. Vsem spektrom smo naredili ATR korekcijo in korekcijo bazne linije. 2.4 NATEZNI PREIZKUS 2.4 TENSILE TEST Natezne lastnosti osnovnega PVA filma in PVA biokompozitnih ter bionanokompozitnih filmov z dodatkom CNF in taninov (GA, TA, KT), kot so mo­dul elasticnosti (Et), natezna trdnost (sM) in razte­zek pri pretrgu (etb), smo dolocili na trgalnem stroju Zwick/Roell Z005 (Zwick GmbH & Co. KG, Ulm, Ger­many) pri sobnih pogojih. Natezni preizkus na pre­izkušancih posameznega filma smo izvedli v skladu z metodo ASTM D882–02 (Standard test methods for tensile properties of thin plastic sheeting). Pre­izkušance smo narezali z laserjem, in sicer v obliki veselc (dolžina 100 mm, širina 10 mm, širina preiz­kušanca na najožjem delu 5 mm). Pred testiranjem smo preizkušance kondicionirali v komori pri tem­peraturi (23 ± 2) °C in relativni zracni vlažnosti (50 ± 5) %. Hitrost obremenjevanja je bila konstantna, in sicer 25 mm/min. Za vsak PVA biokompozitni film smo pripravili 10 preizkušancev. 2.5 DOLOCITEV STICNIH KOTOV VODNE KAPLJICE NA POVRŠINI PVA BIOKOMPOZITNIH FILMOV 2.5 DETERMINATION OF THE CONTACT ANGLE OF A WATER DROP ON THE SURFACE OF PVA BIO­COMPOSITE FILMS Z merjenjem sticnega kota vodne kapljice (5 ”L) na zgornji površini osnovnega PVA in PVA bio­kompozitnih ter bionanokompozitnih filmov v ca­sovnem intervalu od 0 s do 60 s smo ocenili vpliv dodatka CNF in GA, TA, KT na zvišanje oziroma zni­žanje hidrofilnosti površine kompozitnega materia­la. Le-to smo dolocali z uporabo opticnega gonio­metra Theta (Biolin Scientific Oy, Espoo, Finland), opremljenega s programsko opremo OneAttension version (Biolin Scientific). Uporabili smo metodo sedece kapljice in izvedli 10 ponovitev za vsak film. Slika 1. FT-IR spektri osnovnega PVA (P) fil­ma, CNF, KT in priprav­ljenih biokompozitnih filmov P2C, P4KT in P2C4KT v celotnem spektralnem obmocju (a) in v ožjem spektral­nem obmocju (b). Figure 1. FT-IR Spec­tra of the neat PVA (P) film, CNF, KT and the produced bio-composite films P2C, P4KT, P2C4KT over the whole spectral range (a) and in the narrow spectral range (b). 3 REZULTATI Z RAZPRAVO 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 FT-IR SPEKTROSKOPIJA 3.1 FT-IR SPECTROSCOPY Na sliki 1 so prikazani FT-IR spektri osnovne­ga PVA filma, CNF, KT in pripravljenih kompozitnih filmov P2C, P4KT in P2C4KT. V spektru osnovnega filma PVA opazimo karakteristicne signale (slika 1, 2 in 3), znacilne za vezi v strukturi PVA, in sicer va­lencno nihanje vezi – OH pri 3271 cm-1, – CH2 pri 2940 cm-1 in 2904 cm-1, deformacijska nihanja – CH2 pri 1418 cm-1, C – H (wagging) od CH2 pri 1328 cm-1 in C – O pri 1088 cm-1 (Hong, 2017; Judawisastra et al., 2017; Singh et al., 2018). Signal pri 1709 cm-1 v spektru osnovnega filma pa lahko pripišemo niha­nju C=O vezi v acetatni skupini, ki je lahko v struk­turi PVA ostala kot posledica priprave polimera, in sicer nepopolne hidrolize polivinil acetata (Mansur et al., 2008). Signale, karakteristicne za osnovni PVA film, opazimo tudi v FT-IR spektrih pripravljenih biokom­pozitnih filmov – P2C, P4KT, P2C4KT in tudi v FT-IR spektrih biokompozitnih filmov, pripravljenih z dru­go vrsto taninov – P4T, P2C4T, P2C4G (slika 2 in 3). V najbolj znacilnem obmocju za nihanje C – O vezi v molekuli celuloze od približno 1100 cm-1 do 1000 cm-1 se v primeru biokompozitnih filmov P2C, P2C4KT, P2C4T, P2C4G skrivajo signali CNF (slika 1, 2 in 3). Prav tako lahko opazimo, da se v obmocju pri približno 1720 cm-1 v primeru filmov P4KT in P2C4KT skrivajo signali za nihanje C=O skupin poli­fenolnih molekul, znacilnih za kostanjev tanin (slika 1). Iz pridobljenih FT-IR spektrov sklepamo, da so CNF in KT uspešno vkljuceni v PVA matrico. Na sliki 2 opazimo signala za nihanje C=O sku­pine in vezi C=C pri 1696 cm-1 in 1606 cm-1, znacil­ni za molekulo TA (Dai et al., 2018). Le-ta signala se v primeru biokompozitnih filmov P4T in P2C4T pomakneta k višjim valovnim številom (1711 cm-1 in 1609 cm-1), zato sklepamo, da je TA vkljucena v interakcijo s PVA oz. s PVA in CNF. Na sliki 3 opazimo tri karakteristicne signale za nihanje vezi v molekuli GA, in sicer pri 1696 cm-1, 1612 cm-1 in 1538 cm-1. Prvi signal je znacilen za nihanje vezi v karboksilni skupini GA, medtem ko drugi in tretji signal pripisujemo nihanju dvojne vezi (C=C) v aromatskem obrocu (Luzi et al., 2019). Ti trije signali so vidni tudi v spektru bionanokompo­zitnega filma P2C4G, malenkostno tudi v spektru biokompozita P4G. Pri FT-IR spektrih obeh filmov z dodano GA se trak pri 1696 cm-1 pomakne k višji vrednosti valovnega števila, in sicer sovpada s tra­kom pri 1709 cm-1, ki pripada nihanju C=O vezi v acetatni skupini v PVA strukturi. Tako sklepamo, da tudi GA formira interakcije s PVA oz. s PVA in CNF v primeru trikomponentnega bionanokompozitnega filma (Limaye et al., 2019). Kot smo že omenili, se je pri formulaciji kompozita PVA + 4 % GA tekom me- Slika 2. FT-IR spektri osnovnega PVA (P) filma, CNF, TA in biokompozitnih filmov P2C, P4T in P2C4T. Figure 2. FT-IR spectra of the neat PVA (P) film, CNF, TA and biocomposite films P2C, P4T and P2C4T. Slika 3. FT-IR spektri osnovnega PVA (P) filma, CNF, GA in pripravljenih biokompozitov P2C, P4G in P2C4G. Figure 3. FT-IR spectra of the neat PVA (P) film, CNF, GA and produced biocomposites P2C, P4G in P2C4G. šanja suspenzije formiral hidrogel, tako smo posneli polimernih kompozitov za uporabo le-teh kot ma-FT-IR spekter posušenega hidrogela. terialov na podrocjih pakiranja razlicnih produktov (Lee et al., 2020). Na sliki 5 so prikazani lasersko 3.2 NATEZNI PREIZKUS pripravljeni preizkušanci za potrebe meritev nate­ 3.2 TENSILE TEST znega testa. V preglednici 2 so zbrane povprecne Mehanske lastnosti, predvsem mehanska vrednosti mehanskih parametrov za osnovni PVA trdnost in fleksibilnost sta pomembni karakteristiki film (P) in PVA biokompozite. Vrednosti mehanskih Slika 4. Preizkušanci osnovnega PVA (P) filma in pripravljenih biokompozitnih ter bionanokompozitnih fil­mov pred in po meritvah natezne trdnosti. Od leve proti desni: P, P2C, P4T, P4KT, P2C4KT, P2C4G in P2C4T. Figure 4. Specimens of the neat PVA (P) film and prepared biocomposite and bionanocomposite films for tensile test measurements in order from left to right: P, P2C, P4T, P4KT, P2C4KT, P2C4G, and P2C4T. Slika 5. Preizkušanca filma P2C4KT (spodaj) in filma P4KT(zgoraj) – primerjava porazdelitve KT v PVA/ CNF sistemu oziroma v PVA matrici. Figure 5. Test specimens of P2C4KT film (bottom) and P4KT film (top) – a comparison of KT distribu­tion in the PVA/CNF system and in the PVA matrix. Preglednica 2. Mehanske lastnosti (elasticni modul (Et), natezna trdnost (sM) in raztezek pri pretrgu (etb)) osnovnega PVA filma in PVA biokompozitnih filmov. Table 2. Mechanical properties (elastic modulus (Et), tensile strength (sM) and elongation at break (etb)) of the neat PVA film and PVA biocomposite films. Film Et [MPa] sM [MPa] etb [%] PVA 2553 ± 246 69.9 ± 5,1 8,5 ± 2.6 P2C 3232 ± 294 79,7 ± 4,2 10,5 ± 1,8 P4T 3074 ± 299 88,8 ± 7,3 8,1 ± 2,1 P4KT 2274 ± 103 66,0 ± 3,8 11,4 ± 1,4 P2C4G 2898 ± 203 75,3 ± 3,1 11,6 ± 1,2 P2C4T 3572 ± 445 78,8 ± 6,9 12,8 ± 2,4 P2C4KT 2837 ± 205 70,9 ± 3,0 10,0 ± 0,6 parametrov (Et, sM in etb) smo dolocili na osnovi na­teznega preizkusa. Na sliki 6 in 7 so prikazane pov­precne napetostno-deformacijske krivulje. Z vkljucitvijo ojacitvene komponente CNF v po­limerne matrice lahko zaradi izjemnih mehanskih lastnosti CNF pridobimo polimerne nanokompozi­te z izboljšanimi mehanskimi lastnostmi (Zimmer­mann et al., 2004; Lee et al., 2009; Isogai, 2013). Za izboljšanje mehanskih lastnosti formiranih na­nokompozitov je v primerjavi z osnovno polimerno matrico kljucna dobra porazdelitev CNF v matrici in tudi mocne medfazne interakcije med CNF in poli­merno matrico (Oksman et al., 2016). Slika 6. Napetostno-deformacijske krivulje za osnovni PVA (P) film in za biokompozitna filma P4T in P4KT. Figure 6. Stress – strain curves for the neat PVA (P) film and for biocomposite films P4T and P4KT. Iz poteka napetostno – deformacijskih krivulj na sliki 6 in 7 je razvidno, da sta elasticni modul in natezna trdnost za vse PVA biokompozitne filme višja kot za osnovni P film, le v primeru filma P4KT to ne drži, saj sta omenjena mehanska parametra tu nižja. Z 2 % dodatkom CNF v matrico PVA smo izboljšali vse 3 mehanske parametre – modul ela­sticnosti, natezno trdnost in raztezek pri pretrgu. Izboljšano natezno trdnost P2C nanokompozitne­ga filma v primerjavi z osnovnim PVA filmom lahko pripišemo prepletu CNF in formirani 3 D mrežasti strukturi v biokompozitu, pri cemer gre za ucinkovit prenos napetosti od matrice do vlakna (Zhou et al., 2012; Han et al., 2018; Lee et al., 2020). Prav tako lahko sklepamo, da so CNF v primeru P2C nano­kompozita dobro porazdeljene v PVA matrici. Vred­nost raztezka pri pretrgu je bila za P2C nanokompo­zitni film višja od vrednosti raztezka pri pretrgu za osnovni PVA film. Le-to lahko pripišemo dejstvu, da smo v osnovno raztopino PVA CNF dodajali v obliki vodne suspenzije. Tako je lahko vnesena voda delo­vala kot neke vrste mehcalo za polimer PVA (Tan et al., 2021). V naši študiji smo uspeli dobro dispergirati CNF v osnovnem polimeru PVA, prav tako smo dosegli dobro porazdelitev uporabljenih taninov (GA in TA) v PVA matrici. Izjema tu je KT, ki ni bil enakomerno porazdeljen v osnovnem polimeru PVA. KT verjetno tvori skupke, agregate v PVA matrici in ti agregati nadalje lahko povzrocajo defekte v strukturi P4KT kompozitnega filma, zato sta verjetno natezna trdnost in modul elasticnosti tu nižja v primerjavi z osnovnim P filmom. Nehomogenost filma P4KT in neenakomernost porazdelitve KT v PVA matrici sta razvidni iz slike 5 (zgoraj), kjer je prikazan preizku­šanec P4KT filma. Izgled preizkušanca P2C4KT (slika 5 spodaj) je popolnoma drugacen, saj P2C4KT film v nasprotju s P4KT filmom izkazuje zelo homoge­no strukturo. Tako sklepamo, da se KT v prisotno­sti CNF boljše in bolj enakomerno razporedi v PVA matrici. Dodatek KT v PVA matrico pa je prispeval k višji fleksibilnosti P4KT filma v primerjavi z osnovno matrico (P film) (preglednica 2). Z dodatkom 4 % TA v PVA matrico (P4T) smo pridobili film z najvecjo natezno trdnostjo, ki je v primerjavi z osnovnim P filmom vecja za vec kot 25 %. Kljub veliko vecji natezni trdnosti je vred­nost raztezka pri pretrgu za P4T film ostala po­dobna vrednosti raztezka pri pretrgu za osnovni P film. Tako lahko sklepamo, da je TA v tem utežnem deležu tudi primerna za ojacitev PVA matrice, saj poveca natezno trdnost kompozita in ne vpliva na njegovo fleksibilnost. Med trikomponentnimi PVA bionanokompozit­nimi filmi (P2C4G, P2C4T in P2C4KT) je imel najbolj­še mehanske lastnosti P2C4T film. P2C4T je prese­gel vse merjene mehanske parametre v primerjavi z osnovnim P filmom. Menimo, da je P2C4T film zanimiv kandidat za embalažni film, saj smo mu z ustreznim dodatkom CNF in TA izboljšali trdnost in fleksibilnost, kar sta kljucni karakteristiki materia­lov za pakiranje raznih produktov. P2C4T film ima v primerjavi s P4T filmom slabšo natezno trdnost, a boljši elasticni modul in raztezek pri pretrgu. Kot že omenjeno, biokompozitni oziroma bionanokom­pozitni film lahko preseže lastnosti polimerne ma-trice, kadar so polnila v matrici dobro porazdelje­na. Ko slednji pogoj ni zadošcen, lahko prihaja do tvorbe agregatov polnil, ki lahko povzrocajo defekte v strukturi biokompozitnega filma in s tem slabše mehanske lastnosti koncnega kompozita. Poleg izboljšanih mehanskih lastnosti pa smo z dodat­kom TA pripravili film z antioksidativno aktivnostjo (Hong, 2016). 3.3 STICNI KOT VODNE KAPLJICE NA POVRŠINI PVA IN PVA BIOKOMPOZITNIH FILMOV 3.3 CONTACT ANGLE OF A WATER DROP ON THE SURFACE OF PVA AND PVA BIOCOMPOSITE FILMS Aplikativnost PVA filmov velikokrat omejuje hi­drofilnost PVA, saj v vlažnih okoljih voda penetrira v PVA strukturo in s tem poslabša mehanske in bari­erne lastnosti PVA materialov. Na sliki 8 so prikaza­ni sticni koti vodne kapljice na površini osnovnega PVA filma in razlicnih PVA biokompozitnih filmov v casovnem intervalu od 0 s do 60 s. Z nobeno sesta­vo biokompozitnega filma nismo znatno znižali hidrofilnosti površine kompozita. S 4 % dodatkom KT v PVA matrico smo malenkostno zmanjšali hi­drofilnost površine P4KT filma, saj je P4KT film na zacetku meritev izkazoval za približno 6° višji sticni kot v primerjavi z osnovnim P filmom. Malenkostno zmanjšanje hidrofilnosti smo opazili tudi pri filmih P2C in P4T. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je KT zaradi svoje sestave manj polaren v primer­javi z GA in TA in tako biokompozitni film P4KT izka­zuje najnižjo hidrofilnost med proucevanimi filmi. Le-to se sklada tudi z neenakomerno porazdelitvijo KT v polarni matrici PVA (slika 5). GA in TA se zara­di bolj polarnega znacaja v primerjavi s KT boljše dispergirata v PVA matrici. Med trikomponentnimi PVA bionanokompozit­nimi filmi pa smo na površini P2C4T filma izmerili najnižje sticne kote. Z enakim deležem GA kot TA v PVA/CNF sistemu smo pridobili P2C4G film, ki je bil Slika 8. Sticni kot vodne kapljice skozi cas (od 0 s do 60 s) na površini osnovnega PVA filma in PVA biokom­pozitnih filmov. Figure 8. Contact angle over time (from 0 s to 60 s) for the neat PVA film and PVA biocomposite films. veliko manj hidrofilen kot P2C4T film (slika 8). Masa GA in TA, ki smo jo dodali v PVA/CNF suspenzijo med pripravo biokompozitnih filmov, je bila enaka. Tako smo z enako maso GA v sistem vnesli veliko vec hidroksilnih skupin kot v primeru dodatka TA. GA se je tako lahko povezala s PVA verigami pre­ko vec hidroksilnih skupin, tako je bilo število pro­stih OH skupin na PVA verigi nižje za P2C4G film in posledicno smo pridobili manj hidrofilno površino P2C4G filma v primerjavi s P2C4T. Tudi v literatu­ri (Lee et al., 2020) navajajo, da se znižanje števila prostih OH skupin v PVA strukturi zaradi vzpostav­ljenih interakcij s komponentami kompozita kaže v povecanju sticnih kotov vodne kapljice na površini kompozitnih filmov. V naši študiji smo med pripra­vo suspenzij za izdelavo PVA biokompozitnih filmov opazili, da PVA z GA veliko bolj zamrežuje oziroma tvori vec interakcij kot s TA in KT. Izdelava P4G filma nam ni uspela, saj je suspenzija za izdelavo omenje­nega filma želirala in pridobili smo drugo vrsto kom­pozita – hidrogel. Verjetno bi z vecjim dodatkom TA in KT dosegli vec interakcij s PVA, morda tudi s CNF in tako uspeli zmanjšati hidrofilnost koncnih bio­kompozitnih filmov v primerjavi z osnovnim P fil­ mom. 4 SKLEP 4 CONCLUSION V naši študiji smo pripravili PVA biokompo­zitne filme z dodatkom ojacitvene komponente CNF in razlicnih vrst taninov (GA, TA in KT). Izdelali smo dvokomponentne PVA biokompozitne sisteme (P2C, P4T in P4KT) in trikomponentne PVA biona­nokompozitne sisteme (P2C4G, P2C4T in P2C4KT). Med pripravo suspenzije za PVA biokompozitni film s 4 % dodatkom GA je suspenzija želirala in tako nismo uspeli pridobiti filma, temvec smo pridobili hidrogel. S pomocjo FT-IR spektroskopije smo po­trdili vkljucitev CNF in vseh vrst dodanih taninov v osnovno matrico PVA. Z dodatkom 2 % CNF v PVA matrico smo pri­dobili PVA bionanokompozitni film, ki je presegel vse merjene mehanske parametre osnovnega PVA filma. CNF predstavljajo primerno nanopolnilo za PVA matrico. Za izboljšanje lastnosti koncnega kompozitnega filma je pomembna dobra porazde­litev (nano)polnila v PVA matrici in mocne medfa­zne interakcije med PVA in (nano)polnilom. GA in TA smo uspešno dispergirali v PVA matrici, saj smo pridobili filme P4T, P2C4T in P2C4G homogene in enakomerne sestave. Z dodatkom KT v PVA matrico nismo uspeli pridobiti homogenega filma, temvec so bili v filmu prisotni skupki KT in neenakomerna porazdelitev le-teh. Ko pa smo KT dodali v PVA/ CNF sistem, smo uspeli pridobiti trikomponentni biokompozitni film z enakomerno in homogeno po­razdelitvijo KT v PVA/CNF sistemu. S tem se skla­dajo tudi pridobljeni rezultati mehanskih testov. Modul elasticnosti in natezna trdnost se v primeru P4KT filma nista izboljšali glede na osnovni P film, vrednosti za omenjena parametra sta bili nižji. Pri vseh ostalih formulacijah pa smo pridobili PVA bio­kompozitne filme z vecjimi vrednostmi elasticnega modula in natezne trdnosti v primerjavi z osnovnim P filmom. Med trikomponentnimi PVA biokompo­zitnimi filmi je P2C4T izkazoval najboljše mehanske lastnosti, in sicer je bila vrednost natezne trdnos­ti vec kot 12 % višja glede na osnovni P film. Med vsemi pripravljenimi filmi pa je biokompozitni film P4T izkazoval najvišjo natezno trdnost, ki je bila vec kot 25 % višja glede na vrednost natezne trdnosti za osnovni P film. Na podrocju pakiranja raznih živil je nujno potrebna tako trdnost kot tudi fleksibilnost uporabljenih embalažnih filmov. Raztezek pri pretr­gu je tako tudi zelo pomemben mehanski parame­ter, saj narekuje fleksibilnost kompozita. V primeru P4T filma se je le-ta malenkostno zmanjšal glede na referencni P film, medtem ko je pri vseh ostalih filmih vrednost raztezka pri pretrgu višja glede na referencni film. P2C4T je imel najvišji raztezek pri pretrgu, bil je 50 % vecji kot za osnovni P film. Polimer PVA je hidrofilen, kar pogosto omejuje njegovo uporabo v vodnem okolju in okolju z višjo vlažnostjo. Poleg izboljšanja mehanskih lastnosti PVA kompozitov je bil eden od ciljev naše študije tudi zmanjšati hidrofilnost koncnih PVA biokom­pozitnih filmov v primerjavi z osnovnim P filmom. Znatnih izboljšav oziroma zmanjšanja hidrofilnosti površin PVA biokompozitnih filmov nismo dosegli. PVA biokompozitni film P4KT je imel med preisko­vanimi filmi najmanj hidrofilen znacaj. Verjetno bi bilo v prihodnje za dosego bolj hidrofobne površine PVA biokompozitnih filmov smiselno dodati vec­jo kolicino dodanih taninov oziroma poiskati bolj ustrezno razmerje med vsemi komponentami kom­pozitnega materiala – PVA, CNF in tanini. Na osnovi izsledkov pricujoce študije smo os­novali nadaljnje raziskovalne aktivnosti, ki že pote­kajo v laboratorijih Katedre za kemijo lesa in drugih lignoceluloznih materialov Oddelka za lesarstvo. Raziskave so usmerjenje na podrocje preverjanja bioaktivnih lastnosti bio(nano)kompozitnih filmov. Glavni cilj je razviti aplikativni potencial naših bi­okompozitnih formulacij na podrocju naprednih/ funkcionalnih okolju prijaznih embalaž. 5 POVZETEK 5 SUMMARY In our study, we prepared PVA biocomposite films with the addition of the reinforcing compo­nent CNF and different types of tannins (GA, TA and CT). We prepared two-component PVA biocompos­ite systems (P2C, P4T, and P4CT) and three-com­ponent PVA bionanocomposite systems (P2C4G, P2C4T, and P2C4CT). When preparing the suspen­sion for the PVA-bionanocomposite film with 4% GA addition, the suspension gelled, so we did not obtain a film but a hydrogel. Using FT-IR spectros­copy, we confirmed the incorporation of CNF and all types of added tannins into the PVA base matrix. By adding 2% CNF to the PVA matrix, we ob­tained a PVA bionanocomposite film that exceed­ed all measured mechanical parameters of the PVA base film. CNFs are a suitable nanofiller for the PVA matrix. Good distribution of the (nano)filler in the PVA matrix and strong interactions between PVA and (nano)filler are important to improve the prop­erties of the final composite film. GA and TA were successfully dispersed in the PVA matrix to obtain P4T, P2C4T and P2C4G films with homogeneous and uniform composition. With the addition of CT to the PVA matrix, we could not obtain a homoge­neous film; instead, clusters of CT and a non-uni­form distribution of only these were present in the film. However, by adding CT to the PVA/CNF sys­tem, we were able to obtain a three-component biocomposite film with a uniform and homogene­ous distribution of KT in the PVA/CNF system. Only in this way are the results of the mechanical tests consistent. The modulus of elasticity and tensile strength did not improve for the P4CT film com­pared to the P base film, and the values for the above parameters were lower. For all other formu­lations, we obtained PVA biocomposite films with higher values for the elastic modulus and tensile strength compared to the P base film. Among the three-component PVA biocomposite films, P2C4T exhibited the best mechanical properties, and the value for tensile strength was more than 12% high­er than that of the P base film. Among all the films produced, P4T biocomposite film had the highest tensile strength, which was more than 25% higher than the tensile strength of the P base film. In the field of packaging various food products, both the strength and flexibility of the packaging films used are absolutely essential. Elongation at break is also a very important mechanical parameter, as it deter­mines the flexibility of the composite. In the case of the P4T film this decreased slightly compared to the P reference film, while for all other films the elongation at break was higher compared to the reference film. The P2C4T film exhibited the high­est elongation at break, which was 50% higher than that of the P base film. The PVA polymer is hydrophilic, which often limits its use in aqueous and humid environments. In addition to improving the mechanical properties of PVA composite films, one of the objectives of our study was to reduce the hydrophilicity of the final PVA biocomposite films compared to the P base film. We were unable to obtain significant improve­ments or reductions in the hydrophilicity of the sur­faces of the PVA biocomposite films. The PVA bio-composite film P4CT had the lowest hydrophilicity among the films studied. In order to achieve a more hydrophobic surface of PVA biocomposite films in the future, it would probably be useful to add a larger amount of tannins or to find a more suita­ble ratio between all components of the composite material – PVA, CNF and tannins. Based on the results of the present study we have initiated further research activities, which are already being carried out in the laboratories of the Chair of Wood Chemistry and Other Lignocel­lulosic Materials in the Department of Wood. The research aims to test the bioactive properties of bio(nano)composite films. The main objective is to develop the application potential of our biocom­posite formulations in the field of advanced/func­tional eco-friendly packaging. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENT Avtorji se zahvaljujemo za financno podporo Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacij­sko dejavnost RS (ARIS) v okviru raziskovalnega pro­grama P4-0015 (Les in lignocelulozni kompoziti), aplikativnega projekta L4-2623 (ArsAlbi), razisko­valnih projektov V4-2017 (Izboljšanje konkurenc­nosti slovenske gozdno-lesne verige v kontekstu podnebnih sprememb in prehoda v nizkoogljicno družbo) in J2-1723 (CaLiBration). Posebna zahvala Juretu Žigonu za pripravo preskušancev za meritve mehanskih lastnosti. LITERATURA LITERATURE Abdul Khalil, H. P. S., Davoudpour, Y., Islam, M. N., Mustapha, A., Su­desh, K., Dungani, R., & Jawaid, M. (2014). Production and mo­dification of nanofibrillated cellulose using various mechanical processes: A review. Carbohydrate Polymers, 99, 649–665. DOI: https://doi.org/10.1016/j.carbpol.2013.08.069 Dai, H., Huang, Y., & Huang, H. (2018). Enhanced performances of polyvinyl alcohol films by introducing tannic acid and pine­apple peel-derived cellulose nanocrystals. Cellulose, 25, 4623– 4637. DOI: https://doi.org/10.1007/s10570-018-1873-5 Dufresne, A. (2013). Nanocellulose: a new ageless bionanomaterial. Materials Today, 16, 220–227. DOI: https://doi.org/10.1016/j. mattod.2013.06.004 Espinosa, E., Bascon-Villegas, I., Rosal, A., Perez-Rodriguez, F., Chinga-Carrasco, G., & Rodriguez, A. (2019). PVA/(ligno)nanocellulose biocomposite films. Effect of residual lignin content on structu­ral, mechanical, barrier and antioxidant properties. Internatio­nal Journal of Biological Macromolecules, 141, 197–206. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ijbiomac.2019.08.262 Guo, J., Suma, T., Richardson, J. J., & Ejima, H. (2019). Modular as­sembly of biomaterials using polyphenols as building blocks. ACS Biomaterials Science & Engineering, 5, 5578–5596. DOI: https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.8b01507 Han, S., Yao, Q., Jin, C., Fan, B., Zheng, H., & Sun, Q. (2018). Cellu­lose nanofibers from bamboo and their nanocomposites with polyvinyl alcohol: Preparation and characterization. Polymer Composites, 39, 2611–2619. DOI: https://doi.org/10.1002/ pc.24249 Hong, K. H. (2016). Preparation and properties of polyvinyl alco­hol/tannic acid composite film for topical treatment applica­tion. Fibers and Polymers, 17, 1963–1968. DOI: https://doi. org/10.1007/s12221-016-6886-9 Isogai, A. (2013). Wood nanocelluloses: fundamentals and applicati­ons as new bio-based nanomaterials. Journal of Wood Science, 59, 449–459. DOI: https://doi.org/10.1007/s10086-013-1365-z Judawisastra, H., Sitohang, R., Marta, L., & Mardiyati, Y. (2017). Water absorption and its effect on the tensile properties of tapioca starch/polyvinyl alcohol bioplastics. IOP Conference Series: Materials Science and Engineering, 223, 012066. DOI: 10.1088/1757-899X/223/1/012066 Kassab, Z., Boujemaoui, A., Ben Youcef, H., Hajlane, A., Hannache, H., & El Achaby, M. (2019). Production of cellulose nanofibrils from alfa fibers and its nanoreinforcement potential in polymer nanocomposites. Cellulose, 26, 9567–9581. DOI: https://doi. org/10.1007/s10570-019-02767-5 Lee, H., You, J., Jin, H.J., & Kwak, H.W. (2020). Chemical and physi­cal reinforcement behavior of dialdehyde nanocellulose in PVA composite film: A comparison of nanofiber and nanoc­rystal. Carbohydrate Polymers, 232, 115771. DOI: https://doi. org/10.1016/j.carbpol.2019.115771 Lee, S. Y., Mohan, D.J., Kang, I. A., Doh, G. H., Lee, S., & Han, S. O. (2009). Nanocellulose reinforced PVA composite films: Effects of acid treatment and filler loading. Fibers and Polymers, 10, 77–82. DOI: https://doi.org/10.1007/s12221-009-0077-x Li, Y., Chen, Y., Wu, Q., Huang, J., Zhao, Y., Li, Q., & Wang, S. (2022). Improved hydrophobic, UV barrier and antibacterial properties of multifunctional PVA nanocomposite films reinforced with modified lignin contained cellulose nanofibers. Polymers, 14 (9), 1705. DOI: https://doi.org/10.3390/polym14091705 Limaye, M. V., Schutz, C., Kriechbaum, K., Wohlert, J., Bacsik, Z., Woh­lert, M., & Bergstrom, L. (2019). Functionalization and patter­ning of nanocellulose films by surface-bound nanoparticles of hydrolyzable tannins and multivalent metal ions. Nanoscale, 11, 19278–19284. DOI: https://doi.org/10.1039/C9NR04142G Liu, B., Zhang, J., & Guo, H. (2022). Research progress of polyvinyl alcohol water-resistant film materials. Membranes, 12 (3), 347. DOI: https://doi.org/10.3390/membranes12030347 Luzi, F., Pannucci, E., Santi, L., Kenny, J. M. Torre, L., Bernini, R., & Puglia, D. (2019). Gallic acid and quercetin as intelligent and active ingredients in poly(vinyl alcohol) films for food pac­kaging. Polymers, 11, 1999. DOI: https://doi.org/10.3390/ polym11121999 Mansur, H. S., Sadahira, C. M., Souza, A. N., & Mansur, A. A. P. (2008). FTIR spectroscopy characterization of poly (vinyl al­cohol) hydrogel with different hydrolysis degree and chemi­cally crosslinked with glutaraldehyde. Materials Science and Engineering, 28, 539–548. DOI: https://doi.org/10.1016/j. msec.2007.10.088 Missio, A. L., Gatto, D. A., & Tondi, G. (2019). Exploring tannin extracts: Introduction to new bio-based materials. Revista Ciência da Madeira–RCM, 10, 88–102. DOI: https://doi. org/10.12953/2177-6830/rcm.v10n1p88-102 Nagalakshmaiah, M., Afrin, S., Maladi, R. P., Elkoun, S., Ansari, M. A., Robert, M., & Karim, Z. (2019). Biocomposites: Present tren­ds and challenges for the future. In: Koronis G., Silva, A. (ed.) Green composites for automotive applications (197–215). DOI: https://doi.org/10.1016/B978-0-08-102177-4.00009-4 Oksman, K., Aitomäki, Y., Mathew, A. P., Siqueira, G., Zhou, Q., Buty­lina, S., & Hooshmand, S. (2016). Review of the recent deve­lopments in cellulose nanocomposite processing. Composites Part A: Applied Science and Manufacturing, 83, 2–18. DOI: https://doi.org/10.1016/j.compositesa.2015.10.041 Papuc, C., Goran, G. V., Predescu, C. N., Nicorescu, V., & Stefan, G. (2017). Plant polyphenols as antioxidant and antibacterial agents for shelf-life extension of meat and meat products: Classification, structures, sources, and action mechanisms. Comprehensive Review of Food Science and Food Safety, 16 (6), 1243–1268. DOI: https://doi.org/10.1111/1541-4337.12298 Saito, T., Uematsu, T., Kimura, S., Enomae, T., & Isogai, A. (2011). Self-aligned integration of native cellulose nanofibrils towards producing diverse bulk materials. Soft Matter, 7, 8804–8809. DOI: https://doi.org/10.1039/C1SM06050C Sánchez-Gutiérrez, M., Bascón-Villegas, I., Espinosa, E., Carrasco, E., Pérez-Rodríguez, F., & Rodríguez, A. (2021). Cellulose na­nofibers from olive tree pruning as food packaging additive of a biodegradable film. Foods, 10 (7), 1584. DOI: https://doi. org/10.3390/foods10071584 Singh, S., Gaikwad, K. K., & Lee, Y. S. (2018). Antimicrobial and an­tioxidant properties of polyvinyl alcohol bio composite films containing seaweed extracted cellulose nano-crystal and basil leaves extract. International Journal of Biological Macromole­cules, 107, 1879–1887. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ijbio­mac.2017.10.057 Spoljaric, S., Salminen, A., Luong, N. D., & Seppälä, J. (2013). Cross-linked nanofibrillated cellulose: poly(acrylic acid) nanocom­posite films; enhanced mechanical performance in aqueous environments. Cellulose, 20, 2991–3005. DOI: https://doi. org/10.1007/s10570-013-0061-x Srithep, Y., Turng, L. S., Sabo, R., & Clemons, C. (2012). Nanofibrilla­ted cellulose (NFC) reinforced polyvinyl alcohol (PVOH) nano­composites: properties, solubility of carbon dioxide, and foa­ming. Cellulose, 19, 1209–1223. DOI: https://doi.org/10.1007/ s10570-012-9726-0 Tan, R., Li, F., Zhang, Y., Yuan, Z., Feng, X., Zhang, W., & Huang, X. (2021). High-performance biocomposite polyvinyl alcohol (PVA) films modified with cellulose nanocrystals (CNCs), tannic acid (TA), and chitosan (CS) for food packaging. Jo­urnal of Nanomaterials, 2021, 4821717. DOI: https://doi. org/10.1155/2021/4821717 Vek, V., Šmidovnik, T., Humar, M., Poljanšek, I., & Oven, P. (2023). Comparison of the content of extractives in the bark of the trunk and the bark of the branches of Silver fir (Abies alba Mill.). Molecules, 28, 225. DOI: https://doi.org/10.3390/mole­cules28010225 Vek, V., Keržic, E., Poljanšek, I., Eklund, P., Humar, M., & Oven, P. (2021). Wood extractives of Silver fir and their antioxidant and antifungal properties. Molecules, 26, 6412. DOI: https://doi. org/10.3390/molecules26216412 Žepic, V., Fabjan, E., Pockaj, M., Cerc Korošec, R., Hancic, A., Oven, P., & Poljanšek, I. (2014). Morphological, thermal, and stru­ctural aspects of dried and redispersed nanofibrillated cel­lulose (NFC). Holzforschung, 68, 657–667. DOI: https://doi. org/10.1515/hf-2013-0132 Zhou, Y.M., Fu, S.Y., Zheng, L.M., & Zhan, H.Y. (2012). Effect of na­nocellulose isolation techniques on the formation of re­inforced poly(vinyl alcohol) nanocomposite films. Express Polymer Letters, 6, 794–804. DOI: https://doi.org/10.3144/ EXPRESSPOLYMLETT.2012.85 Zimmermann, T., Pöhler, E., & Geiger, T. (2004). Cellulose fibrils for polymer reinforcement. Advanced Engineering Materials, 6, 754–761. DOI: https://doi.org/10.1002/adem.200400097 Vol. 72, No. 2, 81-86 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a05 FORESTRY AND WOOD TECHNOLOGY RESEARCH AND EDUCATION NETWORK FOR CLIMATE CHANGE ADAPTATION STRATEGIES AND ASFORCLIC– HORIZON 2020 PROJECT MREŽA ZA RAZISKAVE IN IZOBRAŽEVANJE NA PODROCJU GOZDARSTVA IN LESNE TEHNOLOGIJE ZA STRATEGIJE PRILAGAJANJA PODNEBNIM SPREMEMBAM IN PROJEKT ASFORCLIC–HORIZON 2020 Kyriaki Giagli 1*, Kathrin Böhling Č, Tobias Metteł, Aleš Kucera 4, Torben Hilmers 5, Petr Cermák UDK clanka: 630*945.4 . Abstract / Izvlecek Abstract: Seven European universities and research institutions from four countries agreed to collaborate on the ASFORCLIC–HORIZON 2020 project to support the ambitious goals of raising the leading institution’s MENDELU research profile and strengthening its research excellence in the highly demanding field of assessing the impact of global climate change on forests and the bio-based sector. The ASFORCLIC consortium evaluates possible risk factors, predicts their evolution, and develops adaption strategies for future applications to monitor the impact of global climate change on central European forestry, particularly Czech forestry. Facing the unprecedented challenge of implementing a mobility project during the COVID-19 pandemic, the consortium used strategic approaches and augmented offerings, including successful literature seminars, writing workshops, and advanced data evaluation training largely realized through virtual platforms. Keywords: Forest–Wood value chain; Climate change; lesson learned; COVID-19; networking; capacity building Izvlecek: Sedem evropskih univerz in raziskovalnih ustanov iz štirih držav se je dogovorilo o sodelovanju pri projektu ASFORCLIC–HORIZON 2020, da bi podprli ambiciozne cilje za dvig raziskovalnega profila vodilne institucije Mendelove univerze v Brnu (MENDELU) in krepitev njene raziskovalne odlicnosti na zelo zahtevnem podrocju vpliva globalnih podnebnih sprememb na gozdove in sektor bioloških surovin. Konzorcij ASFORCLIC ocenjuje možne dejavnike tveganja, napoveduje njihov razvoj in razvija prilagoditvene strategije za prihodnje uporabe za spremljanje vpliva globalnih podnebnih sprememb na srednjeevropsko, zlasti ceško gozdarstvo. Ker se je konzorcij soocil z izzivom brez primere, tj. z izvajanjem projekta mobilnosti med pandemijo COVID-19, je uporabil strateške pristope in povecal ponudbo, vkljucno z uspešnimi literarno-znanstvenimi seminarji, delavnicami pisanja in naprednim usposabljanjem za vrednotenje podatkov, ki je bilo v veliki meri izvedeno prek virtualnih platform. Kljucne besede: vrednostna veriga gozd–les; podnebne spremembe; pridobljene izkušnje; COVID-19; mreženje; krepitev zmogljivosti 1 INTRODUCTION addressing these challenges, MENDELU–Mendel 1 UVOD University in Brno, Czech Republic (coordinator) Climate change poses new challenges for for-joined forces with seven European universities estry research and education. In the pursuit of and research institutions (AIT–Austrian Institute 1 Department of Wood Science and Technology, Faculty of Forestry and Wood Technology, Mendel University in Brno, Zemedelská 3, 61300, Brno, Czech Republic. 2 Department of Forest ownership, Counselling and Forest policy, Bavarian State Institute for Forestry, Hans-Carl-von-Carlowitz-Platz 1,85354 Freising, Germany. 3 Department Soil and Climate, Bavarian State Institute of Forestry, Hans-Carl-von-Carlowitz-Platz 1,85354 Freising, Germany. 4 Department of Geology and Pedology, Faculty of Forestry and Wood Technology, Mendel University in Brno, Zemedelská 3, 613 00 Brno, Czech Republic. 5 Chair for Forest Growth and Yield Science, Department of Life Science Systems, TUM School of Life Sciences, Technical University of Munich, Hans-Carl-von-Carlowitz-Platz 2, 85354 Freising, Germany. * kyriaki.giagli@mendelu.cz 2020 of Technology GmbH; LWF–Bavarian Ministry of Food, Agriculture and Forestry; THUENEN–Johann Heinrich von Thünen Institute–Federal Research Institute for Rural Areas, Forestry and Fisheries; SLU–Swedish University of Agricultural Sciences; TUM–Technical University of Munich; BOKU–Uni­versity of Natural Resources and Life Sciences, Vi­enna; and UL–University of Ljubljana) specializing in forestry and wood sciences, under the EU-fund­ed HORIZON 2020 project “ASFORCLIC–Adaptation Strategies in Forestry Under Global Climate Change Impact” with a duration from January 1, 2021 – De­cember 31, 2023. This collaboration, part of the EU “Twinning” programme, primarily aimed at foster­ing networking and raising academic excellence at Mendel University in Brno. The seven partner uni­versities and research institutions contributed to the strengthening of the partner network through tangible initiatives and, in turn, refined its research methodologies through the insights gained from this collaborative endeavour. In the Czech Republic, research and education grounded in science within the field of forestry and wood sciences are primarily anchored at two insti­tutions: the University of Life Sciences in Prague and MENDELU in Brno. In 2019, enrolment at these universities included 1,898 and 1,414 students, respectively, including doctoral candidates, with a third of this demographic being female at both insti­tutions. The consequences of climate change have a significant influence over forestry in the Czech Republic, necessitating comprehensive adaptations across the forestry and timber sectors. In light of this, the ASFORCLIC project has embraced a holistic methodology, delving into climate change adapta­tion strategies pertinent to forest ecosystems and forestry, wood utilization and its diverse applica­tions, as well as the prevailing political frameworks. This integrative approach serves to forge connec­tions in forestry research among the Czech Repub­lic, Germany, Austria, Sweden, and Slovenia. 2 CZECH FORESTRY IN CLIMATE CHANGE 2 CEŠKO GOZDARSTVO IN PODNEBNE SPRE­ MEMBE The Czech Republic stands as a major wood-producing nation within Europe, with forests covering one-third (33.9%) of the country’s land­scape, predominantly characterized by Norway spruce (Picea abies) and Scots pine (Pinus sylves­tris). Analogous to the situation in Europe in gener- Figure 1. Research–educational activities and the ASFORCLIC logo, designed by MENDELU design student Filip Dockal. Slika 1. Raziskovalno-izobraževalne dejavnosti in logotip ASFORCLIC, ki ga je oblikoval študent oblikovanja na MENDELU Filip Dockal. al, climate change with rising average temperatures and extreme weather events is exerting substan­tial influence on Czech forestry. Owing to the vast quantities of damaged wood derived from salvage logging, logging activities have witnessed a twofold increase – escalating from nearly 16 million mł in 2015 to 32.5 million mł in 2019, of which a good 31 million mł is attributed to softwoods. Reforestation of areas afflicted by natural dis­asters necessitates the adaptation of silvicultural concepts. Post disturbances induced by storms, droughts, and bark beetles in numerous sites pose challenges for regeneration, given the substantial changes in temperature and moisture regimes, subsequently affecting soils and microclimates. Pi­oneer tree species are the first to pave the way for climate-adapted mixed stands, creating the requi­site microclimate for the introduction of both na­tive and alternative tree species, aligned with the long-term projections of climate change. The requisite modifications in silviculture signi­fy substantial transformations for the Czech wood industry, coupled with a considerable need for in­vestment in novel technologies, wood processing, and product development. Most of all, alterations in forest structure necessitate comprehensive communication with the public, and initiatives to amend the legislation governing forests and forest­ry are essential in this regard. Desirable measures include a redefinition of the term ‘clearcutting’, a reduction of bureaucracy, government support of less prevalent silvicultural techniques, and a revi­sion of the maximum stand age for regeneration cuts. 3 CAPACITY-BUILDING FOR FORESTRY RE­ SEARCH AT MENDEL UNIVERSITY 3 KREPITEV ZMOGLJIVOSTI ZA GOZDARSKE RAZISKAVE NA UNIVERZI MENDEL Within the ASFORCLIC project, LWF – which was leading the WP4 – coordinated capacity-build­ing activities aimed at fostering the development of early-stage researchers and employees in sci­ence management at Mendel University in Brno. To this end, the ASFORCLIC initiated and designed a diverse array of workshops, seminars, research stays, training sessions, summer schools, and con­ferences, actively participating in their execution. This included, for instance, training courses on data management and protection, as well as writing scientific articles or project proposals. Moreover, a mentoring system was instituted for PhD stu­dents and postdoctoral researchers at MENDELU in Brno, in which senior researchers from partner institutions extended their support to young and early-stage researchers. The online literature sem­inar, designed to cultivate scientific discourse and facilitate professional exchange with mentors, was also met with considerable acclaim. However, forestry research is not only about scientific progress but also practical fieldwork in forests, with wood and people, as well as the forg­ing of interpersonal relationships. To this end, the following three working groups (WGs) were estab­lished in the project, with all partner institutions playing active roles in these: Forest productivity: The impacts of climate change on tree species range, forest health and growth, with special attention to the role of soils Wood properties and applications: Changes in wood assortments and properties, development of new wood and wood-based materials and applica­tions, analysis of their potential in the bioeconomy Bioeconomy and policy: Framework conditions for sustainable wood production and improved val­ue creation of forests under climate change 4 NETWORKING CREATES INNOVATION 4 MREŽENJE USTVARJA INOVACIJE The close collaboration within the WGs of the ASFORCLIC led to joint initiatives. Particularly noteworthy is the WG focused on forest produc­tivity, which, guided by an experimental concept developed by the Chair of Forest Growth and Yield Science in Munich, instituted experimental plots in each partner country. A so-called A-B-C series was established at two meticulously selected sites per country, where ‘A’ denotes an even-aged mo­no-specific stand, ‘B’ is an even-aged mixed stand, and ‘C’ is an uneven-aged, species-rich, mixed stand. These plots, ranging between a stand age of 50 and 100 years, encapsulate a diverse spec­trum of site conditions. The A-B-C series facilitates a comprehensive evaluation of varied silvicultural practices concerning a multitude of ecosystem ser­ 2020 vices, spanning climate smartness and stress toler­ance to timber quality and stability. The ASFORCLIC project recognizes that there is also an abundance of tree species in European forests, a great many of which are more adapted than others to changing climate conditions such as drought, extreme temperatures, or floods. Many industrially unfavourable tree species have been reduced or even eliminated as a result of forest management and sylviculture, resulting in less sta­ble and resilient forest systems. Man-made mono-culture forests, in particular, are currently suffering greatly from the effects of a changing climate, which leads to decreased productivity and increased ex­posure to disease, disaster, or fire, thus endanger­ing the sustainability of high productivity in many cases. Many lesser-used wood species (LUWS) ex­hibit an environmental optimum that is, partially now or in the future, considerably more adapted to the projected climatic and site condition scenarios, which may develop as a result of climate change processes. In the list of the suggested LUWS, the ASFORCLIC project includes alder, hornbeam, ash, poplar, mountain ash, and some other Sorbus spe­cies, or species originating outside the range of our natural forests, such as Robinia, European chestnut, walnut, Platanus, and several cherry or oak species. The suggested additional and supported enclosure of these LUWS can assist in maintaining the forest environment and bio-based sector, allowing for continued CO2 fixation and a potential reduction in global warming. Through the ASFORCLIC project, new doors have also opened for the partners. For example, the exchange of data and knowledge with the par­ticipating research institutes has facilitated a Eu-rope-wide evaluation of forest inventories focusing on the growth of beech provenances (Engel et al., 2023). ASFORCLIC has also instigated new impuls­es within the field of forest policy, exploring how political framework conditions, markets, and the decision-making behaviours of forest owners and managers influence the identification and imple­mentation of suitable adaptation strategies. Im­portant preconditions for forest conversion in both Bavaria and the Czech Republic, assessing aspects relevant to forestry within the European Green Deal, have been analysed, which is another ex­ample of the network benefits of this project. The comparative analysis between countries showed that property rights within the legal framework affecting forest management provide higher de­cision-making power in Bavaria compared to the Czech Republic. However, due to the evolution of national and European regulations, conditions have exhibited convergence since the mid-1990s, rendering the analysis of forest-relevant objectives and policy instruments related to the European Green Deal significant for both countries (Böhling, 2023; Nichiforel et al., 2020). 