Leto IV., štev. 210
i'o4talna paviallrana.
V L?ub!;anf, sobota dne 8. septembra 1S23	Cena 1-53 Din
hH»|« OB 4 K|utr>I. ........ -............
gttae «ie«očno 12-6U Din (t Inozemstvo 25'— m ■eobvrzuo
Dglaal po tarif«.
Uredništvo:
Ulkloitiev« centa at„ 16/1 Telefon *». 72.
, prosveto in politiko
Račun pri poltn. čeko*. m voda i ter. 11.812,
prihodnja številka «Jutra» izide Ju-(fl, v nedeljo zjutraj ob običajni url.
Oglasi se sprejemajo za njo še danes dopoldne.
Ljubljana, 7. septembra.
Zveza obrtnib zadrug je sklicala za jutri obrtniški shod v Ljubljani, na katerem bo razpravljala o peročih gospodarsko - političnih vprašanjih našega obrtništva. Obrtniški shod je važno dopolnilo razstave obrtništva na vzorčnem sejmu. Ljubljanski velesejem, katerega se je udeležilo slovensko obrtništvo letos v zelo častni meri, nam nudi pregledno sliko dela in Btrcmljenj našega obrtništva za po-vidigo in razvoj domače produkcije in gospodarsko osamosvojitev od ino-jemstva. V neštetih strokah Btremimo po napredku, zasnovala so se nova podjetja, mnoga stara podjetja pa so je tehnično preurodila in modernizirala, razširila in izpopolnila in vse stroke domačega dela so sistematično Izpopolnjujejo. Razstavljeni predmeti so najboljši praktični dokaz o zmožnostih našega obrtništva in o njegovem vitrajnem delu v konkurenci z vpeljano inozemsko Industrijo.
Pri tem delu se mora naše obrtnl-Stvo boriti s težkočami, ki mnogokrat ogrožajo uspeh vsega truda In prizadevanja. Na dnevnem redu jutrišnjega sborovanja jo dalekosežno vprašanje stališča obrtništva k raznim načrtom lienačenja direktnih davkov v noši kraljevini, dalje vpralanje decentrali-uteije in definitivne ureditve bolniškega ali nezgodnega zavarovanja, vprašanje uvedbe obligatornih mojstrskih preizkušenj in obligatornega zavarovanja samostojnih obrtnikov.
Dosedanja praksa js pokazala, da tačasna nredba bolniškega in nezgodnega zavarovanja ne odgovarja razmeram posamoznlh podjotnikov. Naše obrtništvo Ima ves Interes, da so pri leflnitlvni ureditvi tega vprašanja npošteva konkretni položaj posameznih strok In se jih ne obremenjuje z Dezmagljiviml dajatvamL
Drngo važno vprašanje je Izenačenje davkov, kjer se poleg obstoječih davščin po projektu ministra financ vpeljava nov davek na Imetje in hi predvideva znatno zvišanje pridohni-ne. Obrtništvo stremi za tem, da se v bodočem davčnem zakonu zasigura pravilna ln zmagljlva obremenitev obrtniških podjetij. Sedaj nameravano povišanje taks zadene obrtništvo v najobčutnejši meri. Tudi gledo davka tis poslovni promet želijo obrtniki boljše vpoštovanje malih obratov.
Nestalnost sedanjih obratnih razmer fo močan konkurenčni pritisk inozemske industrije zavdaja našemu obrtništvu močne skrbi in že pred leti se je pojavila zahteva in Interes po ustanovitvi obligatornih zavarovalnic v podporo obrtniških mojstrov in njili rodbinskih članov za slučaj starosti in za onemoglosti.
Po vojni v velikih množinah porajajoče se fušarstvo je povzročilo v obrtniških krogih zahtevo po uvedbi obligatorne mojstrske preizkušnje, ker Ima obrtništvo ves interes na tem, da ^ izloči nečista konkurenca in polovičarsko delo ter da se naraščaj obrtništva v svoji stroki čim najbolje teoretično in praktično izobrazi in kvalificira.
Važnost jutrišnjega obrtniškega sho-oa leži v tem, da opozori merodajne oblasti na težkočo, s katerimi so bori is obrtništvo v svojem obratovanju na neprilike, ki ovirajo in otežujejo njegov gospodarski napredek, ter Slabijo njegovo konkurenčnost. Obrtništvo je na velesejmu pokazalo, kako ražen in odločilen faktor našega narodnega gospodarstva tvori iu mn je J8led tega treba špecijelno v pasivni Sloveniji posvečati posebno pažnjo. « dosego in povoljno rešitev teh Vprašanj je potreba solidarnega nastopa vsega obrtništva. Zveza obrtnih zadrug ima kot centrala strokovnih organizacij vse predpogoje, da združi v 'vojem krogu vse naše obrtništvo, ka-lprega interesi in program so v tem Oziru enaki in skupni.
Obrtniškemu shodu želimo polnega "speha. Demokratska stranka jo vsik-jtor pokazala polno razumevanje za [•'trio obrtniške interese in čim večja J" danes ekonomska in pravna nesl-fnirnost v naši domovini, s tem večjo vnemo bo v bodoče posvočala jugo-!'ovenska demokracija svojo pažnjo Upravičenim interesom jngoslovetiskih "brtnikov, med katerimi zavzema sio-vf"«ki obrtnik po svoji pridnosti, izobrazbi in solidnosti pač prvo mesto.
Skrajna poostritev našega spora z
ITALIJA ODKLANJA ŠVICARSKO ARBITRAŽO. — VZNEMIRJENJE V PARIZU. — HUJSKANJE ITALIJANSKEGA ČASOPISJA.
Beograd, T. septembra, d. Spor med Jugoslavijo ln Italijo radi Reke navdaja antantlne kabinete t skrbjo, ki postaja vedno očitnejša. Izgleda, da Italijani širijo mnenje, da bodo reški problem presekali s silo, ako se kraljevina SHS ne vda. Res je, da se v Italiji vršijo gotove priprave, ki pri nas niso ostale neopažene. Laški dementlji na tem ničesar spremeniti ne morejo. Očl-vidno so tudi v drugih glavnih mestih Evrope podučcnl o laških ukrepih. Kot znak napete situacije s« tolmači dejstvo, da Je angleški poslanik na našem dvoru Yomig prekinil svoj dopust ter se vrnil na svoje me-to. Opaža se Jak pritisk antantlne diplomacije.
Rim, 7. septembra, j. Včeraj zvečer in danos dopoldne Je bil jugoslovanski poslanik Antonijevič sprejet pri Mus-Boliniju. Kakor se doznava, je Antonijevič informiral Mussolinlja- o težko-čuh, na katero je zadela beograjska vlada, ki si je sicer na vso moč priza-dovala najti rešitev, vendar pa Je morala konštatirati, da sklepi paritetno komisije ne odgovarjajo Jugoslovanskim interesom. Antonijevič je danos odpotoval v Ženevo, odkoder se bo v četrtek zopet vrnil v Rim.
Beograd, 7. septembra, r. Italija, ki odklanja arbitražo Švicarskega predsednika v reškem spora, le zainteresirala Pariz, ki le radi prekinjenla pogajanj med Jugoslavijo ln Italijo morda Se v večjih skrbeh kakor radi Italljansko-grikega spora. O. Pašlč le na svojem včeratSnjem sestanka t Polncarejem sicer precej razpršil skrbi Irancoskega premlerja, ker je Izjavil, da se je treba pred predložitvijo spora arbitru sporazumeti z Italijo o na-dalfnih korakih. Obenem pa je povdaril, da Jugoslavija r.e more pristati na n'kak-Sno solucijo reškega spora, ki bi kršila suverenlteto reške države In ki ne bi popolnoma garantirala nedotakljivost nošena teritorija vključno Delte In Baroia, ki nam pripadata po rapallskl pogodbi.
Polncaro le ponudil tvole posredovanje v Rima, da ss reško vprašanje končno le sporazumno reši. Vlada v Beograda le o tem obveščena ter bo o tem razpravljala po prihoda g. Pašlča.
Pariz, 7. septembra, r. Jugodovenskl min. predsednik Pašlč le odložil začasno svoj povratek v domovino. V zunanjem ministrstvu so včeraj dajali novinarjem pomirljive Izjave, vendar se ve, da francoski ofldjelni krogi smatralo reški kon-lllkt kot mnogo opasne/SI nego ttalllan-sko-grškl spor. Polucare Je včeraj napram novinarjem povdarjal resnost reške ga vprašanja. »Ternps« pravi na kraju svojega tozadevnega poročila, da Je sicer g. Pašlč dal zelo pomirljive Izjave, vendar Je treba trvaževatl, da Je tudi ob drugih prilikah Pašlč vedno pokazal največjo pomlrljivost, a ga Je vendar ministrski svet prisilil k manj pomirljivemu dr-žanju. »Ecialre« pripominja, da Je nevarnost reškega vprašanja v tem, ker bi Mussollnl v slučaju neuspeha napram Or-škl pokazal podvojeno nepopustJJIvost napram JugoslavlJI.
Rim, 7. septembra. |. Usti razpravljajo danes obširno o sporu z Jugoslavijo. Konflikt z Grčijo le stopil ie skoro v ozadje, tako da se zdi, da hoče Italijanska vlada zakriti svol neuspeh proti Orčili i umetnim razburjenjem javnosti na račun Jagoslavlle. «Messaggcro» opozarja, da bo morcla Jugoslavija, če do 15. septembra ne ugodi Italijanskim zahtevam, čutiti vso odločnost Italije. V ostalem na-glaSa prizadevanje Jugoslavije, da dela v Inozemstva *Stlmango> proti Italljt
Zanimanje angleške vlade.
Beograd, 7. septembra, p. Danes dopoldne Je angleški poslanik Young po-setll zastopnika nnanjega ministra Oa-vrllovlča, da se Informira o toku pogajanj med našo državo ln Italijo v reškem vprašanju. Izjavil Je, da bi v Londonu radi videli, da se uredijo prijateljski od-nošajl med Italijo bi našo državo.
Nemška marka fednaka bolfševiškemu rublfu
FINANČNA KATASTROFA NEIZBEŽNA. — OBUPNI REŠILNI PO-SKUSI. — SPREMEMBA RUHRSKE POLITIKE.
Kako so se razbila pogajanja v Rimu
ZANIMIVE IZJAVE ČLANA PARITETNE KOMISIJE.
Zagreb, 7. septembra, r. Član delegacije naše kraljevine v paritetni komisiji prol. dr. Sllovlč, ki so Je včeraj vrnil lz Rima, je dal uredniku cRiJeči> sledeča pojasnila: <Na poslednji seji paritetne komisije, ki se je vršila 81. avgusta, je bilo konstatlrano, da so delegacije t okviru Inštrukeij, katere sta dobili od svojih vlad ne moreta ledinitl. Radi tega Je do-lo paritetno komisijo r smislu santamar-gheritsklh konvencij dovršeno in spor se ima predložiti Inoiemakl arbitraži. Ker
Je vso storjeno, kar predvidevajo rapaR-ska pogodba ln santamargheritske konvencijo, sploh ne preostaja ničesar druze-ga. Naša delegacija Je po vladnih lnštrnk-cijah zahtevala evakuacijo Baroša ln Delto ter svobodo reške države.* O italijanskih protipredlogth je dr. Sllovlč Izjavil, da nima pooblastila jih objaviti, pripomnil pa je, da je vso, kar se je o tem pisalo v časopisih, večinoma le kombinacija brez stvarne podlage.
Prvi dnevi Jugoslovanskega
PRIHOD RUMUNSKE KRALJICE V BEOGRAD.
STITKE OD VSEH STRANI.
NEBROJNE CA-
Beograd, 7. septembra, r. Danes dopoldne Jc dopotovala s posebnim dvorskim vlakom rumunska kraljica Marija, mati naše kraljice. Beograjčani so prirejali kraljicl-materl burne ovacije, ko se Je vozila v dvor, kjer Jo takoj šla čestitati hčerki In zetu k veselemu dogodku. Rumunska kraljica se posebno raduje nad izvrstnim zdravjem svoje hčerke ln malega vnuka.
Danes Je kraljica prvič podojlla prestolonaslednika. Dete Je zdravo in krepko.
Zdravniški koleg!) na dvoru Jo nocoj Izdal nastopni komunike: »Stanje kraljice matere Je popolnoma normalno. Temperatura 36.7, žila 34. Subjektivno stanje Izvrstno. Prestolonaslednik le zdrav in vesel.«
Včera] In danes Je prispelo v dvor nad 5000 brzolavnih čestitk k veselemu dogodku.
Prestolonaslednik bo krščen na slavnostni način v 14 dneh aH treh tednih v prisotnosti kuma vojvode Yorškega.
Beograd, 7. septembra, p. Danes opoldne Je prispela pred Beograd angleška krlžarka «01ooworm». Ustavila se le pod Kallmegdanom, kjer bo pričakovala prihod kuma princa Yorškega.
Amnestija.
Beograd, 7. septembra, p. Kralj Je podpisal ukaz o pomiloščenju krivcev, ki ' bo jutri objavljen. Kralj je pomilostil ve-j iiko število političnih in socialnih kriv-I cev.
Čestitke in manifestacije.
Split, 7. septembra, r. V slavo rojstva prestolonaslednika Je vse mesto okrašeno z zastavami. Istotako vse ladje, ki se nahalajo v lukl. Zvečer le manifestiralo prebivalstvo z godbo ln petjem ter obhodom po mestu svojo radost nad veselim dogodkom v kraljevski hiši. Po vse| Dalmaciji se vršijo patrijotične manifestacije.
Zagreb, 7. septembra, r. Olavnl odbor Jugoslovenske Matice Je odposlal dvorski pisarni sledeči brzojav: »Jugoslovcn-ska Matica, zaščltnica našega naroda onkraj meje, ponosno pozdravlja rojstvo kraljeviča kot nado srečne bodočnosti za vse neodrešone brate. Zivlo kralj, živela kraljica, žlvlo kraljevič!«
Praga, 7. septembra. J. Predsednik MaBarvk je poslal jugoslovanskemu kralju Aloksandru čestitke ob priliki rojstva prestolonaslednika.
ŠPANSKI KRALJ OBIŠČE RIM.
Rim, 7. septembra, j. Mussollni Je na včerajšnjem ministrskem svetu sporočil, da Je za mesec november naznanjen obisk španskega kralja. Kralj bo obiskal še Isti dan papeža.
Berlin, 7. septembra, i. Dolar Je notl-ral danes opoldne na berlinski boril nail 52 milijonov mark, v pobarznem prometa pa u Je dvignil celo n* 66 milijonov mark. Marka je ■ tem pailla na niilno sovjetskega rublja. Ii tanpnega razgovora državnega kancelarja ■ zastopniki li zasedenega oiemlja se doinava, da Jo tam Stresemann bre« ovinkov govoril o nnjni potrebi končati boj sa Poru lir jc. Vsi maki kažejo, da Je pričakovati prihodnje dni važnih odločitev. NI likljnieno, da bo NemMJa stavila Franrljt neve ponndbe, ker Je vlada nvldela, da vse odredbe ne morejo preprečiti popolne finančne katastrofo, dokler nI rešen spor ■ Francijo.
Berlin, 7. septembra, j. Marka nevzdržno pada. V finančnih krogih se smatra ogromen porast deviz kot znamenje splošnega poloma, ki bo Imel težke, nepro-gledue in usodepolne posledioe. Simpto-
mi bližajoče katastrofe žo todne vznemirjajo tluančntke ln industrijalce. Marka Js daneu že tudi v širših krogih noprlljub-IJeno plačilno sreustvo. Vlada hoče sedaj poskusiti z diktatorskimi ukrepi, da reši, kar »e Se rešiti da ter prepreči popolni polom marke. Sedaj so v teku pripravo, da bo ustvari nova zlata podlaga. Razon tega bo postavljen državni devizni komisar i diktatorsko močjo, ki bo Imel nalogo, da strogo nadzoruje uporabo državnega denarja, ki se posebno v Poruhrju uporablja v neomejeni višini za nakup zdravih valut. Tudi devize, nakupljene v trgovinsko »vrho, uaj se podvržejo strogi kontroli, ker se ravno tu nakupuje mnoga tujih deviz brei resnične trgovinske potrebo, namreč samo radi bega prod nemško marko. Ce vsi ti ukrepi ne bodo Izdali, je popolni polom marke neizbežen-
Grško-ifalijfanska afera pred razpletom
SKLEPI VELEPOSLANIŠKE KONFERENCE. — TEŽKOCE ZVEZE NA-
RODOV.
Pariz, 7. septembra, j. Poslanlška kon-forenoa Je danos od 11. do 7. zvečer t dvema pavzama po dvo uri razpravljala o grSko-ltalijanskom sporu. Ob 8. nrl zvečer je objavila o poteku današnje seje oficielni komunike, ki pravit
•Poslani Jka konforonca jo danes ugotovila besedilo svojih sklepov in takoj obvestila brzojavno diplomatskega zastopnika v Atenah, da obvesti o njem grško vlado. Sklep je bil sporočen tudi Zvezi narodov ln italijanski vladi. Besedilo bo Jutri objavljeno. Na Qual d'Or-sayn Izjavljajo danes zvečer, da Je sporazum Italije x Grčijo na podlagi današnjih sklepov skoraj gotov. Vsi sklepi so bili storjeni soglasno. Pogajanja so se vršila selo mimo. Značilno za prisrčen ton razgovorov Je dejstvo, da Jo Fnu>-oo» Oambon v neki peni Izročil angleškemu poslaniku Oriffordu belo rožo, utrgano na vrtu Qual d'0rsaya. Ker odklanja Italija sodelovanje članov Malo antaute v preiskovalni komisiji ln Ima Grška pomisleke proti gotovim članom v tej komisiji je bilo sklenjono, da se poveri izvedba preiskave nokemu dve leti na Francoskem blvajočemu japonskemu polkovniku. Grčija se bo morala obvezati, da sprejme vsak sklep Zveze narodov, dočim bo morala Italija svečano obljubiti, da bo po zadoščenju Grško takoj izpraznila Krf. Smatra se, da je sedaj napotost izgubila kritični značaj. Ugotovljeno pa je, da je treba Grški vsekakor naložiti kazen, ker se je aton-tat brez dvoma izvršil na grškem osem-l)u».
Ženeva, 7. septembra, j. Delavnost Zveze narodov se Je vsled poostritve Itnlljnnsko-grškega spora nekoliko zmanjšala. Izgleda, dn Je prišlo do nesporaz-umljenj v francoski delegaciji sami. V ostalem se Je večina držav Izjavila za angleško tezo, samo Japonska, Brazilija, Kitajska lo Francija Be niso podalo Izjav. Upajo, da bo sklep poslanlške konference zadevo medli. PRANCOSKO POSREDOVANJE V PRID ITALIJE?
Ženeva, 7. septembra, r. V francoskih krogih se opaža tendenca, dn »o v grš-ko-italijanskem konflikta lllminira vprašanje kompetenco Zveze narodov, in da se konflikt reši mirnim potom. Francija sploh nI za to, da se Zvoza narodov vmešava v to zadevo, ker se boji, da bi to moglo biti precedonca sa njeno ruhrsko akcijo. Ta moment izkorišča Italija v korist svojega položaja, ki so smatra oja-čenlm. Zvcčor se zatrjuje, da jo dosežen modus, ki omogoča, da bo veleposlanl-ška konferenca skupno s Svetom ligo narodov roševala grško-laški konflikt ITALIJANI ZASEDLI CELO VRSTO NOVIH OTOKOV.
Rim, 7. septembra, s. »Agenzla Stefa. ni« javlja, dn Je Italija zasedla otok Pa-ksos In nek;.j manjših otokov okoli Krta. Italija s to za6edho noče razširiti svoje vojaško akcije, temveč samo zavarovat) Krf, ker spadajo ti otoki v njegov obrambni sistem. .Tribuna« javlja, da Je nekaj otokov (Samotrake, Fnno, Merlera) zasedenih vsled preskrbe vode za kriški otok.
Danes ob 18. url PRIREDITEV SOKOLA I.
NA TABORU. Rešimo sokolaki trn Tabori
SKLICANJE FINANČNEGA
ODBORA.
Beograd, 7. septembra, p. Danes Je načelnik finančnega odbora povabil člane na sejo za pondeliek ob 10. dopoldne z dnevnim redom: zakon o Izpremcmbah ln dopolnitvah prlstojblnskega zakona.
OOSPODARSKO-FINANCNI KOMITE.
Beograd, 7. septembra, p. Danes dopoldne Je bila seja gospodarsko-Iinanč-nega odbora ministrov. Med drugim Je rešeno vprašanje vojnega plena v lužnl Srbiji na ta način, da bo vlada pritegnila privatno inldjativo za zbiranje vojnega plena. Za odkup Italijanske tobačne režije v Crnt gori je določena nosebna komisija, ki naj določi odkupno ceno. Zgraditev mostov na progi Užlce-Vardlšte Je oddana Stavbeni družbi d. d. v Ljubljani za 6,350.000 Din.
ZAKLJUČEK POLICIJSKEGA KONGRESA NA DUNAJU.
Dunaj, 7. septembra. J. Danes se Je vršila zadnja seja mednarodnega policijskega kongresa. Kongres |e sklenil Imenovati Dunaj za permanentni sedež policijskih kongresov. Po končanem zborovanju Je dunajska policija na trgu pred Karlovo cerkvijo deflllrala prod gosti.
KOMITAŠI ZOPET NA POSLU.
Boograd, 7. septembra, r. Iz Carlbro-da poročajo, da se vzdolž naše meje opaža koncentracija bolgarskih komltsklh čet. Po Informacijah naših oblasti nameravajo bolgarski komitašl tekom tega meseca vpastl v južno Srbijo z večjim številom čet. Vojne ln civilne oblasti so pripravile vse potrebno, da ne bo izne-nadenl.
8TROSKI OKUPACIJE KRPA. Pariz, 7. septombra. Zasedba Krfa sta«
ne Italijo na dan 1 milijon Ur. Te stroške namerava Izterjati od Grčije nazaj, Anglija pa zastopa stališčo, da naj Italija eama nosi stroške te Bvojovoljne zasedbe.
Inozemske borze
7. septombra: CURIHi Berlin 0,00001; New-Yor\ 556.25; London 25.18; Pariz 80.70; Milan 28.70; Praga 16.55; Budimpešta 0.08; Bukarešta 2.52; Beograd 5.85; Sofija 5.40; Varšava 0.002B; Dunaj 0.007825.
TRST: Beograd 24.90 do 25.20, Parl> 120.75 do 180.25, New-York 23.85 do 28.45, Dunaj 0.033 do 0.084, Praga 69 do 69.50, dinarji 25 do 25.80, carinski franki 89.50 do 90.
DUNAJ: Beograd 748 do 752; Berlin 0,11 do 0.13; Budimpešta 8.75 do 8.85; Bukarešta 817 do 819; London 820.100 do 821.100; Milan 8009 do 3021; Now-York 70035 do 71185; Pariz 3917 do 3938; Praga 2113 do 2128; Sofija 678 do 682; Varšava 0.275 do 0.285; Curih 12.755 d« 12.805; dolarji 70.560 do 70.060;lire 2985 do 8005; dinarji 730 do 746.
PRAGA: Dunaj 4.06: Berlin 0.006; RIn, 144.875; New-York 33.86; Beograd 86.25 BERLIN: Milan 2,274.800; Praga 1 milijon 581.087; Pnrlz 2,942.025; London 2,304.600; New-York 52,867.600; Curih 9,530.100; Beograd 558.000.
LONDON: Berlhi 250,000.000 do 260 ml lijonov; Beograd 420 do 440; Proga 151.25 do 151.50; Dunaj 820.000 do 825.000 Tendenca za marko jako slaba.
NBW-YORK: Beograd 100.50; Berlin 0.0008; Curih 18; Praga 298.50: Dunal 0.14125,
fosdrav vtatfe Cirll-Metodovi skupščini
Ob 151etnlcl ptujskih dogodkov ustvarijo radikali privilegije za Nemce na slovenski račun.