5 CONCLUSIONS: LESSONS LEARNED 5 ZAKLJUCKI: KAJ SMO SE NAUCILI The EU-funded HORIZON 2020 project, AS­ FORCLIC, has successfully met its set objectives. MENDELU, along with the other participating insti­tutions, have successfully and sustainably forged connections among themselves. The project start­ed amid challenging circumstances during the COVID-19 pandemic, where workshops, meetings, and mutual visits were largely constrained to vir­tual platforms. Despite the myriad possibilities presented by digital communication, the depth of interpersonal relationships cultivated through di­rect interaction remains irreplaceable. However, since early-stage researchers were afforded limited exposure to the scientific community beyond their university until the latter half of the project, the project partners employed strategic approaches and augmented offerings, incorporating literature seminars, writing workshops, and advanced train­ing on data evaluation. Navigating deviations from the original work plan in EU projects is inherent­ly challenging. For example, the EU Twinning pro-gramme, underpinning ASFORCLIC, does not cover expenses for collaborative field research – a realm where the exchange is most enriching. Nonetheless, ASFORCLIC’s objectives were met by continuously leveraging the institutions’ research profiles (i.e. growing capacity, broaden­ing emphasis, international and multisector-ori­ented methods, and adoption of best practices). In addition, through newly formed research alli­ances, participation in European policy and trends leading events, scientific networks, and excellent publications in high-profile journals prepared in collaboration with advanced partners, the con­sortium supported the personal scientific growth of its members (individual researchers’ expertise, ability to initiate/perform and capacity to frontier research, scientometric measures, and the amount of funding awarded). 6 SUMMARY 6 POVZETEK Za reševanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na gozdarsko-lesarske raziskave in izobra­ževanje, se je MENDELU, Mendlova univerza v Brnu na Ceškem (Mendel University in Brno) kot koordi­natorica povezala s sedmimi evropskimi univerzami in raziskovalnimi ustanovami z uradnimi angleškimi nazivi: AIT–Austrian Institute of Technology GmbH; LWF–Bavarian Ministry of Food, Agriculture and Forestry; THUENEN–Johann Heinrich von Thünen Institute–Federal Research Institute for Rural Are­as, Forestry and Fisheries; SLU–Swedish University of Agricultural Sciences; TUM–Technical University of Munich; BOKU–University of Natural Resources and Life Sciences, Vienna in UL–University of Lju­bljana, ki gojijo podrocje gozdarstva in lesarstva. Združili so se v okviru EU projekta, HORIZON 2020 “ASFORCLIC–Adaptation Strategies in Forestry Under Global Climate Change Impact (Strategije prilagajanja v gozdarstvu pod vplivom globalnih podnebnih sprememb)” s trajanjem od 1. januar­ja 2021 do 31. decembra 2023. Namen sodelova­nja, ki je del programa EU “Twinning”, je predvsem spodbujanje mreženja in dvig akademske odlicnosti na MENDELU. V okviru projekta ASFORCLIC so potekale de­javnosti za spodbujanje izobraževanja mladih raziskovalcev in znanstvenega menedžmenta na MENDELU. V ta namen so ob podpori partnerskih institucij potekale razlicne delavnice, seminarji, raziskovalni obiski, usposabljanja, poletne šole in konference. Sodelovanje je vkljucevalo na primer tecaje usposabljanja o upravljanju in varstvu podat­kov ter pisanje znanstvenih clankov ali predlogov projektov. Poleg tega je bil za doktorske študente in podoktorske raziskovalce na univerzi MENDELU v Brnu vzpostavljen sistem mentorstva, v okviru katerega so izkušeni raziskovalke in raziskovalci iz partnerskih institucij nudili podporo raziskovalkam in raziskovalcem na zacetku kariere. Dobro je bil sprejet tudi sklop spletnih seminarjev o literaturi, ki je bil namenjen gojenju znanstvenega diskurza in omogocanju strokovne razprave z mentorji. Ker delo pri gozdarskih in lesarskih raziskavah vkljucuje tudi prakticno in terensko delo, delo z ljudmi ter oblikovanje medosebnih odnosov, so v okviru projekta potekale tri delovne skupine (WG), v katerih so aktivno sodelovale vse partnerske in­stitucije: 1. Produktivnost gozdov: podnebne spremem­be in vpliv na razširjenost drevesnih vrst, zdravje in rast gozdov, s posebnim poudarkom na vlogi tal 2. Lastnosti in raba lesa: spremembe v lesnih sortimentih in lastnostih lesa, razvoj novih lesnih materialov ter rab lesa in analiza njihovega poten­ciala v biogospodarstvu 3. Biogospodarstvo in politika: okviri za trajno­stno predelavo lesa in rast dodane vrednosti goz­dnih proizvodov v razmerah podnebnih sprememb Projekt se je zacel v zahtevnih okolišcinah med pandemijo COVID-19, ko so bile delavnice, srecanja ter medsebojni obiski vecinoma omejeni na uporabo virtualnih platform. Izkazalo se je, da kljub neslutenim možnostim, ki jih ponuja digital­na komunikacija, ostajajo nenadomestljiva osebna srecanja z neposredno interakcijo med sodelujoci­mi. Mladi raziskovalci so bili v prvi polovici poteka projekta prikrajšani za srecanja s pripadniki znan­stvenih skupnosti izven njihove maticne univerze. Projektni partnerji so za blaženje pomanjkanja sti­kov uporabili strateške pristope in razširili ponudbo s prej omenjenimi seminarji in delavnicami, kar pa je zaradi odstopanj od prvotnega delovnega nacrta predstavljalo velik izziv. Kljub temu so bili cilji projekta ASFORCLIC do­seženi s stalnim izkorišcanjem raziskovalnih profilov institucij (tj. rastoce zmogljivosti, širši poudarek, mednarodno in vecsektorsko usmerjene metode ter sprejemanje najboljših praks). Poleg tega je konzorcij z novo oblikovanimi raziskovalnimi zavez­ništvi, sodelovanjem na vodilnih dogodkih na po­drocju evropske politike in trendov, znanstvenimi mrežami in odlicnimi objavami v odmevnih revijah, pripravljenimi v sodelovanju z znanstveno odlicnimi partnerji, podprl osebno znanstveno rast svojih cla­nov (strokovno znanje posameznih raziskovalcev, sposobnost za zacetek in izvedbo zahtevnih mejnih raziskav in optimalno uporabo virov v danem obse­gu financiranja). Menimo, da splošne koristi projekta ASFOR­CLIC presegajo njegove omejitve. Projekt je spod­budil priložnosti za razširitev perspektiv v vsaj dveh temeljnih vidikih: z razumevanjem gozdarsko-lesar­skega znanja in praks upravljanja v razlicnih drža­vah, in z vkljucitvijo celotne gozdno-lesne verige, vkljucno s politicno-socialnim okvirom. Oba vidika sta nujna za uspešno uresnicevanje podnebju prija­znih gozdnogojitvenih konceptov po vsej Evropi, kar ugodno vpliva na sedanje in prihodnje sodelovanje univerze MENDELU v projektih, ki jih financira EU. V celoti gledano je projekt znatno povecal razisko­valno odlicnost univerze MENDELU in jo uveljavil kot vodilno evropsko raziskovalno središce ter voz­lišce znanstvene mreže s poudarkom na posledicah podnebnih in globalnih sprememb za gozdarstvo in lesarstvo. ACKNOWLEDGEMENTS ZAHVALA The ASFORCLIC project has received funding from the European Union’s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement N952314. REFERENCES VIRI Böhling, K. (2023). Learning from forestry innovations for the Euro­pean Green Deal: a research approach. In: Deal for Green? [on­line]. Published Scientific Conference Contribution. Ljubljana. 2023. p.86–94. URL: https://dirros.openscience.si/IzpisGradi­va.php?lang=eng&id=17138 (24.11. 2023). Engel, M., Mette, T., Falk, W., Poschenrieder, W., Fridmann, J., & Skudnik, M. (2023). Modelling dominant tree heights of Fagus sylvatica L. using function-on-scalar regression based on forest inventory data. Forests 14, 304. DOI: https://doi.org/10.3390/ f14020304 Nichiforel, L., Deuffic, P., Jellesmark Thorsen, B., Weiss, G. et al. (2020). Two decades of forest-related legislation changes in European countries analysed from a property rights per­spective. Forest Policy and Economics 115. DOI: https://doi. org/10.1016/j.forpol.2020.102146 Vol. 72, No. 2, 87-98 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a07 WALTER LIESE (1926-2023) – DOLGO IN PLODNO ŽIVLJENJE ZNANSTVENIKA, UCITELJA, VODJE IN AMBASADORJA ZNANOSTI WALTER LIESE (1926-2023) – THE LONG AND FRUITFUL LIFE OF A SCIENTIST, TEACHER, LEADER AND AMBASSADOR OF SCIENCE Katarina Cufar1* UDK clanka: 630*902.1 . Izvlecek / Abstract Izvlecek: Prof. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (1926–2023) je bil vodilni znanstvenik, ucitelj, mentor, direktor, vodja, predsednik IUFRO, veckratni castni doktor in ambasador znanosti na podrocju gozdarstva in lesarstva. Po diplomi in doktoratu iz gozdarstva je opravil pionirsko in izjemno življenjsko delo na podrocju elektronske mikroskopije ter biologije in zašcite lesa ter bambusa. V obdobju 1963–1991 je deloval kot profesor na Univerzi v Hamburgu, vodja inštituta za Biologijo in zašcito lesa in direktor Zveznega raziskovalnega centra za gozdarstvo in lesarstvo. Njegovo delo je imelo izjemen vpliv na razvoj znanosti in laboratoriji, ki jih je vodil, so bili referencna tocka za znanost o lesu in bambusu na svetu. Bil je aktiven clan svetovne organizacije IUFRO in v letih 1977–1981 njen predsednik ter izjemen ambasador znanosti in povezovalec. Vsestransko je podpiral znanstveno skupnost v Sloveniji. Leta 1994 je kot prvi znanstvenik s podrocja gozdarstva in lesarstva prejel castni doktorat Univerze v Ljubljani. Tudi po uradni upokojitvi je nadaljeval z raziskovalnim delom in ostal povezan s svetovno znanstveno skupnostjo. Kljucne besede: biologija lesa, zašcita lesa, elektronska mikroskopija, bambus, IUFRO Abstract: Prof. Dr. Dr. h. c. mult. Walter Liese (1926-2023) was a leading scientist, teacher, mentor, director, leader, president of IUFRO, multiple honorary doctor and ambassador of science in the forestry and wood science community. After his BSc and PhD in forestry he pioneered and carried out outstanding work in the field of electron microscopy and the biology and protection of wood and bamboo. From 1963 to 1991, he was a professor at the University of Hamburg and director of its Institute of Wood Biology and Wood Protection, and a Director of the Federal Research Centre for Forestry and Forest Products in Hamburg, Germany. His work had a decisive influence on the development of science, and the laboratories he led were a reference point for wood and bamboo science worldwide. He was an active member of IUFRO and its president from 1977 to 1981, where he acted as an outstanding ambassador and mediator for science. He supported the scientific community in Slovenia. In 1994, he was awarded an honorary doctorate by the University of Ljubljana. Even after his official retirement, he continued his outstanding work, remained committed to science and connected to his worldwide scientific community. Keywords: wood biology, wood preservation, electron microscopy, bamboo, IUFRO 1 ZANSTVENIK, UCITELJ IN VODJA lega in prijatelj znanstvenic in znanstvenikov po 1 SCIENTIST, TEACHER AND LEADER vsem svetu. Po tem, ko je svoj 97. rojstni dan 31. 1. Svetovna znanstvena skupnost s podrocja le-2023 kot vedno praznoval povezan s svojo svetov­sarstva in gozdarstva žaluje, ker nas je zapustil prof. no skupnostjo, je po kratki bolezni umrl na svojem dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (31. 1. 1936–24. 2. domu v Reinbeku pri Hamburgu. V njegov spomin 2023) (slika 1). Bil je izjemen profesor, ucitelj, men-so bili po vsem svetu objavljeni številni prispevki, ki tor, vodja, podpornik, znanstvenik, ambasador in so podrobno osvetlili njegovo dolgo življenjsko pot komunikator znanosti, ob vsem tem pa dober ko-in izjemne dosežke. Tudi v Sloveniji se ga s hvale­ 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: katarina.cufar@bf.uni-lj.si Cufar, K.: Walter Liese (1926-2023) žnostjo spominjamo kot profesorja, vzornika, prija­telja in podpornika. Liesejeva življenjska in znanstvena pot je dob­ro dokumentirana v njegovih številnih znanstvenih objavah in prispevkih, kjer so se ga kolegi spomnili ob njegovih življenjskih jubilejih (npr. Schulz, 1991; Schmid, 2001; Eckstein & Schmitt, 2006; Thünen­-Institut, 2016; Wikipedia, 2023) in v spomin (Duje­siefken, 2023; Schmitt & Koch, 2023; IUFRO, 2023). Svoje dolgo življenje je z veliko hvaležnostjo opisal tudi sam v obliki spominov, ki jih je delil s svojo skupnostjo (Liese, 2013, 2016, 2018). Walter Liese se je rodil v Berlinu in odrašcal v bližnjem Eberswaldu, kjer je njegov oce Johannes Liese (1891–1952) deloval kot profesor gozdne botanike na eni najstarejših gozdarskih visokih šol na svetu. Tako je Walter že kot otrok imel veselje z gozdom in lesom ter je želel študirati gozdarstvo. Kot je zapisal v svojih spominih (Liese, 2013, 2018), je njegovo generacijo tragicno zaznamovala druga svetovna vojna, ki se je razplamtela v casu njegove­ga šolanja na humanisticni gimnaziji. Zaradi vojne je gimnazijo moral zakljuciti predcasno, junija 1943, z izredno maturo. Takoj po tem je bil vpoklican v nemško vojsko. Vojno in nevarno povojno obdobje na begu v zahodni del Nemcije je preživel tudi ob pomoci številnih dobrih ljudi in ob trdem delu za preživetje. Leta 1946 se je lahko vpisal na študij gozdarstva v Freiburgu in leta 1950 diplomiral. Nato je deloval na Gozdarskem botanicnem inštitutu Hannoversch Münden, pod Univerzo Göttingen, kjer je leta 1951, pri 25 letih, doktoriral iz gozdarstva z disertacijo “Vpliv strukture lesa na prodiranje oljnih sredstev za zašcito lesa” (Liese, 1951a) pod vodstvom pro­fesorja Herberta Zycha. Mentor ga je povezal s pro­fesorjema in bratoma Helmutom in Ernstom Ruska, ki sta mu omogocila prve raziskave lesa z elektron­skim mikroskopom. V Liesejevi disertaciji je bil tako objavljen prvi posnetek mikrostrukture lesa na sve­tu, posnete z elektronskim mikroskopom (slika 2), Ernst Ruska pa je leta 1986 prejel Nobelovo nagra­do za fiziko kot soizumitelj elektronskega mikrosko­pa (Schmitt & Koch, 2023). Po doktoratu in poroki s Katrin Else Pabst (1952) je deloval kot znanstveni asistent na Gozdarskem inštitutu Severnega Porenja-Vestfalije, v industriji za zašcito lesa in med leti 1953–1959 kot asistent na Gozdarskem botanicnem inštitutu v Freiburgu, kjer je med drugim nadaljeval delo na podrocju elektronske mikroskopije in leta 1957 habilitiral za visokošolskega ucitelja z delom “Ultra-struktura ra­stlinske celicne stene” (Liese, 2013; Schmitt & Koch, 2023). V Freiburgu sta se zakoncema Liese rodila tudi sinova Andreas in Stefan. Liese je bil že na zacetku kariere seznanjen z bambusom, »lesom revnih«, ki je bil za razrušeno povojno Nemcijo zanimiv kot morebiten nov suro­vinski vir. Zgodaj je imel možnost prouciti bambus tudi s pomocjo elektronskega miskroskopa. Nova spoznanja so se zdela strokovnjakom iz Indije obe­tavna za boljše impregniranje bambusa z zašcitnimi sredstvi. Na prvem daljšem službenem bivanju v In­diji je Liese bambus tudi pobliže spoznal kot široko uporaben material (slika 8). Bambus je tako postal in ostal pomemben predmet raziskav v Liesejevem življenju (Bamboo Pioneers, 2023; Escobar Desta­cadas, 2023; INBAR, 2023; International Bamboo, 2023). Liese je že zgodaj sodeloval tudi s kolegi iz Ja­ponske (Hiroshi Harada), Avstralije (Alan Wardrop), Kitajske in drugih držav. Leta 1959 je postal asistent pri prof. Brunu Huberju na Gozdarskem botanicnem inštitutu Uni­verze v Münchnu. Po Huberjevi nenadni smrti je Liese moral prevzeti obsežno pedagoško delo, ad­ministracijo in zanj zahtevne botanicne ekskurzije v Alpah (Liese, 2013). Ob tem je še naprej uporabljal elektronsko mikroskopijo na Inštitutu za raziskave lesa pri znamenitem prof. Franzu Kollmannu. Leta 1963 se je Liese z družino preselil v Ham­burg, kjer je postal profesor Univerze v Hamburgu, vodja univerzitetnega Inštituta za biologijo in zaš­cito lesa in hkrati direktor Zveznega raziskovalnega centra za gozdarstvo in lesarstvo. To je zahtevalo veliko energije in spretnosti pri usklajevanju ob­veznosti profesorja in vodje inštituta pod okriljem državnega ministrstva za kmetijstvo, skupaj z vsemi politicnimi nalogami. Liese je to usklajevanje opra­vil z odliko in vzpostavil svetovno znan »hamburški model« kjer so se prepletale aktivnosti univerze, in­štituta in gospodarstva (Schmitt & Koch, 2023). Oba inštituta sta delovala v istih prostorih, najprej na gradu Reinbek (slika 3), pozneje, od leta Slika 3. Liese s sodelavkami in sodelavci Inštituta za biologijo in zašcito lesa v gradu Reinbek (Liese, prva vrsta, cetrti z leve) (Foto: arhiv W. Liese). Figure 3. Liese and the staff of the Institute of Wood Biology and Wood Protection at Reinbek Castle (Liese, first row, fourth from left) (Photo: archive W. Liese). 1970, pa v novozgrajenem kompleksu Lohbrügge– Bergedorf, Hamburg. S povezovalnim nacinom vodenja so se zabrisa­le meje med inštitutskim in univerzitetnim ter raz­iskovalnim in pedagoškim delom in model sodelo­vanja je odlicno deloval. Liese je vizionarsko razširil domet raziskav, od temeljnih na podrocju biologije lesa do uporabe znanosti v praksi, na primer zašcite lesa. Raziskave so prinesle nova spoznanja o lesu, od njegovega nastanka v drevesu do njegove upo­rabe. Diplomantom lesarstva na Univerzi v Ham­burgu so se tako odprla številna vrata v industrijo in znanost v Nemciji in po svetu, Hamburg pa je postal sticišce svetovne znanosti o lesu. Liese je deloval v Hamburgu osemindvajset let do uradne upokojitve 31. marca 1991 in v tem ob­dobju dosegel izjemne uspehe. V svojih spominih je opisal, da je pedagoško delo, ki ga je opravljal z velikim veseljem, imel za glavno nalogo svojega poklica. Poucevanje je jemal resno in je vanj vložil veliko energije. Stik s študenti v ucilnicah, laboratorijih in na znamenitih ekskurzi­jah se mu je zdel življenjska naloga, ki ga je vedno ohranjala vitalnega. Tradicionalne daljše ekskurzije v tujino so bile tudi za študente izredno poucne. Za-radi dobrih stikov so spoznavali stroko v zahodni in tudi v takrat za stike dokaj zaprti vzhodni Evropi. Liese je bil mentor pri vec kot 75 diplomah in 40 doktorskih disertacijah, pri cemer je s študenti vedno navezal pristne cloveške stike. Ker so ga štu­denti imeli iskreno radi, je z mnogimi ostal v stiku do konca svojega dolgega življenja. Med njimi je bil tudi Dieter Eckstein (1939–2021) (slika 4), ki je pod Liesejevim mentorstvom diplomiral leta 1965 in leta 1969 doktoriral ter postal znamenit profesor (Cufar, 2021). Liese je kot mentor svojim študentom omogocil razvoj novih znanstvenih pristopov. Tako je imel na primer tudi zasluge za uvedbo dendro­kronologije v Hamburgu (Cufar et al., 2024). Dirk Dujesiefken je tudi diplomiral (1981) in doktoriral (1985) pod njegovim mentorstvom (Li­ese, 2013) ter kasneje ustanovil Inštitut za arbo­ristiko v Hamburgu in postal profesor. Z Liesejem sta ostala povezana in skupaj pripravila vec objav in nazadnje knjigo o principu CODIT (Dujesiefken & Liese, 2023). Kljub obsežnemu pedagoškemu delu, vode­nju in administrativnim zadolžitvam Liese znanosti ni nikoli zapostavljal. Kot je sam napisal, je velike obremenitve zmogel, ker je delal z velikim vese­ljem. Hvaležen je bil, da je lahko vse življenje upo­rabljal in razvijal elektronsko mikroskopijo ter tako lahko reševal zelo raznolik nabor zanimivih tem na podrocju anatomije, biologije, patologije in zaš­cite lesa ter bambusa in ratana. Skupno je objavil okoli 500 znanstvenih publikacij, šest knjig in 200 del splošne narave. Scopus (2023) navaja 159 del, objavljenih v obdobju 1951–2021 v najuglednejših revijah, pri cemer je prvi clanek s podrocja doktor­skega dela (Liese, 1951b). Poleg objavljanja je bil Li­ese dolga leta urednik, sourednik in clan uredniških odborov znanstvenih revij kot so Holz als Roh- und Werkstoff; Wood Science and Technology; Forstwis­senschaftliches Centralblatt in drugih. Dolga leta je bil tudi v uredniškem odboru naše revije Les/Wood. Liese je veliko službeno potoval in bil kot profe­sor, gostujoci znanstvenik in sodelavec pri projektih razvojne pomoci v osebnem stiku s kolegicami in kolegi v približno sedemdesetih državah vseh celin. Predavanja je imel v okoli 50 državah. V casu, ko sta bili Nemciji strogo loceni, je veliko energije vložil v vzdrževanje stikov s clani širše družine, prijatelji in kolegi iz takratne Demokraticne republike Nemcije. 31. marca 1991 se je uradno upokojil in pos­tal zaslužni profesor. Razbremenjen uradnih admi­nistrativnih zadolžitev in rednega poucevanja se je z veseljem še bolj posvetil znanstvenemu delu. Do pozne starosti je redno prihajal na inštitut in ostal v stiku s kolegi, tujimi gosti in študenti, imel dostop do najnovejše literature, bil vkljucen v reševanje zahtevnih znanstvenih vprašanj ter še naprej veliko objavljal. Imel je tudi številna vabljena predavanja doma in v tujini, kamor je še naprej redno zahajal v okviru najrazlicnejših projektov. Po upokojitvi se je intenzivno posvetil razisko­vanju bambusa in ostal v osebnem stiku s kolegica­mi in kolegi iz dežel, kjer je bambus gospodarsko pomemben (Bamboo Pioneers, 2023; Escobar De­stacadas, 2023; INBAR, 2023; International Bam­boo, 2023). Objavil je okoli 150 znanstvenih clankov o bambusu in ratanu ter negi sestojev. S sodelavci je objavil tudi knjige o anatomiji bambusa, ohra­njanju bambusa in negi rastlin, na primer Bamboo: The Plant and its Uses (Liese & Köhl, 2015). 2 AMBASADOR ZNANOSTI V SVETU IN V SLOVENIJI 2 AN AMBASSADOR OF SCIENCE IN THE WORLD AND SLOVENIA Liese je postal svetovno znan kot vodja tudi na podrocju povezovanja v znanosti. Bil je zelo dejaven v organizaciji IUFRO (Mednarodna zveza organizacij za raziskovanje gozdov), ki so jo ustanovili davne­ga leta 1892 v kraju Liesejeve mladosti Eberswal­de. Izvoljen je bil za clana stalnega odbora, clana organizacijskega odbora za revizijo statuta IUFRO, sopredsednika delovne skupine za tropske gozdo­ve v okviru sekcije Gozdni proizvodi, regionalnega predstavnika za zahodno Evropo in predsednika odbora za mednarodne odnose 1968–1976, v ob­dobju 1977–1981 pa je bil predsednik IUFRO (Tep­lyakov, 2019). Kot predsednik je vložil veliko truda v orga­nizacijo svetovnih kongresov, kamor bi se v casu številnih politicnih razkolov in delitev enakoprav­no lahko vkljucili znanstveniki iz vsega sveta. Tako je dosegel, da je bil svetovni kongres IUFRO prvic organiziran v Aziji (Kjoto, Japonska, 1981). Z znan­stveno diplomacijo je dosegel, da so se ga udeležili in se po dolgem casu osebno srecali znanstveniki iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana, kar je bilo pred tem nepredstavljivo. Liese je zaslužen, da je ponovno zaživelo sodelovanje med zahodno in te­danjo vzhodno Evropo. Zelo dobro je razumel raz­mere v vzhodni Evropi in Nemciji. Dejavnosti Liese­ja in somišljenikov so pripomogle k brisanju meja in vzpostavljanju Evrope in sveta brez meja. Spod­bujal je tudi mednarodno širitev IUFRO. Organizi­ral je prvo srecanje upravnega odbora v Sovjetski zvezi, v Moskvi in Sociju (1980). Podprl je izvolitev prvega predstavnika iz Azije in države v razvoju za predsednika IUFRO–dr. Salleh Mohd Nor iz Malezije (1990). Predlagal in podpiral je tudi izvolitev prof. dr. dr. h. c. Dušana Mlinška za prvega predsednika iz socialisticne države in Ljubljano za organizacijo 18. svetovnega kongresa IUFRO (1986) (IUFRO, 2023; Salleh, 2023; Teplyakov; 2019) (slika 5). Prof. dr. dr. h. c. mult. Dušan Mlinšek (30. 