že dalj časa opazujemo, kako tako-.-vana »Narodno* - radikalna stranka prodaja naše posestno stanje Nemcem. da si na ta način pridobi par nemških glasov. Ta stranka je pred volitvami sklenila pakt z Nemci, in z \ladino podporo je naše umetno Nem-; ,\'o zopet dvignilo glavo. Ta protina-■ !na politika se je nadaljevala po vo-I' -ah in vsak dan imamo znaka o '.'inlškem početju radikalov. Radi-'.alska viada se namreč prav malo razlikuje po metodah in načelih od ;»>kdanje dunajske vlado. Iz Beograda prihaja zopot značilna est, ki jo obenem pozdrav ptujski -kupščini Družbe sv. Cirila in Metoda, "akor znano, je po prevratu v Ljubljani ustanovljena nemška gimnazija •-opadla. ker ni imela dovolj učencev. l*n avstrijskem in ravno tako po srb-kem zakonu bi bila ustanovitev nem-':ih paralelk na kakšnem slovenskem ivodu potrebna prijava vsaj 50 dija-oiv. Minister prosveto Miša Trifti-o v i č pa je na zahtevo nemških poslancev K r a f f t a in S c h a u o r j a lo volil, da se v Ljubljani otvorijo emške gimnazijske paralelke. če se prijavi 30 učencev. Naravno, 'a je licitaciji lahko segnati to štc-\ ilco dečkov in deklet za en razred, in :ržava bo na ljubljanski realni gimnaziji otvorila te dni nemško vzporednice.
Istočasno so bije smrtni boj e n s k e realne gimnazije v Ljubljani. Vlada je siccr sklenila, U ta zavod, ki je delo napredno ljubljanske občino, podržavi, ali po stari "adikalski navadi je ostalo pri bese-!ah. To dni razglaša klerikalni magistrat. ki mu ie t.i zavod trn v peti, da o ukine prvi razred. Kakor čujemo, je ministrstvo prosvete javilo, naj se ta razred otvori na stroške države, zdaj pa ie občina začela nagajati radi prostorov, liotcč, da se že zdaj reši celo vprašanje odkupa licejskega poslopja. T ako se po krivdi občine in sokrivdi vlade ima upropastiti o-dina ženska -rodnja šola v Sloveniji.
Težke obtožbe so to, a žal nteme-rjene. V Ptuju se sestajajo danes narodnjaki, da podpro narodno šolstvo: v Ljubljani vlada ustanavlja Nemcem gimnazijo in lo proli zakonu. Za pol milijona štajerskih Slovencev se je bil lesetletja boj za e,oljske paralelke, za 15.000 Polunemcev v Sloveniji se čez aoo najde pokritjo. In to v času, ko se vlada pripravlja na energično redukcijo prosvetnega budžeta, ko nam radikali grozijo z zaprtjem raznih srednjih "ol in ko ni mogoče Izbitl iz njih v novem proračunu niti za dinar povišanih prispevkov za naše narodno šolstvo! Pač pa sta si minister prosvete in financ izmislila proti jasni določbi ustave same naravnost grozno povišanje, odnosno uvedbo taks za izpite in spričevala na univerzi. Menda bodo radikali iz denarja, ki ga hočejo izsiliti od ubogih načih študentov, plačevali Nemcem — gimnazije.
Občutek imamo, da so nemške paralelke v Ljubljani Ie začetek koncesij na narodni račun, s katerimi si hočejo radikali zasigurati zavezništvo Nemcev za jesensko zasedanje parlamenta. Ze nam poročajo iz Štajerske, da posl. Scbauer pripravlja obsežno akcijo za zopetno otvoritev nemških ljudskih šol v nekaterih mestih in krajih, kjer so še ostali sledovi nekdanjega nemškutarstva!
Daleč smo prišli. Radikali so otvo-riK pravo trgovino z narodnimi interesi in ?e polagoma razvijajo v zaščitnike našega nemškutarstva. Manjka samo še, da se pod njihovim okriljem oživi nekdanja štajercljanska stranka. V ozadju pa se škodoželjno reži kleri-kalizem, ki drži in podpira to vlado. Njemu je vsaka slabitev slovenskega narodnega šolstva dobrodošla, če mu lastna pšenica gre v klasje in če radikali podpirajo šentviško gimnazijo ter ščitijo srednjeveške nunske šole, jim je klerikalni blagoslov zasigurani
Ce_ bo šlo tako naprej, se bo morala Ciril - Metodova družba pripraviti na posebno delo: na obrambo narodnega šolstva v narodni državi.
M' fš^orsl«! obll^ski svet nasfcie^Šen
Maribor, 7. septembra.
Za nocoj le bilo sklicano ob 19. tretje nadaljevanje VII. redne občinske seje. Zadnjič je postala seja šele eno uro po sklicanju sklepčna. Tudi danes so se občinski svetniki tako pozno scšll, da so šele po 20. url torej čez eno uro konšta-tirall sklepčnost. Nato je župan najprej ugotovil, da je pozabil za prejšnji dve seji Imenovati overovatelja zapisnika. Po daljšem Iskanju je našel dva občinska svetnika, kl sta bila pri obeh sejah ter ju Imenoval za overovatelja. Nato je župan Javil, da Je treba Imenovali namesto odstonivšega gospoda Bureša v stanovanjski urad novega člana z liste najemnikov. Z občinskih klopi pa so začeli župana spraševati, kaj je s čestitko k rojstvu prestolonaslednika. Dr. Lcskovar Je žc vstal In hotel staviti predlog, češ danes slavimo..., župan pa ga ie prekinil, češ da je sejo za par minut prekinil in nai se načelniki Itlubov podalo v nie-
Ijovo so&o, ratft posvetovanja za prlsed-
nllta v stanovanjski urad.
V županovi sobi so so potem dolgo posvetovali. Skozi odprta vrata )e bilo slišati v dvorano neprestano le župana govoriti, kl Je končno prišel Javit, da društvo najemnikov nI več zadovoljno z dosedanjo listo In bodo zato prlsednlka šele pri prihodnji seji volili.
Med tem pa je odšel en občinski svetnik In seja Je zopet postala nesklepčna. O. Bahun Je zato predlagal preložitev občinske seje za torek, kar Je bilo tako) sprejeto. Zupan je sicer ob koncu skušal dalatl odsotnim občinskim svetnikom moralne lekcije o prevzetih dolžnostih, toda te pridige menda ne bodo dosti zalegle. Danes so namreč poleg klerikalcev manjkali tudi demokrati, kl so se očlvldno naveličali robotanja pod županom Drčarjem, kl Jim za ogromno delo vedno meče polena pod noge In kar le more nagaja. Sploh pa se Je pričakovalo, da bo župan za danes, ko Je bil razglašen državni praznik, sklical samo slavnostno sejo, kl bi v tem slučaju gotovo tudi drugače Izpadla.
Konec mariborske
stavke
Maribor, 7. septembra.
Nocoj so imeli stnvkujoči delavci mariborske delavnice južne železnico v Gambrinovi dvorani zopet, sestanek, na katerem bi se imeli vnovič posvetovati, ali naj zapnejo z dolom ali ne. Postanek je pokazal žalostno sliko desorganiziranega delavstva. Od 1571 stavku jočlh se je udeležilo shoda le kakih -100. ostali so apatični in se sestankov sploh no udeležujejo, češ, bomo že zvedeli, kaj bodo sklenili. Doso-danjih voditeljev, ki so delavstvo te dni še navduševali za stavko, zlasti g. Žorge in Maku ca iz Ljubljane ter poslanca Zebota, sploh ni bilo več blizu. Porazen učinek na stavku,loče je napravila tudi vest, da jo prišlo včeraj v Ljubljani na shod »Neodvisnih«, ki bi naj po prerokovanju g. Makuca imel odlično manifestirati za stnvkujoče ter s tem obenem vplivati na dober izid stavke, le okrog 300 delavcev.
Pod temi vtisi se je vršil nocojšnji shod pri Gambrinu. Tri glasovanju, ali naj začne delavstvo z delom, se je večina glasovanja sploh vzdržala. Totem pa jih je kakih 30 glasovalo za nastop delil, enako število pa proti. Soeijalistični zastopnik g. Krajnik je v daljšem izvajanju kazal na nerodno vodstvo stavke, ki nI znalo uporabiti ugodnih momentov za častno likvidacijo stavke, kar bi se. bilo lahko zgodilo zlasti ob prevzemu južne železnice po državi, ker je nastopilo s tem popolnoma novo stanje za železničarje. dalje o priliki ukinjenja militariza-eije in podobno. Nova uprava itak odklanja odgovornost za razmere prfd 1. septembrom.
Večina delavstva je Krnjnikov govor molče odobravala, razburjenejši elementi pa so ugovarjali,' češ, ne gredo prosit za delo. Končno jo prevladalo pri večini mnenje, da delavstvo v pondeljek nastopi z delom pod pogojem, da ne bo radi stavke nobenih žrtev.
Z enakim neuspehom je končala tudi stavka v tovarni Doktor in drug, kjer so delavci dosegli le 20odstotno zvišanje, kar jim je bilo obljubljeno že pred izbruhom stavke. Videti je, da delavstvo v Mariboru nima več pravih voditeljev.
Politične beležke
+ JDS napreduje. Klerikalcem to ni prav, zato pa — kakor žc 20 let — pišejo, da propada ali pa da Je že propadla. Pred volitvami so združeni nasprotniki prerokovali, da demokrati ne dobe nobenih glasov. Vendar je 14.000 kroglic bilo oddanih za nje. Zdaj ko se začenja temeljita reorganizacija stranke, je krik SLS spet na dnevnem redu. Težka razočaranja je doživela JDS v svojem požrtvovalnem boju, a žrtev, ki Jo Je doprinesla državi, ne bo zaman. Radikalskl režim, kakor je sedaj na dnevnem redu in s podporo SLS uganja svoje orgije, nam priča na eni strani, kako neizmerno težko delo so izvršili slovenski demokrati, ko so zadrževali radikalsko zver, dokazuje nam pa tudi, kako je edino zdrava Ideologija Jugoslovcnstva, ki Je utelešena v demokratskem programu. Vsa razočaranja nad srbskimi, hrvatskimi, slovenskimi separatisti, kl med sabo tekmujejo, kdo bi se pokazal manjšega, ne morejo preceniti pravilnosti naše smeri. In če je SLS in njenim skritim zaveznikom prav aH ne, mi smo tu in klerikalni napadi so najboljši dokaz naše sile pa tudi našega — napredka.
+ Korošec na kolenih pred Paši-čem. V beograjskih «Novostih» vidimo lepo sliko, ki pokazuje dr. Korošca na kolenih pred Pašičem. Pod sliko Jc tekst: «Pašlč: Kako. je oče sprejel Izgubljenega sina, tako tudi jaz tebe sprejmem, dragi Antun.»
+ Dr. KoroSčcvi razgovori v Zagrebu. Blokaškl listi poročalo, da le podpredsednik Radlčevc stranke prejel obvestilo, da ga obišče dr. Korošec na svoji poti preko Zagreba v svrlio Informacij o rezultatih Radlčevcga potovanja ln da razloži svoje stike z radikalsklmi faktorji. Dr. Korošcc se bo sestal tudi z zastopniki Hrvatske Zajednlce, da se prepriča o ustvaritvi enotnega hrvatskega opozicijonalnega bloka. Z dr. Spahom se dr. Korošcc ne ho sestal, ker le bale
Informiran o nazorih Jugoslovanske muslimanske organizacije po muslimanskih emlsarjlh, kl so se te dni mudili y Ljubljani.
+ Bahavost klerikalcev. Včerajšnji »Slovenec« prlobčuje oklic anonimnega »Bosanskega odbora« v Ljubljani, kl poživlja Slovence, da naj nabirajo prispevke za veliki zvon katoliške katedrale v Sarajevu. »Slovenec« piše med drugim: »Z vso opremo bo stal (veliki zvon) ravno en dober mllllon kron. No, kaj Je nam Slovencem en milijon, kl zapljemo zdal na leto samo zadacanega vina za 3 — 4 tisoč mllllonov, nezadacanega. pa vsaj še enkrat toliko, — nevštevšl še vse druge pijače!« Pred volitvami Je »Slovencc« pisal, da bomo Slovenci kmalu berači, sedaj pa trdi, da en milijon ni nič, ko lahko zapljemo na leto 10 milijard. To klerikalno bahavost naj si ljudje zapomnijo.
+ Prav po radikalsko. V Beogradu Je v četrtek Izzvalo veliko senzacijo dojstvo, da je prometni minister dr. Janko vič, ki zastopa obenem min. predsednika dal na poslopju min. predsednlttva in na hiši ministrstva saobračaja izvesiti najprej srbsko zastavo ln šele poleg nje (na levi strani) tudi državno. Via ostala ministrstva in drugi državni uradi so izvesili le državne zastave. V neradikal-skih krogih se ta čin ministra Jankovi-ča kar cajostrejšo obsoja kot breztaktna zloraba volikega dogodita v plemonsko-iovinistične svrho. Afera utegne imeti politične posledico.
+ Velike homatlje povzroča dr. Snnnin s svojimi zagonetnimi naklepi v blokašklh krogih in iz radičevega tiska frčijo na niegovo glavo ostre pšice. Posebno »Slobodni Dom« smatra dr. Sur-mlna že za nekakega neobatlnaša. Pač pa ima dr. šurmln za seboj »Ofczor«, čigar glavni urednik dr. Dcžman Je njegov najbližji komlliton. Dr. Surniin baje stoji na čelu akcije za ustanovitev nove stranke, kl bi se odcepila od radlčevstva ter se trudila za sporazum s Srbi. Kakor poroča osješka »Die Drau«, se je dr. Šurmln nedavno mudil v Osijeku ter za svojo akcijo pridobil znaten del tamošnjlh za-jedničarjev. Surmlnovl pristaši nameravajo v kratkem začeti izdajati svoj organ.
+ Za vse poraben le minister ver dr. JanJIč. V Ljubljano jc šel pogajati se s klerikalci, sedaj Jc šel pa v Skoplje, kjer je zborovanje pravoslavnega du-hovnlštva, ob enem bo pa poskušal priti v stike s turškimi poslanci, da bi Jih pridobil za nadaljevanje podpiranja radikalske vlade. Čuden duhovnik, ta dr. Ja-njlčl
Po SV0fU
—	Krvav koneo anemškega dne» v NUrnbirgu. V nedeljo so imeli NUrnbcr-žani svoj »nemški <dan». Prireditev je končala krvavo. Proti večeru jo prišlo v predmostju Steinbllhl do spopadov, pri katerih se je nokl profesor poslužil orožja. Neki delavec, oče peterih otrok, je padel, zadet od strelov, neka druga oseba pa je bila težko ranjena. Tako končujejo »nemški dnovi« popoloma v stilu prirediteljev: v krvi, mržnji in podžga-nomu sovraštvu do vsega, kar ne čuti z velonemško predrznostjo.
—	Grof Hoensbroech umrl. V Berlinu je te dni umrl grof Hoensbroech, bivši jezuit, ki je pozneje stopil iz reda »velikih inkvizitorjev« ter prestopil k pro-testantizmu in postal zagrizen sovražnik jezuitizma, katerega jo pobijal v svojih spisih.
—	PIJ XI. birmanski boter Zltinega sina. Pred kratkim se je v Lekveciji, kjer sedaj stanuje ostanek Habsburgov-cev, vršila birma Zitinoga najstarejšoga sina Otona. Po poročilu dunajskega lista »Staatswekr» je bil Otonu za birmanskega botra — papež Pij XI. Pa pravijo, da ni zvez med papežem lu Ilabs-burgovcl.
Prosvefa
Slovenski in hrvatski naraščaj pri Jakopiču.
Prostori Jakopičevega paviljona ss že dclj časa adaptirajo za novo razstavo, kl se otvori danes ob 11. url dopoldne ter bo, dasi nepopolna, vendar značilna slika snovanja in dela mladih Slovcncev in Hrvatov na polju slikarske umetnosti.
Razstava obsega tri prostore. V sobi levo od vhoda vise Pilonove oljnate slike. Po številu jih je nad 20. Pilon doslej še ni razstavil olj; njegova sedanja dela predstavljajo razvojno fazo zadnjih dveh let. Tipične so pokrajine iz Vipavskega, katerim je podčrtal Veno Pilon rezek izraz tudi v sliki; njegovi portreti, zelo zanimivi, so dela v komprimiranem izrazu, kl ne išče slikarskih efektov. Pilon polaga vso važnost na koitclzen izraz ter je na tem polju dosegel prav lepe uspehe. Posebcl je vredno opozoriti na njegova tihožitja, ki so pravi kabinetni kosi.
Poleg Pilona razstavlja kolektivno Bo žiilar Jaltac. Novoincščana po rodu, poznamo Jakca s prejšnjih razstav kot gra-tika. V tehničnem oziru kaže JaVac ogromen napredek, Njegov Izraz Je hudo Iz-brušen. Lesorezi Jakčevl so prvovrstna dela, In so nI čuditi, da Je celo norveški slikar Edvard Munch zamenjal z Jakcem eno svojo grafiko. .lakac In Pilon sta, kl po številu, vsebini In Izrazni sili svojih del dominlrata nad vsemi ostalimi razstavljale!.
V salonu pri vhodu so razstavili Hrvati in Slovenci. Od prvih vidimo tu člane »ProlJetrega salona« v Zagrebu. Tu ie MUivol IJzelac. vlrtuoz čopiča. Oecan.
nejasen, toda zanimiv, Trepse, močan akvarellst in dober grafik, zastopan z osmimi Iltografljaml ln šestimi balcropisl, kl izražajo socialne In slične sodobne motive. Tudi Varla], pokrajinski akvarelist Je med njimi, ln TartagUa, Dalmatlnec, kl ima samo eno slfao, a kljub pičli kvantiteti priča, da Je eden izmed stebrov hrvatskega mlajšega slikarstva.
V tem oddelku najdemo dalje A. O. Kosa, nekoliko dekorativnega, toda dobrega slikarja, kl nam kaže svoj razvoj v mondenega portretista. Poleg drugih slik je Kos razstavil OraselUJev portret, katerega Je naročila ljubljanska mestna občina. — Fran Zupan, znan z lanske kolektivne razstave ln s prejšnjih razstav, je zastopan to pot s štirimi akvareli ln z dvema večjima oljema. Vavpotll Je dekorativen, neizdelan in mlad.
Plastiki Je odmerjen pičel prostor. Fr. Kralj razstavlja 3 m dolg In 1.50 m visok relief »Pieta« iz nabrežinskega kamna. Tone Kralj Ima eno rezbarijo, Nupotnlk pa dekorativnega »Sršena«. Valentin Kos Je razstavil tri plakete ln ono žensko figurico Iz glpsa.
Občinstvo, zlasti ono, kl Je prišlo na velesejem Izven Ljubllanc, na razstavo posebno opozarjamo. Priporočamo mu, da si mlado slovensko In hrvatsko umetnost dobro ogleda. Našlo bo v njej svoje zadovoljstvo, In mogoče se med obiskovalci najde tudi kdo, kl si omisli eno aH drugo razstavljeno delo. Opozarlamo zlasti na slike Veno Pilona in Božidarja Jakca.
•
Sprememba opernega repertoarja v Ljubljani. Zaradi velikega uspeha gospo VVesel-Polla, tenorista dr. N. Naste, gg. Betetta in Lovarja pri sinočnji oporni predstavi so na splošno izraženo željo v nedeljo dne 9. septombra ponovi opora »Rigoletto« z istimi solisti v glavnih vlogah, to jo gg. Botetto, Levar, Sfili-gojeva itd. V torek dne 11. septembra »Carmen«, v sredo dne 12. septembra »Tosca«. Vso to predstavo z gostovanjom g. dr. M. Naste.
Ljublanska opera. Sinočnja operna predstava »Rigoletta« jo bila Izvrstna; kar dva odlična gosta ga. Wescl-Po!!a in g. dr. M. Nasta, prva Kot Gilda, drugi kot vojvoda, g. Levar kot dvorski norec in g. Betetto kot Sparafuzile, to jo bil kvartet glavnih solistov, kl so dvignili predstavo na visoko umetniško stopnjo. Ga. WeseI-Polla jo imela sinoči izredno srečen večer in s svojo sijajno koloraturo je briljirala, kakor menda še nikoli v Ljubljani. Za svojo prekrasno petje jo žela obilo priznanja in ji je bil poklonjen šopek. G. dr. Mih. Nasta je tenor velikega stila; njegov materijal jo svež, sočen, zvonk kakor bron in kulti-viran do popolnosti; v igri je prav dober a sinoči brez individualnih potez. Ker ima vrhu vsega zelo ugodno zunanjost, ,ie bil njegov prvi nastop zmagovit. Publika ga je pozvala z g. Wesel neštetokrat pred zastor. Odličen je g. Betetta, »bravo« in g. Levar jo za svojo priznano izborno kreacijo norca, ki ga je pol in igral imenitno, žel dvakrat celo pri odprtem zastorju specijalen aplavz. Gledališče je bilo razprodano in več popotnikov je moralo celo oditi, ker jc zmanjkalo vstopnic. Večer je bil zelo živahen.
Veseloigra «2 X 2 = 5» so ponovi v ljubljanskem dramskem glodališču danes z Rogozom v vlogi pisatelja Abla. Začetek ob 20. uri.
Spori
Finale za neoficljelno nogometno prvenstvo Jugoslavije. S. K. Bačka iz Sti-botice igra v nedeljo v Zagrebu finaino tekmo s Haškom za njegov Jubilejni pokal. Izid te tekme se pričakuje v Zagrebu z velikim zanimanjem. — V soboto Igra v Zagrebu tudi prvorazredna dunajska Admlra in sicer s Concordljo, v nedeljo pa z Gradjanskim.
Ilirija : Jadran — Ilirija : Ilermes. Danes ob 16.30 sc vrši na igrišču Ilirije nogom. tekma med Ilirijo in Jadranom, jutri ob istem času med Ilirijo in Hcrrr.e-som. Z ozirom na bližnje tekme Ljubljana : Celovec in Ljubljana : Zagreb tvori srečanje vseh treh prvorazrednih ljubljan skih klubov, ki 'postavijo v boj vse svoje najboljše igralce, podlago za sestavo reprezentančnega moštva Ljubljane. — V današnji tekmi obhaja srednji krilec Ilirije Zupančič III. jubilej stote tekme za svol klub. »Lado« Igra tretjo sezono v prvem moštvu Ilirije; razvil se Jc v enega najzanesljivejših lil najboljših pa tudi najbolj priljubljenih nogom. igralcev.
Službene objave Ljubljanskega nogometnega podsaveza. (Iz seje posl. odbora 5. t. m.) — Prvenstvene tekme 8. in 9. t. m. so razvrščene sledeče: 8. t. m. Lask : Slavlja igrišče Ilirije ob 10.45, predigra rezerv ob 9. url. — 9. t. m. Pri-morje : Svoboda igr. Primorja ob 10. uri. Službena odbornika t. Cerne na igr. Ilirije In g. Vončlna na Igr. Primorja. — Za prvenstveno tekmo Maribor : Rapld 9. t. m. v Mariboru se Je vsled dopisa PO. od 28. avgusta zaprosilo za delegiranje sodnika Iz Zagreba; odgovor prejme PO. direktno od ZNS. — Cltajo se s pravom nastopa dne 8. septembra zaS. D. Soštanl: Klndhofer Rudolf, Spira Jakob, Szabo Štefan, Szabo Ivan. Nadalje s pravom nastopa dne 14. septembra za S. K. Jadran (LJubljana): Sottler Adolf, Druckcr Otokar, Raguz Peter. Nadalje s pravom nastopa 20. septembra za Athle-llk S. K. (Celje): Urch Prane, za DSK. Zora (Trbovlje): Lebenlčnlk Josip, Lebe-nlčnlk Prane, Plahutnik Viktor, Frltz Josip. Nadalje s pravom nastopa 7. marca 1923 za SK. Slovan (Llubllana); Pobeška
lvnn. — Prnavnrcf rujih urzavijanov sa banschltz Ferd. ln Machata Anton (S. r Ptuj) so se odstopile JNS-u v svrho li. poslovanja odpustnlce Oe. F. B, — Tal, nfo._
Objave
X Cltajtel No samo vsak planin««, vsak dijak itd., marveč tudi vsak trga. vec ln obrtnik, vsak učitelj, duhovnik, vsak poslovni človek ln zlasti vsak ob. iskovaleo velesejma ter sploh vsakdo mora poznati in imeti Badlurov »Vodij po Sloveniji«. O vsakem kraju najdel v »Vodiču« vse, kar hočeš izvedoti o njem. Podatki, slike, zemljevidi, načrti, zdravilišča, kopeli, prirodne in zgodovin, sko ziiomeaMcsti, izlotl, alpske ture, tuj. Bki promet, lov, trgovina, obrt, prebival-stvo, uradi, v Vodiču Je vse! Dobiva e« za 100 Din v vsoh knjigarnah ln pri ta. ložni knjigarni Kleinmayr & Bamberg Ljubljani,
X Češka obse v Ljubljani, Danes zv» čer se udeležimo polnoštevilno sokolsk« slavnosti na Taboru! Sestanka t Naj, domu ni.
X Občni zbor Glasbene Matice v Ce,
Iju se vrši v petek dne 21. septombra ob 20. uri v ravnateljovi sobi Glasbene Mi. tiče z običajnim dnevnim rodom.
X Glasbena Matica v Mariboru jc pri
pregledovanju svojega celokupnega In, ventarja našla, da ji manjkajo razne mu. zikalije, godala ter posamezni kosi opr«. me, oziroma pohištva. Na podlagi to-stvarnih poiz.vodb in zapiskov se jo ugotovilo, da so bili manjkajoči predmeti pri raznih prilikah in sicer že tekom vojno, ko je bil lastnik vsega inventarji še tedanji »Marburger philharmonischer Vorein«, kakor tudi po vojni, ko je postala lastnica Glasbena Matica v Mariboru, Izposojeni raznim interesentom, kl izposojenih stvari Ao do danes niso Trudi. Ker je teh stvari mnogo, Matict vsake posebej ne more iztirjati, vslsd česar poživlja vse one, ki imajo ali od »Marburger pliilharmonischer Verein«ili od Glasbene Matice v Mariboru Izposojene muzikallje, godala ali kose opr» me, bodisi da nosijo predmeti druitre. ni žig ali ne, da jih nemudoma izročijo upravitelju Matice, g. Kavčiču, Goetzo-va hiša, III. nadstr., ali pa da ravnotam naznanijo, da želijo obdržati predmete it dalje na posodo in da v tem slučaju podpišejo primerno potrdilo. Proti izpo-Bojevalccm, ki bi se pozivu ne odzvali, bo postopala Matica polom sodišča. Kei jc nadaljo pričakovati, da je mnogo teb predmetov založenih, so naprošajo vsi, ki bi vedeli v tej smeri za podatko, da jih naznanijo na gornji naslov.
X Mesto učitelja (učiteljice) klavirji na Glasbeni Malici v Mariboru, s popolno zaposlenostjo in r. značajem staliosti se razpisujo in so odda s 1. oktobrom t 1. Računa se na prvovrstno, v poučevs-nju izvežbano moč. Redna, celoletna ph ča je ista kakor državnih strokovnih učiteljev(ic), nakazuje se mesečno v naprej skozi vso leto; naduro se nagrajajo posebej. Osebno doklade so odmerjajo pogodbeno po draginjskih razmerah. — Prošnje, opremljene b prepisi izpričeval, naj se pošljejo do dne 10. septembri Olnsbeni Matici v Mariboru;-- podrobni pojasnila se dobijo istotam.
X Slovensko trgovsko društvo »Merkur® v Ljubljani priredi v sredo dne 12. septembra 1923. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Izredni občni zbor t sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsedstva. 2.) Izročitev diplom 2 častnim članom. 8.) Izprememba pravil. 4.) Določitev članarine. Vse p. n. člane so vabi, da se občnega zbora polnoštovilno udeleže. — Odbor.
X Družba sv. Cirila In Metoda je prejela od tvrdke Iv. Pordan kot nadaljnji prispevek od družbenih vžigalic znesek 30.200 K in prispevek od družb, čaja z: leto 1923. 4000 K. G. Ant. Hren, nadir eitolj v Studencih pri Mariboru jo n:t kazal družbi znesek 105 Din, ki se ji nabral ob priliki prijateljskega sestan ka pri tromejniku v Trtkovl-Prekmurj med učiteljstvom in sicer po večini do mačini. O. M. podružnica na Brdu pi Lukovici je nakazala družbi polovici čistega dobička od prireditve dne 24. ju nila 1923. v znesku 2581.25. Iskrena bva la prirediteljem ln sodelovalccm!
X Akademikl-lnstruktorjl se vabijt da se udeležijo zborovanja, ki se bo vi šilo v svrho stabiliziranja honorarjev dn 10. septembra v sobi št. 77 univerzitol nega poslopja ob 10. uri dopoldne.
X Razpisana mesta pri osrednjem uri du za zavarovanje delavcev. Pri osret njem uradu za zavarovanje delavcev Zagrebu je popolniti več pravniških, 1 karniških, knjigovodskih, pisarniških služiteljskih mest. Natančnejši pogoji i razvidni iz natečaja, ki bo v kratkem o javljen v vseh uradnih listih naše dri! ve. Termin do 20. septembra 1923.
X Pri oblastni inšpekciji dela v Ma boru Je namestiti administrativnega I sarniškega uradnika z večlotno prid" event. Inženjorja. Prejemki so onih ' žavnih uradnikov določeni po razredu položaju. Prošnje je opremiti s kolki po 8 ln 10 Din in izpričevali, rojstn listom ln domovnico Jo vposlati ister uradu do 15. septembra.
X Hlgljenlčna česalnlca za dame Fettlch-Frankheim, Ljubljana, Kongrc trg 19. Negovanje las. Ondulacija, B vanje z L"Oreal Herinč. El. masaža H Manikura. Izvršuje vsa lasna dela. I puje odpadene ln odrezane lase po t vi&li dnevni oenl. Parfumerljs
Prva priloga „Jutru" št. iilO, dne S. septembra 1923,
. ljubljanski velesejem
Promet na sejmišču
Tekom včerajšnjega dneva je posetllo fc|em okrog 15.000 oseb. Od teh jih |e ylo samo tujih (brez Slovenlle) trgovcev, obrtnikov In drugih Interesentov za razstavljeno blago 1461. PriSlI so posetniki 11 vseh pokralln Jugoslavije, tako lz Zagreba, Beograda, Suiedereva, Skoplja, Vršca, Kotora, Podgorice, Subotlce, Novega Sada, Zaječara, Dubrovnika, Splita, Bjelovara, Scnte, Metkovlča, Velikega Bečkereka, Vukovara, Knlna, Cačka, Va-raždina, Mostara, Sarajeva, Bitolja, Da-ruvara, Carlbroda, Velike Kikinde, Cačka, Pirota, Tuzle, Starega Bečeja, Meto-liije ln šo mnogih drugih manjših in več-lih mest.
Inozemski udeleženci so bili včeraj lz Nemčije (Dresden, Diisseldorf, Stuttgart) Italije (Trst, Videm, Trenta, Alessandrla, Milan), Češkoslovaške (Praga, Karlovo), Avstrije (Dunaj, VVlener Neustadt, Celovec), Reke, Rurnunije (Bukarešta), Urči-|e (Atene, Solun)), Belgije (Bruselj) in Zedinjenih držav (Ncwyork). Bili so'to i redkimi izjemami le interesenti za razstavljeno blago In so sklenili mnogi med njimi kupčije za preccjšnJe vsote.
Kupčija se je včeraj nadalje razvijala povoljno. Inozemski posetniki Ljubljanskega sejma so se čudili, da je tu tolik promet in razmeroma tako povoljen razvoj kupčij, ko zunanji sejmi, kakor v Gradcu, na Dunaju in v Pragi Izkazujejo Jako malo kupčijsklh zaključkov. Računa sc, da je bilo včeraj sklenjenih kupčij za okrog 30 milijonov dinarjev.
Dobre kupčije je delalo včeraj kmečko thgo, n. pr. rute, potem belgijska tekstilna Industrija, belgijske puške, majhni elektromotorji in kemična industrija (barve). Za 17 belgijskih in francoskih lirm Sc sedaj ni prispelo blago, ki Je Iz neznanega vzroka ostalo na potu nekje v Italiji. Čudno Je to, da Jc tudi lani zakasnelo mnogo francoskega, belgijskega In nemškega blaga v Italiji ter prispelo nekaj še le po zaključltvi sejma.
Letos uvedeni sejmski posredovalni oddelek za kupčije se Je prav dobro obne-sel in Jc posredoval že preko 600 kupčij. Za Jutri, ko so znižano dnevne vstopnice, se obeta zelo velik obisk.
Kranjska in štajerska vina na velesejma
Kakor prejšnja leta sta tudi letos Kranjska in Štajerska dobro zastopani 8 Bvojimi različnimi vini. Dočim posečnjo podnevi posamezne vinske paviljone bolj resni možje s kupčijskimi nameni, nastano proti večeru okrog teh živahno vrvenje, ki se kmalu spremeni v veselo razpoloženje, ker tu se najdejo VBi sloji iz vseli vetrov v najboljši harmoniji. Nnj-večje zanimanje Je lotos za dolenjska in bizeljska rdeča vina, ld se točijo v paviljonu dolenjskih in bizeljshih vinogradnikov ter pri V. Bonu iz Krškega. V teh se ločijo še druga nova in stara bela bi-ieijska, pišeška, krška, mokronoška, novomeška ln metliška viua, med katerimi prednjačijo rizling, tramincc in plaveč.
V paviljonih Gospodarske zveze, Osrednje zadruge, Cirmana, se točijo istotako kranjska in štajerska vina, dočim Be folijo v paviljonih Cuček in dr. <VinarIa», (Ihvtar), Kham, oziroma Fiirst ln S8h-RP, Dolnlčar, Derfler, Valjak ln Pogačnik le štajerska, ljutomerska, ormoška, ptuj-ek.i in haloška bela vina različnih vrst.
Sodba o vseh vinih je v splošnem ugodna, le cene se zdijo vsem obiskovalcem Jako pretirane. Deloma je to res, toda vso krivdo se ne sme pripisovati morebitnemu dobičkalovstvu posameznih raz-Flavljalcev, marveč so glavni vzrok navidezno pretiranim cenam letošnji izredni Irošarlnski, užitninskl, velesejmski, transportni in drugi režijski stroški, ki znašajo skupno 24 do 80 K za. liter ter pri steklenicah 30 do 50 K za steklenico brez »skupne cene.
Velesejmski urad dobi poleg 240 K M vsak zaseden ali zazidan kvadratni meter še 8 K od vsakega izločenega litra
ter po 10 K od vsake steklenice. To bs ml zdi potrebno pojasniti, da se ne bodo posamezni prodajalci glede visokih cen preveč napačno sodllL
Trgovina je tudi precej zadovoljiva ln žoletl bi bilo, da kupci to priliko dobro izkoristijo ter da se pridno zainteresirajo za Btara in nova vina, ker radi slabega izgleda nove trgatve in zmanjšanja starih zalog, bo cene vina poskočile in ni podoba, da bi z novo trgatvijo kaj padle. Gč.
SREČKO POTNIK, TVORNICA SADNIH SOKOV V LJUBLJANI.
Podjetje obstoji od lota 1911, in bo Je leta 1910. znatno povečalo ter olideia letno preko 80.000—100.000 kg gozdnega jagodičevja, predvsem inalin. Po do-činu obdelavo jo podjetje prvo r Jugoslaviji, kajti lz jagodičevja se ne prideluje samo pravi malinov sok, ampak tudi arome za nealkoholne pijače, etcrjl za fina peciva in v zadnjem času tudi sadne rataflje, odnosno likerje direktno lz svežega sadja.
Podjetje je uvedeno po celi državi, osobito v letoviščih in Srbiji, kamor gre največ dovršenih fabrikatov in polfabri-katov. Oglejte si paviljon L 477.
PISALNI STROJI IN PISARNISKH POTREBŠČINE NA VELESEJMU.
Kakor lani In predlanskim smo tudi letos opazili na ljubljanskem velesejmu, da jo tukajšnja tvrdka The Res Co. razstavila pisalne stroje <Idcai> in <Erika>, razmnoževalne aparate >Opalograph> in <Scliapirograph», kopirne stroje cAloxa>, cAutoinat> in najraznovrstnejše ter praktično pisarniško pohištvo. Razstavni prostor te tvrdke v paviljonu U št. 200 Je okusno urejen.
Tvrdka The Res Co. je bila ustanovljena leta 1006. in se je tekom let dobro uvedla po vseh južnih pokrajinah bivše Avstro-Ogrske. Po preobratu je tvrdka prešla v domače roke in se je radi agil-uosti ln solidne postrežbe prav kmalu uveljavila v celi državi. Zastopstva Ima v vseh večjih mestih Jugoslavije, v Zagrebu pa dobro uvedeno podružnico.
Sedaj ima tvrdka The Rojc Co. za celo državo glavno zastopstvo pisalnih strojev <Ideal> in <Erika> iz tovarne A. G., prej Seidel in Naumann v Draždaniii, razmnoževalnih aparatov <Opalograph> ln <Schapirograph», kopirnih strojev «Ale-xa> in <Automat> ter vsakovrstnega pisarniškega pohištva ln drugih pisarniških potrebščin.
Agilni tvrdki želimo še nadaljnji najlepši razvoj tembolj, ker je podjetje v domačih rokah.
TOVARNA MILA «ZLATOROO» V MARIBORU.
Eden najlepših razstavljalnih prostorov na Ljubljanskem volesejmu je oni tovarna mila »Zlatorog« iz Maribora (paviljon E 16). Po ulicah Ljubljane vozi sedaj ob času velosejma reklamni voz gornje tovarne, ki vzbuja občo pozornost.
Med najstarejša mariborska industrijska podjetja spada gotovo ta tovarna mila, ki obstoja že nad 85 let. Po preobratu nacionalizirano jo bilo podjetje znatno raflRirjeno in povečano ter spremenjeno v otvoreno trgovsko družbo.
Tovarna izdelujo pralno milo znamke cZlatorog« in kristalno sodo. Njegovo vodilno načelo je: kakovost- in samo tej so ima milo »Zlatorog« zahvaliti, da jc danes najbolj priljubljen domač izdelek. O velikosti podjetja, ki je urejeno z najmodernejšimi stroji na električni pogon, priča najbolj produktivna možnost. Podjetje izdela mesečno 30 vagonov mila, to jo 1 vagon dnevno. Naprava kotlov sama vsebuje 45 kvadratnih metrov kurilne pločine in dajo 75 P. S. Surovino, razen delne množine loja, dobavlja podjetje iz inozemstva. lin zri.i za produkcijo mila potrebna olja in maščobo iz Indijo, Afrike, Anglijo, Španije, Grčije, Ameriko in Avstralije.
Poleg tega izdeluje za južne kraje,
zlasti Macodonijo, posebno vrsto mila li olivnega olja, zelene barve, ker se posebno mohamedanol branijo rumenega mila, o katerom sumijo, da vsebuje svinjsko mast, ki jim jo njihova vora prepo-voduje. Velikansko množine vode, ki so potrebne pri izdelovanju mila, dobavlja podjetja is lastnega studenca, globokega 21 metrov, ki dajo v minuti 3500 litrov vodo.
8 svojimi izdelki zalaga podjetje le tuzomstvo, kor je vsak izvoz spričo previsoke carine za milo nemogoč.
Pripomnimo šo, da jo to največjo podjetje to stroke v naši državi in ima svoja skladišča v Celju, Ljubljani, Zagrebu, Osijoku, Novem Sadu, Sarajevu, Šibe-niku in Splitu. Tekom letošnje jeseni zgradi tovarna nov oddelek za produkcijo glicerina, ki bo pivo podjetje te vrste v naši drža rt.
ZDRUŽENI ČEVLJARJI LJUBLJANSKI
Tretji ljubljanski velesejem je prinesel občinstvu mnogo zanimivosti. Polog raznih usnjarskih razstavljaleev si lahko ogledaš v partljonu K 549 Izložbo združonih čevljarjev ljubljanskih. Tu najdeš izredno dobro ln trpežno izdelano blago od tajpreprostejSoga močnega čevlja do fino izdelanega luksuznoga čevlja, katero solidno blago dajo čast domačim ljubljanskim obrtnikom, ki s svojim ročnim dolom lahko konkurirajo v cenah in oblikah z vsako Inozemsko tvrdko.
Opozarjamo občinstvo ln trgovce, naj ei ogledajo imenovana izdelke ln naj z večjimi naročili podpirajo domače obrtnike ter tako pripomorejo do čim prejšnje neodvisnosti od inozemske produkcije. Naročila sprejomajo zdnižoni čevljarji ljubljanski v paviljonu K 549.
MEHANIČNA VRVARNA, TER1LNICA LANU IN KONOPLJE TER PREDILNICA A. ŠINKOVEC D. D., GROSUPLJE.
V paviljonu J 410 se vidijo raznovrBtnl vrvarski izdelki: vprežne vrvi, vrvi za Be-no, ladijske ln transmisijske vrvi, mreže, špage itd. Tvornica izdeluje tudi domače platno. Mesečni izdelek znaša več vagonov. Razpečavajo se izdelki po celi naši državi ter so izvažajo v Avstrijo in Italijo. V obratu je zaposlenih 200 do 300 delavcev. Opremljena je tvornica s najmodernejšimi stroji. Dobre izdelke te tvor-nice priporočamo.
ROČNE HARMONIKE,
ki nadomestijo zlasti na deželi vsa druga godala, bo razstavili na letošnjem velo-sejmu trije izdelovalci. Kakor vse kaže, bo imela bodočnost domača tvrdka V. Slmonlč v Struišču pri Ptuju, ker so njej dani najlepši pogoji v Izvrševanje te stroke. Sef tvrdko je izučen izdelovaloc harmonik kakor tudi mehanik ln jo deloval kot obratovodja v raznih tovarnah za precizno mehaniko, tako da danes no more delati le harmonik, temveč si tudi lahko r- lastni delavnici omisli vta k svojemu glavnemu poklicu potrebna orodja.
Ustanovila se jo tvrdka v letu 1910. ter obratovala v letu 1914. že z 8 delavci. V lotu 1914. je bil vpoklican šef z vsom osobjom ter je vso delovanje stalo tudi več časa po vojni, ker jo podjetnik razumel, da bi si kvaril dober sloves, ako bi uporabljal medvojni slab material.
Razumljivo je, da so podjetniku za sedanji ponovni začetek pri današnjih dra-ginjakih razmerah zmanjkale razne potrebščine. V tem mu je pa priskočil v pomoč naš veleza«lužni organizator In tako rekoč očo žo mnogih podjetij gosp. Fran Cučck v Ptuju, ki je nudil svojo pomoč povsod, kjer jo našel to za po-trobno, tako da danes deluje tvornica že z polno paro in razpošilja svoje Izdelke povBod, zlasti tudi v Amoriko. Izdelovanje harmonik sicer ni nokaj nujno potrebnega, toda računati je z dejstvom, da je harmonika med našim ljudstvom uvedena in zahtevana, zato jo pač hvalo vredno, da se tej potrebi ustreže z domačim izdelkom in da tako ostane denar doma. Simoničevi izdelki so prvovrstni in tudi za 25 odst. cenejši nego inozemsko harmoniko. Zato tvrdko priporočamo.
•TRIGLAV* TVORNICA PERICA V LJUBLJANI.
je pričela obratovati lota 1920. V obratu ima 26 električnih »trojov, električno prikrojevalnlco, llkalnico in pralnico. Zaposluje 50 delavcev. Izdeluje vsakovrstno priznano dobro moško perilo, ki ga razpočava pred vsem v Slovoniji in Južni Srbiji. Opozarjamo na I 381.
«UNION», TVORNICA KANDITOV IN ČOKOLADE V ZAOREBU.
Na sejmišču vzbuja veliko pozornost lep razstavni prostor zagrebške tvornlce »Union«, ki so nahaja v paviljonu L št. 485. Tu najdeš razstavljeno različno vrste najfinejših bonbonov in vsakovrstno čokolado. Tvornica, ki je znana po svojih izdelkih doma in v inozemstvu, je ena največjih v naši državi. Osnovana jo bila leta 1909. in zaposluje danes že okoli 850 delavcev. Dnevna kapaciteta tvornice znaša 4 do 5 tisoč kg bonbonov. Proizvaja najboljšo bonbone, čokoladne ln desertne karamele in različne čokolado. Njene res fine izdelke priporočamo.
KOV1NOTISKARSKA INDUSTRIJA R.
NIPIC IN DRUO V MARIBORU
jo razstavila zopot v paviljonu G, kakor prošla lota, svoje izdelke, s katerimi vzbuja mod občinstvom splošno pozornost. Podjetjo so pod sprotnim vodstvom dobro povečava. Izdeluje poleg vseh vrst kovinotiskarsklh predmetov Iz pločovi-ne, modi, bakra, aluminija tudi v lastni galvanični napravi posrebreno in pozlačeno predmete. Turške mizice s posodo za turško kavo bo posebno zanimivo. Tvrdka izdeluje tudi aluminijasto posodo, električno predmete itd.
Posebni oddelok tvrdko izdelujo razne aparnte, zdravniško desinfektorjo v nik-lju i. dr. Zlasti budijo občudovanjo lastni patentirani aparati za ogrevanje, «To-plodar», ki so v kratkem zasloveli po svoji praktični uporabi doma in v inozemstvu. Praktična iznajdba aparata obstoji v tem, da provode toplo pline iz kuhinjo (štedilnika) »11 lz Bobno peči r drugo sobo, katoro popolnoma sogrojo, ne da porabi pri tem kaj voč kuriva. »Toplodar« se priporoča zaradi nizko cone sam in gotovo kmalu ne bo pisarno, trgovine, gostilno in stanovanja broz njega.
Todjetje R. Nipič ln drug, ki jo bilo odlikovano žo z zlato medaljo na mariborski razstavi, je bilo tudi počaščeno z naročilom od Nj. Vel. kralja.
SPBCIJALNA TVORNICA OTROŠKIH ČEVLJEV, A. JELENC V TR2ICU.
Firma je že zelo stara. Ustanovila se je leta 1880. Na dan izdela 15 do 20 ducatov otroških čevljev prav okusnih oblik. V obratu zaposluje okrog 20 ljudi. Odjemalce ima po VBoj Jugoslaviji in
bo ikulaia dooltr trese toffl i ttuMB-
itvom. Z dosedanjim raivojem kupiij n«
sejmu Je zadovoljna. Interesente opozarjamo na dobre Izdelke te tvornlce.
TVRDKA TOMAN & REICH V MARIBORU,
o katoro Izdelkih, kakor šmlrglovo platno, flintpaplr za. obdolavanje Btolov ln upognjenoga pohištva, dalje šmlrgel, karborundum, električne ploščo ter šmlr-glovo plošče za bmšenjo žag ln obdelavo strojov, smo že pisali, Ima tudi za-Bobon kemični oddelek, ki proizvaja pod znamko »Indian« čistilo in kromo za čovljo, čistila za kovine, plavilo, črnilo, parketni vosek, vosolc za čevljarje itd.
Oba splošno priljubljena lastnika fir-t mo so no strašita Izdatkov za najmodernejšo ureditev svojo tvornice in za pridobitev dobrih strokovnjakov, kar Ima za posledico brezhibno izvedbo vseh izdelkov kakor tudi pridobitev splošnega zaupanja mod odiemalci.
Svojo najvažnejše Izdelke sta razstavila na Ljubljanskem volosojmu, paviljon H 835 v zelo okusno in stroki ori-mamo urojeni kojl.
Zolimo jima še mnogo uspehov.
PRVA JUG OSLO VENSKA TVORNICA
KLJUKIC IN RINCIC ZA CKVUR J. PRESERN V KRANJU.