9. 1925–15. 12. 2020) z Oddelka za gozdarstvo Bioteh­niške fakultete Univerze v Ljubljani je kot vrhunski slovenski znanstvenik iz Liesejeve generacije istoca­sno zacel delovati v okviru IUFRO in prevzemati vo­dilne vloge (Diaci, 2015, 2021; Tepyakov, 2019). Lie­se in Mlinšek sta imela izjemno karizmo ter številne skupne interese in talente, zato ni presenetljivo, da sta postala velika prijatelja za vse življenje. Dušan Mlinšek je bil izvoljen za predsednika IUFRO za obdobje 1982–1986 in na tem presti­žnem položaju nasledil Lieseja, kot prvi in edini predsednik IUFRO iz socialisticne države. Tudi on je namenil veliko energije povezovanju. Veliko tru­da je vložil v organizacijo in uspešno izvedbo 18. svetovnega kongresa IUFRO v Ljubljani leta 1986, ki je s tem slovensko gozdarstvo in lesarstvo trdno umestil v enakopravno mednarodno okolje. IUFRO kongres v Ljubljani je mocno podpiral tudi Liese, ki je med drugim dejavno sodeloval v okviru satelit­skega srecanja IAWA (International Association of Wood Anatomists) (Shortle, 1986). Lieseja in sop­rogo Katrin so med kongresom zaradi pomanjkanja hotelskih zmogljivosti v Ljubljani nastanili v nekda­nji rezidenci predsednika Tita na Bledu. Liese je zaradi svojih zaslug postal castni clan IUFRO leta 1982, Mlinšek pa je ta castni naslov pre­jel leta 1989 (Teplyakov, 2019). Že leta 1966 je Liese sodeloval pri ustanovitvi Mednarodne akademije znanosti o lesu (IAWS) in bil med prvimi izvoljenimi clani (IAWS, 2023). Bil je tudi urednik revije Akademije “Wood Science and Technology” od prve številke leta 1966 do leta 1995. Zaradi izjemnih zaslug pri povezovanju ljudi in podiranju meja je Liese prejel castne doktorate (dr. h. c.) univerz v Sopronu, Zvolenu in Poznanu. Leta 1994 je prejel tudi castni doktorat Univerze v Ljubljani in je še vedno prvi in edini castni doktor s podrocja gozdarstva in lesarstva (slika 6). Pobudo za podelitev castnega doktorata je vodil prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli (Oven, 2020), ki ga je Liese izred­no spoštoval in imel z njim doživljenjske prijateljske stike. Na Oddelku za lesarstvo smo skupaj z Oddel­kom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Lieseja gostili leta 2005 (slika 7), ko se je udeležil priredi­tve ob 80-letnici prof. dr. Dušana Mlinška. Takrat je za študente pripravil zelo zanimiva predavanja s celovito predstavitvijo lastnosti in rabe bambusa. Predal nam je tudi študijska gradiva za oblikovanje predavanj o bambusu, ki so jih študenti deležni še danes. Kasneje, ko je Liese zacel razdajati svojo bo­gato knjižnico, je Oddelku za lesarstvo poklonil tudi vec temeljnih knjig s podrocja lesarstva. Liese je bil kot direktor inštituta zelo naklonjen slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom, ki smo redno prihajali na izpopolnjevanja v Hamburg. Sama (Katarina Cufar) sem prof. Lieseja spoznala še kot študentka leta 1980 in ostala v stiku z njim te­kom številnih izpopolnjevanj v Hamburgu (slika 9). Na inštitutu je bilo za goste dobro poskrbljeno. Za študijska bivanja smo se lahko dogovorili brez po­sebnih formalnosti. Za nas se je vedno našel delov­ni koticek in sogovorniki za naša vprašanja. Udele­ževali smo se lahko vseh javnih dogodkov inštituta, ki je bil tedaj v centru dogajanj v stroki. Poskrbljeno je bilo tudi za neformalno druženje s skupno kavo, prigrizki in prostocasnimi aktivnostmi. Liese, ki je imel velike zasluge za sprošceno in svobodno oko­lje, idealno za delo, je bil pozoren do vseh, ki smo delali na inštitutu. Kadar ni bil na potovanju, je op­Slika 7. Profesor Liese z zaposlenimi in študenti Oddelka za lesarstvo (levo) in s profesorjem Nikom Torelli­jem, december 2005 (desno) (Foto: arhiv K. Cufar). Figure 7. Professor Liese, with the staff and students of the Department of Wood Science and Technology (left) and with Professor Niko Torelli, December 2005 (right) (Photo: archive K. Cufar). ravil reden obhod po laboratorijih. Med kratkimi pogovori se je vedno pozanimal o našem delu in bil tako na tekocem z dogajanji. Kljub zasedenosti sta si s soprogo Katrin vzela cas za goste iz tujine, naj­veckrat za skupno kavo na njunem domu ali kosilo v eni od kitajskih restavracij. Tako je gradil skupnost tistih, ki smo gostovali na inštitutu in smo prihaja­li iz vsega sveta. Iz naših srecanj je nastalo veliko plodnih sodelovanj. Lieseja smo vsi zelo spoštovali ter obcudovali njegove neverjetne talente in energijo ter izjemne uspehe. S svetovno mrežo je ostal v stalnem stiku. Kot upokojenec se je naucil uporabljati novosti kot je internet in elektronska pošta, ki sta postala dos­topna šele po njegovi upokojitvi. Tako je z veseljem in veliko hvaležnostjo ostal v stiku s sodelavci z vseh delov sveta. Pošto smo si izmenjali tudi za božic 2022 in na njegov rojstni dan 31. 1. 2023, ne da bi vedeli, da nas bo v kratkem za vedno zapustil. Walter Liese nam je zapustil znanstvene pri­spevke, ki živijo v njegovih skrbno pripravljenih ob­javah in imajo trajen vpliv na znanost o lesu. Ostali so nam lepi spomini na izjemnega kolego, vzornika in prijatelja. Zelo ga pogrešamo. The global wood science and forestry com­munity mourns the loss of Prof. Dr. Dr. h.c. mult. Walter Liese (31 January 1936–24 February 2023), a professor, teacher, mentor, leader, promoter, out­standing scientist, communicator, networker, col­league and good friend to many scientists around the world. After celebrating his 97th birthday on 31 January 2023, as always connected with his world­wide community, he died after a short illness at his home in Reinbek near Hamburg, Germany. Numer­ous articles have been published worldwide in his honour, paying tribute to his long life and outstand­ing achievements (Anon.; Schmitt & Koch, 2023; IAWS, 2023). He will also be gratefully remembered in Slovenia as a professor, role model, friend and supporter of our scientific community. Liese’s life and scientific career is well docu­mented through numerous publications written by his colleagues on his various anniversaries (e.g. Schulz, 1991; Schmid, 2001; Eckstein & Schmitt, 2006; Thünen-Institut, 2016; Wikipedia, 2023) and recent in memoriams (Dujesiefken, 2023; Schmitt & Koch, 2023; IUFRO, 2023). He has also written memoirs and shared them with his community (Liese, 2013, 2016, 2018). Walter Liese was born in Berlin and grew up in nearby Eberswalde, where his father, Johannes Liese (1891-1952), was a professor of forest bot­any at one of the oldest forestry colleges in the world. Already as a child, Walter had a passion for forests and wood and wanted to study forestry. In his memoirs (Liese, 2013, 2018) he writes that his generation was tragically shaped by World War II, which broke out during his time at the Humanis­tisches Gymnasium. Because of the war, he had to leave the grammar school early, in June 1943, with an extraordinary matura. Immediately afterwards, he was drafted into the German army. He survived the war and the dangerous post-war period when he fled to the western part of Germany. He sur­vived with the help of many good people and by working hard. In 1946, he enrolled in the University of Frei­burg to study forestry and graduated in 1950. He then worked at the Forest Botanical Institute Han­noversch Münden, which belonged to the Univer­sity of Göttingen, and completed his doctorate in forestry in 1951. His thesis was entitled “The influ­ence of wood structure on the penetration of oil-based wood preservatives” (Liese, 1951a, b), and was completed under the supervision of Professor Herbert Zycha. His mentor put him in touch with Professors Helmut and Ernst Ruska, who enabled him to carry out his first research on wood using an electron microscope. In his dissertation, Liese published the world’s first electron microscope image of a wood microstructure (Figure 2) (Liese, 1951a, 2018; Schmitt & Koch, 2023). Ernst Ruska was awarded the Nobel Prize in Physics in 1986 as co-inventor of the electron microscope. After completing his doctorate Walter Liese married Katrin Else Pabst (1952). He worked in the North Rhine-Westphalia Forestry Institute, in the wood preservative industry, and from 1953-1959 as an assistant at the Forest Botanical Institute in Freiburg. He continued his work in electron micros­copy, and was habilitated as a university teacher in 1957 with the thesis “Ultrastructure of the plant cell wall” (Liese, 2013; Schmitt & Koch, 2023). His sons Andreas and Stefan were also born in Freiburg. Early in his career, Liese was introduced to bamboo (Figure 8), the “wood of the poor”, which was of interest as a possible new source of raw ma­terials for the devastated post-war Germany. Early on, he also analysed bamboo with an electron mi­croscope and obtained promising results for better impregnation of bamboo with preservatives. During his first extended assignment in India, Liese also fa­miliarized himself with wide use of bamboo in Asia. Bamboo thus became and remained an important research object (Bamboo Pioneers, 2023; Escobar Destacadas, 2023; INBAR, 2023; International Bam­boo, 2023). Liese also worked with colleagues from Japan (Hiroshi Harada), Australia (Alan Wardrop), China and other countries. Slika 8. Bambus v njegovem naravnem arealu (levo) in na domacem vrtu leta 2022 (desno) (Foto: arhiv W. Liese). Figure 8. Bamboo in its natural site (left) and in the home garden in 2022 (right) (Photo: archive W. Liese). Slika 9. Profesorji Josef Bauch, Katarina Cufar in Walter Liese (od leve proti desni) na novoletnem srecanju Inštituta za biologijo in zašcito lesa v Ham­burgu, december 2006 (Foto: arhiv K. Cufar). Figure 9. Professors Josef Bauch, Katarina Cufar, and Walter Liese (from left to right) at the Christ­mas meeting of the Institute of Wood Biology and Protection in Hamburg, December 2006 (Photo: ar­chive K. Cufar). In 1959, Liese became assistant to Prof. Bru­no Huber at the Institute of Forest Botany at the University of Munich. After Huber’s sudden death, Liese had to take over teaching, administration and the demanding botanical excursions in the Alps (Liese, 2013). At the same time, he continued to use electron microscopy at the Institute for Wood Research of the famous Prof. Franz Kollmann. In 1963, Liese and his family moved to Ham­burg, where he became a professor at the Universi­ty of Hamburg, head of the Institute of Wood Biol­ogy and director of the Federal Research Centre for Forestry and Forest Products (Bundesforschungsan­stalt für Forst- und Holzwirtschaft). This required a great deal of energy and skill to reconcile the tasks of a professor and head of the institute under the auspices of the Ministry of Agriculture with all the associated political tasks of the era. Liese managed this balancing act with excellence and established the world-famous “Hamburg model”, in which the traditional activities of the university, institute and industry intertwined (Schmitt & Koch, 2023). The two institutes were housed in the same buildings, first in Reinbek Castle and later, from 1970, in a newly built complex in Bergedorf, on the outskirts of Hamburg (Figure 3). The integrative management style blurred the boundaries between institute and university work and the cooperation model worked perfectly. Liese expanded the research spectrum in a visionary way, from basic wood biology research to the practical implementation of wood preservation, for example. The research led to new insights into wood, from its formation in the tree to its use. This opened many doors for wood graduates from the University of Hamburg to industry and science in Germany and worldwide, and Hamburg thus became a hub for global wood research. Liese worked in Hamburg for 28 years until his official retirement on 31 March 1991, during which time he achieved outstanding success. In his memoirs, Liese described how he saw teaching, which he practised with great pleasure, as the main task of his profession. He took teaching seriously and invested a great deal of energy in con­stantly updating his lectures. He regarded contact with students in the classrooms, laboratories and on the famous excursions as his life’s work, which always kept him vital. The traditional excursions abroad were also extremely informative for the stu­dents. Thanks to good contacts, they were able to familiarize themselves with the profession in West­ern Europe and also in Eastern Europe, which was still quite closed at the time. Liese supervised more than 75 graduation the­ses and 40 doctoral theses, and he always made genuine human contact with the students. As he was sincerely appreciated by his students, he re­mained in contact with many of them for the rest of his long life. Among them was Dieter Eckstein (1939-2021), who graduated under Liese’s supervi­sion (1965), obtained his PhD in 1969 (Figure 4) and became a famous professor of dendrochronology (Cufar, 2021; Cufar et al., 2024). Dirk Dujesiefken, also graduated (1981) and completed his doctorate (1985) under Liese’s men­torship (Liese, 2013), later founded the Institute of Arboriculture in Hamburg, became a professor and remained linked with his supervisor (Dujesiefken, 2023). They produced several publications togeth­er, including a very recent book on the CODIT prin­ciple (Dujesiefken & Liese, 2023). On 31 March 1991, Liese officially retired and was appointed Professor Emeritus. He stopped teaching and no longer had any official adminis­trative duties, but he was happy to continue his scientific work. In the next three decades he reg­ularly visited the institute and kept in touch with colleagues, foreign guests and students and had ac­cess to the latest literature. He dealt with challeng­ing scientific issues and continued to publish. He also gave numerous invited lectures at home and abroad, where he continued to be a regular guest as part of various projects. He also devoted himself intensively to bam­boo research, maintained personal contacts with colleagues in countries where bamboo is econom­ically important (Bamboo Pioneers, 2023; Escobar Destacadas, 2023; INBAR, 2023; International Bam­boo, 2023) and published around 150 scientific pa­pers and books on bamboo and rattan (e.g., Liese & Köhl, 2015). Liese has also become world-renowned as a leader in the field of scientific networking. He was very active in the IUFRO (International Union of Forest Research Organizations) (Figure 5), which was founded in 1892 in Eberswalde, where he had spent his youth. He was elected as a member of several committees and working groups and as president of IUFRO from 1977-1981 (Teplyakov, 2019). As president, he worked hard to organize world congresses in which scientists from all over the world could be equally involved in a time of many political divisions. He succeeded in organizing the IUFRO World Congress in Asia for the first time (Kyo­to, Japan, 1981), and through scientific diplomacy made it possible for scientists from the People’s Re­public of China and Taiwan to participate and meet in person, which had previously been unthinkable. Liese also made an important contribution to the revival of cooperation between Western Europe and what was then Eastern Europe. The activities of Liese and his associates contributed to the creation of a Europe and a world with fewer borders. Prof. Dr. Dr. h.c. Dušan Mlinšek (30 September 1925–15 December 2020) from the Department of Forestry, Biotechnical Faculty, University of Ljublja­na, as a top Slovenian scientist of the Liese gener­ation, worked within IUFRO and also took on lead­ership roles (Diaci, 2015, 2021; Teplyakov, 2019). Liese and Mlinšek shared exceptional charisma and many common interests and talents, and therefore it is not surprising that they became great friends for life. Dušan Mlinšek was elected president of IUF­RO for the period 1982-1986, succeeding Liese in this prestigious position as the first and only IUF­RO president from a socialist country (Figure 5). He also invested a lot of energy in networking and put a great deal of effort into the organization of the 18th IUFRO World Congress in Ljubljana in 1986, which thus made Slovenian forestry and wood sci­ence known around the world. The IUFRO Congress in Ljubljana was strongly supported by Liese, who, among other things, actively participated in the IAWA (International Association of Wood Anato­mists) activities (e.g., Shortle, 1986). Liese became a Honorary Member of the IUF­RO in 1982 and Mlinšek in 1989 (Teplyakov, 2019). Liese was also involved in the founding of the International Academy of Wood Science (IAWS) in 1966 and was one of its first elected members. From the first issue in 1966 until 1995, he was ed­itor of the Academy’s journal Wood Science and Technology. For his outstanding contribution to bringing people together and breaking borders, Liese was awarded an honorary doctorate (Dr. h.c.) by the universities of Sopron, Zvolen and Poznan and by the University of Ljubljana in 1994 (Figure 6). He was the first and remains the only honorary doc­tor in the field of forestry and wood science of the University of Ljubljana. The activities to award him this honour were coordinated by Prof. Dr. Dr. h.c. Niko Torelli, for whom Liese had great respect and a lifelong friendship (Oven, 2020). The Department of Wood Science and Tech­nology, together with the Department of Forest­ry and Renewable Forest Resources in Ljubljana, hosted Liese in 2005 (Figure 7) when he attended the celebration of the 80th anniversary of Dušan Mlinšek. At that time, he gave a very interesting lecture to the students and staff of wood science and technology, in which he comprehensively pre­sented the properties and use of bamboo. He also provided his hosts with study material for the de­velopment of lectures on bamboo, which are still given to students today. Later, when Liese began to give away his extensive library, he donated several fundamental books on wood science to the library of the Department of Wood Science and Technolo­gy in Ljubljana. As head of the institute in Hamburg, Liese was very supportive of the Slovenian scientists who regularly visited it for scientific exchange. The au­thor of this paper (Katarina Cufar) got to know Prof. Liese as a student in 1980 and stayed in contact with him during regular study stays in Hamburg and afterwards. Thanks to Liese and the colleagues, the guests were well looked after at the institute. It was possible to arrange study visits without any special formalities, and there was always a work corner and partners to talk about the research. In addition, it was possible to take part in all the public events at the institute, which was a centre of wood research worldwide. There were also informal meetings with coffee, cake and snacks as well as leisure activities. Liese looked after all of us who worked at the in­stitute. He regularly walked through the institute to say hello and inform himself of the work being done and its progress. Despite a busy schedule, he and his wife Katrin regularly made time for guests from abroad, usually for a coffee at their home or for lunch in one of the city’s Chinese restaurants. In this way, he also built up a community of guests from all over the world, and many fruitful collabo­rations resulted from these encounters. We all had great respect for Liese and admired his incredible talents and energy, as well as his ex­traordinary successes. Even as a Professor Emeri­tus, he remained in regular contact with his global community. He learned to use innovations such as the Internet and email, which were invented and became available after his retirement. He kept in touch with his friends and colleagues worldwide with joy and gratitude. At Christmas 2022 and on his birthday on 31 January 2023, we exchanged our last emails, not knowing that he would soon leave us forever. But Walter Liese leaves us his scientific contributions that will live on and have a lasting impact on wood and bamboo science and beyond. We have fond memories of a great colleague, role model and friend. We will miss him very much. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Prispevek je nastal na podlagi osebnih in pisnih stikov ter besedil in slik, ki jih je posredoval Walter Liese. Hvala tudi vsem, ki so delili svoje spomine na Walterja Lieseja, še posebej Geraldu Kochu in Sigrid Wrobel, hvala tudi Francu Pohlevnu za pregled be­sedila. This article is based on personal and written communication, and the texts and images provided by Walter Liese. Thanks to all who shared the mem­ories of Walter Liese, especially Gerald Koch and Si­grid Wrobel, as well as Franc Pohleven for valuable comments on the text. VIRI REFERENCES Bamboo Pioneers: Walter Liese (2023) URL: https://worldbamboo. net/about/bamboo-pioneers/walter-liese (17. 11. 2023) Cufar, K. (2021). Dieter Eckstein, 1939–2021 in njegova bogata za­pušcina za dendrokronologijo v Sloveniji in po svetu: Dieter Eckstein, 1939-2021 and his rich legacy of dendrochronology in Slovenia and the world. Les/Wood, 70(2), 99–109. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2021.v70n02a08 Cufar, K., Liang, E., Smith, K. T, Wazny, T., Wrobel, S.,.Cherubini, P., Schmitt, U., Läänelaid, A., Burgert, I., Koch, G., Pumijumnong, N., Sander, C., Seo, J. W., Sohar, K., Yonenobu, H., & U., Sass­-Klaassen, U. (2024). Dieter Eckstein’s bibliography and legacy of connection to wood biology and tree-ring science. Dendro­chronologia (in print). Diaci, J. (2015). Prof. dr. dr. h. c. Dušan Mlinšek – devetdesetletnik. Gozdarski vestnik, 73(9), 419. Diaci, J. (2021). V spomin profesorju dr. dr. Dušanu Mlinšku (1925– 2020). Gozdarski vestnik, 79(2), 45. Dujesiefken, D., & Liese, W. (2023). Das CODIT-Prinzip – Baumbiolo­gie und Baumpflege. Haymarket Media, Braunschweig, 224 pp. Dujesiefken, D. (2023). Trauer um Professor Dr. Walter Liese = Mo­urning Professor Dr. Walter Liese. Jahrbuch der Baumpflege 2023, 27, 9-11. Eckstein, D., & Schmitt, U. (2006). Trees and wood for life: Walter Liese 80 years old. Wood Science and Technology, 40(1), 2–3. Escobar Destacadas, Gran pérdida para el mundo del bambú y la silvi­cultura | Falleció el Profesor Walter Liese, investigador alemán y ex presidente de la IUFRO. URL: https://www.argentinafores­tal.com/2023/02/28/fallecio-el-profesor-walter-liese-investi­gador-aleman-y-ex-presidente-de-la-iufro/ (17.11. 2023) IAWS, International Academy of Wood Science. URL: https://www. iaws-web.org (17. 11. 2023) INBAR, In memoriam of Professor Walter Liese–International Bam­boo and Rattan Organization INBAR. URL: https://www.inbar. int/in-memoriam-of-professor-walter-liese/ (17.11.2023) International Bamboo and Rattan Organization, In memoriam of Pro­fessor Walter Liese (2023). URL: https://www.inbar.int/in-me­moriam-of-professor-walter-liese/ (17. 11. 2023) IUFRO, Obituary: Walter Liese (1926-2023). URL: https://www.iufro. org/news/news-detail/article/2023/03/01/obituary-walter-li­ese-1926-2023/ (17. 11. 2023) Liese, W. (1951a). Über die Bedeutung der Holzstruktur für das Eindringen öliger Holzschutzmittel. Dissertation, Universität Göttingen. Liese, W. (1951b). Über die Eindringung von öligen Schutzmitteln in Fichtenholz. Holz als Roh- und Werkstoff = European Journal of Wood and Wood Industries, 9(10): 374–378. DOI: https://doi. org/10.1007/BF02615554 Liese, W. (2013). Walter Liese Erinnerungen, Stand 6. Oktober 2013. URL: https://www.bestattungsdienst.hamburg/walter-liese­-ohne/ (4. 11. 2023) Liese, W. (2016). 65 Jahre Holzforschung – ein Rückblick. In Thünen­-Institut für Holzforschung, Zentrum Holzwirtschaft, Gesel­lschaft der Förderer und Freunde des Zentrums Holzwirtschaft, Bund Deutscher Holzwirte (Eds.) 2016: Festschrift zum 90. Ge­burtstag von Prof. Dr. Dr. h. c. mult. Walter Liese. Vorträge und Erinnerungen anlässlich des Kolloquiums am 11. November 2016 im Schloss Reinbek, 4–32. Liese, W. (2018). Rückblick auf ein langes Leben. 27 pp. (Personal at Wliese@aol.com, December 2018). Liese, W., & Köhl, M. (2015). Bamboo -The plant and its uses. Cham, Springer. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-14133-6 Oven, P. (2020). Zaslužni profesor, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli: Pro­fessor Emeritus, Prof. Dr. Dr. h. c. Niko Torelli. Les/Wood, 69(2), 125–131. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2020. v69n02a11 Salleh Mohd. Nor (2023). Eulogy: Tribute to a friend, Prof. Dr. Walter Liese. URL: https://www.iufro.org/fileadmin/material/news­-records/IUFRO-Eulogy-Prof-Dr-Walter-Liese-by-Mohd-Nor­-Salleh.pdf (17.11.2023) Schmid, O. (2001). Walter Liese 75 years young. Holzforschung, 55(1), 104–105. Schmitt, U., & Koch, G. (2023). Obituary Walter Liese (1926–2023). IAWA Journal, 44(2), 270–271. Schulz, H. (1991). Professor Dr. h. c. mult. Walter Liese – 65 years. Holz als Roh- und Werkstoff. European Journal of Wood and Wood Products, 49, 75–84. Scopus, Bibliography Walter Liese. URL: https://www.scopus.com (4. 11. 2023) Shortle, W. (1986). IAWA activities at the 18th IUFRO World Congress. IAWA Bulletin n.s., 7 (4), 416–417. Teplyakov, V. K. (2019). Liese, Walter: In Honorary Members of IUFRO: 1953–2019. Vienna, IUFRO: 44–45. URL: https://www.iufro. org/publications/general-publications/article/2019/11/04/ho­norary-members-of-iufro-1953-2019/ (4. 11. 2023) Thünen-lnstitut für Holzforschung, lnstitut für Holzwissenschaften der Universität Hamburg. (2023). Prof. Dr. Walter Liese verstor­ben. Holz-Zentralblatt, 149(10), 144. Wikipedia, Walter Liese. https://en.wikipedia.org/wiki/Walter_Liese (4. 11. 2023) Vol. 72, No. 2, 99-106 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a08 KATARINI CUFAR PODELILI NAZIV ZASLUŽNA PROFESORICA KATARINA CUFAR RECEIVED THE HONOUR PROFESSOR EMERITA Milan Šernek1*, Leon Oblak1, Maks Merela1 UDK clanka: 929 Cufar K. (092) . Izvlecek / Abstract Izvlecek: Na Tednu Univerze v Ljubljani (UL) 2023 so prof. dr. Katarini Cufar podelili naziv zaslužna profesorica, za pomembne prispevke k razvoju znanosti o lesu in dendrokronologije, kakovostno in predano pedagoško in mentorsko delo, organizacijo dela in upravljanje na Univerzi v Ljubljani ter krepitev splošnega ugleda UL doma in v svetu. Univerza je podelila 14 priznanj zaslužnim profesoricam in profesorjem. Tri nove zaslužne profesorice, Lucka Kajfež-Bogataj, Irena Rogelj in Katarina Cufar, prihajajo z Biotehniške fakultete UL. Kljucne besede: zaslužna profesorica, življenjsko delo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Abstract: During the University of Ljubljana Week 2023, Prof. Dr. Katarina Cufar received the honour professor emerita for her significant contributions to the development of wood science and dendrochronology, for her quality and committed teaching and mentoring, for the organization of work and management at the University of Ljubljana and for her general reputation at both national and international levels. The University honoured 14 professors in this way, with three of them coming from the Biotechnical Faculty: Lucka Kajfež-Bogataj, Irena Rogelj and Katarina Cufar. Keywords: professor emerita, lifetime achievement, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana 1 UVOD 1 INTRODUCTION Prof. dr. Katarina Cufar je v okviru Tedna Uni­verze v Ljubljani (UL) 30. 11. 2023 prejela naziv zaslužna profesorica. UL je podelila 14 zaslužnih nazivov, ki so jih prejeli: Boris A. Novak, Janvit Go-lob, Maks Tajnikar, Božidar Jezernik, Katarina Cufar, Lucka Kajfež-Bogataj, Maja Bucar, Irena Rogelj, Le­opold Marijan Pavcnik, Matjaž Omladic, Janez Seli­ger, Dušan Mramor (slika 1) ter Christian Gostecnik in Bojan Gorenec. Kar tri nove zaslužne profesorice, Lucka Kajfež-Bogataj, Irena Rogelj in Katarina Cufar prihajajo z Biotehniške fakultete UL (slika 2, 3) (Te-den univerze, 2023; Med nagrajenci …, 2023). Prof. dr. Lucka Kajfež Bogataj je prepoznavna po pedago­škem in znanstvenem delu ter popularizaciji znano­sti na podrocju agrometeorologije, aplikativne me­teorologije, biometeorologije in klimatologije ter je med pionirji raziskovanja podnebnih sprememb in ozavešcanja o njih v Sloveniji. Za svoje delo je pre­jela številna priznanja, skupaj s clani Medvladnega odbora za podnebne spremembe in Alom Gorom tudi Nobelovo nagrado za mir 2007. Prof. dr. Ire­na Rogelj je s svojim raziskovalnim, pedagoškim in strokovnim delom neizbrisno zaznamovala podroc­ja mlekarstva, prehrane in probiotikov. Odlikuje jo bogat znanstvenoraziskovalni opus, dolgoletno so­delovanje z gospodarstvom, clanstvo v mnogoterih komisijah, za kar je prejela številne nagrade, prizna­nja, tudi za življenjsko delo. 2 NAZIV ZASLUŽNA PROFESORICA 2 AWARD PROFESSOR EMERITA V skladu s pravilnikom Univerza v Ljubljani podeli naziv zaslužna profesorica upokojeni redni profesorici za pomembne prispevke k razvoju znan­stvene ali umetniške dejavnosti, kakovostno in pre­dano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela ter organizacijo dela in upravljanje na Univerzi v Ljubljani, ce poleg splošnega ugleda doma in v sve­tu izpolnjuje enega ali vec od naslednjih pogojev: 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: milan.sernek@bf.uni-lj.si Slika 1. Zaslužne profesorice in profesorji Univerze v Ljubljani v letu 2023 (od leve proti desni): Boris A. Novak, Janvit Golob, Maks Tajnikar, Božidar Jezernik, Katarina Cufar, Lucka Kajfež-Bogataj, Maja Bucar, Ire­na Rogelj, Leopold Marijan Pavcnik, Matjaž Omladic, Janez Seliger, Dušan Mramor (Foto: Bor Slana/STA). Figure 1. University of Ljubljana professors emeri awarded in 2023 (from left to right): Boris A. Novak, Jan­vit Golob, Maks Tajnikar, Božidar Jezernik, Katarina Cufar, Lucka Kajfež-Bogataj, Maja Bucar, Irena Rogelj, Leopold Marijan Pavcnik, Matjaž Omladic, Janez Seliger, and Dušan Mramor (photo: Bor Slana/STA). Slika 2. Zaslužne profesorice Biotehniške fakultete UL z dekanjo: (od leve proti desni) Katarina Cufar, Marina Pintar, Irena Rogelj, Lucka Kajfež-Bogataj (Foto: Bor Slana/STA). Figure 2. Professors emeritae of the Biotechnical Faculty UL with their Dean (from left to right): Kata­rina Cufar, Marina Pintar, Irena Rogelj, and Lucka Kajfež-Bogataj (photo: Bor Slana/STA). Slika 3. Katarina Cufar prejema naziv zaslužna pro­fesorica, ki ji ga je podelil rektor UL prof. dr. Gregor Majdic (Foto: Bor Slana/STA). Figure 3. Katarina Cufar with the award professor emerita presented by the Rector of the University of Ljubljana, Prof. Dr. Gregor Majdic (photo: Bor Slana/STA). Slika 4. Mentorica z diplomantko in diplomanti leta 2011. Figure 4. A mentor with her graduates in 2011. (1) da je organizirala in izvajala kakovostno peda­goško in (2) znanstvenoraziskovalno delo, (3) da je prejemnica najvišje državne nagrade, je (4) aktivna clanica v znanstvenih akademijah in društvih ter (5) da je pomembno prispevala k vodenju in upravlja­nju fakultete ali Univerze v Ljubljani. Katarina Cufar izpolnjuje vse navedene zahte­ve, saj je profesorica, znanstvenica, prejemnica dr­žavne nagrade, vodja in clanica mednarodne akade­mije ter vec združenj, ki je s svojim delom, zgledom in vrednotami pozitivno vplivala tako na študentke in študente kot tudi na zaposlene na Oddelku za lesarstvo (OL), Biotehniški fakulteti (BF) in Univer­zi v Ljubljani (UL). S svojo energijo in raziskovalno navdušenostjo je mnoge spodbujala ter motivirala pri delu. Poklic profesorice in znanstvenice na uni­verzi je vec kot 40 let opravljala kot poslanstvo, kar je bilo kljucno za uspešno izobraževanje in vzgojo študentov, razvoj znanosti in raziskovalne odlicnosti ter vodenje. Pri tem je dosegla izjemne dosežke ter je prepoznavna in ugledna doma in v svetu. 3 PEDAGOŠKO DELO 3 TEACHING ACTIVITIES Pedagoško je na BF UL delovala od leta 1981, najprej kot asistentka in od leta 1991 kot univerzi­tetna uciteljica–docentka, izredna profesorica in od leta 2008 kot redna profesorica. V tem obdobju je poucevala na dveh oddelkih, Oddelku za lesarstvo in Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (OG), na prvi, drugi in tretji stopnji študija. Vseskozi je prejemala nadpovprecno visoke ocene študen­tov za pedagoško delo. Napisala je ucbenike (dva v slovenskem in enega v angleškem jeziku) in ucna gradiva za študente. Kot asistentka je organizirala in zelo izboljšala eksperimentalne vaje, zbirke ucil in laboratorijske opreme, kot profesorica pa je slove­la po dobrih interaktivnih predavanjih, pri cemer je vedno razvijala pristope, ki so izboljšali znanje in za­dovoljstvo študentov. Bila je priljubljena mentorica in somentorica pri vec kot stotih diplomskih in ma­gistrskih delih (slika 4), mentorica in somentorica pri petih doktorskih disertacijah in recenzentka pri vec kot štiridesetih diplomskih in magistrskih delih ter vec kot desetih doktorskih disertacijah, tudi na univerzah v tujini. Redno je sodelovala kot predava­teljica na tujih univerzah kot so Univerza Hamburg, BOKU Dunaj, Univerza Tuscia – Viterbo in Univerza Alicante (Cobiss, 2023; Sicris, 2023). Pri študentkah in študentih je bila zelo prepo­znavna, kar je prispevalo k temu, da je kot dolgole­tna vodja kluba alumnov OL (vec mandatov v letih 2012–2024) pripomogla, da so skupaj s sodelav­kami in sodelavci ter Društvom lesarjev Slovenije DLS redno organizirali srecanja, kamor so pritegnili alumne vseh generacij, ki so diplomirali v zadnjih šestdesetih letih (Cufar et al., 2023). 4 RAZISKOVALNO IN RAZVOJNO DELO 4 RESEARCH AND DEVELOPMENT Katarina Cufar raziskovalno deluje predvsem na podrocju znanosti o lesu in dendrokronologije. Vzpostavila je raziskave lesa kot tkiva živih dreves od njegovega nastanka v drevesu in gozdu, preko njegove predelave v industriji in uporabe kot na­ravnega obnovljivega materiala. Uvedla je dendro­kronološke raziskave v Sloveniji ter s sodelavkami in sodelavci opravila sistematicno dolgoletno razi­skovalno delo, posveceno lesu v kulturni dedišcini in arheologiji, z odmevnimi raziskavami prazgodo­vinskih kolišc na Ljubljanskem barju in natancnem datiranju in proucevanju aktivnosti na šestnajstih kolišcih (Cufar et al., 2022b). Pri raziskovalnem delu je skupaj z raziskovalno skupino Katedre za tehno­logijo lesa (slika 5), ki jo je vodila vec kot dvajset let, izrazito vpeta v mednarodno in interdisciplinarno sodelovanje (Šernek & Petric, 2020; Petric & Šer­nek, 2021; Matjašec et al., 2022). Katarina Cufar je v soavtorstvu objavila 130 clankov v vrhunskih mednarodnih znanstvenih re­vijah s faktorjem vpliva in ima trenutno h-indeks 44 (SCOPUS, 2023), baza SICRIS pa beleži skupaj 200 izvirnih znanstvenih clankov (COBISS, 2023; SICRIS, 2023). Njena dela beležijo 5836 citatov (CI), najod­mevnejše delo je bilo citirano 842-krat (CI max) njen h-indeks za zadnjih 10 let (h10) pa je 40 (SICRIS, 2023). Glede na navedeno se uvršca med najboljše raziskovalke na podrocju biotehnike. Stanfordska lestvica jo uvršca na 20. mesto med raziskovalkami in raziskovalci Univerze v Ljubljani (Stanford, 2023). Med revijami, kjer objavlja v soavtorstvu, so tudi Nature Communications, Science Advances, Natu­re Plants, Global Change Biology, Molecular Eco­logy, Agricultural and Forest Meteorology, Journal of Archaeological Science, IAWA Journal, Dendro­chronologia, Trees, International Journal of Biome­teorology, Science of Total Environment, Tree-Ring Research, Cultural Heritage, Drvna industrija in dru­ge. Deluje tudi kot glavna urednica revije Les/Wood (Ljubljana) in zunanja urednica revije Tree-Ring Re­search (Tucson, ZDA) ter clanica uredniškega odbo­ra revije Drvna industrija (Zagreb). Njeno vsestransko raziskovalno delo je poveza­no z razvojnim in aplikativnim delom ter sodelova­njem z industrijo, Zavodom za gozdove, Zavodom za varstvo naravne in kulturne dedišcine ter nacional­nimi in lokalnimi muzeji ter galerijami v Sloveniji in Slika 5. Clani Katedre za tehnologijo lesa spomladi 2011. Figure 5. Members of the Chair for Wood Science in the spring of 2011. tujini. Prispevala je tudi k promociji in popularizaciji znanosti in njeni uporabi v dobro širši skupnosti (Ce­lar, 2015; Slacek, 2021; Vrhunci …, 2021; Jesenkova nagrajenka, 2021; Cufar et al., 2022a). Pomemben je tudi njen prispevek k odprti znanosti in skrbi, da so objave, kjer je sodelovala, dostopne širši skup­nosti (RUL, 2023; DIRROS, 2023; Les/Wood, 2023). 5 PRIZNANJA, CLANSTVA V ZNANSTVENI AKADEMIJI TER ZDRUŽENJIH IN VODENJE 5 AWARDS, MEMBERSHIPS IN A SCIENTIFIC ACADEMY AND ASSOCIATIONS, AND MA­ NAGEMENT V letu 2020 je prejela državno nagrado Zoisovo priznanje za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke za razvoj dendrokronologije in znanosti o lesu, ki ji ga je podelil Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti (Šer­nek & Petric, 2020). Poleg tega je prejela še tri prestižne nagrade. V letu 2019 je prejela castno priznanje Fakulte­te za gozdarstvo in tehnologijo lesa Univerze Men­del v Brnu, Republika Ceška ob 100-letnici ustano­vitve fakultete (Drolc, 2019). V letu 2020 je prejela Zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne znanstvenoraziskovalne do­sežke, za zgledno pedagoško delo ter za zasluge pri krepitvi ugleda univerze. V letu 2021 je prejela Jesenkovo nagrado za življenjsko delo, ki je najprestižnejše priznanje Bi­otehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Petric & Šernek, 2021; Matjašec et al., 2022). Poleg naštetega je za pedagoško delo dvakrat prejela pohvalo Biotehniške fakultete za najboljšo pedagoško delavko (2003, 2008). Za pedagoško delo je prejela tudi priznanje Biotehniške fakultete ob 50-letnici delovanja fakultete (1997) ter prizna­nje Biotehniške fakultete za zgledno pedagoško in raziskovalno delo (2013). Za prispevek pri pove­zovanju clanov in uspešno vodenje ALUMNI kluba Oddelka za lesarstvo je prejela 2 priznanji Društva lesarjev Slovenije (2017, 2022). Leta 2015 je bila Katarina Cufar izvoljena za cla­nico IAWS (International Academy of Wood Scien­ce), kjer je od leta 2018 izvoljena clanica akadem­skega odbora akademije, od 2022 pa predsednica akademskega in clanica upravnega odbora akade­mije (IAWS, 2023). Poleg tega je dolgoletna aktivna clanica dru­štev: IAWA (International Association of Wood Ana­tomists), svetovno združenje na podrocju anatomi­je lesa (clanica od 1983), SDBR (Slovensko društvo za biologijo rastlin), TRS (Tree Ring Society) – sve­tovno združenje na podrocju dendrokronolgije, se­dež Tucson, ZDA (clanica od 1994, delovala tudi kot izvoljena clanica upravnega odbora, 2 mandata), ATR (Association of Tree Ring Research)–evropsko združenje na podrocju dendrokronolgije (clanica od ustanovitve 2001), DLS Slika 6. Clani Katedre za tehnologijo lesa v marcu 2023. Figure 6. Members of the Chair for Wood Sci­ence in March 2023. (Društvo lesarjev Slovenije) in DLS–sekcija ALUMNI klub Oddelka za lesarstvo (vodja kluba alumnov vec mandatov v obdobju 2012–2024), od ustanovitve je bila tudi vodja in clanica Kluba alumnov UL, Bio­tehniške fakultete, Sekcija alumnov lesarstva KA UL BF (Klub alumnov UL, 2023). Katarina Cufar je opravljala številne naloge pri upravljanju OL, BF in UL, med drugim je bila: prodekanja Oddelka za lesarstvo BF (2010–2012), namestnica prodekana Oddelka za lesarstvo BF (5 mandatov, 2012–2022), vodja Katedre za tehno­logijo lesa (1999–2022) (slika 5, 6), vodja razisko­valne skupine za tehnologijo lesa (20 let), vodja komisije za študij 1. in 2. stopnje OL BF (20 let s pre­kinitvami), vodja komisije za študij 1. in 2. stopnje BF (2012–2016), vodja komisije za mednarodne izmenjave (2 mandata), clanica senata OL BF (nad 20 let), clanica senata BF (7 mandatov), vodja kluba alumnov (2012–2024), vodja komisije OL in clanica komisije BF za bolonjsko prenovo študijskih progra­mov, clanica odbora Založbe Univerze v Ljubljani. 6 SKLEP 6 CONCLUSION Nagrajenka se je ob podelitvi zahvalila sodelav­kam in sodelavcem, ki so njene dosežke prepoznali in jo predlagali, ter vodstvu in senatom OL, BF in UL, ki so jo izbrali in podelili prestižno priznanje. Pedagoško, znanstveno in spremljajoce delo je opravljala z veliko ljubeznijo, vse njeno delo pa te­melji na rezultatih sodelovanja in vsestranske pod-pore družine ter vseh, ki so jo ucili, se od nje ucili, z njo sodelovali. Katedra za tehnologijo lesa, ki jo je dolga leta vodila, je od leta 2022/2023 kadrovsko prenovljena (slika 6), tako da s svežimi mocmi na­daljuje delo predhodnikov in sprejema nove izzive in smeri razvoja. Ker je bila ob uradni upokojitvi vpeta v številne tekoce projekte in aktivnosti doma in v tujini, ji želi­mo dobro zdravje, da bi še naprej ostala povezana z OL, BF in UL in bi njeno znanje, potenciali in smisel za sodelovanje lahko še naprej služili v skupno dob­ro. Hvaležni smo ji, da s svojimi vrhunskimi dosežki širi in krepi ugled Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. During the University of Ljubljana (UL) Week 2023, Prof. Dr. Katarina Cufar received the honour professor emerita for her significant contributions to the development of wood science and dendro­chronology, for her quality and committed teaching and mentoring, for the organization of work and management at the University of Ljubljana and for her general reputation at both national and inter­national levels. On 30 November 2023, UL awarded this title of 14 distinguished professors (Figure 1). Three new professors emeritae – Lucka Kajfež-Bo­gataj, Irena Rogelj and Katarina Cufar – come from the Biotechnical Faculty (BF) (Figs. 2, 3). Katarina Cufar has been teaching at the Depart­ment of Wood Science and Technology (DWST) BF UL since 1981, first as an assistant, and since 1991 as a university teacher, being an assistant professor, associate professor and since 2008 full professor. She has taught in two departments, DWST and the Department of Forestry and Renewable Forest Re­sources (DF), at the first (Bachelor), second (Mas­ter) and third (PhD) level study programmes. She has consistently received above-average student evaluations for her teaching work. She has written textbooks, other teaching materials, organized and improved experimental exercises, collections of teaching materials and laboratory equipment. As a professor she had a reputation for giving excellent (and if possible interactive) lectures, always devel­oping approaches that improved students’ knowl­edge and satisfaction. She was a popular (co)super­visor for over 100 bachelor’s and master’s theses, five PhD theses and a reviewer for over 40 bache­lor’s and master’s and more than 10 PhD theses at her home institution and abroad. She has been a regular guest at universities such as Hamburg Uni­versity, BOKU Vienna, and the University of Tuscia – Viterbo and University of Alicante. Katarina Cufar’s research is mainly in the field of wood science and dendrochronology. She has introduced and developed research on wood as a tissue of living trees, from its formation by the cambium, and as a renewable industrial raw mate­rial with its numerous applications. She introduced dendrochronological research in Slovenia and, to­gether with her colleagues, carried out a systematic long-term research work on wood in cultural her­itage and archaeology, with a focus on prehistoric pile dwellings in the Ljubljana Marshes, especially dating the activities at 16 pile dwellings from the distant past (Velušcek et al., 2022). In her research she has been strongly involved in international and interdisciplinary cooperation (Šernek & Petric, 2020; Petric & Šernek, 2021; Matjašec et al., 2022), together with the research group of the Chair of Wood Technology, which she has led for over 20 years (Figures 4, 5). Cufar has co-authored 130 articles in scien­tific journals with an impact factor, and currently has an h-index of 44 (SCOPUS, 2023) and the SICRIS database records a total of 200 original scientific articles (COBISS, 2023; SICRIS, 2023; ORCID, 2023). Her work has 5,836 citations (CI), and the most cited work has been cited 842 times (CI max) and the h-index for the last 10 years (h10) is 40 (SICRIS, December 2023). According to these figures she ranks among the best researchers in the field. The Stanford ranking ranks her 20th among researchers at the University of Ljubljana (Stanford, 2023). The publications she has (co)authored have been pub­lished in Nature Communications, Science