Tvornica deluje šele C mesecev in izdeluje rinčice in kljukce. V kratkem prične izdelovati tudi celuloidne rinčice. Na dan izdela okrog 200.000 komadov, razpočava svoje izvrstne izdelke po vseh pokrajinah našo državo in celo v Itnlijo. Na sejmu (paviljon J 889) jo napravilo podjetja doslej kupčij za zapoBljenjo treh mesecev.
Opremljena je tvornica t modernimi Btroji z električnim pogonom tor zaposluje 8 do 10 oseb. Priporočamo.
ANTON KANC, DROGF.RIJA, LJUBLJANA.
Ena najbolj znanih drogerij v Ljubljani je gotovo Anton Kane v Židovski ulici. Kosmetičnl laboratorij drogerije izdo-luje alkadont, zobno pasto <Alkndont», praške za zobe, orehovo olje, barve za lase, raznovrstne pudre, kreme sa roke in lica in parfeme. Vse te In druge v dro-gerijsko stroko spadajoča izdelke ima tvrdka v svoji trgovini vedno v zalogi. Njeni izdelki so razstavljeni tudi na velesejmu v paviljonu E 75.
MATIJA PERKO, MIZARSKA TVORNI CA, ZGORNJA SISKA.
V paviljonu K št. 527 je razstavila svoje Izdelke tudi dobroznana mizarska tvornica ii Zgornje Šiške, Matija Perko. Podjetje je letos razstavilo okusno spalno opravo, ki jo napravljena v ličnem narodnem Blogu. Tvrdka je zelo lolldna in v cenah zmerna, kar pričajo dobre kupčije, ki jih Je tvornica doslej sklenila. Priporočamo občinstvu, da si še v zadnjih dnevih ogleda res solidne izdelke.
Iz življenja in sveta
Lepe žene
Lepo Je ono, kar nam ugaja. Nikomur ne ugajaš, ako si lep ali lepa, temveč si lep ali lepa šele takrat, kadar ugajaš. Takrat si najlepši ali najlepša od vseh.
Ljubezen vara. Ona čara lepoto, kjer je stvarno oko ne vidi. Zaljubljeni ljudje se zde drug drugemu lepi tudi če niso.
Ljubezen je pokrov, ki pokriva vso pokrove. 2e stari Plutarh Jo dejal: <Ljube-zen je lepn, ker je slepa.*
Večni, nelzpremenljivl zakoni lepote ne obstojajo. Ideali lepote bo ravuajo po idealih časa, po modi in deželah. Zamorci v centralni Afriki smatrajo za lepe one ženo, ki so enako okrogle od pazduho do bokov, ki imajo vrat dolg kakor kača in ušosa velikn kakor slon. Hoten-toti se navdušujejo za široke nosove, ISo-tokudi za debele ustnice. Poševnooka Japonka b! puli trepalnice, da je lepša. Evropejka pa trepalnice skrbno negujo, ker povečavajo lepoto njenega obraza. Francozim ugajajo tanki stroki. V Orien-tu, Afriki, Natahitiju ln Havaju smatrajo ljudje žene za lepe samo tedaj, če so debele, knltor bi bile zavaljene.
Kako se živi danes v Nemčiji
V' Nemčiji žive sedaj od Bamili poganskih zaslužkov. Kdo more danes prehraniti sebe in svojo rodbino samo 'i onim poklicem? Pred vojno je mogel vsak, ki je imel svoj poklic, računati ;; tem, da bo razen vsakdanjega kruha lužll še toliko, da se poleti lahko P»1a na krajše potovanje ali pa v le-'-■išče.
Danes nI v Nemčiji nobenega moške-ki bi polog svojega stalnega poklica ne imel šo postranskega zaslužki. Za take postranske službo so navadno določene tudi uradne ure — ?->ečer, ponoči, ob nedeljah. Potreb^ '■anašnje dobe zahteva od ljudi, da vprežejo vso svojo moč, da delajo, ko-l:kor lo morejo. Letovišče in odpočitek S|) želje, ki se ne morejo izpolniti. Usemurno delo je luksns, ki si ga moro dovoliti le malokdo. Dunaj je to fazo žo preživel, sedaj so prišla na vrsto "omška mesta.
V današnji Nemčiji igra vsakdo na 'nzi in so bavi s špekulacijo; celo pmnazijalni profesor, ld je predaval Mnsične predmete, se bavi s »šiberski-ll!i posli« en miniature, ker mu današ-j:.M doba no daje možnosti da si pri-"fiinl kako vsotico za staro dni. Kar te danes dorraia v Berlinu, ie drmra.
še grozne."*« Izdaja socialne drame, katero prva izda'* je zagledala beli dan lani na DnraK Pride li Še do rretje izdaje? Kje" ~ kaosu današnjih povojnih razmer jo vse mogočo. A te/'ko onim, ki se morajo boriti proti takim razmeram.
Veliki berlinski modni ateljeji imajo med delavci, ki izvršujojo doma svoj posel in katerim zaupajo izdelavo najfinejših čipk, vezenje z zlatom iri biserom, zaposlene vse družabne sloje. Tu delajo hčerke nekdanjih »ekse'ene», vdove oficirjev, visoMh uradnikov ln znanih umetnikov. Kjiliovi delodajalci so ž njimi popolnoma zadovoljni, ker razen hitrosti, s katero delajo v lastnem interesu, da čim več zaslužijo, imajo ti ljudje mnogo smisla in okusa za tak posel, ker so v prejšnjih boljših dnevih imeli dosti časa, da razmišljajo o toaletah, in tudi dosti denarja, da si jih nabavijo. V Berlinu je sedaj postranski poklic postal pravi poklic, a pravi poklic, oskrbovanje lastnega gospodarstva, je postal postranski poklic. Gospodinjstvo jo zanemarjeno, ker se ljudje večinoma prehranjujejo po skupnih kuhinjah.
Uradniki, ki delajo podnevi, si Izbl-iraio nostra.nalrl n oklic kontrolira.ni«
vstopnic v gledališčih. Na prvi pogled se razloči kontrolor, ki je bil vedno v tem poklicu, od onega, katerega so razmere prisilile k temu. Prvemu je sprejemanje napitnino nekaj samo po sobi umljivega, dočim pride drugi v zadrego, če mu spustiš v roko nekoliko bankovcev kot napitnino. Služba por-t-irja v barih, klubih in plesnih dvoranah prinaša precej zaslužka. Po držali ju teh modro, rdeče, zeleno in raznobarvno uniformiranih ljudi jo lahko presoditi, ali so bili proj obiskovalci teh lokalov. Med temi je, umevno, največ bivših oficirjev, ker se v tem poklicu lahko mnogo zasluži. Sekt in šampanjec zapelje tudi stiskače k rn-dodarnostl in zapravljivosti.
Da so mnogi bivši polkovniki in profesorji sedaj biljeterji v kino - podjetjih, ni nobena skrivnost. Na vseh berlinskih kolodvorih, zlasti na onih, kamor prihajajo inozemski vlaki, naj-deto cele gruče dijakov, ki vršijo službo nosačev ali pa so ponujajo tujcem kot voditelji po mostu. Dijak, ki ponoči vrši službo natakarja, jo znana prikazen. A tudi pravi natakarji imajo svoj postranski zaslužek. Oni baranta-jo z življenjskimi potrebščinami, »gibajo« malo z valuto in posredujejo pri oddajanju sob. Na ta način zaslužijo dvoino orovizlio: ocl oneca. ki odda-
ja, in od onega, ki najamo sobo.
Srednji stan se bavi ponajveč z oddajanjem sob. V tem oziru je troba razlikovati one gospodinje, ki so so žo preje bavilo s tem, in one sedajijo. Ene oddajajo sobe zato, da si nabavijo najpotrebnejše in da se morejo prehra-liit.i; drugo zato, da si morejo nabaviti toalete. Zadnjim niso dorasli niti tujci z zdravo valuto, ker te ne gredo samo paralelno s skakanjem dolarja na borzi, nego tudi preko njega. Na ta način si omogočijo poletna potovanja in bivanjo v dragih nemških letoviščih.
Hčerke visokih uradnikov in oficirjev zavzemajo mesta odgrjiteljlc, družic ln spremi jo valk na potovanjih ln v letoviščih. Še nedavno so si same najemale družice in spremljevalke, sedaj strežejo novim bogatašem. Za gledališke igralke jo že davno postal film pravi poklic, ker jih film za eno snemanje plača bolje, kakor gledališče za pol leta.
Bogataši bo sedaj siromaki: navajeni dola, se oprimejo vsakega posla, ki se jim nudi. Nimajo niti valut, niti vrednostnih papirjev, ki bi držali korak z borzo in s padanjem marke. Njihova glavnica sta dve močni, zdravi roki, ki morata delati, ako nočota omahniti od pomanjkanja.
Kljub temu imamo splošno priznane lepotice. Najkrasnejša žena, knr jih jo živelo pod solncem, je bila po sporočilih zgodovine grška hetern Frina. Njena lepota je bila tako znana, da jo jo največji grški slikar Apel upornbil za model svojo sliko Venere Anadijonicnske. Njeno dražesti so še danes ohranjene v posnetkih knidske Afrodite, katero je izgotovil največji grški kipar Praksitel. Pri elev-zinskih misterijah so kazali Frino kot boginjo lepoto, ki se poraja iz morsko pene. K tem mistorijem bo prihajali ljudje iz najbolj oddaljenih krajev, Bamo da vidijo Frino. Neki ljubimec, katerega jo Frina zavrnila, jo je obdolžil, da «kru-nl grško bogove s svojo navzočnostjo pri misterijah. Tnlta dejanja ao se pri Grkih kaznovala b smrtjo. Zaman jo je pred to obdolžitvijo zagovarjal in branil njen ljubček, slavni govornik Hiperid pred tribunnlom. Sodniki so ostali hladni.
Hiperid jo spoznal nevaren položaj, v katerem Be je nahajala njegova ljubica. Skočil je tedaj k nji, strgal z njo tuniko in tančico. Frina je tedaj zasijala v božanski lepoti pred sodniki. Napravila jo nanje tako Bilen vtis, da so pred njeno goloto kapitulirali strogi zakoni. Sodniki so Frino oprostili. Ko so je hetern pojavila na ulici, je začel svet drveti za njo kakor nor. Zato so jo oblasti primorale, da se je poslej odevala v tančico. Posebno krasno so bilo njene grudi, o katerih pravijo, da so imelo neverjetno dovršene oblike.
Znana je tudi velika lepota židovske-, junakinjo Judite, ki je rešila rodno mesto pred vojskovodjo Hoiofornom in njegovimi vojaki. Sla je v sovrnžni tabor, očarala in omamila zaljubljenega IIolo-ferna, legla poleg njega ln ko jo vojskovodja zaspal, mu je odsekala glavo. Tako jo s svojo lepoto rešila rodno mesto go tovega pogina.
Znamenito lepotice so bile dalje Šaloma, morilka Janeza Krstnlka, Kleopatra, ljubica Cezarja in Antonija, ter cesaric* Mesnima, znana po svojih orgijah.
V novejših časih so ponaša s slavnimi lepoticami Francija. Znano bo priležnice francoskih kraljev. Diana do Poiliers, gospo d'Estrčes, Ferroničre, Hautefort, La Vallčro, Pompadourka ln Dubarrj-jevu. Tudi Katarina Medičejskn, povzročiteljica bartolomejBke noči, jo znana po svojih mikih in čarih. Glasovita vsled Bvojih dražesti, b katerimi je 431elna zapeljala gospoda de Savignyja, s 50. letom svojega sina in s 00. letom svojega vnuka, je Ninon de Levlos. Ko jo bila stara 28 let, se je zaljubil vanjo njen pravi sin, ki Jo opustil ivoio liubeznn šele. ko mu ie
mati modela reanleo. To ga Jo tako bolelo, da ti Je pred njenimi očmi končni livljenje. 701clna ie Ninon vjola v svojo mreže mnogo znamenitih mož, med drugimi tudi astronoma Hygbeiisn, o katerem pričajo sporočila, da Je ostnvil daljnogled ter se zazrl v Ninonine zvezdnato oči. Celo v 80. letu njene starosti so bilo Ninonine oči tako zapeljive, da bo je vanje zagledal neki mlad jezuit, poznejši «bbe Gedoyn.
Zgodovinsko znane lepotice so bile dalje madame Tallier, ki jo pripomogla k Napoleonovem padcu; po svoji duhovitosti in lepoti znana Parlžanka madame Recankčr; cesarica Josipina, prva žena Napoleona Velikega; prijateljic« Marijo Antoinlette, priuceza Lamballe ter končno kraljica Marija Antoinietta sama.
Angleški državnik Horaee Walpola je Antoinietto opisal takole: Miren kip lepote. Gracijozna, kadar se giblje. Pred njo izginjajo vse ženske. Vsi opisujejo njeno drnžest, veličastno pojavo, ki jo privlačevala moške kakor privablja luč veščo. Vsi so klečali pred nio: grof Fer-sen, grof Artois, Bosonval, Coigny, Gul-nes, Esterhasy, demagog Mirabeau in revolucionar Barnave. Slednji je po nalogu narodne skupščine moral spremljati kraljico iz Vnrenne8a, toda se je med potoma zaljubil vanjo. To ljubezen je plačal s lastno glavo pod giljotiuo.
l ustavljajo na cvetu, M so Iste barfe
' kakor njihova krila. Rumeni metulji naj-čofičo sedajo na cvetje, čigar barva se v solncu zlati. Beli metulji pa hodijo najrajši v obisko na poljano, kjer ra-slejo cvetovi bole biure.
Tudi čobcle imajo pri izbiri barv svoj poseben okus. Najbolj jih privlačuje
Kinematograf na ladjah
Slednjič smo dospeli tudi do te ureditve. Ameriške prekoceanske progo so svoje ladje opremilo z vsemi mogočimi udobnostmi: z luksusom in kom-fortom, toda film je na parobrodih doslej manjkal. Ker je Amorikanec praktičen človek ln noče nikjer pogrešati komoditete svojega vsakdanjega življenja. se je sedaj zgodilo, da so potnikom tudi med vožnjo čez ocean preskrbeli filmsko zabavo.
Družba »Unites St.iates Lines. je sklenila, da na vseh svojih parnikih uvede kinematografe. Priprave za realizacijo tega načrta so že v teku. Zanimivo je vedeti, kaj se bo na parnikih preilvajalo. Izostale bodo običajne kinematografske senzacije, strahote, detektivske igTe in podobne storije, ki človeka samo vznemirjajo. Potniki bodo na parobrodih v prvi vrsti gledali mesta, v katerih so parniki ustavljajo, kraje, v katere se vozijo in kjor se bodo delj časa mudili. Dalje bodo ladijski filmi proizvajali različno vesele in zabavne ifre, ki lvodo po svojem vplivu odtehtale neprijotnosti, katerim =o izpostavljeni potniki med vožnjo po morju. Glavna svrha ladijskih filmov Ik> torej praktična. Po tej strani se bodo ladijski kinematografi prijetno razlikovali od podjetij, ki povzročajo med nami s svojimi produkcijami samo strah in grozo, tako da so revnim jsemlianem ježi jo lasje.
Barve in žuželke
NI dvoma, da vplivajo barve kakor fla ljudi tudi na druga bitja, zlaBti na ivali in rastline. Posebno muham in metuljem ugajajo gotove barve. O tem priča mnogo zanimivih poizkusov, s katerimi so se naravoslovci bavili v poe--linih slučajih leta in leta.
Neki naravoslovec je zaprl pod steklen klobuk večjo število muli. Klobuk e bil deloma poslikan z raznovrstnimi barvami, temnejšimi in svetlejšimi. Mu-!ie so so najraje ustavljale na svetlih nrvsh, dočim so se ogibalo rdeče, zeleno in temnejše žolto barvo. Iz izkuBtva pa je znano, da račijo čmrlji baš te barve. To so spoznali različni ljudjo, ki so poleti v hudi vročini nosili obleke v omenjenih barvah.
O metuljih je znano, da te najrajši
ptaVftasta narra. MogotSe j» to »<11
tega, ker se t plavlh cvetih nahaja največ medu. Za mravljo jo znano, da se umikajo svotlobi lil dajejo prednost tom-nejšim barvnim niansam. V mraku pa no morejo razlikovati barv in tavajo zmodene okoiu.
Dobra letina sliv v Bosni
Kakor poroča trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu ljubljanski zbornici so izgledi za letošnjo kampanjo sliv v Bosni povoljni. Pričakuje so, da bo letina zelo dobra in da bo znašala, ako ne bo elementarnih nezgod, približno 25 tisoč vagonov surovih sliv.
Z ozirom na to, da vplivata toplota in vlaga prav dobro na lormalni razvoj ploda, bo letošnji pridelek popolnoma dozorel ln bo blago sočno, posebno okusno iu bo vsebovalo zadostno sladkorja.
Od letošnjega pridelka so bo uporabilo: okoli 200 vagonov za domačo potrebo iu za potrebo lokalnega tržišča, okoli 500 vagonov so bo izvozilo v su rovem stanju kot izbrano delikatosno blago, okoli 800 vagonov se bo uporabilo za izdolovanje pekmoza, okoli 8000 vagonov surovih sliv so bo posušilo, kar bo znašalo okoli 2000 vagonov suhih sliv. Ostalo bo bo pa uporabilo za kuhanje žganja. Vsi morodajni faktorji in prizadeti krogi so ukrenili potrebno korake, da bo kakovost letošnjega pridelka prvovrstna.
Informacije o vseh vprašanjih, ki so tičejo trgovine s slivami, daje trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (7. t
m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 2 vagona 342.5; banatska, 79 — 80 kg,
2	odst., duplficat kasa, ponudba 340; srem ska, 79 — 80 kg, 2 odst., dupllkat kasa,'
1	vagon 340. Ječmen: baškl, 64 — 65 kg, duplfkat kasa, 1.5 vagona 260; baškl, 70 kg, 1 — 2 odst., 1.5 vagona 290; baškl, 64 — 65 kg, dupllkat kasa, 1 vagon 260; srem skl 68 — 69 kg, 2 vagona 290. Oves: baškl, 70 kg, ponudba 300. Turščica: baška, 1 vagon 267.5; baška, dupllkat kasa,
3	vagoni 270; sremska, zuban, ponudba, 300; sremska, 2 vagona 272.5. Mol: boli, baškl, 2 vagona 487.5. Moka: baška, «0», 3 vagoni 550; «2», ponudba 500; «5», ponudba 460. Tendenca nespremenjena.
Zagrebška blagovna borza (7. t. m.) Turščica: baška, pariteta Zagreb, ponudba 290. Fižol: zeleni, franko Koprivnica, ponudba 460. Moka: banatska, «0», dvojno sipka, franko vagon Beograd, ponudba 555; Ista, «0», sipka, ponudba 550; banatska, pariteta Zagreb, «0», dvojno sipka, ponudba 530; «0», sipka 570; «2» 515; «5» 440. Tendenca nespremenjena. Do zaključka nI prišlo.
Beograjska blagovna borza (7. t m.) Pšenica: 78 — 79 kg, 2 — 3 odst,
pariteta vagon Beograd, promptno, povpraševanje 320, ponudba 332.5; 79 kg,
2	— 3 odst., franko šlep Beograd, Sava,
4	odst. kase naprej 325, 335. Turščica: bauatska, žolta, franko vagon Smedere-vo, ponudba 280. Fižol: baškl, rešetan, franko vagon Beograd 475, 500. Seno: prešano v balah, pariteta vagon Beograd, ponudba 130. Tendenca čvrsta za pšenico In fižol.
Svinjski sejem v Mariboru (7. t. mj Prlgon 367 svinj in dve kozi. Cene prašičem v Din: 5 do 6 tednov stari 165 — 200; 6 do 9 tednov 300 — 400; 3 do 4 mesece 700 — 750; 5 do 7 mesecev 1125 — 1150; 8 do 10 mesecev 1500 — 1700;
1 leto 2000 — 2250. Kupčija slaba, Veliko sv In) kakor še nikdar letos, a nič kupcev. Meso: kg živo teže 22.50 do 25; mrtve teže 26.75 do 30. Koza 300 — 350.
Ljubljanski trg (7. t .m.) Trg Je z blagom dobro založen; promet živahen. Opažati Je pil posameznih predmetih padanje cen. Dvignila so le pa cena tcletiul radi običajnega pomanjkanja v tem času. Cena moki je padla na 6.50 v detajlni prodaji za «0». Mleko se dobi že za 3 Din liter. Veliko število mlekaric zahteva še vodno po 4 Din, medtem ko prodajajo mlekarne vzlic večjim režllskim stroškom po 3.50 do 3.75. Mesne cene: Ooveje meso I. vrste 22 do 28 Din, II. vrste 17 do 22, teletina I. vrste 29 do 30, II. vrste 28, svinjsko meso I. vrste 35, II. >30, mešana slanina 35 do 36, riba in sal 37.50, anu-rikanska mast 35, domača 37 do 40. Piščanci od 15 do 25 po velikosti. Surovo maslo 55, čajno 75, sir 45, eno Jajce 1.75. Kg belega kruha 7 Din; od 10. septembra nadalje 6.50 Din za kg belega kruha In 5.50 za kg črnega. Sadja prineso na trg večje množine; cene padalo. Letošnja cena za jabolka ln hruške še nI ustaljena. Krompir 1 do 1.25 za kg, zgodnje zelje 2.50, kislo zelje 3.50, ohrovt 3, koleraba 2 Din, paradižniki 5 Din, čebula 1 do 1.50. dob letos še ni v večji množini na trg; cena 10 Din za kg.
HMELJ.
NOrnberK, 6. septembra. (9. brzojavno tržno poročilo). 850 — 1000 milijonov mark za 50 ki. (1 milijon mark J« 8 Din aH 1 kg do 640 naših kron.)
= Stan)* Narodne banke KIS. Po zadnjom Izkazu Narodne banke je padla kovinska podloga za 1.6 milijona na 429.8 milijona (v zlatih dinarjih). Državni dolg se ni spremenil. Obtok bankovcev se je povečal za 113.9 milijona na 5719.2 milijona Din.
= Poziv ljubljanskim trgovcem. Zadnji čas M u tihotapi ja jo ▼ Jugoslavijo velike množine svilenih nogavic, katere ponujajo v prodajo gotove osebe po trgovinah. Gromij trgovcev opozarja na to svoje člane s pripomnjo, da je nakupovanje utihotapljonoga blaga kaznivo, škoduje pa tudi ugledu reelnega trgovca. Vsakega takoga prodajalca naj se Izroči najbližnjomu stražniku. — Načelnik: Fran Stupica L r.
= Tež koče Sarajevskega bančnega zavoda. Sarajevski »Jugoslavenski list» poroča, da se nahaja eden mlajših sarajevskih bančnih zavodov v denarnih ne-prilikah in da najbrže te slučaj ne bo osamljen.
= Nabava lesa In opeke za Grčijo.
Grško poslaništvo v Beogradu objavlja, da je generalni direkciji kolonizacije v Solunu potreben stavbni les ter 9 milijonov komadov opeke marseljskega tipa. Ponudbe se morejo poslati na omenjeno gršk) poslaništvo.
= Avtomobilski promet preko meje. Jugoslavenskl avtomobilski klub objavlja: Z odločbo Generalne direkcije O br. 48.845 ;<e bila prepoved, izdana za avto-mobilnl promet pieko meje naše kraljevine za inozemstvo, odpravljena. Ta promet je odslej po Izpolnitvi carinskih predpisov proti plačilu takse lz tarifne postavke 218 tarife k zakonu o taksah na
M r, M «
3>x*ej CARIi POJLiZ^i&K Tovarna usnja in usnjatih izdelkov, Kranj, Ljubljana, Vrhnika
v, Petra cesta štev. 68.
A. Verjetabllno (čreslostrojeno 6. usnje):
1.	kravine, rjave, črne in chagrin ter za mehove in strehe,
2.	ki psi, 'O t 3. teletinc,
4.	ovčine in kozine
a)	mazane, rjave in črne,
b)	barvane, za mobilije, tapeci-ranie in konfekcijo;
5.	vachettesi
a)	za izdelavo dokolenic, bar- 8. vane ali naravne,
b)	za izdelavo nogometnih žog,
c)	za izdelavo razne usnjate konfekcije;
Industrija usnja.
svinjine (speeljalitete):
a)	za fino jahalno opremo, barvane ali naravne,
b)	za kovcege,
c)	za mobilije in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, portef euilles in knjigoveštvo);
podplati:
a)	trovloženi hrastostrojeni podplati,
b)	vache;
crouponl za izdelavo transmi-
sijskin jermenov,
a)	specijalno strojeni (angleški sistem),
b)	hrastostrojeni.
Telefn 528.
B. Chroin usnje:
1.	box-ealf, črno in barvano,
2.	chevreaux,
3.	chevrette,
4.	chrom-u8nje za izdelavo nogometnih žog,
5.	chrom-usnje za izdelavo jermenov.
C.	Galun-usnje
za izdelovanje vezllnih in šivalnih jerinenčkov.
D.	Lak-usnlei
1.	box-calf,
2.	chevreaui.
XI", Iwt«f;tpi{a usnjatih Izdelkov.
A. Čevljarski izdelki:
1.	čevlji za strapac,
2.	„ „ rudnike,
3.	„ „ šport ln nogomet,
4.	„ po vojaškem vzorcu,
5.	sandale,
B. Konfekcija tmnsinlsl|sklh gonilnih jermenov:
1.	specijalni stroj
2.	hrastov stroj,
3.	chrom-stroi,
4.	jermenci za šivanje in vezanje
transmisijskih jermenov,
mmmzmmamia
C. Konfekcija r.t
dokolenico (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles Itd. Iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.
4508
v««« priznants oarmskin potem tfovofjea, ln sicer velja ta dovolitev za državljane onih držav, ki so pristopilo k mednarodni avtomobilski konvenciji iz lota 1909. Prehod preko državnih granio s triptiki bo predvidoma uveden žo v teku prihodnjih 14 dni tor bo tozadevno narodbe, izvzomši naredbo o mednarodnem šoferskem izkazu, Ž9 gotovo. Triptiki se bodo Izdajali le članom Srpske-ga avtokluba in njomu afllljlranlh klubov, med katero šteje tudi Jugoslavenskl avtomobilski klub.
V1ŽMARJE PRI LJUBLJANI. Dopis iz V iž mar je v v »Slovencu, z dne 4. t. m. jo prizadeto tako osupnil, da so slovesno sklenili, da gredo za pokoro kor-porativno peš na Brezjo, ker so žalili vzvišeni stan rimskih duhovnikov. Od sedaj naproj bo mogel pristopiti prag »stare bajte. Ie oni, ki so bo izkazal s škapullrjem, molitveno knjigo ln rožnim vencem. Ob prihodu pa bo moral vsakdo zažvižgati »Bog ohrani.... pri odhodu pa papežovo himno. Obenem se bo pod kaznijo vzklikalo »Zlvlo Rimi. in »žlvlo avtonomija!. Mislimo, da bo s tom dopisnik »Slovenca, zadovoljen. Glavno jo namreč, da se svobodomiselci vračajo zopet spokorjoni v naročje rimskih duhovnikov, ki jih bodo gotovo sprejeli z odprtimi rokami v svojo Bredo. In manus tuas commendo spiritum meuin. — Bivši svobodomislco.
TEHARJE. Pred dnevi jo bila pri nas poroka. Svatje so so vračali proti Storam ter v to svrho najeli voz pri mesarju Jančiču, ki Je sam kučlral. Med potjo se zakadi naenkrat na voz kmečki fant Gaj-šek ter začne v svoji vsied alkohola razgreti razposajenosti in posurovelostl metati svate i voza. Porezal Je tudi nekatere Jermene ter poškodoval ie na več mestih vprego. Končno se Je spravil Se na mesarja Jančiča, ki v skrajni razburjenosti potegne nož ter ga zasadi v GaJ-ška. Vslod težko prizadete rane Je slednji izdihnil v Javni bolnici v Celju. Jančič pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
TRŽIČ. V nedeljo dne 16. septembra obhaja Tržič svoj največji narodni praznik. Blagoslovi so namreč novo poslopje meščanske šole, ki stane približno 4 milijone kron. Tam »na Balosu. bo ponosno beli največje poslopjo Tržiča ln kaže svetu, kaj premoro kropka volja vstvarjanja. Na pročolju poslopja čita-mo: »Vir modrosti, blaginje ln sreče., s druge strani nas opominja: »Le Izobrazba je narodovo vstajenje., tretja napisna plošča pravi: »Bogu srce, narodu delo ln silo., četrta pa oznanja: »Revnih dota je znanje.. Tako je v blagi harmoniji zapopaden ves pomen in namen šole. Tako izgleda šola na zunaj. Znotraj pa ima 10 lepih, svetlih učnih Bob, med njimi rlsalnlco ln fizikalno dvorano, dalje 8 sobe za učila, mizarsko delavnico, gospodinjsko kuhinjo, pralnico, kopalnico na dve prhi in moderno opremleno telovadnico, kjer stoji navadno tudi Šolski oder. V šoli sta dalje dve stanovanji, eno za ravnatelja in eno za učno osebo z malo družinico. Dosti truda so imoli merodajni činitelji, da so zidavo srečno dovršili, čaka jih pa še ogromno dela, predno izročo šolo svojemu namenu. V nedeljo je blagoslovitev poslopja in šolarske zastave. Tržič se pripravlja z mrzlično naglico na to narodno slavlje. Vsi prijatelji šole bo s veseljem pri delu. Ena skupina študira narodno igro »Deseti brat., ki se uprizori dne 15. septembra kot slavnostna predstava v
SokoMEem domu. Druga orapma se je
strnila kot salonski orkester, ki neumor-no vadi, da presouetl občinstvo pri pred. stavi, maši in narodni veselici, tretja pj je prevzela šlrokogrudno zasnovano pri. reditev mladinske ln narodne vesoliee dne 16. septembra v in okoli meščansko šole. Našo ženatvo tekmuje že sedaj, di osladi obiskovalcem vsaj en dan, drugi zopet skrbe m otroške atrakcije in igre tretji pa pripravljajo denar, da se šola opremi s modernimi učili. Tržič kliče is danes vsem, ki so prežeti prijateljstva do šol: »Pridite dne 15. septembra in 10, septoinbra v Tržič, ne bo vam žali.
TRSTENICA. — Kje je to? — Ak« potuješ iz Maribora proti Koroški mimo Kamnico, prideš kmalu do prijazno vasi-ce ob Dravi, ki se nemški imenuje Tre-stemltz. Slovenski okoličani J pravijo Brosternloa, bolj popačeno Bestemica in celo Bistornica, nedavno je v časniku stalo Presternica. Pravo ime je edino Trstenica. Tako jo dognal rajni vseuči-liški profesor Strekelj iz starih urbari. jev. Vas leži na trstenih (šodrastlh) tleli, odtod njeno lepo Blovensko Ime, ki b| se naj odslej edino rabilo uradno in mod prebivalci. Če potujoč ob trstoniškera potoku proti soveru, nalotiš na dve tuji spaki, prva jo na nekem mlinu beseda «Waldmtlhlo», druga dalje zgoraj »Scho-berhoftafeme«. Obe posestvi sta bili no-kdaj slovenski, pa sta prišli v nemške roke in nemški posestnik je svoji posesti takoj dal viden nemški počat, v znamenju, da to ni voč slovenska zomlja. Slo-venski kmetje so več nego 50 let gleda-li ta znamenja, a niso čutili v njih svoje sramote ln še zdaj, ko sta obe posest-vi zopet v slovenskih rokah, v petem letu Jugoslavijo, šo ni Izginila ta sramota! Ker nam je na tem, da si osna. žimo svoje domove, kličemo: G. Rav-njak v Trstenici, odstranite »Waldmflh. lo., g. Perko v Kamnicl pa prekrstit« svojo Taforno v »Sobrskl dvorecl
PEKEL PRI POLJČANA«. Tukajšnji gostilničarji, sami naši narodni nasprotniki, Imajo običaj, da prirede vsako leto po eno ali dve domači vqpolici, da po-točijo daleč na okoli znano slabo vino, ki bi jim sicer ostalo v kleti vsied slabega posota njihovih gostiln. Tak direndaj s škripačl lz Loč je napravil dne 2, septembra tukajšnji gostilničar g. Ma-liorlč. Da bi privabil čim več kalinov oziroma dal prireditvi nekak naroder značaj, )9 razobosil državno zastavo -ker je šlo za njegov lep — katere elcei pri njem nikdar ne vidimo ob državni] praznikih ali drugih Bličnih strogo na rodnih prilikah. Ker je g. Mahorič včla njen pri nemškem političnem društvu ii torej naš Izrecen nasprotnik, ki smo m dobri samo, če mu donašamo novce, s izdali tukajšnji Slovenci parolo, naj s nikdo ne udeleži prireditve. Večina je t tudi vpoštovala, našlo pa se je žal dri štvo, ki Ima v svojem naslovu oznak »narodno., da je šlo delat štafažo in po nit prostore nemško čutečemu gostiln čarju Mahoriču. Bilo je to »Narodu glasbeno društvo Zvon., njegov društvi ni predsednik pa je celo fungiral ki Mahoričev blagajnik. Smatramo potrel no, da iznesemo to narodno sramoto javnost. Zalibog so nekateri poštenja! posodili svoja Imena društvu, ki se ustanovilo samo iz užaljenega samoljul
]a.-____
0	Ali ste že poslali na-'
1	rodnim) za »Jutro"!
O* AS
oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster
LJUBLJANA, Cesta na Kodeljevo štev. 2
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, in sicer: vodne ln nadtalne stavbe ter nmetno tesarstvo. Prevzema po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jesov, hii, vil ter razno gospodarske ln industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in oerkvena ostrešja, balkone, vrtne ntlee, verande ter razna druga vrtna arhltektonična dela. Stojnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže.
43Hf>
Paviljon „H", prostor 289 na velesejmu.
Upravništva časopisov in podjetja, ki razpošiljajo periodične cirkularje, opozarjamo, da si ogledajo ameriški ročni stroj za lepljenje naslovov. Ena oseba jih prilepi 3000 na uro. Zelo enostavno delo. Velik prihranek na stroških dela. — „Glllete", ameriške brivske priprave po polovični ceni. — Za lesne trgovce In lastnike gozdov: Preizkušene ameriške lahke motorne žage za podiranje dreves ln razžaganje na hlode. — Imamo tudi druge prvovrstne, konkurence	46,1
zmožne ameriške produkte, za katere se oddajajo odgovornim interesentom
zastopstva za vso Jugoslavijo.
Veliki inkvizitor
ljubezenski roman Iz najsramotnel-ie dobe človeške zgodovine.
XXXIV.
Strela z jasnega.
Vreme je bilo prekrasno. Z vedrega lf'na je igalo solnce, da jo začela podajali vročina neznosna. Po prašnih, razbeljenih cestah se je razhajalo ljudstvo.
pravkar je minila v katedrali maša. jlfka andaluzijska lica, opaljena po solncu, po krvi In boji še vedno arabska. od prirode vosela, zgovorna, so j^ila na čelu žig robstva in bojazni. Velike črne oči so ostajalo skrite pod jostimi trepalnicami in vse ustne, tre-[o5e se v instinktivni želji po poeziji j3 petju, so onemele. Nad narodom je visel neprestano mefi in ljudje so živeli takor pod vislicami, neproBtano tresoč te pred ovaduhi in morilci.
Tudi poslednji moški so žo ostavili tatedralo in le šo nekaj starih žensk o klečalo na golem cerkvenem tlaku. Molilo so, tikalo so na prsi ln tiho vzdihovale. Kdor jih je videl v 8rnih niantiljah klečati na grobnicah, ki so [jvtemale vse cerkveno podzemlje, bi lahko mislil, da so spokorniške duSe. ti so vstale iz grobov ali da so žalostni kipi onih, ki pod pločami razpadajo v prah in pepel.
Vonj kadila je polnil gosti zrak, sko-ll pisana okna so prodirali medli žarki jroti zašiljenim obokom, pred oltarji jo rladal polmrak, za stebrovjem ln po ;otih pa je ležala tema.
Za tomi stebri so stali trije možje v (■milih plaSčili. A drug ni vedel za dru-;ega. Stali bo negibni kakor sohe. Bili 10 Mandamlento, Manofina in don Va-ero.
Vsi trije bo imeli Isti naklep. Vsi trije to čakali le Se hipa, da ga izvrže. Ne-iremifino bo zrli k velikemu oltarju. S'a spodnji stopnici je klečal domini-
kanec sm en jenih rot, ponižno zgrbljen in očividno pogreznjen v globoko pobožnost. Njegova na temonu do kože obrita glava se jo svetlikala iz polmraka in se sklanjala včasih do tal. Dominikanee so je delal, kakor da poljublja stopnice.
Bil jo Peter ArbueB, kanonik in veliki inkvizitor. Bil je žalosten, potrt ln jezen. Najbolj pa jezen. Blamaže in ponižanja pri razpravi proti Ivajiu Avil-skemu ni mogel preboleti. Hotel se je maščevati nad predrznežem, ki ga je tožil na madridskem dvoru ter s svojo zgovornostjo izposloval kraljovski dopis. Karlova omahljivost in popustljivost vendarle nI bila odkritosrčna.
Ali nI morila kralj sam povzročil rešitve grofa Argosa in dal Ivanu Avll-skernu na razpolago svojih ljudi? Prav mogoče je, da so bili ljudje, ki so vdrli v jotnišnlco, naskočili sprevod na poti k avtodaffiju ter izvršili zavratni atentat na inkvizitorja, kraljevske kreaturo pod vodstvom apostolovim.
Karel jo bil vedno dvorezen no?.
Peter Arbues, okruten ln predrzen navzdol, je bil strahopeten navzgor. Zato mu je upadel vos pogum.
Prvo dni po nesrečni razpravi z Avilskim ga je minila vsa energija. Potem je ukazal, naj primejo In privedejo apostola drugič v inkvizicijsko ječo ter je hotel nemudoma poročati tudi najvišjemu sodnemu dvoru.
Toda familiari bo dognali, da je Ivan izginil iz Sevilje ter odjezdil na muli neznano kam.
Ta dogodek ga je potrl docela. Ves izgubljen jo taval po palači in se zatekal v katedralo, aileč se moliti. Toda niti v molitvi ni našel utehe in miru.
Temna slutnja, da mu grozi nevarnost, ga ni ostavila vo8.
In slutnja ne vara nikoli. Pravkar so se dvignile tudi starke b ploSč ln od-drsale iz cerkve. Ostale bo le še tri, ki so bile zadremalo in ao zdaj trdno usnule.
Skozi stranska vratca je tedaj vsto-
pil v Katedralo mlad dominiRanoc. Bližal se je urnih korakov velikemu oltarju.
Arbues se je ozrl ln spoznal patra' Jožefa. Navidezuo se jo Inkvizitor vnovič potopil v molitev, a v resnici se jc hotel čimprej dvigniti ter oditi s svojim ljubljencem.
Tudi Jožef se je UBtavil par korakov za lnkvlzitorjem. Toda pokleknil nI. Kakor bi se obotavljal, je počasi ln tiho odprl ograjo k apsidi ter stopil tesno za Arbucsa.
Inkvizitor se jo prekrižal, vstal ln se ozrl na patra. Jožefov pogled pa je bil tako strašen, da je viknil:
«ICaj je s tabo?»
Toda odgovora ni dobil. Jožef jo bliskoma dvignil desnico in sunil inkvizitorja v vrat.
Inkvizitor se jo opotckcl tor se agru-lid na stopnice, iz vratu pa mu je brizgala kri.
»Jožef! JožefN je še zahropel Inkvizitor, se grabil za vrat in mlatil s krvavimi rokami okoli sebe. Pod njim se je nabirala luža.
Jožef pa se je sklanjal z razprostrtimi rokami nad niim in sikal:
»Spominjaj se Pavle, moje neveste! — Spominjaj se FJeonore, moje matere! — Spominjaj se Petra Vlbery y Cazalla, mojega očeta! — Spominjaj se Avguština in Frana, mojih dveh bratov! — Spominjaj se Beatrice, moje sestrice! — Jaz sem Fernando! Jhz sem rešil Doloro Argoso iz tvojih krempljev! Jaz sem reSil apostola! Zdaj pa umri, umri, umri, ti prekleti!«
In končno je zakričal na vea glas:
»Peter Arbues, Bog je pravičen!«
Izza stebrov so skočili skriti trijo možje. Drug drugega bo se prestrašili in potegnili bodala. Toda spoznali so se, klicali patru Jožefu:
•Bežitel Prejel je zasluieno kazen! A zdaj se rešite!« — In nato so tekli iz cerkve.
Tuili stare ženske Bo zajele kričati ln javkati. Nato »o tekle it oerkve, ko-
likor ao Jih nortle noge noge, tor so ae drle hripavo in vreščeče:
»Morilci! Morilci! Gospod veliki inkvizitor je umorjen!«
Ljudje so so ustavljali ln nato hiteli v katedralo. V par minutah je hila eorkov obkoljena po blričlh ln familin-rih. in ko je pritekel neki algnazll. je naJel velikega inkvizitorja otiesveSče-nega pod zadnjo stopnico k oltarju, a poleg njega patra Jožefa, ki je stal nad njim kakor blazen ali okamonel.
»Častiti oče. kdo je storil ta zločin?« je vprašal alguazil.
»Jaz sem ga in nihče drugI,« je odgovoril Jožef.
»Kaj vendar govorite!« je strmel alguazil. »častiti oče, razburjeni sto ... Kdo je morilec? Morda sto ga videli?«
»Jaz sem ga . , . setlein let sem odlašal . . . zdaj pa je mera prekipela.. Evo. tu jo šo moj nož! . . . Vse sem izgubil na svetu ... za nikogar nl-I sem več potreben — rad umrjem ...» ; jo dejal pater Jožef ter se opotekal kakor pijan.
Očividno so mu živel odpovedali, šo par hipov in zgrudil se je tik Inkvizitorja.
Cerkev pa se je polnila vodno bolj. Familiari so dvignili na nosilnlci Ar-buesa in patra Jožefa, da ju odnesejo. Prvega v inkvizitorsko palačo, a drugega v tonzursko temnico.
ljudstvo je spremljalo alguazllo In famillare, ki so odnašali žrtev in morilca. In cele tolpe so javkale ali preklinjale:
<Joj, JoJ, Bveti mol nam umre!«
»Ruirt morilcu!«
•Pobite satana!«
»Tako pobožen, tako pravičen, tako junaški borilee za čistost sv. vere je bil, pa so ga za vratno umorili!«
»Goruk jo odiel t nebeaa mučenlk-svetnlk!«
»NajblažjI človek je bili Skoda zanj. Takega nI več v 8pan!ji!»
Kričalo se je vse križom, najbolj pa
so bo drn oni, ki so imen najvefl masla)
na glavi tor so se hoteli prikupiti fa-miliarom. Hinavstvo In llcemerstvo j« bruhalo v psovkah in vzdihljajlh naj dan. V resnici pa ni bilo nikogar razen familiarov, ki bi so no veselil, da Je poginila inkvizitorska zver, ki so se j« bali vsi In ki se jo gnusil vsem.
Inkvizitorja so nesli v palačo po mramomih stopnicah, navzgor škod stebroviti vcatibil, po dolgih, z marmorjem tlakovanih hodnikih ln Rkozt vefl prekrasno opremljenih, z najveS« jim razkošjem napolnjenih dvoran. Pri« nesli so ga v spalnico, ki je bila vprav orientalsko lnkauriozna. Tam so ga položili na širok nizek divan, ki se ja vlekel okoli zidu treh sten in jc ob Če. trti stala ogromna postelj pod brokat« nim baldahinom.
Don Filip in slugo so ga jokajo začeli slačiti iz okrvavljeno obleko ln ga umivati. Železna koiulja, povsem uo-pokvarjena, se je držala telesa kakor prirasla. Nihče je nI znal odpeti, zaman so jo skušali prerezati. Tako so jo morali pustiti na njem. Zdravniki so zašili in z obliiem stisnili straSno rano na vratu. Dasi žila odvodnica nI bila prerezana, so vendar dvomili, da bi bilo mogoče ranjenca še rešiti.
Vefl ur so so mučili ž njim, predon se jo inkvizitor zavedel. Toda bil je tako slab. da je kmalu zopet globoko zaspal. Zvečer so ga 7. močnimi vonji ln z ledom zbudili znova, ga deli v sv, poslednje olje ter ga nato pustili na mini.
Gubernator IIenrif|uez, Inkvizicijski svAtnlkl hi sodniki, zdravniki ln don Filip so bdeli pri njem vso 1106.
OpCtovano se Jo Arbnesu bledlo In v grozi Je iztezal roke, drgetal ln Jecljal nerazločne besede. Potem je omagal In ječal, joflal . . .
Proti jntru jo hipoma planil po koncu, z razrogačenimi očmi je Btrmol v okno ter zahropel:
»Pavla! Pavla!«
(Dalje prihodnji8).
za m
I.	razred: Veliki katekizem. Din 18-—■.
Vole, Zgodbe sv. pisma. Din 30-—. rinar, Čitanka za meščanske šole, I. del. Din 22-—. -iauptman, Računica za meščanske šole, I. del. Din 1P-— Bučar, Zgodovina starega veka. Din 35-—. Macher, Prirodopis za meščanske šole, I. stopnja. Din 18-—. enekovič, Fizika in kemija za meščanske šole, I. slopnja. Din 12-—. )ruzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku) Eemljevida: Slovenija, Jugoslavija.
" u m 1 i r z, Deutsches Sprachbuch, II. del. (Neobvezen predmet.) V tisku.
II.	razred:
Miki katekizem. Din 18-—.
roj, Kratka zgodovina katoliške cerkve. Din 36-—. 3rinar, Čitanka za meščanske šole, II. del. Din 28-—. auptman, Računica za meščanske šole, II. del. Din 17-—. ilacher, Prirodopis za meščanske šole, II. stopnja. Din 25-—. senekovič, Fizika in kemija za meščanske šole, II. del, 3. natis. Din 18-—.
)ruzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.) iaardt-Orožen, Zemljepisni atlas. Din 2-60. 'ink-Kožuh, Lesebuch, I. del.
Lesica-Lokovšek-Mole, Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15-—.
III.	razred:
/eliki katekizem. Din 18-—. Stroj, Liturgika, II. izdaja, 1916. Din 36-—. Srinar, Čitanka za meščanske šole, III. del. Din 28-—. auptman, Računica za meščanske šole, III. del. Din 20-—. Jlacher, Prirodopis za dekliške meščanske šole, III. del. Din 32-—-. Senekovič, Fizika in kemija za meščanske šole, lil. del. (Drugi
natis.) Din 15-—. )ruzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.) Zemljevida: Slovenija, Jugoslavija. :ink-Kožuh, Lesebuch, II. del.
Čsica-Lokovšek-Mole, Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15-—.
Nastavni razred: Miki katekizem. Din 18-—.
iauptman, Računica za meščanske šole, III. del. Din ?0--iučar, Zgodovina starega veka. Din 35-—. "iaardt-Orožen, Zemljepisni atlas. Din 260. Hacher, Prirodopis, L, II. in lil. del. Din 75-—. Senekovič, Fizika, I., 11. in III. del. Din 45-—. druzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.) :ink-Kožuh, Lesebuch, II. del.
esica-Lokovšek-Mole, Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15-—.
Vse te knjige se dobe
zopet ordinlra.
Ne smete opustili pose
I
Paviljon „F", oddelek štev. 155 na Ljubljanskem vslesejmu
Cenjenemu občinstvu na-znan ain, (ia sem 48^6
otvorlla i Spodnji ŠIŠKI, ]!rn8]58a nesla 58. trgovino i salaRlerllo In Šolskimi ^
in se tozadevno priporočam Ivanka Btzovlfiar.
Franc Mi
Bnpla nsposž
porodna Trata ■ lioIudrjB
| unj
pnreelo
% industrijskim tirom v naj lep^i lani »e cuno proda.