Advanc­es, Nature Plants, Global Change Biology, Molecu­lar Ecology, Agricultural and Forest Meteorology, Journal of Archaeological Science, IAWA Journal, Dendrochronologia, Trees, International Journal of Biometeorology, Science of Total Environment, Tree-Ring Research, Cultural Heritage, and Wood Industry, among others. She is also editor-in-chief of Les/Wood (Ljubljana), external editor of Tree-Ring Research (Tucson, USA), and a member of the editorial board of Wood Industry (Zagreb). Her versatile research work is connected with both development and applied work, including co­operation with industry, the Slovenia Forest Ser­vice, the Institute for the Protection of Natural and Cultural Heritage, and museums and galleries in Slovenia and abroad. She has also contributed to the promotion and popularization of science and its application for the benefit of the wider community. She has contributed to open science and to making her publications accessible to the wider community (RUL, 2023; DIRROS, 2023; Les/Wood, 2023). In 2020, Cufar received the national Zois Award for significant scientific research achievements for the development of dendrochronology and wood science (Šernek & Petric, 2020; Vrhunci slovenske znanosti, 2021). Furthermore, she has been award­ed the prestigious Jesenko Lifetime Achievement Award (2021) (Petric & Šernek, 2021; Matjašec et al., 2022: Jesenkova nagrajenka, 2023), the Gold­en Plaque of the University of Ljubljana (2020), and the Honorary Award of the Faculty of Forestry and Wood Technology of Mendel University in Brno, Czech Republic (Drolc, 2019). She has received two best teacher of BF DWST awards (2003, 2008), two BF UL awards for teaching and research (1997, 2013). She has been twice awarded by the DLS (Društvo lesarjev Slovenije = Association of Wood Science and Technology of Slovenia) (2017, 2022) for leading the Alumni Club of DWST graduates. In 2015, Katarina Cufar was elected as a fellow of the IAWS (International Academy of Wood Sci­ence), where she has served as an elected member of the IAWS Academy Board since 2018, and the Academy Chair and a member of the IAWS execu­tive committee since 2022 (IAWS, 2023). She is also a long-standing active member of IAWA (International Association of Wood Anato­mists), SDBR (Slovenian Society for Plant Biology), TRS (Tree-Ring Society), ATR (Association of Tree Ring Research), DLS and DLS–ALUMNI Club leader and member, as well as a member and leader of the Alumni of the University of Ljubljana, BF sec­tion Wood Science and Technology. Katarina Cufar has performed numerous tasks in the management of DWST, BF and UL, including as vice-dean of the DWST BF (2010-2012), deputy vice-dean of the DWST BF (five terms, 2012-2022), head of the Chair of Wood Technology (1999-2022), head of the research group for wood technology (20 years), head of the committee for the study affairs of DWST (over 20 years, with interruptions) and study affairs of BF (2012-2012), coordinator of the international exchange (two terms), mem­ber of the BF DWST Senate (20+ years), member of the BF Senate (seven terms), coordinator of the Alumni Club DWST (2012-2024), and coordinator of the Curriculum Renewal project, among other po­sitions. After receiving the title of professor emerita, Katarina Cufar thanked her colleagues who had rec­ognized her achievements and nominated her, as well as the management and senates of BF, DWST and UL, who had voted for her to receive the pres­tigious award. She has carried out her teaching, ac­ademic and other work with love and passion with the co-operation and full support of all those who have taught her, learned from her and worked with her, for which she is very grateful to all. The Chair of Wood Science, which she has held for many years, was reappointed in 2022/2023 (Figure 6), so that it can continue the work of its predecessors with fresh vigour, take on new challenges and break new ground in the development of science and teach­ing. Katarina Cufar, who has been involved in many ongoing projects and activities at her home insti­tution and internationally, continues to collaborate with the DWST BF UL so that her knowledge, po­tential and teamwork skills can be utilized for the benefit of all. VIRI / REFERENCES Cufar, K., Demšar, B., Beuting, M., Balzano, A., Škrk, N., Krže, L., & Merela, M. (2022a). Dendrochronological dating and prove­nancing of string instruments. Journal of Visualized Experi­ments (188), 64591. DOI: https://doi.org/10.3791/64591 Cufar, K., Merela, M., Krže, L., & Velušcek, A. (2022b). Dendrokro­nologija in absolutno datiranje kolišc na Ljubljanskem barju: Dendrochronology and absolute dating of pile-dwellings in Ljubljansko Barje. Les/Wood, 71(1), 57–70. DOI: https://doi. org/10.26614/les-wood.2022.v71n01a06 Cufar, K., Lesar, B., Primožic, B., Petric, M., Kušar, T., & Žigon, J. (2023). 15. srecanje kluba alumnov Oddelka za lesarstvo BF UL. Les/Wood, 72 (2), Les/Wood, 72 (2), 118-126. Drolc T. (2019). Prof. dr. Katarina Cufar prejela castno priznanje Fakul­tete za gozdarstvo in tehnologijo lesa Univerze Mendel v Brnu. Les / Wood (Novice), 68(2), 85. DOI: https://doi.org/10.26614/ les-wood.2019.v68n02a07 Matjašec, D., Sepcic, K., Kunej, T., & Brus, R. (ur.) (2022). Prof. dr. Katarina Cufar prejemnica Jesenkove nagrade v letu 2021. V: Petinsedemdesetletnica Biotehniške fakultete Univerze v Lju­bljani. Ljubljana: Biotehniška fakulteta: 81 – 83. URL: https:// repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=142082 (11.12.2023) Petric, M., & Šernek, M. (2021). Prof. dr. Katarina Cufar je prejela Jesenkovo nagrado za življenjsko delo: Prof. Dr. Katarina Cufar received the Jesenko Lifetime Achievement Award. Les/Wood, 70(1), 87–93. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2021. v70n01a10 Šernek, M., & Petric, M. (2020). Prof. dr. Katarina Cufar – prejemni­ca Zoisovega priznanja za pomembne dosežke in Zlate plakete Univerze v Ljubljani–Prof. Dr. Katarina Cufar received the Zois Prize for important achievements and the Golden Plaque of the University of Ljubljana. Les / Wood 69(2), 117–124. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a10 Internetni viri / Web sources COBISS, Kooperativni online bibliografski sistem Osebna bibliografija Katarina Cufar za obdobje 1981-2023. http://splet02.izum.si/ cobiss/bibliography?code=02937 (9.12.2023). DIRROS. URL: https://dirros.openscience.si/ (9.12.2023). IAWS, International Academy of Wood Science. URL: https://www. iaws-web.org (9.12.2023). Klub alumnov UL. URL: https://www.uni-lj.si/alumni/ (9.12.2023). LES/WOOD. URL: https://journals.uni-lj.si/les-wood/ (9.12.2023). Med nagrajenci in nagrajenkami Tedna Univerze v Ljubljani tudi 17 zaposlenih oziroma študentov Biotehniške fakultete UL. URL: https://www.bf.uni-lj.si/sl/novice/2023120318222358/med­-nagrajenci-in-nagrajenkami-tedna-univerze-v-ljubljani-tudi­17-zaposlenih-oziroma-studentov-biotehniske-fakultete-ul (9.12.2023). Orcid- bibliography of Katarina Cufar. URL: https://orcid.org/0000­0002-7403-3994 (9.12.2023). Scopus. URL: https://www.scopus.com/ (9.12.2023). Sicris – bibliografija Katarina Cufar. URL: https://cris.cobiss.net/ecris/ si/sl/researcher/code/02937 (9.12.2023) RUL-Repozitorij Univerze v Ljubljani, avtor Katarina Cufar. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/Iskanje.php?type=enostavno&lan­g=slv&niz=katarina+%C4%8Dufar&vir=dk (9.12.2023) Stanford List World Scientists Rankings 2024. URL: https://www.ad­scientificindex.com/?q=katarina+cufar (8. 12. 2023). Teden univerze 2023. V okviru Tedna univerze podelili nazive zaslu­žna profesorica in zaslužni profesor. URL: https://www.uni-lj.si/ aktualno/novice/2023113016173743/ (6. 12. 2023) Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo- Katarina Cufar (9.12.2023). [Video]. YouTube, Biotehniška fakulteta. https://www.youtube. com/watch?v=wpbC61qLUl4 Slacek, N. (15.1.2021). Marsikaj od tega, kar o lastnostih lesa ucimo študente na fakulteti, so kolišcarji poznali iz izkušenj [Podkast]. Podkast Podobe znanja. URL: https://ars.rtvslo.si/2021/01/ka­tarina-cufar/ (3.12.2023) Vrhunci slovenske znanosti v luci nagrajencev za izjemne dosežke 2020–dokumentarni film. URL: https://www.rtvslo.si/4d/ar­hiv/174736192?s=tv (3.12.2021). Celar, M. (2015), Skrivnost barjanskega kolesa. Ljubljana, Radiote­levizija Slovenija javni zavod. Dokumentarni filmi in oddaje, Izobraževalni program. URL: https://4d.rtvslo.si/arhiv/doku­mentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/174684852 (3.12.2023). Prof. dr. Miha Humar izredni clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti Prof. Dr. Miha Humar Associate Member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Tina Drolc, Boštjan Lesar Skupšcina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je prof. dr. Miha Humarja na predlog razreda za naravoslovne vede izvolila za izrednega clana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). V cetrtek, 1. junija 2023, so na volilni skupšcini Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvolili trinajst novih izrednih in deset dopisnih clanov, v redne pa je napredovalo devet clanov. Med novo izvoljenimi clani je tudi raziskovalec in profesor dr. Miha Humar, ki je v bil izvoljen v IV. razred za nara­voslovne vede. Prof. dr. Miha Humar s Katedre za lesne škodljivce, zašcito in modifikacijo lesa Oddel­ka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Lju­bljani, ki je bil ob izvolitvi na strokovnem srecanju v Avstraliji, je povedal: »Izvolitev v družbo najbolj­ših znanstvenikov je veliko priznanje in pomemben dosežek zame, Oddelek za lesarstvo in za Biotehni­ško fakulteto. Hvala razredu za naravoslovne vede za vloženo kandidaturo in hvala skupšcini, da jo je potrdila.« Prof. dr. Miha Humar je od leta 2016 do 2018 kot najmlajši dekan vodil Biotehniško fakulte­to Univerze v Ljubljani, na kateri je bil vec let tudi prodekan. Na volilni skupšcini sta bila poleg prof. dr. Miha Humarja v razred za naravoslovne vede izvoljena še prof. dr. Mihael Brencic z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in prof. dr. Špela Go-rican s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca pri ZRC SAZU. V redna clana pa sta napredovala prof. dr. Gregor Anderluh s Kemijskega inštituta in Fran­ci Gabrovšek iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Nova dopisna clanica v razredu za naravo­slovne vede je strokovnjakinja za gozdarstvo Elena Paoletti. V obrazložitvi za izvolitev prof. dr. Miha Humar­ja za izrednega clana akademije je zapisano: »Dr. Miha Humar je redni profesor lesarstva na Bioteh­niški fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskuje biot­ske in abiotske dejavnike razkroja lesa, naravno od­pornost in napredne tehnike zašcite lesa. Od prvih raziskav o bakrovih zašcitnih pripravkih je prešel na preucevanje nebiocidnih tehnik zašcite lesa, ki te­meljijo na tem, da les med padavinami ostane suh oziroma se cim prej posuši, postopki pa ne obre­menjujejo okolja. V Ljubljani je postavil edinstven raziskovalni objekt, leseno hiško, zgrajeno iz enakih dešcic razlicnih vrst lesa, ki je bil razlicno obdelan pred vgradnjo in zaradi razlicnega nacina vgradnje razlicno izpostavljen vremenskim razmeram. Pri raziskovalnem delu tesno sodeluje z industrijo in je vodilni soavtor dveh mednarodnih patentov. Obja­vil je 225 znanstvenih clankov (h-indeks 20). Ti kazalci ga že dve leti uvršcajo na Stanfordsko lestvico najodmevnejših raziskovalcev na svojem podrocju. Veckrat je bil izbran za najodlicnejšega pedagoškega delavca na Biotehniški fakulteti. Kon­gresni urad Slovenije mu je v letu 2022 podelil ca­stni naziv Kongresni ambasador Slovenije.« V letu 2016 je kot clan raziskovalne skupine strokovnjakov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Silvaprodukt in podjetja M Sora prejel tudi Puhovo priznanje za pomembne dosežke na podrocju lesar­stva. Znanstvena in umetnostna dejavnost Sloven­ske akademije znanosti in umetnosti se izvaja v šestih razredih. Razredi so nosilci nalog in se obli­kujejo za eno ali vec podrocij znanosti in umetnosti. Obravnavajo temeljna vprašanja ustreznih znan­stvenih oziroma umetnostnih disciplin, podajajo predloge in mnenja o stanju in programih razvoja znanosti oziroma umetnosti, organizirajo razprave, posvetovanja, predavanja in razstave, skrbijo za pu­blikacije in drugo. Vsak redni in izredni clan je clan razreda, ki ga je kandidiral. Prav tako so v ustrezne razrede razvršceni dopisni clani, ki lahko sodelujejo na sejah razreda, nimajo pa drugih clanskih pravic in dolžnosti. The Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) elected Prof. Dr. Miha Humar as an Associ­ate Member of SASA on the proposal of the Fourth Class of Natural Sciences. On Thursday, 1 June 2023, the Elective Slovenian Academy of Sciences and Arts elected thirteen new Associate Members and ten Corresponding Members, while nine were promoted to full members. Among the newly elected members is the researcher and professor Dr. Miha Humar, who has been elected to the Fourth Class of Natural Sciences. Prof. Dr. Miha Humar, from the Chair of Wood Pests, Protection and Modification of Wood, Department of Wood Science and Technology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, who was in Australia for a professional meeting on the occasion of his election, said: “Being elected to the society of the best scientists is a great recognition and an important achievement for me, the Department of Wood Science, as well as for the Biotechnical Faculty. Thank you to the Natural Sciences Class for submitting the nomination and thank you to the Assembly for approving it.” From 2016 to 2018, Prof. Dr. Miha Humar was the youngest Dean to lead the Biotechnical Faculty at the University of Ljubljana, where he was also Vice Dean for several years. The Slovenian Academy of Sciences and Arts are carried out in six classes. The classes are task-bearing and established for one or more fields of the sciences and arts. They deal with fundamen­tal questions of the relevant scientific or artistic dis­ciplines, make proposals and give opinions on the state of affairs and programmes for the develop­ment of science or art, organise debates, consulta­tions, lectures and exhibitions, take care of publica­tions, etc. Each full member and associate member shall be a member of the class for which they have been nominated. Corresponding members shall also be classified in the appropriate classes and may participate in the meetings of the class, but shall have no other rights and duties as members. Prof. dr. Miha Humar izvoljen za podpredsednika Svetovnega društva za zašcito lesa (IRG WP) Prof. Dr. Miha Humar elected as Vice President of the international research group for Wood Protection (IRG WP) Tina Drolc, Boštjan Lesar V Cairnsu v Avstraliji je spomladi 2023 potekala vsakoletna konferenca Svetovnega društva za zaš­cito lesa–International Research Group for Wood Protection (IRG). V društvo je vclanjenih okoli 500 clanic in clanov iz celega sveta, tudi z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru omenjene, tokrat že 54. mednarodne kon­ference, je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo društva. Na podpredsedniško mesto (President elect) in vodjo znanstvenega programa je bil izvoljen prof. dr. Miha Humar, s Katedre za lesne škodljivce, zaš­cito in modifikacijo lesa Oddelka za lesarstvo Bio­tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Po izvolitvi je povedal: »Izvolitev na podpredsedniško mesto je velika cast za vse, ki se v Sloveniji raziskovalno in strokovno ukvarjamo z zašcito lesa. To imenovanje bo povecalo prepoznavnost Univerze v Ljubljani, Bi­otehniške fakultete in Oddelka za lesarstvo v svetu in omogocilo še tesnejše sodelovanje z vrhunskimi raziskovalci in strokovnjaki po celem svetu.« Prof. dr. Miha Humar je postal prvi podpredsednik društva iz vzhodne Evrope. Mandat podpredsednika je tri leta. Na istem srecanju je bil doc. dr. Boštjan Lesar izvoljen v znanstveni programski odbor, Oddelek 5: Trajnost in okolje. Njegov mandat traja 3 leta. Svetovno društvo za zašcito lesa / International Research Group for Wood Protection je bilo najprej organizirano v Evropi kot pobuda za preucevanje lesa in stališc o spremenjeni rabi lesa kot pomemb­nega trajnostnega, naravnega materiala. Pobuda se je nato organizirala kot društvo, ki je v svoje vrste sprejelo raziskovalke in raziskovalce iz azijskih držav in kasneje tudi drugih kontinentov. Danes je društvo pomembna mednarodna in­stitucija, ki z združevanjem raziskovalk in razisko­valcev preucuje les, oblikuje stališca o spremenjeni rabi lesa kot pomembnega trajnostnega, naravnega materiala ter njegovi zašciti. Društvo vsako leto or­ganizira strokovno srecanje, v letu 2022 je srecanje potekalo v Sloveniji na Bledu. V letu 2023 je srecanje Svetovnega društva za zašcito lesa potekalo v Cairnsu v Avstraliji. Poleg prof. dr. Miha Humarja so se srecanja iz Slovenije udeležili še doc. dr. Davor Kržišnik, doc. dr. Boštjan Lesar in Eli Keržic, mlada raziskovalka, vsi s Katedre za lesne škodljivce, zašcito in modifikacijo lesa Od­delka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Anna Sandak z inštituta InnoRenew. Raziskovalka in raziskovalci Biotehniške fakultete so skupaj pripravili osem predstavitev v vseh vsebin­skih sklopih mednarodnega srecanja. The annual conference of the Internation­al Research Group for Wood Protection (IRG WP) was held in Cairns, Australia in spring 2023. About 500 members from all over the world, including the Department of Wood Science and Technology of the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, are members of the society. During the 54th Inter­national Conference, the new leadership of the so­ciety was elected. Prof. Dr. Miha Humar, from the Department of Wood Pests, Protection and Mod­ification of Wood, Department of Wood Science and Technology BF UL, was elected to the position of Vice President (President elect) and Head of the Scientific Programme. He said of this: “It is a great honour for all of us who are involved in wood pro­tection research and expertise in Slovenia to be elected to the position of President Elect. This ap­pointment will raise the profile of the University of Ljubljana, the Biotechnical Faculty and the Depart­ment of Wood Science and Technology in the world and will enable us to work even more closely with top researchers and experts around the world.” Prof. Dr. Miha Humar became the first Vice Presi­dent of the Society from Eastern Europe. The term of office of the Vice President is three years. At the same meeting, Assoc. Prof. Dr. Boštjan Lesar was elected to the Scientific Programme Committee, Section 5: Sustainability and Environment. His term of office is three years. Eli Keržic je prejela nagrado društva IRG WP – »Ron Cockroft Award« Eli Keržic received the IRG WP “Ron Cockroft Award” Tina Drolc, Boštjan Lesar Eli Keržic, mlada raziskovalka na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, je prejela nagrado Svetovnega društva za zašcito lesa IRG WP – »Ron Cockroft Award«. Ob tej priložnosti je povedala: »Nagrada, ki sem jo prejela, mi je omogocila, da se udeležim mednarodne konference v Cairnsu (Av­stralija) in navežem pomembne mednarodne stike s svojega podrocja raziskav.« Nagrada »Ron Cockroft Award« se podeljuje clanom ali neclanom društva za spodbujanje raziskav s podrocja zašcite lesa ter se izplaca kot pomoc pri potnih stroških in stroških nastanitve v povezavi z udeležbo na mednarodnih srecanjih društva. Eli Keržic, a young researcher at the Depart­ment of Wood Science and Technology, has re­ceived the International Research Group for Wood Protection (IRG WP) “Ron Cockroft Award”. The “Ron Cockroft Award” is awarded to members or non-members of the society for the promotion of research in the field of wood conservation, and in­cludes funds to assist with travel and accommoda­tion expenses in connection with attendance at the society’s international meetings. Doc. dr. Angela Balzano, prejemnica svecane listine za mlade visokošolske uciteljice in sodelavke UL Assistant Professor Dr. Angela Balzano received the Special Commendation for Young Higher Education Teachers and Staff Maks Merela, Katarina Cufar Doc. dr. Angela Balzano je v okviru tedna Uni­verze v Ljubljani 28.11. 