Tavčar & Svetina, Ljubljana. Gospoevetska C.6
± AAA Aiufc &
* POSETITE NA VELESEJMU PAVILJON „1"
domačih tovarn čevllev tvrdko PETER KOZINA & CO.
pod zaščitno znamko „PEKO".	4832
Najnaveila Izdelava
Novost 1

Novost!
gala^terliskotia blngal Galanterijsko bSago domačega izdelka.
I*
*
* *
3(*
S
Tvornica umetnega marmorja
v Tiskovni z
Prešernova ulica št. 54 nasproti glavne pošte
Josip Kliman
tvornica fcaleri) in galanterijskih potrebščin
Zi£>< greb
Trgovina in poslovalnica, akademiki trg it. 7.
Telefon St. 9 70.
No pozabite obiskati razstavni prostor na vclesejmu št. 213, kjer boste našli najcenejšo baterijo, žepno svetiljke, [ palilniko, dvojne in enostavne, knrnise, nažigače kremena itd.	47S4
d. z o. z.
SiOlfiŠciGUil uL 19
Ljubljana
Izdelovanje betonskih plošč v imitaciji marmorja v vseh barvah s trajnim, vsem eru-zijam kljubujočim bleskom.
Snecijalna uporaba za stenske obloge, plošče za pohištvo, sklepalne plošče, napisne plošče itd.	»so
Edino pMirciaO podjetje to urste u 3ugos!au!]i.
vaMBgsmKmmommBtmBBEt
Oosttlna In trgovin«
t ponvtttvoin, 13 oralov, ol) irletuici ua Gorenj« »keia, 7 VH»m inventar« jem ha SfiO.t.OO Din.
OontV.na, tolo prometna, t Tišjem imiiiHlrijakem kraju, » <M>in kuhinjskim, goitilnithiin In kletarskim inventarjem ra 32V(XXJ Din.
Dv« dobro IdoJl (jo« ■tllnl sredi l.jubliaut n 400 000 Din in «26 000 Diu.
Vb6 vil z vrtom in pro« it.mi »tanovHuji v Ljub* Ijani In ieven I.jubljan« r.a 300 OOO Din do 1 milijona Diu.
Kmetako poamtvo, 29 oralov, a ononudutropnii lii&i) iu (piepodarskitni ponlopji, arondirano, it 276.000 Din.
Mlin, ennn»dntropen,20mi« nut od ielesnire, b 4 para kamnov, ia 160.000 Din,
Orad, 11 sob, s parkom, vrtom iu vpeljano costilno naUorenjekem.za 176.(XX1 Din.
Ruzen lega trpovako iu obrtna hl&e, raiua knictuka posestva od 3 do 80 oralov, stavbene par osle od 16 Din za meter naprej, industrijska podjetja itd.
v	«>«o
Raalitzlnl plnn!, Us^sni
Poljanaka a«st& 13.
Priporočane Knjigo Dr. Jos.Tičar
Nalezljive bolem.
OpiBi valnih aaloz-lnvih bolezni z navodili ia nego bolnikov,
S ilikaml.
Cena i pofttulno vred 20 Din 60 p.
Ha.ro6.-i. aa pri Tlakovnl iBdrtijl
v LJubljani, Praiernovu nt. 84.
-J
Silo? Mi kaj piailall f Kdsr kit »al topili Kdor lito eloZbe itd. s naj Imtlra o Jutro" i
P"

Pisalne stro e Razmnoževalne aparate Računske; stroje
Gradišče IO.
Pisarniško pohištvo tor vse
pisarniške; potreb
OJHL M. MZ. iSSU^.	il ščine
U&tiinooljeno
1906.
Zagreb
Duga ulica 32.
mt. 290.
.^asesaiBu

».„.10 » državnim d..ko. M le.er... do 10 be.edl Dta S'-, ...K «»d.M»l« h«.««l. BO per - Pl.«. » .od„o n*Pr*l IUKko .udi , sn.mk.ttl. N. .»r.t..|. odobri. upre« lo. .k. |. »pr.isn|» prltoi... .n.mka >■ od„ovor si«.lp«l».l|.»» pr!.to|blne (I Otol._
I
Faniljon „1" St. KO
Knjigovodjo
fiobro Uurjenctfa, se life *a takoj. Ozlta ee satuo naprav vestno moft. PlaOa po dogovoru.— Naalov poio uprava ,.„ Jutra".	»050
I----
Kateri denarni zavod
pprejtne popolnoma vpeljanemu uradnika i poldrugo leto
buniue prakso: srednješolsko Izobrazbe, dober organizator. Dopisi na upravulfttvo Jutro" pod „30 let". B618
Mesto trg. vajenca
('..cm ?a svojega sina v kaltl trgovini. UovrSll )e z dobrim upuohom ft ratr. osnov. Šolo In'zadružni tečaj. Oskrbujem sama -proti znižani učni dobi. Nastopi lablto takoj. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,1'oSton učenec". 0014
Čevljarski pomočnik
fcoljša moč. ne tspod 20 let, Be lftče. 1'lača tedeu.ko 850 do (500 K. Hran. In stanovanje pri meni. Oziram aa 6;1 uio ua ustmeno iKlnsItev. p. pismeno. M. Stralar, Čevljarski mojster T iJoniJnleh 6t. 50.	»012
Učenko
v konfekcijsko trgovino .a gospodo, »prejme,— Btnrl trg It. 22.
»au
kurjena čivilja
r.a potilo ln obleke, gr. Illvnt na dom. Polzva se v Slom-Skorl ulici 4, II. nadstropje
levo.
0662
Za Inventuro In bilanco
.amootojna moč s vlookolol-sko naobrazbo. ua razpolago. Onjon. ponudbo ua upravo .Jutra' poti filtro ..Inventar".
oaie
Izboren Inštruktor
za Irancofičlno i visokošolsko naobrazbo, sprejme učenca ali učenko v poduk. Ceujene ponudbe pod ,.Francosko" na upravo ,,Jutra".	0076
Diplomirani absolvent
trgovske tole, lfcč. primernega niceta v trgovskem ali Industrijskem podjetju. Ponudbe ua Aloma Oompanjr, I.JulilJuua, pod ,.Slovensko, nemfiko, francosko". 8710
firivskega pomočnika
Mizar
s 22letno prakso, strokovnjr.k
za nujfuejfle poblitvo, Iftčo službo kol mizar ali poslovodja. Ponudba pod .Trezen' na upravo ,,Jutra". 8702
Službo natakarice
Uče IS let staro dekle. Nastopi lahko takoj aH po dogovoru. Do sedaj pomagala. Naslov pove uprava ,,Jutra" 0703
Trgovski pomočnik
meftalie stroke. 10 let star, dobra moč, 1*11 sluioe. Fo-
i-rvovrstm-ra. starejše*., s noudbe na: Ivnn Trojar. Bo-jilaSo po zmol-.ostl, sprejme | blnjska Ulatrlca 86, GorenJ-to!...J Novak, brivec v Marl- sko.	6520
boru.	»006
Pozor Izvožčekll
Dobro ohranjen vos Landatier (Brun) s lipami, primeren tudi sn pogrebni savod, skoraj nov, proda po zelo ugodni ceni Anton Teran, losnl trgovec, Bistrica, poŠta Pod-broaje pri Todnartu. 8466
Prodam;
4 fotelj., 1 šoto, 1 Itnlnl stroj, nekaj postelj, molki plotO, ženski plalS Itd. — Ogleda se Stara pot 11/8.
0044
Mali lovski brek
odprta kočija ln kupo, vs. v brerblbnom stanju, lepo ln prnktlfino urejeno, M ugodno proda. Pojasnila daje Aloma Compan;, Ljubljana. 8884
Meyers Konversations-Lcxlkon
24 ireukov, 6. tadnja Isdaja, nov, naprodaj. Ponudb, na npravo ..Jutra" pod fllfro „Meyors".	»478
Otroška posteljica,
dobro ohranjena, belo ploaka-ua. se proda. — Naalov pove uprava „Jutra".	»44«
Stroj za opeko
prodam selo pooenl. Ogled tukaL Bob. Bistrica, Orobo-tek.	9S28
Prodam 1000 kg kosti
kullnjsklb. dobro posuftenlh. Ponudbe u a naslov: Franjo Vovk, Bled 1.	»601
Stroj
sa produkcijo kamena ta n&-slpanje cost ln železniških prog (Btelnbrscher) sistem H. H. Olliser 16 HP na po-trolejskl pogon, produclra 5 do 8 kub. met na uro, masiven, malo rabljen, prodam. Vprašati Drag. lepak, Zagreb. ;iat*ova 10. 9318
črešnjevega lesa
lepega, se proda t—S kub. metre v hlodih. aH na željo be lahko selaga. Naalov pove uprava ..Jutra".	9691
Dva vinska soda
dobro ohranjena, od 19 ln 11 hI, — takoj ceno prodasta. Naalov pri upravi „Jutra".
9692
Absolvent
fcmet. Šole t dveletno prakso, 11 službo upravnika ua kaki praščini ali vetjem posestvu. C< njene ponudbo Je poslati na upravo ,,Jutra" pod Alfro ..Absolvent 308".	9599
Sobarica
ki sna šivati ln lina prosto
vožnjo ua železnici, se sprejme v Gradišču štev. 1, II. nadstropje.	9728
Trgovski pomočnik
T::lajša moč, mešane stroke, £<■11 ».dnnje r.nsio premeulti, li .jraje v Ljubljani ali njo c'.ollcl. Ponudbe na upravo iJutra" pod šifro ..Zaneaijv".
9596
2 poštena dečka
T? dobre blfie, IAf«'ia inenta v j trgovini na deželi hi! v luestu : —- Nnslov pove a i I ponudbe j B: i(!jme uprava ,,Jutra' j-oil ,,1'oStena".	9581
Absolvent
trgovske »ole. IR^-e prlmeme-r,n m**ta. Ponudbe pod ilfro ..Marljiv" ua upravo ,Jutra'.
9726
Instn
3
ftudl ta francoščino), o/.lr. j,i imerno popoldansko Klužbo j e absolvent gimnazije. Zna več Ježkov ln stenografijo. — Ponudbe na upravo „Jutra" Iiod ..Instrukclja". 9551
jrr.'.o2cn slovenske ln nemške, loma srbohrv. kore^punden-t e, trgovsko, uukollko teh-jino naobružen, ve6č občo-v:.nja i delavstvom, sprejme v !stvo žage. Ponudbi zapro-pod ..OrganUator" na v ravo „Jutra".	9511
Glasovlr
kakor tudi laško ln francosko poučuje uftlteljlca. Od ure raCuna samo 8 Din. — Naslov pove uprava „Jutra" 9726
........s ^m
Pozor!
VeC otroških vozlfkov. dvo-
koles, motorjev, novih tu malo rabljenih v r.nlonl po nizki ceni. F. Datjel, Ljubljana, Karlovfika ct-ata št. 4.
177
Godbcni avtomat
telo pripraven ta gostilničarje, svetovne firme Popper, Leipzig, dobro ohranjen, ee zelo ceno proda. E. Jeglič nosi., Sulo, p. Žirovnica. Gorenjsko.	9694
Lepa spalnica
(Jfsceuova, maalvna) osebo, z ftlmnlco, t proda. Ponudb« pod na upravo „Jutra".
ta eno
t ceno „Ceno" 0717
Salonska garralttrra
lepa In popolnoma brezhibna, obstoječa Iz mize, 2 atolov, 2 foteljev, 1 zofe v starinskem slogu, se proda po zelo ugodni ceni. Polzve so C. Unec SL 213.	9534
10 vag. namlz. Jabolk
štajerskega Izvora, prodam — Ponudbo pod ,,Izvor" na upravo ,,Jutra".	9711
Stroj za strešno opeko
ls cementa (Foli), prvovr-aten, nerabljen. 2ft0 modelov ln s vtiMuil pritlkllnoinl, so proda za 11.000 Din. — Ponudb« pod 8troJ" na podružnico ,.Jutra", Maribor.
9718
Puch-motor
2 !n pol HP. ln pomožni motorji znamke MCockeroll", trlčetrt IIP., so po nizki ceni prodajo. — Arto-FIorJan.Mč. Ljubljano.	0817
znmtZA
AVTOMOBILE IN KOLESA
LO VB L^/^K-A. RALAČA 13«KRBD*UK4
Rabljene znamke
kupuje ln prodaja Slavko O r l C a r r Kranju. 9652
Otroško posteljico
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Posteljica 18". 9608
Fotografične aparate
in k mete
temu ipadnjoče pred-kupim. A. Raaberger,
Sodna ulica It 8.
Gramofonske ploščo
zamenjam In kupujem. Razbite In dolgrane ne sprejmem A. Hasberger, Sodna ulica D.
9463
Suhe sobe
VUo aH enodrtif. niSo
novo, staro, t tldavl m na-hajajofto, u i sobami, kuhinjo, kopalnico ln prltlkllna-ml, » električno razsvetljavo, vodovodom la kanalizacijo, kupim takoj.-- Pogoj: takoj prosto stauovanje ln samo-uporaba. Prekupčevalci se ne honorlrajo. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod fllfro ..Prosto otanoTonjo". 9696
Pozor, obrtniki!
Malo posestvo, pripravno ca vsakega obrtnika, t trgu U ras lov če, se ugodno proda. — Polzve se pri Ivanu Debelaku, trafikantu, Braulovče »707
Hiša z njivo
pripravna sa obrtnika, pol ure od Ljubljane, se proda 100.000 Din, Ponudbe na upravo „Jutr»" pod ^Hlfta pol ure".	9670
Mlin in žaga
s gospodarskimi poslopji t dobrem stanju, a celotnim prometom, stalna rodna moč, 16 minut od ftel. poetaje, ob meji med Slovenijo ln Hrvatsko, s s proda. Priredi ee lahko električno centralo. — Ponudbe pod „£agamlln" na Aloma Companj, Ljubljana, Kongresni trg ft.	9700
Enonadstropno hlSo
sredi Maribora s 6 obrtnimi lokali ln skladl861. električno ln pllnovo napeljavo, prodam pooenl. Vprašati podrut. ,,Jutra", Maribor. 9810
Za 1 al! 2 dijaka
četrto- in petošolca iz odlično hišo, iščemo v Ljubljani stanovanje s hrano, bodisi la vsakega zase ali za obad ra skupaj. Strogo, 6e le mogoče pedagoško nadzorstvo prodpogoj. Ponudbo pod «8amo prav dobro stanovanje* na upravo «Jutra»
plačuje najbolje
M. Geršak & Komp.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
Crešnjeve hlode
(necepljene) kupim ne izpod 30 cin debeline več vagouof pod pogojem, da Jo žaga »a takojšnje žaganje v bližini. — Cenjone ponudbe od emb franko slučajne lage na tvrdko: P. Hlgersperger v Celju.	9443
Stanovanje,
prijazno in sračno, t bllftlnl dolenjskega kolodvora, obstoječe Is dveh sob, kuhinje, predsobe ln vseh prltlklln, tudi pralnica in uporaba vrta, se takoj zamenja proti enskemu ali večjemu v sredini mesta. Natančnejše ln formacije t Krojaški ulici i v prvem nadatr., vsak dan od 6.-8. ure zvečer.	9646
' -entlnja
trgovskega tečaja na ljub 3j .nskem Ueeju, lšča prlraer-i ' službe. CenJ. ponudbe na ; r,pravo ,,Jutra" pod ..Začet- j iiK a".	9485
Proda se:
parni stroj 46 PS, parni ko-I tel ln pregrevač. V prašati Je I pri vratarju hotela „SIon".
9562
Avto
francoske znamke ,.Dedion" Donton, s 4 sedeži, dobro ohranjen, se proda. Cena Din 100.000. Rautor Marta, Maribor, Maistrova 17. 9709
Črno vloženo pohištvo
ln salonska garnitura, se proda. Stari trg 22, I. n.
9637
Za delovodjo
C'ir. obratovodjo se lšt-e prvo-vi :ria, strokov n Jaška, ener-m moč za večjo lesno In-d . trljo, združeno z ml/nr-Ftvom. Samci Imajo prednost Ponudbe pod ,,Hiter nastop" ra upravo ,,Jutra". 9211
Moderna Šivilja
^r-^Jmo v izdelavo vaako-na dela, kakor tudi po-r i i vila. Takojšnja izvršitev, r -..o nizke. Naslov povo upr. ,, Jutra".	9C85
Dvokolesa
mali motorji, otroški vozički, šivalni stroji tn pn«v-
matlka n-ii «t»eje. ..Tribuna". Ljubljana, ICarlovfka cesta 4.	117
Lokomobila
stabilna, fabrlkat Wolf 40— 60 PS, v obratu 1 ln pol leta, so radi nabave močnejšega stroja proda. Lokomobila Je še v obratu, ob progi LJublJana-TrcbnJe. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 9664
Elektrotehniški
materija! od Instalacij in motorji, se pod vsako tvor-niško ceuo ugodno proda. — Vprašanja ln dopise na upr. ,,Jutra".	9432
Večja registr. blagajna
se kupi. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,.Takoj". 9320
Kupim 10 vagonov
moštnih jabolk.
Dobava koncem septembra ln dalje. Ponudbe pod ,,Sadje 1923" na upravo „Jutra".
9714
Železne stopnice
okrogle (Schneckenstlege), 3 i m 8u cm visoke, kompletne, ! proda Simon Kmetec v Ko-I lodvorakl ulici št. 26. 9632
Rabljeni pisalni stroji
najboljših znamk, dobro popravljeni, naprodaj. — Ant. Rud. Loga t, Maribor, Slovenska ulica 7. Tolefon 100.
9622
Jedilnice in spalnice
črešnjevo, elegantne, Ima ctAlno v zalogi Erman & Arhar, mizarstvo v St. Vidu 4 nad Ljubljano.	9665
Kot pisarniška moč
V. "ajnlčarka ali v/.gojltcljl-• . ISčem Blužbe. Imam tr- j ^ ;kl toča j. 21otno prakso i v notarski plnarnl. Naslov v t:pravi „Jutra".	9719
Uradnica
t< triletno prakso, Išče službo pri odvetniku ali notarju. — Naslov povo uprava ,,Jutra" 9723
K boljši rodbini
i1 o t pomoč gospodinji ali k r: i. rokom, 16<"-e službe pridno ji: vestno dekle. — Ponudbo pod Šifro ,,19 let" na upravo ,, Jutra".	9631
Uradnica
dobra moč, zmožna nemške, c.-rske In Češko stenografije, strojepisja ln korespondence, z večletno prakso, Išče mesta v zasebnem podjetju ali ban-JiCenjene ponudbe na upr ,Jutra' pod ,,Zmožna". 9643
rtarj.s*
FauiliDu „1" St. «0 razstavlja «n>
Za Silatellstel
Prodam zbirko nad 1000 različnih, samo dobrih znamk celega sveta. Dopisi pod ,,Ceua 150 Din" na upr. ,,Jutra' 9620
Imenitne citre
45 let stare, dobro ohranjene, kakor popolnoma nove iz dunajske cltrarske šole Umlauf, so prodajo. Cena po dogovoru Vprašanja na upravo .Jutra'.
9517
Lovska psa
pristna pasma, stara 7 tednov, se prodasta v Kranju St 35, v hiši tiskarne ,Sava' 9704
Fotografi pozor 1
Prodam takoj celokupni fotografski Inventar, ali posamezne predmete, radi odpo-tovanja. Eventualno se lahko prevzame atelje. Ponudbo na upravo ,.Jutra".	9615
Fotografski aparat
v dobrem stanju, 13 * 18 in več poleg spadajočlh stvari, prodam. Naslov povo uprava „Jutra".	9705
Vreče
vseh vrst ln velikosti kupuje ln plačuje najvišje tvrdka J. Kušlan v Kranju. 9782
Spalni dlvan
(zofa) dobro ohranjen, se kupi. Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Spalni dlvan".
9724
Enodružinska hiša
skoraj nova, na periferiji mesta, se po ugodni ceni proda. — Naslov povo uprava „Jutra".	9610
Planino
s črnim kovlnastlm okvirjem za struno, tvrdke Ropaš, dobro ohranjen, se za 20.000 Din proda. Naslov povo upr. „Jutra".	0591
Grosuplje
Dva vagona hrastovih ploho.
suhih, od 20 do 130 mm debelih, od 2 m dolžine naprej, proda za ceno po dogovoru takoj Anton Teran, lennl trgovec, Blstrlra, pošta Pod-brszje pri Podnartu. 9502
10 do 20 vagonov fc !l:ovlh drv
lepih in 0-:Hh, brez okrogli-m (priseli"), so proda za ccz.0 po dn7cw?ru, poljubni p^rloji. Pcnv^te na Anton T(rttn, Ioni trgovec, Blntrl-ca. pošta Podbrezje nrl Podnartu.	9192
Vloloncello
(star, ima telo močan glas) prodam. F. F. Rimska cesta št. 6, pritličje.	9731
Volčji psi hi gosli
(violina) se prodajo ▼ dišču št. 1, II. nadstr.
Ura-9727
Vila «Vlčava», Ptuj
močno zidana, s 8 sobami, podstrešno sobo ln prltikli-naml, z lepim vrtom ln svlnj-Bkltn hlevom, zelo veliko ce-mentlrano kletjo, so proda. Cena ugodna. Vprašanja na II a b J a n 1 6, Ptuj, Ormoška cesta.	9530
Sobo, ev. s hrano
1 H č e gospodična privatna uradnica. Naslov pove upr. Jutra" pod ..Solidna". 9635
Me&anfiSna delavnica,
kompletna s večjimi prostori, na promotnem kraju v Mariboru, se proda. Naslov pove podruftnlo* „Jutra" t Mariboru.	9424
Lekarna
so proda ali da t najem na dalmatinskem otoku. Ponudbo na: Bucchleh, Trst Platta 8. Caterlna Nr. 4, III. nadstr.
9848
Trgovina
z vsem Invsntariem se proda
takoj ▼ večjem trgu ua Spod. Štajerskem. Dopisi pod 500 na podruSnloo „Jutra", Maribor.	9306
Špecerijska trgovina
_ stanovanjom na prometnem kraju brez konkurence ▼ Mariboru, se proda. Veft pove podrulnloa „Jutra", Maribor.
9681
Zamenja se
prostorno ln suho sklodliče za trg. lokal, četudi majhen, samo da je na prometni ceeU Naslov povo uprava MJutra" 9721
dobro sltulran, trgovsko na-obraien gospod, star ZS let, z gospodično aH vdovo s premoženjem v svrho takojftnje tenltve. Tajnost strogo ta-jamčena. Dopise ■ sliko pod 8rs6a" na upravo „Jutra".
9594
Krepak mladenič
značajeu, teli znanja z gospodično do 28 let, ki ima veselje do skorajšnje ienltve. Na premoženje se ne gleda. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Ljubezen".	9587
Ženltna ponudba.
Samostojna boljfta kuharica srednjih let ■ stanovanjem ln pohištvom, lfiče znanja z boljšim gospodom s stalno službo. Tudi vdovol niso izključeni. — Dopise pod ftlfro ..Srečna bodočnost" na upr. „Jutra".	9577
VRVI
Piilllmi „1" it. 11B
Stolarna Radeče
izdeluje zno&ie ln lepe stole ter sprejem. Isto r popravilo. Anton Seljan, postaja Zidani inost.	0519
LJ ubijam
■mag^njiTaiiEig-.
veletrgovina
Ako Vam Izpadajo lnsle
poekuslte . .l.ktrleao masato glave, ker to J. edino, tudi od ss. .dravnlkov prlporo^e-no sredstvo, kotoro prepreči IspadanJ. tu. — O ene Jako smerne. — GJud Al.ksandsr. moderna brlrnlca. Kongresni trg e, Ljubljana,	88TB
Družabnika
■ 40 100.000 Dla, U6m, eventualno posojilo proti S0-odstotnl ndele2bl na doblekn. CenJ. ponudbe na .pravo list« pod ..Rentabilen". 9294
ln drugih mlevsklh Izdelkov
Pisarna In skladišča
M\m cesta 2!
Gosli
poučuje bivii učitelj „01as-bene Matice": naalov pove upramlfttvo ^Jutra". 9277
Na dobro hrano
se sprejmejo takoj 8 osebe. Istotam se proda nor cilinder It. 67. Naslor pove upr. „Jutra".	9673
Zastopstvo In stalni zaloga mlevskih lzd®|. kov Vel. Bečkere-škega Izvoznega milna, d. d., Velik Bečkerek, 4421
Damske klobuke
sprejemam v modernitiranje po nizkih cenah. Naslov novo uprava „Jutra".	9C~~
Stavbni praktikant
star 28 let, vojaščine prost, želi znanja z gospodično od 19—25 let, ki bi mu pomagala v denarnih razmerah le
prihodnje šole obiskati. Poroči se takoj, ali ko dovrši šole. Resne ponudbe na upr. „Jutra" pod „Srečna bodočnost".	9627
Katera goepodlčna
bi me hotela osrečiti ln srečen sakon Imeti, naj pošlje svojo sliko pod ,,Srečen" na upravo „Jutra".	9708
Stanovanje
▼U1 s vrtom, blizu Roinl-ka. se tamenja ta stanovanj* blizu stolne cerkve, sv. Jožefa cerkve ali na Poljanski eestl. Ponudbe pod „Pod Rožnikom" na upr. „Jutra."
rojakinja
se sprejme na hrano ln stanovanje pri boljši rodbini v bližini učiteljišča. Naslov se Izve pri Aloma Compauy v LJubljnl.	9548
Mesečno sobico
če mogoče z posebnim vhodom ln brano, Išče gospodična. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod „Imain sobico".
9471
Opre^^no sobo
snažno in lepo, ▼ sredini
mesta, po možnosti s souporabo kuhinje, Išče mlada zakonska dvojica brez otrok. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Snažno 21". 9371
Mladenič
dobro sltulran, mirnega značaja, teli znanja t svrho polnejše ženitve t enako mladenko. Ponudbe ako mogoče s sliko Je poslati na upravo „Jutra" pod llfro ,,Pozneje"
Kdo Je pripravljen
2 devojkama krajšati pusto Jesenske in zimske dni t živahno korespondenco? Dopise na upravo ..Jutra" pod filfro ..Blondlnka" 1 „Crnolaska".
9716
Komp an Jon
trgovine zmožen ali nezmožen, se lflče za leeno trgovino. Vse drugo po dogovoru, Potreben kapital od 25.000 Din naprej. Ponudbe Je poslati na upr. „Jutra" pod „ Kapital".	9688
Otrok
T mesecev star, se odda svojega. NasloT povo uprava „ Jutra".	9690
Iščem družabnika
ki ima le vpeljano mizarsko delavnico, namreč tudi prostorno, v Ljubljani ali okolici. Položim 20.000 kapitala. Cenjene ponudbe pod ,.Družabnik" na upravo „Jutra" 9660
Dotična oseba
ki je včeraj okoli 2. ure po-poldau odnesla lz tramvaja, ki odhaja od remiso okoli trlčetrt na dve, pred polto, nov, modni damskl dežnik, se opozarja, da Istega odda proti nagradi v remlsi ce>stne železnice do 10. t. m. V sprotnem slučaju, ker je pač dotična oseba sprevodniku dobro znana, s<o bo postopalo proti dotičnemu sodnljsklm potom.	9729
Dopisovati želi
učiteljica s boljšim samostojnim gospodom, najrajše z učiteljem v starosti 30—45 let. Dopise Je poslati na upravo „Jutra" pod šifro,,Vera 28".
9529
Opremljeno (prazno) sobo
iščem za 1, oktober ali takoj. Event. zajtrk aH hrano. — Ponudbe pod .,Profesor" na Aloma Company, Ljubljana.
9339
Dva dijaka
ali dijakinji, se sprejmeta pod ugodnimi pogoji v dobro oskrbo. Zračna soba. elektr, luč. — Naslov pove uprava ,, Jutra".	9224
Elegantno sobo
ob dobrom plačanju, Išče konzularni uradnik za takoj. Ponudbo na: Ho rak Ludvik, hotel Tratnik.	9671
Gospodična
iz boljše hlfie želi dopisovanja z ntcllgentnlm, samostojnim gospodom od 25 do 35 let, v svrho razvedrila. — Dopise ]e poslati pod ,,Nada 22" na upravo „Jutra".	9528
«KonservlranJe sadja in povrtnine»
najboljšo knjigo te stroke, prodajajo vse knjigarne ter Zupane, okrajni ekonom v Ptuju. Cena 16 Din. 9066
Novi vinski sodi
(bačve) vse velikosti, se do bljo ln popravljajo pri Franu Replč, Ljubljana, Trnovo.
89S6
Mlada dama
Eell korespondlrati z Izobraženim gospodom. Cenjeni dopisi pod ..Ljubljana" na upr. „Jutra".	9698
V tla v Ptuju
t velikim vrtom, se proda. Krasna lega. Več pove gosp. Janko Likar, pisarniški ravnatelj v Ptuju,	9522
Štedilnik
kuhinjska omara in Be več drugih stvari, so po nizki renl proda. Ogleda se lahko vsak dan na Bregu štev. 2. I. nadstropje.	9720
Motorno kolo
s priklopnim vozom, v dobrem stanju, znamke ,Laurin Kloment', 6 konjskih sil, 2 c'Mndra, naprodaj. Cena Din 20.0O0. Naslov pove upravi „ Jutra"	9190
Trapistovskl sir in čajno maslo
..Sanltas" najfinejša znamka. /Tftstopst.vo za Slovenijo: Ant. Vorbifi, Ljubljana, Stritarjeva ullra 2. Stalno velika zaloga Vi?eh vrst sira.	0180
Na hrano in stanovanje
se sprejme več gospodlčen ali gospodov. Vprašati pri podružnici ,.Jutra" v Mariboru 9683
Mladenič
28 let star, lepe tunonjosti, želi v svrho resne ženitve znanja z gospodično ali mlado vdovo s premoženjem. — Ponudbe ee prosi na upravo „Jutra" pod „Lepo dekle".
9699
Pile in rašpe
vsakovrstne, lz>rstno nasekava ter kuruje stare po najvišjih cenah Ivan Flgar, pllarskl mojster, Ljubljana. Hrenova ulica št. 19. 8004
Vsaka mati
ki hoče imeti zdrave in močno otroke pripravlja lo slad no kavo znamke ,.Triglav" Zavrnite vsak drug Izdelek ki so Vam vsiljuje. 8943
Lesna Industrija «JAVOR» v Logatcu
izdeluje pohištvo in stavbena mizarska dela poceni ln toč no po naročilu. Dobava oprav v ca. 14 dni po dnovu na-ročbe. Nekaj oprav lz trdega ln mehkega lesa stolno v »a-logl.	8625
žita, moke
Modistka
iMmii
Ljabljana
Sv. Petra cesta 27
poleg hotela Tratnik
priporoča
STOJO veliko zalogo »sakomtnlli
Sprejema damske In
moiko klobuke T prekrojevanje in vBa popravila
Po.tr.iba točna Con. n&jnlijo
uu
IS
spalne mm
43C
lil!
Žima vseh vrst. Morska trava. Vsi v stroko spadajo!
predmeti. Točno in solidno delo | naročilu In popravila.
Bo priporoča
RUD. SEVEfl
lapelnIH Id dekoratsr Ljubljana, GospssvetsKa etslt (prej Brata Sever).
Lepo posestvo
30 oralov njive, gozd, vinograd, travniki, dadonosnlk, zidana poslopja z opeko krita. z živim ln mrtvim inventarjem ter letošnjim pridelkom, 1 in pol ure od Maribora, 10 minut od cesto na malem gričku, se zaradi družinskih razmer za 320.000 Din takoj proda. —■ Le resni kupci naj pišejo pod Šifro ..Posestvo 820.000" na podružnico „ Jutra" t Mariboru 94S0
Soba
velika,, lepa, svetla, z 2 po-stoljama, se odda za dobo 10 mesecov. Naslov pove upr. „Jutra".	9722
Stavbeno parcelo
za enodružinsko hišo v Izmeri tiOO—1000 m', v zdravi in pripravni logi in no pro-daleč od mesta, kupim takoj. Ležati mora ob pornbnl dokončani cest!, ob mimo na-poljanega vodovoda, kanalizacije ln električne razsvetljave. -- Cenjeno ponudbe na upravo ,,Jutra,, pod Šifro „Kupim takoj "t	«617
Dijaki
dobijo popolno oskrbo v bližini sredujo tehniško šole ln realke. Naslov pove uprava „ Jutra".	9659
Stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo, v novi hiši v Trstu, zamenjam s sobo In kuhinjo v Ljubljani ali t okolici. — Naslov povo uprava „Jutra".	9674
Gostilna - trgovina
Prevzamem gostilno v najem proti visoki najemnini ter trgovino mesenoga blaga. — Najraje ako je skupno v eni hlli. Ponudbe prosim na upr. ..Jutra" nod ..Obole" 9629
Velika izbera
otroBkih vozičkov dvokcles in motorjev Orlonetto, Motoret-to, Ornega. D. K. W., kakor tudi Slvalulh strojev po nizki ceni. — Sprejemajo se v popolno popravo za craajllranje z ognjem in poniklanjo dvo-koles, otroški vozički, Šivalni ln razni stroji. — Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovfika cesta St. 4, 178
«Trr;!odar»
je dobra stvar, Stedi premog ln denar. Naročite ga takoj t paviljonu o, Stev. 235 pri tvrdki Nlpič in drug. 9660
Na velesc.'mu
Ster. 235, v paviljonu O je razstavljen domač ltum, ogrevalni aparat ..Toplodar". katerega nakup vsakomur toplo priporočamo. — R. Nipič ln drug.	9558
Kako naročiš
pismu napiši kdaj, kolikokrat ln kaj žel 16, da se tiska kot Tvoj „MALI OGLAS". '/, prvih 20 besed tega oglasa ,,Mall oglas" „Jutra" — moraš naprej poslati 5 D!, za vsako besedo od dvajsete naprej pa 50 par. Lahko plačaš tudi v znamkah, ki Jih priložiš pismu. Dopisnico mesto pisma plSl, če pošlješ istočasno po položnici denar. Naslov v vseh slučajih : Uprava „Jutra" v Ljubljani. -Ker prihaja na ,,Malo oglase" ,,Jutra" navadno veliko ponudb, je najbolj priprnvno, če navedefi ▼ svojem oglasu natančen naBlov, na kateroga Ti naj pošiljajo ponudbe.
Kolje od koral
je bil dne 6. t. m. izgubljen na Sv. Petra cesti, v Prešernovi ulici, na Aleksandrovi centi ali Solenburgovi ulici. Pošten najditelj naj ga izvoli oddati pri upravi «Jutra»
Marija Roge
v Ljubljvnl
Mngarjeva olioa it, Ulannfaktnrna trg vina in ssaloga perila goapode in damo. Bls dobro. Cene niike. t
Zahtevajte tastonj
naš najnovejši katalog, kjer najdete vsa no5a naJaoveUa nnlojina dela polog krntkera opisa Istih. Znložna krjlsnrna Klelnmoyor A Bamberg, d. s o. s., Ljubljana, MlklofiKcva cesta.	9698
Industrija perlli
Povh S M\
liovo mesto, SIobbii
Razstavni prostor paviljonu „H" it. S
1 LAN PREJA PLATNO Paviljon „1" M. ?10
l]0Bl]?.!f
Kongresni trg^
Domače vesti
D0DRUD2A 1916.
Jugoslovenski dobrovoljci obnavljalo osmo obletnico svojega krvavega Ir^ta za Svobodo in Ujedinjonje. Bia-foslavljajo spomin na tiste dni jekle-jjfli borb in na trupla svojih tovarišev, ki ofino leto gnijo v poljanah plodne pobrndže ob Črnem morju.
Kost kosti, kri krvi troedinega rodu le ostalo Čvrsto pokoljenje, ki ga je vojna usoda stisnila v vjetniške tabo-tC v Odesi. Mržnja do avstrijskih krvnikov, ki se je tam močneje razplamtela, je združila mlade borce k obrnjenim bajonetom. V Odesi se ja tekom poletja 191R formirala prva divizija ju-joslovonskih dobrovoljcev, broječa jjj2 častnikov in 17.925 legionarjev, Srbov, Hrvatov, Slovencev, deloma tuiii Cehov in Rusov. Tok dogodkov _ rumunska napoved vojno centralnim državam — je pospešil odhod divizije v ogroženi predel vzhodne fronto, v Dobrudžo. Divizija je po dolgih inarSih komaj legla v strelske jarke, je je 7. septembra zngrmela uvertura krvave epopeje, ki je trajala nad me-;3C dni. Prvi dan je divizija Izgubila 3 častnikov in 158 vojakov, bolgarske lipihe so bile desetkrat tolike! 8. septembra, na današnji dan, je divizija bila na celi črti v ognju.
Bolgari so bruhali peklo, prodrli fljso. Tekom septembra in oktobra,
kakor dolgo je divizija stala v nepre-. ... .. .. , ,„, , . , itanem ognju, os se dobrovoljske vr- f > zastave in njun so sledili lud. alovon.
1	* „ _ _	. ■______al/1 Inolrilbl nio vn lomi rtn ar\ nnAoai r>r-4
ste zredčile za 2613 mrtvih in 7370 ranjenih!
Večnaja pamjat belim kostem jugo-flovensklh borcev v neopevanih in neposvečenih poljanah Dobrudžel Zdra-vo, dobrovoljci, žive priče krvavega
porajanja Jugoslavije!	Ss.
•
*	Oglasi za nedeljsko številko «Ju-ira« se sprejemajo v upravi »Jutra« (Prešernova ulica 54) Se danes dopoldne do 12.
*	Proslava rojstva prestolonaslednika v Ljubljani. Včeraj, ob 10. dopol-Ine, se je povodom rojstva prestolonaslednika vršil v stolnici slovesni «Te deum», ki ga je opravil stolni prošt Andrej Kabin. Navzoči so bili: veliki župan dr. Lukan, vsi konzularni zastopniki Inozemskih držav, komandant dravske divizije polkovnik Vučkovič, načelniki vseh državnih In civilnih oblasti, številni ljubljanski občinski vetniki, oficirski zhor, zastopniki raznih korporaeij in društev, kakor tudi mnogo občinstva. V cerkvi je svira!
*	Ostavka narodnega poslanca. Narodni poslanec za sovemo Dalmacijo, gosp. Uroš Desnica, član railiknlne stranke, jo iz rodbinskih razlogov podal ostavko na poslanski mandat. Na njegovo mesto pride v skupščino g. Subotld.
*	Inženjerskl kongres v Split«. Včeraj je bil v Splitu otvorjen kongres jugoslovanskih inženjerjev iu arhitektov, ki bo trajal do 12. septembra. Otvoritvene seje se je udeležilo nad 200 inienjerjev ln arhitektov iz raznih krajev naše kraljevine.
*	Dva nova slovenska odvetnika na Goriškem. Dr. fltojan Brajea je otvoril te dni v Gorici svojo lastno odvetniško pisarno. V Ajdovščini pa je otvoril svojo pisarno odvetnik dr. Slavko Fornazarič.
*	Konec afere »črna rokn». Rftdoje Jankovič, bivši srbski major, sedaj dunajski dopisnik beograjskega dnevnika »Vreme«, ki je bil, kakor znano, obsojen v Solunu v famoznein procesu »črna roka«, se vrača v Beograd in stavlja na razpoloženje sodišču. Rado-je Jankovič je le pred desetimi dnevi zaprosil pri našem konzulatu na Dunaju za potne listine, da se povrne v domovino. Domneva se, da bo v kratkem pomiloščen.
*	Noriva o vesclom dogodku r kraljevi Mij sc je v Ptuju raznesla okrog poldneva. Vsi javni uradi bo takoj razobe-
siti lastniki hiš, zn temi pa so počasi prihajali naši Nemci, drug za drugim v velikih presledkih, kakor kakšne sramežljive device. Soveda marsikatera neinškn hiša nI Imela sploh nobenega znamenja. Sokolslvo se je lakoj popoldne obrnilo na našega župana g. Lozlnšeka z vprašanjem, kaj namerava ukreniti in ga prosilo, naj bi priredil zvečer bakljado in razsvetljavo inesla. Zgodil so je pa ne-čnveu škandal, da je g- župan znstopuika Sokolstva nalirulil, češ, da on nima za tako stvari časa, ker ima dovolj drugega dela in ne živi od parado. Na prošnjo, da naroči vsaj mestno godbo, dn Ista sodeluje pri bokljadi, je odvrnil, da nima za lo nikakega kredita. Sokolstvo je v zvezi z vojaštvom, katerim so se sicer nekoliko pozno pridružili tudi ptujski gasilci, vkljub temu priredilo prav lepo bakljado In samo naročilo godbo. Zvečer jo bil go-
tor Franca 2enUa, odvetniškega kandidata v Kranju, v imonik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
Pravniška vest iz Maribora. Ostavko na državno službo je podal pri mariborskem okrožnem sodišču sodnik dr. Jereb in stopil v notarsko pisarno. Najboljši sodniki zapuščajo državno službo, ker ne morejo izhajati i plačo.
* 701etnlea gdč. Ljudmile Rnblekove. Gospodična Ljudmila Roblekova, ena naj-ueumornejših naših narodnih žen, praznuje jutri 701etnico avojega rojstva. Kot vzorna narodna žena se še sedaj a prav mladostnim veseljem in vnetostjo uilej-stvuje v številnih ženskih društvih. Bila je tudi od ustanovitve naše Ciril-Mejodo-ve družbe, t. j. celih 37 let, njena zvesta delavka. Kljub visoki starosti je Jubllant-ka še čvrsta in zdrava in polna humorja,
*	Strela ubita »avartoptro. V »elu
Odžacl v Vojvodini Je strela udarila v hišo ekonoma Lovrenca kfajn, ki Je ravno Igral tarok s tremi tovariši. Maj je ostal na mestu mrtov, dočim »o bili njegovi tovariši težko ranjeni in ožgani. Prepeljali so jih v novosadsko bolnico, kjer bo jim nudili prvo zdravniško pomoč.
*	Iigubila dar govora. Šivilji Ljubici Snrman v Zagrebu je postalo na ulici slabo. Zgrudila se je nezavestna na tla. Ko so je zavedla ni mogla več govoriti. Pisati je še znala ter je napisala naslov svojih staršev, da so jih obvestili o nesreči. Zdravniki stojo sedaj pred zapo-netko, zakaj je deklica izgubila dar govora.
*	Porar na Dolenjskem. V Velikem Slatnlku v novomeškem okraju je pogorela te dni Krlaliova hiša tik cerkve. Po-
dani Jo tare težko gmotno stanje, katero J!ar i® uničil tudi voilko množino poljskih po avoji 401etnt vestni službi kot nekdanja pridelkov. Skoda »e ceni na 800.000 kron,
notarska uradnica ni zaslužila. Njene znanko ln prijateljico ao ji priredile včeraj animiran scstnnek, pri kntorem so se jo spomnile s skromnim darom. Jubllant-kl kličemo tudi ml iz dna »rca: Bog jo živi šo dolga letal
•	Himen. Poročil se Je včeraj v LJubljani g. Pavel Porles z gdč. Vlado Bež-kovo. Cestitnmol
*	Nor občinski gerent v Soriel. Namesto Franca Demšarja, ki se jo zaradi bo-lolinosti odpovedal občinskemu gerent-stvu v Sorirl nad Železniki, je imenovan za gorenta Lovro Plnler, poštar v Sorlci.
ki Je le delomH krila z zavarovalnino.
*	Parna >.«ga v Smeilorevu pogorela. Iz Smedereva poročajo, da Je tamkajšnja velika parnn žagn, last industrijalca Jovann 2ivkoviča te dni pogorela do tal. Požar je trajal štiri uro. Skoda nad 2,500.000 dinarjev,
*	Električna masala lica ln mnuikura
za gospode in dame ter vsa lasna dela sc strokovno izvršujejo; poseben oddelek za striženje otrok, sojiarlran vhod za dame skozi vežo; zaloga parfumerijo, moderna higljenlčna brivnlca. Aleksander fljud, Kongresni trg 0.	18(12
Franc Demšar, ki ostane šo nadalje v ge-I ,	ki	Liub,Jan° P°{
rontstrem ,MvpI„ u. t„.nnnv.nn ,„ i„,JL Sdravila- i« Mprlr^jša nova lekarna
Kamor, na Miklošičevi cesti v neposredni | bližini glavnega kolodvora.	1810 !
* Čudili s« bosto usjiebom, ki jih do-
rontskem sosvetu, je Imenovan za gerento vega namestnika. '
• Šolski zdravniki na srednjih šolah v Ljubljani. Zdravstveni odsek v Ljubljani razpisuje dva mesti šolskih zdravnikov na srednjih šolah v Ljubljani. Obo mesti
sežote z <ltolant» hranilno moko za dojenčke in otroke. Glavna zaloga: Drogo-
iin srcuujiii soiun v i.juoijani. uoo mesu • •	.. T . ... ,, v .
sta honorirani, odnosno stalni a plačo 8.,|X, ' ' J JOna) Selcnb"rB^»
oziroma 7. Člnovnega razreda. Prošnje Je vložiti do 1. oktobru.
•	Spomenik padlim rojakom. V Gorjah pri Bledu bo Jutri na slovesen način odkrit spomenik v svetovni vojni padlim vojakom gorjanske občine. Na mramor-nati plošči so ovekovečena 108 imena padlih domačinov-vojaliov. Spomenik slane 80.00) kroa. Izklesal ga je radovljiški kamnosek.
•	M csini magistrat celjski razglaša: Vsled popravil kapucinskega mostu bo počenšl s 7. t. m. kapucinski most do nadaljnjega za promet z vozovi, avtomobili, motornimi dvokolesi, tovornimi In Jahalnimi živalmi odprt samo do 7. zjutraj, od
spod župan ponovno opozorjen, da sc bo 12. d0 13 popoldne in od 17. popoldne bnkljada na vsak način vršila, četudi brez dnlje. Most smejo uporabljati le vozovi,
CMfiillAifnn m ap! n iit	nnl pniirlin,! nnn . .	. . w ■	* • . aaaa .	i* %
ulica
X Izgubila ae Je torbloa 1 rdečo nico, z znoskom 1700 do 1800 Din, od .iirfnega kolodvora v Ljubljani proti Dunajski cesti, Gosposvetskl cesti in dalje po cesti do Radovljice. Pošten najditelj naj jo odda p'«ti dobri nagradi na Po Ijapski oesti št. 5, 1. nadstr., Logar.
Šolstvo
X KonscrvatorIJ Glasbene Matice v LJubljani. Vpisovanje v glasbeno šolo in
na konservatorij so vrši te dni od 9. do 12. dop. in od 3. do 6. pop. v pisarni Glasbeno Matico v Gosposki ulici. Vpisnina znaAa 10 Din, članariua pa 25 Din (za starše). Poučujejo se sledeči predme
včeraj zaprti v pravoslavni kapeli vojvode Mišlča in
protestantski cerkvi so se vršile zahvalne službe božje.
*	Proslava rojstva prestolonaslednika v Mariboru. V sto'ni cerkvi je zapel škof dr. Karlin ob navzočnosti zastopnikov uradov in oficirskega zbora in predstavnikov raznih korporaeij ter 'tcvilnega občinstva slovesni »Te deum», v kapeli vojašnice Kralja Petra pa jo opravil cerkveno slovesnost prota Trbojevič. Po ulicah so še včeraj ves dan plapolale zastave, uradi so bili zaprti, v ljudskih šolah je učiteljevo deci razložilo pomembni dogodek v vladarski hiši. Popoldne je vojaška roilta priredila ob veliki udeležbi občinstva v parku koncert pod vodstvom kapelnika Herzoga.