2023 prejela Svecano listino za mlade visokošolske uciteljice in ucitelje ter viso­košolske sodelavke in sodelavce kot priznanje za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke (Teden Univerze, 2023) (slika1, 2). Doc. dr. Angela Balzano je zaposlena na Od­delku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (OL BF UL). Trenutno opravlja delo asi­stentke in je habilitirana v naziv docentke za podro­cje Znanost o lesu in lignoceluloznih kompozitih ter tehnologije v lesarstvu. Študij prve in druge stopnje gozdarskih in okoljskih ved je zakljucila na Universi­tà degli Studi di Napoli Federico II, v kraju Portici pri Neaplju v Italiji. Na isti univerzi je v letu 2017 zagovarjala tudi doktorsko disertacijo z naslovom “Functional wood traits: xylogenesis, tree rings and intra-annual density fluctuations (IADFs) in Me­diterranean species = Funkcionalne lastnosti lesa: ksilogeneza, prirastne plasti in sezonska nihanja gostote (IADF) pri sredozemskih vrstah”. Mentorica pri doktoratu je bila prof. dr. Veronica De Micco iz Italije, somentorica pa prof. dr. Katarina Cufar z Uni­verze v Ljubljani. Angela Balzano se je že v casu študija v Italiji vkljucila v mednarodno raziskovalno delo. Kot dok­torandka je sodelovala pri aktivnostih COST in pri­dobila vec štipendij za izpopolnjevanje v tujini, med drugim tudi na Biotehniški fakulteti Univerze v Lju­bljani, kjer je za svojo disertacijo opravila velik del laboratorijskih raziskav na podrocju nastajanja lesa. Že pred zakljuckom doktorskega študija se je kot raziskovalka zaposlila na Oddelku za lesarstvo Slika 1. Doc. dr. Angela Balzano je prejela svecano listino za mlade visokošolske uciteljice in visokošol­ske sodelavke Univerze v Ljubljani za leto 2023. Po­delil ji jo je rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gre­gor Majdic (Foto: Nebojša Tejic in Katja Kodba/STA). Figure 1. Assistant Professor Dr. Angela Balzano re­ceived the 2023 Ceremonial Certificate for Young Higher Education Teachers and Higher Education Associates from the Rector of the University of Lju­bljana, Prof. Dr. Gregor Majdic (Photo: Nebojša Te­jic in Katja Kodba/STA). BF na projektih TIGR4Smart (2016–2020) in WOOLF (2018–2021), ki jih je vodil prof. dr. Miha Humar. V okviru projektov je bila vkljucena v interdiscipli­narno in mednarodno sodelovanje na podrocju trajnostnega in inovativnega gradbeništva za pa­metne stavbe ter lesa in lesenih izdelkov v celot­nem življenjskem ciklu. V raziskave se je vkljucila kot dobra poznavalka in skrbnica opreme na Kate­dri za lesne škodljivce, zašcito in modifikacijo lesa. Omenjena oprema vkljucuje med drugim konfokal­ni laserski vrsticni mikroskop, vrsticni elektronski mikroskop z EDX detektorjem ter pripravo GeoPyc 1365 za dolocanje gostote materialov s pripadajo­co opremo za pripravo vzorcev za analize. Razvila je izjemne spretnosti pri pripravi površin in rezin za razlicne mikroskopske tehnike, vkljucno s svetlobno mikroskopijo s širokim naborom tehnik. V casu svojega bivanja v Sloveniji se je predano posvetila znanosti in v enaki meri tudi ucenju slo­venskega jezika. Od leta 2021 deluje na Katedri za tehnologijo lesa, kjer je opravila velik del laborato­rijskega dela za disertacijo in raziskave, ki vkljucu­je nastajanje lesa in floema, delovanje kambija ter druge raziskave, ki potekajo na katedri, vkljucno z raziskavo arheološkega lesa s prazgodovinskih ko­lišc na Ljubljanskem barju ter raziskavami oglja oz. pooglenelega lesa. Angela Balzano od leta 2021 vodi vaje pri pred­metih Anatomija lesa in Zgradba lesa ter od leta 2022 tudi pri drugih predmetih Katedre za tehnolo­gijo lesa (KTL) na Oddelku za lesarstvo, od leta 2023 pa tudi predmete na študijskih programih Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Pri tem po­ucuje študentke in študente prve in druge stopnje razlicnih študijskih programov. Vaje že od zacetka opravlja v slovenskem jeziku, študentke in študenti pa so jo za pedagoško delo ocenili z nadpovprec­nimi ocenami anket (povprecje študentskih ocen 4,8). Kot mentorica in somentorica je sodelovala že pri vec diplomskih in magistrskih delih. Vec let je bila neformalna podpornica tujim študentom na izmenjavah ERASMUS. V zadnjem casu se je pod njenim (so)mentorstvom na Katedri za tehnologijo lesa izobraževalo vec tujih doktorskih študentk in študentov z razlicnih Univerz v Italiji, na Ceškem, Slovaškem in Poljskem. Sodeluje tudi pri promociji študija in je aktivna podpornica kluba alumnov na OL BF UL. Kot raziskovalka na zacetku raziskovalne poti ima zavidljivo znanstveno pot in bibliografijo. V njeni bibliografiji je zavedenih 148 enot (stanje 1. 12. 2023, SICRIS). Kandidatkina dela imajo visoko odmevnost, saj so bila 338-krat citirana, njen H-in­deks je 12. Med objavami je 34 izvirnih znanstvenih clankov, od tega 25 v mednarodnih znanstvenih re­vijah s faktorjem vpliva. Ostali clanki so vecinoma objavljeni v reviji Les/Wood v anglešcini s prevo­dom kljucnih delov v slovenšcino. Objavljena dela zaradi kombinacije angleškega in slovenskega jezika s pridom uporablja pri pedagoškem delu. Za svoje delo je bila tudi veckrat nagrajena. Za doktorsko delo je prejela nagrado Italijanskega bo­tanicnega društva za najboljšo doktorsko disertaci­jo v letu 2017, ki ji je bila podeljena na generalni skupšcini v okviru Botanicnega kongresa v Padovi. Prejela je tudi prestižno Baileyevo nagrado, ki ji jo je podelilo ugledno mednarodno društvo IAWA (International Association of Wood Anatomists) za najboljši znanstveni clanek mlade raziskovalke v letu 2019 v reviji IAWA Journal (Cufar, 2019) in nag­rado za najboljši poster na srecanju mikroskopistov Slovenije v letu 2022 (Merela, 2022). Vkljucena je v znanstvena društva kot so IAWA, ATR (Association of Tree Ring Research), Slovensko društvo za mi­kroskopijo in Slovensko društvo za biologijo rastlin. Ima izkazano mednarodno sodelovanje v okvi­ru mednarodnih projektov, sodelovanja na konfe­rencah in znanstvenih srecanjih ter gostovanja na tujih univerzah. V zadnjem casu je obnovila tesne vezi s svojo maticno ustanovo Università degli Studi di Napoli Federico II, s katero pripravljajo vec ino­vativnih projektov, vzpostavili pa so tudi izmenjave ERASMUS. V Italiji nasploh postaja vse bolj prepo­znavna in cenjena. Glede na navedeno lahko zakljucimo, da je doc. dr. Angela Balzano odlicna in perspektivna mlada znanstvenica, ki se je izjemno lepo vkljucila v slo­vensko družbo in je prepoznavna po odlicnem pe­dagoškem delu, ki ga izvaja v slovenskem jeziku. V študijski proces vnaša nove vaje in pristope k delu. S svojim delom krepi ugled Univerze v Ljubljani v Sloveniji, v svoji domovini Italiji in po svetu. Veseli nas, da so njene kvalitete prepoznane in ji za prejem svecane listine iskreno cestitamo! On 28 November 2023, Assistant Professor An­gela Balzano was awarded the Special Commenda­tion for Young Higher Education Teachers and Staff during the University of Ljubljana Week in recogni­tion of her outstanding achievements in teaching and research (University Ljubljana Week, 2023). Angela Balzano works at the Department of Wood Science and Technology, Biotechnical Facul­ty, University of Ljubljana (DWST BF UL). She ob­tained habilitation in the field of Wood Science and Lignocellulosic Composites and Wood Technology. She completed her first and second degrees in For-estry and Environmental Sciences at the Università degli Studi di Napoli Federico II, Portici, near Na­ples, Italy. In 2017 she defended her doctoral thesis entitled “Functional wood traits: xylogenesis, tree rings and intra-annual density fluctuations (IADFs) in Mediterranean species”. The doctoral thesis was supervised by Prof. Dr. Veronica De Micco from Italy and co-supervised by Prof. Dr. Katarina Cufar from the University of Ljubljana. Angela Balzano was already involved in inter­national research during her studies in Italy. As a doctoral student, she took part in COST activities and received several scholarships for advanced training abroad, including at BF UL, where she car­ried out a large part of the laboratory research on wood formation for her dissertation. Even before completing her doctorate, she worked as a researcher at the DWSL in the TIGR4S­mart (2016-2020) and WOOLF (2018-2021) projects under the direction of Prof. Dr. Miha Humar. The projects involved interdisciplinary and internation­al collaboration in the field of sustainable and inno­vative construction for smart buildings, as well as wood and wood products over the entire life cycle. She was involved in the research as a knowledgea­ble person and equipment manager at the Chair of Wood Pests, Modification and Protection of Wood. This equipment includes a confocal laser scanning microscope, a scanning electron microscope with EDX detector, and a GeoPyc 1365 material density determination kit with associated sample prepara­tion equipment for analysis. Balzano has thus de­veloped exceptional skills in surface and section preparation for a variety of microscopy techniques, including the aforementioned and light microscopy using a wide range of techniques. During her stay in Slovenia, Balzano dedicated herself to science and equally to learning the Slo­venian language. Since 2021, she has been work­ing at the Department of Wood Technology, where she conducted much of the laboratory work for her dissertation and research, including on wood and phloem formation, cambium activity and other on­going projects, including work on archaeological wood from prehistoric pile dwellings in the Ljublja­na marshes and research on charcoal or charred wood. Balzano teaches courses on Wood Anatomy and Wood Structure and other courses at the Chair of Wood Science (CWS), as well as courses at the Department of Forestry and Renewable Forest Re­sources. She has been teaching in Slovenian since the very beginning of such work, and receives above average grades from her students (average student grade 4.8, with 5 being the best grade). She has worked as a tutor, co-mentor and mentor on several Bachelor’s and Master’s theses. She has been an informal tutor for incoming and outgo­ing ERASMUS exchange students. More recently, Balzano has supervised several PhD students from a number of universities in Italy, the Czech Repub­lic, Slovakia and Poland who visited DWST as part of various exchange programmes. Balzano is also committed to promoting study programmes in the fields of wood science and technology, and is an ac­tive supporter of the Alumni Club at DWST. As a young scholar, Balzano can look back on a remarkable academic career. Her bibliography comprises 148 entries (as of 1 December 2023, SIC­RIS). Her work has a high impact, having been cited 338 times, with an H-index of 12. Her publications include 34 original scientific articles, 25 of which are in international journals with an impact fac­tor. The remaining articles were mostly published in the journal Les/Wood in English, with the most important parts translated into Slovenian. In this way she also contributes to the development of sci­entific terminology and improves her knowledge of the Slovenian language. The combination of English and Slovenian in her published works makes them particularly useful for students. Balzano has already received several awards for her work. She received the Italian Botanical Socie­ty’s prize for the best doctoral thesis in 2017, which was presented to her at the General Assembly of the Botanical Congress in Padua. She also received the prestigious Bailey Prize from the renowned In­ternational Association of Wood Anatomists (IAWA) for the best scientific paper by a young researcher in the IAWA Journal in 2019 (Cufar, 2019), and the Best Poster Award at the Meeting of Microscopists of Slovenia in 2022 (Merela, 2022). She is a mem­ber of scientific societies such as the IAWA, the ATR (Association of Tree Ring Research), the Slovenian Society of Microscopy and the Slovenian Society of Plant Biology. She has demonstrated her international co-op­eration through various projects, participation in conferences and scientific meetings and guest lec­tures at foreign universities. Recently, she has re­newed close relations with her parent institution, the Università degli Studi di Napoli Federico II, with which she is currently carrying out several innova­tive projects and an Erasmus exchange programme. She is increasingly recognised and appreciated by the Italian academic and student community. In short, Assistant Prof. Angela Balzano is an excellent and promising young scientist who has in­tegrated very well into the Slovenian scientific com­munity and is known for her excellent teaching. She develops new exercises and approaches for the study process. Through her work she enhances the reputation of the University of Ljubljana in Slovenia in both her home country of Italy and around the world. We are delighted that her qualities have been recognized by the University of Ljubljana, and con­ gratulate her on the honourable mention! VIRI REFERENCES Cufar, K. (2019). Dr. Angela Balzano prejemnica Baileyeve nagrade za leto 2019. Novice: News. Les/Wood, 68(2), 84. DOI: https:// doi.org/10.26614/les-wood.2019.v68n02a07 Cufar, K. (2022). Dr. Angela Balzano: Oddelek za lesarstvo. V: Petin­sedemdesetletnica Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 105–106. DOI: https://repozi­torij.uni-lj.si/Dokument.php?id=163347&lang=slv Merela, M. (2022). Srecanje mikroskopistov Slovenije – nagrada za najboljši poster dr. Angeli Balzano: Meeting of Microscopists of Slovenia – Best Poster Award to Dr. Angela Balzano. Les/Wood, 71(1), 77. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2022. v71n01a08 Spletni viri / Online resources Foto: Nebojša Tejic in Katja Kodba/STA, Univerza v Ljubljani > Medijsko središce > Foto galerija > Teden Univerze > Te-den Univerze 2023. URL: https://www.uni-lj.si/medij­sko_sredisce/foto_galerija/teden_univerze/teden_univer­ze_2023/2023112911124890/ (3. 12. 2023) Teden Univerze v Ljubljani 2023, Svecana listina za mlade viso­košolske uciteljice in ucitelje ter visokošolske sodelavke in sodelavce. URL: https://www.uni-lj.si/tedenuniverze/tede­nuniverze_2023/svecana_listina_za_mlade_visokosolske_uci­teljice_in_ucitelje_ter_visokosolske_sodelavke_in_sodelavce/ (3. 12. 2023) University Ljubljana week 2023, Special Commendation for Young Higher Education Teachers and Staff. URL: https://www.uni­-lj.si/university_of_ljubljana_week/university_of_ljubljana_ week_2023/special_commendation_for_young_higher_edu­cation_teachers_and_staff/ (3. 12. 2023) Urška Kovacic je prejela priznanje strokovnim sodelavkam Univerze v Ljubljani Urška Kovacic received the Award for the Associates of the University of Ljubljana Leon Oblak, Katarina Cufar Urška Kovacic, vodja Referata za študijske in študentske zadeve na Oddelku za lesarstvo Bioteh­niške fakultete Univerze v Ljubljani (OL BF UL), je dobila priznanje, ki ga podeljujejo strokovnim so­delavkam in sodelavcem za pomemben prispevek k izboljšanju delovnih procesov in pozitivni klimi na clanicah in rektoratu UL. Priznanje ji je za izkazane rezultate dela, ki mocno presegajo obicajne okvire in zahteve delovnega mesta, 30. 11. 2023 podelil rektor UL prof. dr. Gregor Majdic (slika 1). Delo Ur­ške Kovacic opazno krepi pedagoški, znanstveni in strokovni ugled UL in BF v domacem in mednaro­dnem prostoru (Na univerzi …, 2023; Priznanja …, 2023). Urška Kovacic je strokovna sodelavka–vodja Referata za študijske in študentske zadeve na OL BF UL, kjer izvajamo dva prvostopenjska (univerzi­tetni študij lesarstva in visokošolski strokovni štu­dij Lesarsko inženirstvo) ter po en drugostopenjski (magistrski) in tretjestopenjski (doktorski) študijski program. Diplomirana organizatorka (UN) je zakljucila prvostopenjski študij Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru (UM). Trenutno se do­datno izobražuje na drugostopenjskem študiju »Or­ganizacija in management kadrovskih in izobraže­valnih sistemov« (UM). Zaposlena je kot strokovna delavka na mestu J017131–Strokovni delavec VII/1 v organizacijski enoti Skupne službe–Referat za štu­dijske in študentske zadeve OL BF. Na fakulteti se je zaposlila 1996 in do leta 2014 delala v tajništvu OL. Od leta 2015 dela kot vodja (in edina zaposlena) na referatu za študijske in študentske zadeve. Urška Kovacic vodi in izvaja vse potrebno za de­lovanje študijskega procesa, kar zajema vse aktiv­nosti, od razpisa študija, organizacije informativnih dni, vpisa študentk in študentov v posamezne letni­ke, obravnavanja prošenj za izjemni vpis, dela s štu­denti s posebnimi potrebami, tutorji in gostujocimi (tujimi) študenti. Skrbi za pripravo in usklajevanje urnikov, razpis izpitnih rokov in reševanje vprašanj v zvezi z delovanjem študentskega informacijskega sistema ŠIS, študentsko prakso, razpis naslovov zak­ljucnih del in vsa opravila v zvezi z njihovo oddajo ter razpisom zagovorov diplom in magisterijev do pridobitve listin o zakljucku študija. Tisti, ki se prvic vpisujejo na programe OL, zato najprej spoznajo Urško Kovacic in imajo z njo stike pri reševanju vseh morebitnih posebnosti med štu­dijem. Z njo so v stiku med študijskim letom, v casu izpitov in vpisov ter v kompleksnem procesu prijave in zagovora diplomskega ali magistrskega dela. Pri vseh aktivnostih se s študentkami in študenti odlic­no razume. S tutorji in predstavniki letnikov dobro rešujejo težave z urniki in ucilnicami, tako da štu­dijski proces tece nemoteno. Pri delu je nenehno v stiku s pedagoškim osebjem ter povezuje študente in ucitelje. Zaradi stika s študenti nudi odlicno pod­poro klubu alumnov. Poleg opravil, ki jih vsi poznamo, mora za ne­moten potek študijskega procesa opraviti tudi veli­ko »skritega« dela. Tako pripravlja in ureja gradiva v zvezi z najavami obremenitev pedagoških delavcev, gradiva v zvezi z izvedbo anket, kjer študirajoci oce­njujejo pedagoški kader, postopke (re)akreditacije in (samo)evalvacije študijskih programov. Ureja in pripravlja porocila in podatke, potrebne za vodenje pedagoškega procesa na oddelku, pri cemer vzor­no sodeluje z vodstvom OL, Komisijo za študij 1. in 2. stopnje na BF in podpira delo ostalih komisij in senata OL in BF. Poleg tega dnevno rešuje zadrege v zvezi z izjemnimi dogodki sodelujocih v komple­ksnem pedagoškem procesu na omenjenih študij­skih programih. Eden prvih velikih izzivov, pred katerega je bila Urška Kovacic postavljena, je bil prevzem komple­ksnega dela vodje referata za študijske in študent­ske zadeve ob odhodu dolgoletne izkušene vodje. To je bilo v casu, ko je bilo delo referata zaradi novih okolišcin potrebno tako rekoc na novo postaviti, vse delo in dokumentacijo pa prestaviti iz »papirne« v elektronsko obliko. To je med drugim pomenilo tudi pripravo prve najave pedagoških obremenitev za študijsko leto 2015/16 v novem kompleksnem programu. Delo je bilo posebej zahtevno zaradi iz­jemno velikega števila diplom v letih 2015 in 2016, ker se je iztekel zadnji rok za zakljucek študija na predbolonjskih programih. Vsi, ki so želeli svoj štu­dij na teh programih zakljuciti, ker so ga pred tem iz razlicnih razlogov prekinili, so morali diplomira­ti najkasneje do 30. 9. 2016. Urška Kovacic je bila tako že na samem zacetku soocena z reševanjem številnih individualnih potreb tistih, ki so pred le­tom 2016 za dolga leta prekinili študij. V istem casu pa je morala zaradi daljše bolezni tajnika oddelka prevzeti tudi delo tajnika. Urška Kovacic poleg izzivov na referatu opra­vlja tudi dela, ki mocno presegajo zahteve delov­nega mesta, ki ga zaseda. S svojim prizadevanjem omogoca, da organizacija študija poteka profesio­nalno in v zadovoljstvo študirajocih in zaposlenih, ki sodelujejo v izobraževalnih programih oddelka. Vodstvu nudi vsestransko podporo pri organizaciji študijskega procesa in reševanju težav zaradi izje­mnih dogodkov. Pri delu je temeljita, natancna, zanesljiva, komunikativna, odzivna in razumevajo­ca ter pripravljena pomagati v veliko zadovoljstvo vseh. Delovne zadolžitve vedno sprejme in delo dobro opravi v dogovorjenem roku ter ob tem išce optimalne rešitve za nastale nepredvidene situa­cije. Delo je tako vedno pravocasno in kakovostno opravljeno. Njen delovnik skoraj noben dan ne traja samo osem ur. Z vestnostjo in iznajdljivostjo ter razumeva­njem je v casu epidemije covida predstavljala vez med študenti in pedagoškim osebjem ter veliko pripomogla k varni in uspešni izvedbi pedagoškega procesa. Ob tem je bila soocena z nenehno menja­vo urnikov zaradi menjav nacina izvedbe študija, v predavalnici/laboratoriju, na daljavo in hibridno. Pri tem je morala usklajevati tudi potrebne spre­membe oz. prilagoditve ucnih nacrtov. Iz navedenega je razvidno, da delo, ki ga opra­vlja, mocno presega obicajne zahteve. Zavzema se tudi za pravice in interese študentk in študentov ter z razumevanjem rešuje tudi njihove težave in indi­vidualne potrebe. Vrata referata so zanje odprta tudi izven uradnih ur. S študirajocimi komunicira v skladu z naceli zaupnosti, spoštovanja, enkratnosti, individualnosti, še posebej s tistimi, ki imajo poseb­ne potrebe ali se znajdejo v stiski. Glede na vse njene kvalitete smo z veseljem predlagali, da Urška Kovacic dobi priznanje UL. Ve­seli smo, da so njene izjemne rezultate dela prepoz­nali tudi na UL in BF. Na slavnostni prireditvi v zbornicni dvorani UL so priznanja prejeli tudi strokovni sodelavci in sodelavke rektorata in drugih clanic univerze. Bio-tehniška fakulteta je imela še dve nagrajenki, in si­cer Greto Sorta z Oddelka za agronomijo in Matejo Vidmar z Oddelka za živilstvo ter nagrajenca Darka Klobucarja, glavnega tajnika BF UL (slika 3). Urška Kovacic, Head of the Office for Academic and Student Affairs at the Department of Wood Sci­ence and Technology, Biotechnical Faculty, Univer­sity of Ljubljana (DWST BF UL), received the Award for the Associates of the University of Ljubljana for her significant contribution to improving work processes and the positive climate at the member institutions and the Rectorate of the University of Ljubljana. The award was presented to Urška Kovacic on 30 November 2023 by the Rector of UL, Prof. Dr. Gregor Majdic (Figure 1). Urška Kovacic received the award for the re­sults of her work, which go far beyond the normal scope and requirements of the position. Her work significantly enhances the pedagogical, scientific and professional reputation of UL and BF at the na­tional and international levels. Urška Kovacic manages and implements all the necessary activities at DWSL, where two first-cy­cle (Bachelor), one second-cycle (Master) and one third-cycle (PhD) study programme, all related to Wood Science and Technology, are running. Kovacic manages and implements all the activ­ities needed for the functioning of the study pro­cess, from the enrolment of students and organi­zation of information days, to work with students with special needs, tutors and guest students. She is responsible for the preparation and coordination of the timetables of lectures and exams, and the resolution of issues related to the Student Informa­tion System (SIS), student internships, confirmation of thesis titles and all tasks related to their submis­sion, as well as the announcement of diploma and Master’s defences up to the awarding of diplomas. Urška Kovacic is therefore the first person from the department that new students meet in per­son, and the first point of contact for any specific questions that may arise during their studies (Fig­ure 2). They will have contact with her during the academic year, during enrolment and examination, and during the complex process of applying for and defending a Bachelor’s or Master’s thesis. She gets on well with the students, and works well with the tutors and student representatives to resolve the many issues that arise and thus ensures that the programmes run smoothly. She is in constant contact with the teaching staff and liaises between students and lecturers. Through her contact with the students of different generations, she provides excellent support to the Alumni Club. It is clear from the above that Urška Kovacic’s work goes far beyond the normal duties and re­quirements of her position. She also stands up for the rights and interests of students and responds sympathetically to their problems and individual needs. The door of her office is open to students, both during and outside office hours. She commu­nicates with students according to the principles of confidentiality, respect, uniqueness and individual­ity, especially with those who have special needs or are in distress. In addition to the tasks we are all familiar with, Urška Kovacic also has a lot of “hidden” work to do, which is important for the smooth running of the faculty and study processes, and which is described in more detail in the Slovenian version of this article. During a ceremony at the UL, prizes were also presented to the staff of the Rectorate and oth­er faculties and academies of the UL. The BF had three other award winners: Greta Sorta from the Department of Agronomy and Mateja Vidmar from the Department of Food Science, as well as Darko Klobucar, the Chief Secretary of UL BF (Figure 3). As Chief Secretary, Darko Klobucar has been crucial to the continuity and smooth running of the BF and all its departments since 2008. He fulfils his duties in a professional, reliable and efficient manner, working with and supporting the BF management, staff and students. Sincere and deserved congratulations to all the award winners! VIRI REFERENCES Foto: Bor Slana/STA > Medijsko središce > Foto galerija > Teden Uni­ verze > Teden Univerze 2023. URL: https://www.uni-lj.si/me­ dijsko_sredisce/foto_galerija/teden_univerze/teden_univer­ ze_2023/2023112911124890/ (3. 12. 2023) Na Univerzi v Ljubljani podelili priznanja strokovnim sodelavkam in sodelavcem. URL: https://www.uni-lj.si/tedenuniverze/tede­ nuniverze_2023/priznanje_strokovnim_sodelavkam_in_sode­ lavcem/ (8. 12. 2023) Priznanja strokovnim sodelavkam in sodelavcem. https://www.uni-lj. si/v_ospredju/2023113016201070/ (8. 12. 2023) 15. srecanje kluba alumnov Oddelka za lesarstvo BF UL 15th Meeting of the Alumni Club of the Department of Wood Science and Technology BF UL Katarina Cufar, Boštjan Lesar, Blaž Primožic, Marko Petric, Tomaž Kušar, Jure Žigon 1 UVOD 1 INTRODUCTION Alumni Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakul­tete Univerze v Ljubljani (OL BF UL) so se 23. 11. 2023 sestali na tradicionalnem letnem srecanju. Udeležilo se ga je okoli 120 diplomantk in diplo­mantov razlicnih programov in generacij študija lesarstva. Glavni sponzor srecanja je bilo podjetje Helios TBLUS d.o.o., clan skupine KANSAI HELIOS. Srecanje so podprli tudi Klub alumnov Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, Sekcija alumnov lesarstva, OL BF UL in Društvo lesarjev Slovenije (DLS). Že po tradiciji se je srecanje zacelo z registra­cijo, neformalnimi pogovori in ogledi laboratorijev. Sledil je program v nabito polni veliki predavalnici (slika 1), s pozdravi organizatorjev, pregledom glav­nih novosti na Oddelku in v DLS ter pomenu pove­zovanja preko kluba alumnov, ki so jih predstavili Katarina Cufar in Boštjan Lesar (vodji kluba alum­nov), Maks Merela (prodekan Oddelka za lesarstvo) in Tomaž Kušar (predsednik DLS). Jure Žigon (tajnik DLS) in širša ekipa zaposlenih na OL pa so skrbeli za pripravo, izvedbo in nemoten potek dogodka. Predstavnika podjetja Helios TBLUS d.o.o., ki je clan skupine KANSAI HELIOS, Bojan Tinta in Leon Ostanek Jurina sta predstavila podjetje in razvoj UV-LED premazov oz. prihodnost UV utrjujocih pre­mazov za površinsko obdelavo lesa (slika 2). Slika 1. Uradni del srecanja v veliki predavalnici. Figure 1. The official part of the alumni reunion in a lecture hall. Slika 2. Zastopnika Helios TBLUS d.o.o. sta predstavila podjetje in razvoj UV-led premazov. Figure 2. Representatives of Helios TBLUS d.o.o., a member of the KANSAI HELIOS Group, presented the company and the development of UV-LED coatings. Raziskave na OL BF sta predstavila mlada razi­skovalka Daša Krapež Tomec s temo »Uporaba lesa v materialih za 3D-tisk« ter dr. Jaka Levanic, ki je predstavil projekt REWINNUSE in temo »Uporaba smreki alternativnih lesnih vrst in odsluženega lesa v proizvodnji oken«. Predstavila se nam je tudi sku­pina alumnov iz generacije, ki je študij na OL BF za­cela leta 1998. Formalnemu delu je sledilo druženje s pogosti­tvijo (slika 3). Druženje je bilo kot po navadi zelo živahno in intenzivno. Iz pogovorov je bilo mogo­ce razbrati, da se na takem srecanju utrdijo osebne vezi, izmenjajo informacije, sklepajo posli in nave­žejo stiki med zaposlovalci in iskalci zaposlitve. Sre­canja so se udeležili alumni iz vse Slovenije, vseh generacij (diplomirali od leta 1972 ali prej, do 2023) (slika 4). Kot vedno so se nam pridružili tudi kolegi iz tujine, povezani z Oddelkom. 2 KLUB ALUMNOV LESARSTVA 2 ALUMNI CLUB OF WOOD SCIENCE AND TECHNOLOGY Alumni klub Oddelka za lesarstvo je bil ustano­vljen leta 2008. Njegov prvi predsednik je bil prof. dr. Miha Humar, klub pa je bil ustanovljen ob veli­ki podpori Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana (DIT), ki mu je predsedoval Borut Kricej (Humar & Kricej, 2008, 2009; Lesar, 2010; Kricej, 2011). Leta 2012 je bila za predsednico alumni klu- Slika 3. Utrinki s pogostitve in druženja. Figure 3. Highlights from the reception and socialising. Slika 4. Alumni razlicnih generacij, diplomirali okoli leta 1981, 1998, 2006 in 2019. Figure 4. Alumni of different generations, who graduated in and around 1981, 1998, 2006 and 2019. ba izvoljena prof. dr. Katarina Cufar (Cufar, 2012), klub pa je še naprej deloval ob podpori DIT, ki se je kasneje preimenoval v Društvo lesarjev Sloveni­je (DLS), ki ga je med leti 2016 in 2020 vodil doc. dr. Boštjan Lesar, od 2020 pa ga vodi mag. Tomaž Kušar (DLS, 2023). Aktivnosti kluba so dokumenti­rane v reviji Les/Wood (Cufar & Lesar, 2017, 2018; 2020; 2022; Cufar, 2019; Cufar et al., 2022). Uni­verza v Ljubljani je klub alumnov zacela organizirati leta 2017 s pobudo za postavitev spletne platforme Klub alumnov Univerze v Ljubljani (Klub alumnov, 2023). Platforma uspešno deluje, vanjo je vpisanih že nad 14.800 alumen in alumnov univerze. Alumni in alumne (ednina alumen, alumna) so vsi, ki so diplomirali na programih študija lesarstva (Oddelek za lesarstvo, 2023), vendar jih spodbu­jamo, da se v klub vpišejo preko prijavnice DLS ali platforme Kluba alumnov UL, saj s tem izkažejo svo­jo podporo delovanju in so obvešceni o vseh dejav­nostih kluba. Clanstvo v platformi UL je brezplacno, vpisani alumni pa imajo številne ugodnosti. Veliko alumnov je z nami povezanih tudi preko platforme Facebook (stran Oddelek za lesarstvo ali skupina Alumni klub Oddelka za lesarstvo) ali LinkedIn (slika 5). 3 GENERACIJA, KI SE JE NA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ VPISALA LETA 1998 3 GENERATION THAT ENTERED THE UNI­ VERSITY STUDY OF WOOD SCIENCE AND TECHNOLOGY IN 1998 Na srecanju se nam je predstavila generacija, ki se je na univerzitetni študij vpisala leta 1998, študij pa je vecinoma zakljucila v letih 2003 in 2004. De-vet alumnov generacije (slika 6) nam je predstavilo glavne posebnosti njihovega študija. V prvi letnik se je vpisalo okoli 90 študentov, od tega se jih polovica sploh ni pojavila na fakulteti, saj je bil to cas, ko so študentski status številni koristili zaradi študentskih bonitet in možnosti prekarnega dela preko študent­skih napotnic. Študij je zakljucilo 19 študentov (na­tancneje 18 študentov in ena študentka), od tega jih je 10 imelo predhodno srednješolsko izobrazbo lesarski tehnik, ostali pa so zakljucili gimnazijo ali srednješolske programe drugih tehnicnih smeri. Predstavniki generacije so bili izredno pre­poznavni in aktivni, zato se jih na fakulteti spomi­njajo po študijskih in številnih obštudijskih dejav­nostih. Trije predstavniki so opravili 8. semester na fakultetah v tujini, v Londonu in na Dunaju, ki so jih obiskali v okviru programa študentskih izmenjav ERASMUS. Obštudijsko so bili aktivni v Društvu štu­dentov lesarstva (DŠL), ki je bilo ustanovljeno 1998, svoj sedež pa so imeli na OL v medetažnem prosto­ru poleg velike predavalnice. DŠL je letno izdajalo glasilo Libertas (slika 7), njegove izdaje pa skrbno hrani INDOK OL BF. Organizirali so tudi promocijske dogodke za lesarstvo v Ljubljani ter eksterna pre­davanja z zaslužnim profesorjem dr.dr.h.c. Nikom Torellijem in diplomanti lesarstva v prostorih Goz­darskega inštituta Slovenije. Društvo je povezovalo študente lesarstva in di­plomante z namenom mreženja na letnih srecanjih, imenovanih Lesarski banketi, ki so se odvijali na Oddelku za lesarstvo, še preden je bil ustanovljen klub alumnov. Preko DŠL so se študenti udeleževali tudi mednarodnega evropskega srecanja študentov lesarstva INTERFOB v Clunyju (Francija, leta 1998), Pieksamakiju (Finska, 1999), Hamburgu (2000) in Budimpešti (2001). Organizacijo srecanja v Sloveniji so študenti DŠL izpeljali v letu 2002. Leta 2000 so gostili študente lesarstva iz Srbije in Španije. Na srecanju alumnov je vsak od osmih alum­nov na kratko predstavil svojo karierno pot. Blaž Primožic je zaposlen v podjetju Proform d.o.o., kjer kot specialisti za leseno gradnjo izdelujejo skeletne hiše in zahtevnejšo zunanjo opremo. Pred leti je Slika 5. Klub alumnov na spletu. Figure 5. Alumni club on the web. Blaž razvil sestavljivo pohištvo KOOKAM, ki omo­goca spreminjanje opreme otroških sob glede na potrebe uporabnikov, za kar je prejel tudi slovenski patent. Matej Jošt se je po zakljuceni diplomi zapos­lil na Oddelku za lesarstvo kot mladi raziskovalec. Pripravil je doktorat na podrocju lepljenja pod mentorstvom prof. dr. Milana Šerneka. Po pridobi­tvi doktorata se je pridružil Katedri za management in ekonomiko lesnih podjetij, kjer deluje kot asi­stent. Njegovo delo vkljucuje izvajanje vaj na tem podrocju, hkrati pa je odgovoren tudi za upravljanje e-ucilnice in spletnih strani na ravni celotne Bioteh­niške fakultete. Franci Šilc se je po diplomi zaposlil v Lesni industriji Kocevje, kasneje NOLIK d.o.o., kot tehnolog in kasneje produktni vodja, danes pa dela v podjetju Bobic Yacht interior d.o.o. Blaž Arko je bil 16 let zaposlen v podjetju Menina d.o.o., danes pa poucuje tehnicne predmete na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Aktiven je pri predstavitvah poklica mi­zarja in mizarskega tehnika po osnovnih šolah širom Slovenije. Borut Igor Fiorelli je bil prva leta zaposlen v Lesimpex d.o.o., danes pa na osnovni šoli Dor­nberk poucuje naravoslovje, tehniko, racunalništvo, gradiva, robotiko in astronomijo ter z entuziazmom navdušuje osnovnošolce za tehnicne poklice. Borut Slika 7. Študentsko glasilo Libertas iz leta 2001, ko se je uredništvu pridru­žil Blaž Primožic. Figure 7. Student newspaper Liber­tas in 2001, when Blaž Primožic joined the editorial team. Lapajne ima manjšo mizarsko delavnico, kjer izdelu­je pohištvo po meri, v prostem casu pa lesene kanu­je, plovila in lesene kamp prikolice. Matjaž Feltrin je po študiju karierno pot pricel pri podjetju Mlinar in Mlinar d.o.o., po sedmih letih zacel projektirati stroje in avtomatizacijo v družinskem podjetju Fe-S. ing d.o.o., po 14 letih pa ustanovil podjetje Nazrob d.o.o., ki je poznano po izdelavi pohištva po meri. Luka Stare nadaljuje družinsko tradicijo mizarstva Stare d.o.o. v Vodicah, kjer izdelujejo zahtevnejšo notranjo opremo za nemške in avstrijske kupce. Matej Šek je prva leta projektiral in prodajal mon­tažne hiše avstrijskega proizvajalca, nato pa se je zaposlil v podjetju Litostroj specialna livarna d.o.o., kjer danes vodi kolektiv s stotimi zaposlenimi. Pokazali so nam tudi fotografije iz casa študija in to z ekskurzije devetih udeležencev na srecanju Interfob v Pieksamaki v letu 1999. Za pot in bivanje so porabili 24 dni. Potovali so preko srednjeevrop­skih in baltskih držav, ki takrat še niso bile sprejete v Evropsko unijo in so po prehodu sedme meje pri­potovali na Finsko, se udeležili 7-dnevnega srecanja in se preko Švedske, Danske in drugih držav vrnili v Slovenijo. Naslednje leto 2000 jih je pot vodila na Interfob v Hamburg, spotoma pa so obiskali tudi Dansko (slika 8). Slika 8. Interfob 1999: študenti na poti in postanek v Vilniusu, Litva (levo), na srecanju Intefob, Pieksamaki, Finska (desno). Figure 8. Interfob 1999: Students on their way to and stopping in Vilnius, Lithuania (left), at the Intefob meeting in Pieksamaki, Finland (right). 4 HELIOS TBLUS D.O.O., CLAN SKUPINE KANSAI HELIOS – GLAVNI SPONZOR 4 HELIOS TBLUS d.o.o., a member of KANSAI HELIOS Group – the main sponsor Predstavniki podjetja Helios TBLUS d.o.o., Bo­jan Tinta, Leon Ostanek Jurina in Janez Novak so po predavanju druženje izkoristili tudi za razgovore z alumni–svojimi partnerji, saj številni alumni z njimi tradicionalno sodelujejo, za razgovore z zaposleni­mi na Oddelku za lesarstvo ter za sklepanje novih stikov (slika 9). Površinski premazi so pri izdelkih iz lesa in lesnih kompozitov izjemno pomembni zaradi zašci­tne in estetske funkcije, zato so pomembno vklju­ceni v študijskih programih in raziskavah na OL, ki jih koordinira prof. dr. Marko Petric. Diplomanti OL tako pridobijo solidno znanje o sestavi lesnih pre­mazov, tehnoloških postopkih površinske obdelave ter pomenu in pravilnih nacinih uporabe premazov. Pri pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem delu OL sodeluje s slovenskimi in tujimi podjetji. Tu ima dolgoletno sodelovanje s podjetjem Heli­os TBLUS d.o.o. in njegovimi predhodniki poseb­no mesto, saj je vodilno razvojno podjetje v regiji, z mnogimi najsodobnejšimi rešitvami na podrocju premazov, kjer nenehno razvijajo in v prakso pre­našajo najsodobnejše polimere za premaze (npr. na osnovi tim. »core-shell« tehnologije). Možnos­ti uporabe nanodelcev v svojih premazih so zaceli raziskovati takoj, ko je nanotehnologija postala po­membna tema raziskav v svetovnem merilu, pozor­nost posvecajo premazom za UV-LED utrjevanje. Sodelovanje OL s Helios TBLUS d.o.o. je bilo vedno odlicno in obojestransko. Na OL so podjetju pomagali z najrazlicnejšimi preskusi njihovih izdel­kov in si vzeli cas za teoretske analize izzivov, s kate­rimi se soocajo pri svojem delu. Po drugi strani pa so bile prakticne izkušnje in razvojni dosežki podje­tja Helios TBLUS d.o.o. izjemno pomembni za pe­dagoško delo in razvojno-raziskovalno delo na OL. Zaposlene na OL zelo veseli, da se nam je le­tos podrobneje predstavil Helios TBLUS d.o.o., tudi zato, ker v podjetju cenijo diplomante in študente OL, na primer pri prakticnem usposabljanju študen­tov, diplomah in zaposlovanju. Helios TBLUS d.o.o. velja za enega najboljših zaposlovalcev diploman­tov lesarstva, kjer je na razlicnih delovnih mestih do pred kratkim zaposloval 8 alumnov lesarstva in sicer enega magistra (znanstveni magisterij), 4 univerzi­tetne diplomirane inženirje lesarstva, 2 magistra prenovljenega študija lesarstva in enega diploman­ta visokošolskega programa. Delovali so v razvoju (Branko Knehtl, Jože Cufar), prodaji (Simona Cop, Janez Novak, Andrej Franko) in kot inštruktorji (Mi­lan Erjavec, Tomaž Tržan, Blaž Gošnjak) (slika 10). Diplomirali so med leti 1980 in 2015, nedavno pa so se trije upokojili. Upamo, da bo Helios TBLUS d.o.o. tudi v prihodnje tako uspešno zaposloval naše alu­mne in da se bo vsestransko zgledno sodelovanje z OL v prihodnosti le še krepilo. 5 POVZETEK 5 SUMMARY On November 23rd, 2023, the alumni of the Department of Wood Science and Technology (DWST) of the Biotechnical Faculty (BF), University of Ljubljana (UL) met for the 15th traditional annu­al meeting. It was attended by around 120 alum­ni, and thus graduates from various programmes and generations. The main sponsor of the meet­ing this year was Helios TBLUS d.o.o., a member of the KANSAI HELIOS Group. The event was also supported by the Alumni Club of the UL BF Alumni Section of Wood Science and Technology (KA UL BF, 2023) and the DWSL and the Association of Wood Science and Technology of Slovenia (DLS). Follow­ing tradition, the meeting started with registration, Slika 9. Predstavniki podjetja Helios TBLUS d.o.o., clan skupine KANSAI HELIOS na srecanju alumnov in prof. dr. Marko Petric (desno), ki s svojo raziskovalno skupino in študenti s podjetjem plodno sodeluje. Figure 9. Representatives of Helios TBLUS d.o.o. at the alumni meeting and Prof. Dr. Marko Petric (right), who, with his research group and students, fruitfully collaborates with the company. Figure 10. Informal meeting of our alumni of Helios TBLUS d.o.o. in Izola 2019; from left to right Jože Cufar, Janez Novak, Simona Cop, Andrej Franko, Katarina Cufar (alumni coordinator), Blaž Gošnjak and Milan Erjavec. an informal meeting and tours of the laboratories. The official part in the full lecture hall was dedicat­ed to greetings, an overview of the main news in DWST and DSL, and a stating of the importance of connecting through the Alumni Club. The present­ers were Katarina Cufar and Boštjan Lesar (leaders of the alumni club), Maks Merela (Vice Dean of BF DWST), Tomaž Kušar (President of DSL), Jure Žigon (Secretary DSL) and employees of DWST, who were the best possible hosts, who took care of the or­ganization and smooth running of the event. Repre­sentatives of the company Helios TBLUS d.o.o., pre­sented the company, the development of UV-LED coatings and the future of UV curing coatings for wood. Research at the DWST was presented by the young researcher Daša Krapež Tomec on the topic “Use of wood in materials for 3D printing” and Dr. Jaka Levanic, who presented the REWINNUSE pro­ject–Use of Spruce Alternative Wood Species and Waste Wood in the Production of Windows. Fur­thermore, a group of alumni from the generation that started studying at DWST in 1998 presented their time as students and their careers. The formal meeting was followed by socializ­ing with catering, which was lively as usual. Here personal ties were strengthened, information was exchanged, and deals and contacts were concluded among alumni. The meeting was attended by peo­ple from all over Slovenia, of all generations, who graduated between 1972 and 2023. In the Slovenian version of this text, we also review the history of the alumni club from 2008 until 2023, and the publications reporting on the activities of the club. The generation that started their studies in 1998 and graduated in 2003 and 2004 is presented in more detail as well. They were a very active generation that participated in pub­lishing the student newspaper Libertas and were internationally connected in the context of INTER­FOB student organization and Erasmus exchange programme. Nine alumni also presented details of their career paths. After the presentation of the company Heli­os TBLUS d.o.o., a member of the KANSAI HELIOS Group, and a lecture on the coatings they have de­veloped, the representatives of the company also used the social hour for chats and discussions with alumni – the company’s partners – as well as for discussions with the staff of DWSL. The coopera­tion between the DWSL and Helios TBLUS d.o.o. in study programmes, student internships and diplo­mas, as well as cooperation in the field of research is presented in more detail in the Slovenian version of this paper. VIRI REFERENCES Cufar, K. (2012). 5. srecanje ALUMNI kluba diplomantov Oddelka za lesarstvo BF UL. Les, 64(11-12), 357–358. Cufar, K., & Lesar, B. (2017). Srecanje ALUMNI kluba Oddelka za le­sarstvo. Les/Wood, 66(2), 86. DOI: https://doi.org/10.26614/ les-wood.2017.v66n02a09 Cufar, K., & Lesar, B. (2018). Srecanje ALUMNI kluba Oddelka za lesar­stvo v letu 2018. Novice. Les/Wood, 67(2), 81. DOI: https://doi. org/10.26614/les-wood.2018.v67n02a07 Cufar, K. (2019). 12. srecanje ALUMNI kluba Oddelka za lesarstvo BF UL. Les/Wood, 68(2), 79. DOI: https://doi.org/10.26614/les­-wood.2019.v68n02a07 Cufar, K., & Lesar, B. (2020). 13. srecanje kluba alumnov Oddelka za lesarstvo BF UL: 13th annual meeting of the alumni club of the Department of Wood Science and Technology BF UL. Les/ Wood, 69(2), 136–137. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wo­od.2020.v69n02a14 Cufar, K., & Lesar, B. (2022). Klub alumnov lesarstva v letu 2022: Alu­mni Club Wood Science and Technology in 2022. Les/Wood, 71(1), 81–82. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2022. v71n01a11 Cufar, K., Lesar, B., Kušar, T., & Žigon, J. (2022). 14. srecanje ALUMNI kluba Oddelka za lesarstvo: 14th Meeting of the Alumni Club of the Department of Wood Science and Technology. Les/Wood, 71(2), 80–83. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2022. v71n02a10 Humar, M., & Kricej, B. (2008). 1. srecanje ALUMNI kluba diploman­tov Oddelka za lesarstvo BF UL. Les/Wood, 60(10), 370. Humar, M., & Kricej, B. (2009). Drugi vecer diplomantov Oddelka za lesarstvo. Les/Wood, 61(9-10), 426–427. Kricej, B. (2011). 4. srecanje diplomantov Oddelka za lesarstvo BF UL. Les/Wood, 63(11-12), 441–442. Lesar, B. (2010). Tretje srecanje ALUMNI kluba Oddelka za lesarstvo. Les/Wood, 62(10), 459–460. Spletni viri / Online resources Društvo lesarjev Slovenije, DLS. URL: http://www.ditles.si/ (27. 11. 2023) Klub alumnov Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, Sekcije alu­mnov lesarstva, KA UL BF. URL: https://www.uni-lj.si/alumni/ (27. 11. 2023) Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. URL: https://www.bf.uni-lj.si/sl/enote/lesarstvo/ (27. 11. 2023) HELIOS TBLUS d.o.o., CLAN SKUPINE KANSAI HELIOS HELIOS TBLUS d.o.o., A MEMBER OF KANSAI HELIOS GROUP KANSAI HELIOS KANSAI HELIOS KANSAI HELIOS je eden najvecjih evropskih proizvajalcev industrijskih premazov, kemikalij za beljenje in cišcenje, materialov za lepljenje in tes­njenje, visokokakovostnih smol, dekorativnih barv in premazov. KANSAI HELIOS predstavlja evropsko središce odlicnosti svetovne skupine KANSAI PAINT, enega najvecjih svetovnih podjetij v industriji pre­mazov. Najsodobnejše tehnologije premazov, med­narodna mreža strokovnjakov in jasna usmerjenost na kupce omogocajo, da je KANSAI HELIOS zanesljiv ponudnik premazov za vse panoge. Osredotoceni smo na visokokakovostne izdelke, dolgorocno so­delovanje in mocno tehnicno podporo. Z moderni­mi in popolnoma opremljenimi proizvodnimi obrati in odlicno lociranimi terenskimi pisarnami po vsej Evropi oskrbujemo stranke v vec kot 60 državah po vsem svetu. »USTVARJAMO ODLICNOST« – RAZVOJ NA NAJVIŠJI RAVNI »DESIGNING EXCELLENCE«–DEVELOPMENT AT THE HIGHEST LEVEL Razvoj v skupini KANSAI HELIOS temelji na najvišjih standardih, obsežnem znanju in strasti do inovativnih rešitev. V naših vrhunskih laboratorijih spodbujamo napredek in inovacije. Naše izkušene razvojne ekipe s pogledom v prihodnost snujejo, razvijajo in preizkušajo visoko zmogljive premaze, ki ustrezajo visokim merilom kakovosti izdelkov pri­hodnosti–zlasti glede okolja. INDUSTRIJSKI PREMAZI ZA LES INDUSTRIAL WOOD COATINGS Industrijski premazi za les so zasnovani tako, da zagotavljajo kakovostno zašcito, hkrati pa poudarja­jo najbolj naravno lepoto lesa. Izpolnjujejo zahteve najzahtevnejših uporabnikov po izjemni zaneslji­vosti in varnosti. Uporabljamo nove tehnologije in metode ter sledimo najnovejšim trendom v indu­striji, zlasti strogim ekološkim zahtevam za okolju prijazne premaze. Vec o industrijskih premazih za les najdete na povezavi: www.kansaihelios-woodcoatings.com