*	Za današnjo glavno skupščino Ciril - Metodove družbe v Ptuju so priprave dokončane. Vsa slavnost bo res tapozantna, če bo le vreme ugodno, že včeraj popoldne je prispel v Ptuj
sodelovanja mesta In da naj razglasi niz- vel niso obloženi z več k »t 2000 kg. Vož- j ti: a) jlasbena šola: klavir, gosli, sploS-svetljavo in naroči vsaj mestno godbo za jez mos, jo ,iovol;cnn vedno samo za i na S^bena teorija, mladinsko petje, sodelovanje. Župan jo to kakor tudi po- en voz y s;ufnju, da dotpe v Islem času fhovina za klavir odnosno gosli 70 Din, ziv g. glavarja odklonil ln se je tudi mest- (]rul; V0I mn!,1u' n,ora slednji toliko Ča- S'asbena Uorija jo za gojence, ki obiskujejo klavir ali gosli, prosta šolnino, sicer stano 15 Din; b) konservatorij: solo-
oddelek godbe dravske divizije. Dr- j ni magistrat posebno izkazal s svojo egip- s:, poinkatl, da pride prvi čez most. Pre-iavni uradi so bili včeraj zaprti. Tudi lovsko temo o priliki bakljade. Tudi raz- stopke kaznuje mestni magistrat.
ne nemške družine so imelo svoja stano
vanja hermetično zaprta s polkami, da so bile videti hiše, kakor izumrle: po bakljadi pa je bilo v njihovih hišah neverjetno živahno razpoloženje in vse razsvetljeno. V Ptuju so bili slučajno navzoči tudi gostje iz Srbije, ki so se grozno škandnlmrali, ko so zvedeli za županov naslop. Bakljada se je ustavilo pred okrajnim glavarstvom, ki je bilo s stoterimi lučicami okrašeno. Glavor g. dr. Pirk-majer je imel na zbrano občinstvo lep patrlotlčen nagovor. Včeraj pa se je vršila slovesna maša. Namesto, da bi se bil
• Cipkariro gospodinj«. Dva rodova se Poti<> Lr>0 Di". klavir, gosli, flavta, kla nosijo kleklane čipke, kupljene pri Osrcd-! """t, oboa, trobenta, rog pozavna, čc-nji čipkarski zadrugi v LJubljani, Pod ''o, kontrabas 00 Din, harmonij*, kontra-Trančo 2-1. Garantirano samo lepo delo punkt, instrumentacija, oblikoslovje, iz trpežnega, pristnega lanenoga sukanca, i glasbena zgodovina za učence, ki ohis-V prometu so tudi enake Čipke iz bom- j kujejo kak drug glavni predmet 15 Din bcža8tega sukanca (Glanzgarn) na videz \ mesečno. Vpisovanje traja do 12. sep-lope, a trpe le nekaj let ter zgube po I temhra. Po dosedanjem uspehu vpisova-prvem pr.ulu avojo obliko ter se nikakor . nji sodeč, bo imelo isto zelo velik uspeh ne morejo z našimi primerjati. Za slabo ker jo pričakovati velikega števila go-blago je vsaka cena pretirana, dobro bla-! jeneov tako glasbene šole, kakor tudi go pa ni nikdar predrago. Tipke se dobe, ■ konservatorija. Na zavodu poučejo pri-dokler Irajn sedanja zaloga sukanca pri- j znano profesorske moči, tako da jo uspeh meroma še po nizki ceni, zato naj nobena pouka popolnoma zasimran. Kakšni pa g. župan udeležil kol predstavnik mesta, gospodinja no zamudi prilike ugodnega | so uspehi na Matičnih zavodih pa so se je javil bolnega. G. županu povejmo nakupa. Prodaja se tudi lepo konfekcij- jasno pokazale lansko končno produkci-odkrito, da se 110 bomo dali voč tako ža- s!{0 b1a;o. Gospe in čipkarlce dobe vse ! je. Starš« prosimo, dn tukoj vpišejo svo-liti v našem narodnem in palriotičnem potrebščine za kleklanje in všivaranj«; čuvstvu. Ce tu ne poseže vmes nobena konfekcije po najnižji ceni. Oddaj« te tu-oblast, bomo z g. Lozinšekom znali sami Hi delo na dorn (dober postranski zaslu-obračunati. UG. socijalistom pa čestitamo j,k). Sprejemajo sc tudi naročila za lz-1 na njihovem pristašu In županu.	j delovanje Čipk in konfekcije po zadružnih 1
* Veseli dogodek r kraljevi hiši in ali zadrugi IzroČeulh vzorcih. Gloj tudi ...	. .	. upokojenci. Iz krogov upokojencev smo današnji inssrat.	! tembra ia23. pri ravnateljstvu, ki daje
predsednik Andrej Senekovič v sprem- ( prejeli: Ves ju^oslovenski narod je spre- * Pismo naiih fantov iz Dehra. Naši tu(ji f ,a potrebna pojasnila, stvu več družbenih funkeijonarjev.' joi z nepopisno radostjo vest, da se nam tanljs 12. peiad. puka cCara Lazara> v I x Meščanska šoh na Josenlcah. Sol-Oilhor ptujske podružnice Ciril - Me-' je rodil pr'r.c, prestolonaslednik In bo- Debru r M»c«donlji aan plš*jn: »Minil®' sjc0	^jj mctfsBtki šoli sa prične
todove družbe jih je sprejel na kolo-1 dobi kralj. V tem svečanem trenutku je js ravrs fi Eir^eceT, odkar smo »pustili1 (|ne 1» P«pt,-T^i)ra- Vpisoranje v I. raz dvoru zelo prisrčno.	! zadrhlelo tudi naše srce neizmernega re- »vojo «žje domovino in prispeli pj tri- rf<]' h® 11. ftplcmhra ed K de li,
H krvavemu spopp.du na IHci. seija in radosti in to tembolj, ker nom j« dHevac« »spornem potovanju r Debsr. nr9 y rarre^ ea pme'o sprsjsraati 1«
Poproj ««» <loma vuloo slišali, da j» Ma-
je otroke, ker se 13. osi*, prične že red-«i glasbeni pouk v vseh predmetih.
X Na državni kmetijski šoli na Grnui v Novem mestu s« prične novo šolsko leto s piičctkom novembri 102.'). Prošnjo b prilogami je vlagati do 20. sep-
vi'o naše ln naših družin bodočnost ter
_______ __________ na IHci.
Truplo policijskega kontrolorja Mihe dal ta trcnulck novih upor, da bo nsš» Galoviča, ki je bil o priliki patriotskih j ministrstvo ob priliki, ki je utrdila bo-inanifostacij povodom rojstva prosto- dočnost naše države in tesneje zvezala na-lonaslednika v četrtek zvečer ostre- rod Srbov, Hrvatov in Slovencev, posta-Ijen na Ilici v Zagrebu od separatistov, j vilo spomenik v usšili srcih in srcih naJili so tekom včerajšnjega dno prepeljali v ; žena in otrok s tem, dn nam bo zijoto-prosekturo. Med demonstracijami ste Mli ranjeni dve osebi, in sicer Milka Mo goljak In Miroslav Strašek. V četrtek zvečer in tekom včerajšnjega dne i« policija aretirala okoli 150 Hnnaov-tev, ki so osumljeni, da so prisostvovali pri napadu na Ilici. Napadalca kljub obširnim poizvedbam policija še ni izsledila. Razpisana je nagrada 10 'isoč dinarjev za onoga, ki bi mogel ''■■"i policiji zanesljive podatke.
*	Beograd za sirote. Občinski odbor beograjski je povodom rojstva prestolonaslednika sklica! svečano sejo, na kateri je med drugim sklenil, da porodom rojstva prestolonaslednika pokloni Materinskemu udruženju 100.000 'linarjev za one otroke, ki so brez oče-
in matere.
*	Ustanovitev učiteljišča v Prilepu.
' Prilepu v južni Srbiji se prihodnji fficsee otvori novoustanovljeno učite-:i'šče. Z ustanovitvijo tega zavoda se
eadonija prava pustinja, kar pa aikakor »t riv). 5i«er so r resnici drujr.ini običaji kakor pri nas, ali č'ovrk se vfinnu prl-radl. Tudi hud« poletno vrečlao ima že porzllll. Prepričani pa smo. da r niilli krajih sedaj nc užirnjo tako dobrega
nam zboljšalo naš žalostni položaj. Ka-, eror.dja, sadja itd., kakor mi r Debru In kor se vsak Jugoslovan z odkritosrčnim tudi ne po tsk« oizktli ceaah. Ens oka spoštovanjem spominja našega prv»'g« 1 (1.25 k^) grozdja relja S dlaarjev, ena kralja Petra kot našega osvoboditelja, ta-[ oka ■«jflnojSila iruSlt i Din. Naj!)«sl«-ko bomo ves čas proslavljali našefs pre-1 ritnejs pa j», da lasaai* zel« dobro in
!n zadostilo nujni potrebi, ker je bilo Hej v celi Južni Srbiji Io eno učite 'j!?Co, ln sicer v Skopljn.
slolonaslsi!ni!:a kot osvoboditelja našs bede in *i-czgodnj*sa pogina. Naši krn-— dvojici izrekamo najiskreneJSe čestitke vdanost, našemu prestolonasledniku pa kličemo: Bog ga živi in ohrani r sreči in srečo svojega naroda, ki ga sprejema dar nebes, kot vez srečne bo-docno-" '—-"--ine Srbov, Hrvatov in Slo--------- Ilog hi ohrani našega kraljeviča, Bog živi ln ohrani našo kraljevsko dvojicol
*	Iz «Uradn?ga listam. <UradnI list> pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 84 carinski postopnlk glede dvo-vlastulkov, nadalje pravilnik o poštno-telegralskem muzeju lu postopnlk o začasnem uvozu porgnmentnegn papirja za znvijnnje in izvažanje sliv.
*	Nov kazenski zagovornik. Višje de-
želno sodišče v Ljubljani jo sprejelo dok- i llf! kilogramov.
zdrsTO vo:io, Zata £«1 itrn fintem, ki bodo poklica*! Je«»nl aH sposiladl k vojakom, da pridejo v to kraje, len jI 1 lahko rečemo, da smo rsi zel« zadovoljni, da emo spoznali naše brate na jugu, njihove šege in rodovitne kraje naše domovine. Pozdravljamo vse prijatelje in znanco in jim kličemo: Da svidenje čez pet ln po! mesecev: Joško Peršak, Albin Konjedič, Joško Kolarič, Joško Ileršič, Anion Vrščnj, Jnn-ko Vajs, Albin Horvat ln France Murn, fantje 12. peSad. puka cCara Lazara> v Debru.i
• Bojat ribji lov. V šibeniško rlbnrnico so prošlo sredo pripeljali tri ogromne tune (scomber thlnnus) Eden je bil dolg 2.4 metra in 136 kilogramov težak, drugI dolg 1.93 mstra, težak 127 kilogramov, tretji pa jo bil dolg 1.36 metra, težak pa
taki učenci (učenke), ki so že 11 let stari ter so s povoljnim uspehom dovršili V. razred (oddelek) osnovne šolo.
X ?il«5č«yiska šola v Ribnici. Šolsko I»t* prične z malo dr.« 12. sepUmbra in IS. septembra z rednim poukom. Dno 11. septembra naj so vpišejo vsi dosedanji učenci (učenke) od 8. do 12. ure dopoldne v pisarni rarnateljatra. Novin-ta z« n« sprejemajo, rar.en par izjem, ker jo število učeneev(enk) za prvi razred iioro popolno. Pouk ho za «eda,j samo r L, II. in Ul. razradu. V četrtem (nastavnem) razredu prične pouk pozneje, ko bo odobren prosvetni proračun za šolsko leto 1928.—24. Dno 6. in 7. septembra — vsakokrat začotek ob 8. uri dopoldne so ponavljalni in event. sprejemni izpiti.
X Državna dvora/redna trgovska šola v Celju. Razredni (ponavljalni) izpiti prično v pondoljek dne 10. septembra ob 8. uri dopoldne. Vpisovanje bo v torek dne 11. septembra od 9. do 11. uro dopoldne, sprejemni izpiti v sredo dne 12. septembra od 8. ure naprej. V četrtok dne 13. septomhra bo oh 9. uri otvoritvena maša v cerkvi Marijinega Oznano-nja. nato v razredih razlaga šol. In disciplinarnega reda tor razglasitev urnika. Pouk prične v petek dno 14. t. m.
X Drž. gimnazija v Mariboru. Solato
leto se otvori dne 12. septembra. Dnd U. septembra popoldu* ob 4. uri je
»ovivnje lanskih dijakov; ob tej url »O tudi oglaa^jj učenci L razreda, ki so, « juniju pol piili sprejemni izpit za tal razred, irptfijeir.ui izpiti za I. razred učen^ rov, ki sc oglasijo za septembor, bodo dnJ 11. septembra (v torek) od 10. ur«( dalju. Ponavljalni In dodatni Izpiti a« vršijo v poudcljek dne 10. septembra; zjutraj oh 8. uri morajo biti vsi pripravniki v glmna7lji zbrani; ako lz nujnih razlogov kateri izmed njih želi biti vprvl šan pred tem dnovom, nuj to pravočasni javi ravnateljstvu.
X Gospodinjska šola v Smlhclu pri Novem mestu prično » poukom dno 15, oktobra. Tečaj traja do 15. aprila. Prošnjo za sprejem je vlagati pri ravnateljstvu šole do 20. septembru ln je p rilo. žiti rojstni list, zdravniško izpričovalO in zadnje šolsko Izpričevalo.
X Tečaji za strojepisje In stenografijo. Na zasobnem učilišču Legal v Mariboru začnejo novi tečaji ui strojepisje in ste-, nografijo dno 1. oktobra ln trajajo 4 me. seco. Vpisovanje ln pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Sloven. ska ulica 7, telefon 100.
_______________________4
Ustanovni cblni M&nsfccsSi" v
V četrtek, 8. t. m., se je vršil v gO< stilni »Pri I.evn» ustanovni občni zbor mladinskega Izobraževalnega društva »Enakost« v Ljubljani. Občni zbor jo otvuril podpredsednik Iiovro Sitar a kratkim nagovorom, v katerem jo označil smernice ln clljo društva. Nato jo br. Ivan Sedlar naglašal, da je na* men društva, vsestransko izobraževati člane, jim vcepljati narodno zavest in ljubezon do edinstvene Jugoslavije, odtegovati mladino škodljivemu vplivu alkohola in pohajkovanju, ter jO pridobiti za vzgojno društveno življenje. Društvo bo delovalo tudi na to, da odvrne mlaiUno od črno in rdečo lntemacijonale, skrbelo za primerna predavanja, ustanavljalo čitalnico ln knjižnice, izdajalo la-stno mladinska glasilo, prirejalo učne tečajo, gojila glasbo, petje, dramatiko in šport itil
Po pročitanju tajniškega in blagajniškega poročila, kakor tudi pravil, j« bil izvoljen za predsednika profosot realko, gosp. dr. Rudolf Kropivnik, za podpredsednika Lovro Sitar, za tajni« ka Ivan Kolar, za blagajnika Stan4 riorjančič, za gospodarja Lado Gru< den, za knjižničarko Cveta Zadclova, za odbornika Gustav Uarmcl, za naJ mestnike Franjo Pertot, Ivo Pavšek tal' Ivan Sedlar, za pregledovalca računo* | Josip Slišnih in Feliks Bešter. I Po izvolitvi odbora so je spomnil bn 'Ivan Sedlar rojstnega dne našega pre< stolonaslednika in so vsi navzoči brat< jo in sestre vzkliknili: »Naj živi na* prestolonaslednik!«
Z ustanovitvijo društva »Enakost« sc začenja mod slovensko mladino nov zdrav mladinski pokrot, čigar glavni cilj je, d-' >vati na vzgojnem in kul. turnem p> ..u med najširšimi plastmi naše mladine in jo vzgojevati za bodočo dobre državljane in vredno člane jugoslovenskega narodu.
DomaJe
7. septembra:
ZAGREB: V efektih so je živahno p» slovalo pri nespremenjeni tendenci. Oslabeli so praški arbitražni papirji. Kavno-tnko je bilo živahno na deviznem tržišču Tečaji so padli na bazo ček Now-Yorka po 93, n je potem nastopilo polagoma učvrsčenje. Nemška valuta je padla že pod 3 dinarje ™ milijon mark. Notirale so doviz«: Amsterdam 3700 do 3740, D11J naj 0.182 do 0.133. Berlin 0.0002 do 0.0004, Bruselj 425 do 435, Budimpešta 0.50 da O.SB, It n.llja 401.5 do 403.5, London izplačilo 427 do 428.75, London, ček, do 427.», Nerr-Tork, ček, 9S do 91, Pari* 5M.5 it o 557.5, Praja 581 do 282, Švica IAB5 do 1705, Varšava 0.035 do 0.01; valute: dolar 92.25 do 03, avstrijske krone 0.1S25 do 0.1^35, češkoslovaško krona 273 do 0, Ure 0 do 401; efekti: Hrvatska esl;«mpltia 175 do 177, Kreditna Zagreli 170 do 180, Hipotekama 150 do 170, Ju. coalarenska 183 do 1P5. Ljubljanska kreditna 235 do 237.5, Prnštediona 1100 do 1197.5, Slavonska 108 do 110, Eksploata-rijo 238 do 245, Scčerna Osijek 2220 d« ??4S, Narodna šumeka 139 do 142, Našič-ka 100 do 170, Gutman 14(0 do 1450, Sla-vonljn 225 do 2B5, Trbovlje 910 do 9G0, Union 720 do 0, 7 odst. investicijsko 71 do 73.
BEOGRAD: V devizah jo bila danes n* borzi nestalna tendenca. Dinar ja v Cu-rlhu 5.85. Poslov je bilo prilično in bo ja vso poslovalo po parilell. Samo za Ženevo nI bilo blaga, drugače je povpraševanje krito. Kotirale so devize: Amsterdam 3700 do 3750. Dunaj 0.128 do 0.13, Berlin 0.000225 do 0.00025. Bruselj 400 do 485, Budimpdš.a 0 do 0.54, Bukarešta 42.63 do 42.75, Italija 401.5 do 402.5, London 428 do 429, Ne\v-York 94.25 do 94.50. Pa-riz 526 do 527, Prngn 280 do 280.5, Sofija 0.91.5, Svicn. 1700 do 0.
flsk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllanl, 1 ustnik ln Izdalatell Konzorcll »Jutra«. Odgovorni urednik P r. Drozovli
Zastopstvo: Cortalič in Cirmau. Medno —St. ¥id nad LJubljano. (Na velessinm D0l5<l restavracije.)
USB j U liiJJIlUltfi
poti Tpan&o 1 proda ja
115 13 «5 "31	v *
fln¥ || p» p ]j
I
iz najUnsjšcga laaeaega sukanca, g Velesejem, paviljon „L" štev. 4S8.
Po ugodni ceni se preda:
12 do 14 HP motor na sirovo oljo, v novem stanj«, 10 do 12 H P bencin-taotor, pripraven zh sesalni plin, 12 EP dvocUlndraiil bouoln-motor, fiilirikat »Kotli«, 13 do 19 HI? benoiu-motor , Polko" ter »ali dvooiltndrskl parni »troj »a 6oln 3 do 4. HP (SeljiffsuiuUir) in mat* električna naprava za 12 <lo IS žamlo.
Vprašati pri: M. Kcrga, Sv. Lenart,
pošta Velika nedelja (Štajerska). 4820

0 ^mov liev prodajam
. . „ , 400— „ , 2«9-. . „ „ 450— „ , 2tt»-n , 450' „ , 2f»9
feBI'4* 68S&>V%IBS	In sicer:
Moške čevlje odL št. 39 do 46.
Boks, Črni, zbiti.................prej Din 300— sedaj Din 199'
Boks, črni, Goodyear.......
Boks, črni, Goodyear, dvojni podplati.
Boks, rjavi, Goodyear............ . . . „ , --- „ „
Boks, rjavi in črni, nizki, široka in koničasta oblika, Goodyear „ „ 400— „ >
Ženske čevlje od št. 35 do 42.
Boks, črni, zhiti.................prej Din 300— sedaj Din 199;
Boks, črni, Goodyear Boks, črni, Goodyear Boks, črni, nizki, /biti.... Boks, črni, nizki, Goodyear
i « • i I I I
Boks, rjavi, nizki, Goodyear
,	,	400—	„	„	259 —
_	.	400—	.	„	259 —
!	„	250—	"	"	169 —
;	:	3oo-	:	:	m-
375-
249 —
Fantovske in dekliške čevlje od št. 35 do 33.
• ••••• • • • • t •
prej Din 800— sedaj Din 197 — , 250— , „ 189 —
Boks, črni, Goodyear . .......
Boks, črni, zbiti..........
Delavske čevlje št. 40 do 47.
Bakanžc, prvovrstne, podkovane...........prej Din 162-50 sedaj Din 149 —
Bakanže, prvovrstno, nepodkovane.......... » 150— „ , la»
Oarantlrano prvovretno blago, lidelano po aadnjl modi. Pri EnKroi-nakupu popusti Plrmena naročila, pri navedbi vrste čevljev in 6tevilke, pošiljam po poStnem povzetja.
Višnja gora
ima razstavljeno t paviljonu „L" 487 raait vrstno modno in manulakturno blago za g. spode in dame po najnižji in brezkonkurenč ceni.
Oglejte si vzorce v paviljonu „L" 4871
481i
PARFUMS CHHVSIS
PARIŠ 15- Rue du Louvre
Samoprodaja In aaloga tovarne „PETOVIfl", d. d.,
d^nalska cesta SpalaJa Ljubljanske kreditne banke).
.iaiabjii

v tem ie poj, strinjava: Mi d vi pijeva le
Cognac-Medicinal
Creme-Liqueure
Triple sec
Francuska parfumerija
Besprikorna kakvoča Najelegantnija oprema Primjerne ciene
Za velikog sajma Ljubljanskog posjetite
| Glavno stovarište za Jugoslaviju	[
u Škofjoj vesi kod Celja	"
ili	1
SkladiSte n Ljubljani	|
Parfumerija «Adrija»	I
p	u SelenburgovoJ ulici	i
naprama pošti	§
mu
iiiitiiiniiinnmiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiii
■fcC o
znernm
Hir	v
19 ■Jt
ta n
K
Ker je izdeten, fia maio uporabiš, pa Te vendar jfS«cselju;c z. izborno aromu in finim okusooi,
^sfiei z znamko »čejna račka" se dobiva le
f* v .izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko
Veiscejem, paviljon „H" št. 286.
Ruska domača obrt in umetnost.
(Ruskois kustarnoje iskustvo). |
Cigaretne doze, umetniške ===== škatlice, Igrače. ===== Prodaja se na debelo in na drobno. Od dtines naprej znižane cene.
Ljiiiiljiinsiii Utirsejm, Faai jan „B" št 53.
i*-;. - ijwimmniiiinn niiTi- n->mrriiiiirT"n-mTri------r;:
d. SE O. Z.	ms	1
Ljubljana, Kolizej	f
o
Velesejem, paviljon „L" štev. 483-484 1
o
Najboljši uspeli imajo „Mali ogiasi" v „JUTRU"!
V O
S 5

CCC"
. K
O O
ročni o^nje^asnS aparati
Na ljubljanskem velesejmu "paviljon „K" šlev. 529.
Zastopstvo: Viktor Bohinec » L:uH>yan?, Dunajska costa it. 21.

STENOTIPISTINJA
iztirjena v strojepisju in stenogra fiji, zmožna slovenskega, nemške ga, oziroma srbohrvatskega jezika se išče za takojšnji nastop v ve6j! tovarniško podjetje pri Ljubljani — Oziralo se bo le na prvovrstni moči z večletno prakso. Ponudbi s prepisi izpričeval, referencam in sliko je nasloviti pod „Marlji vost" na upravništvo „Jutra".
IVAN LEGAT, MARIBOR
VRAZOVA ULICA 4. Tel. Int. 484.	Tol. Int. 4»
Nadomestni deli za pisarniške
stroje vseh vrst	48!
v w W M/ M< M^ NI/.	M«
tKOi^Aiicsi sadsiik sokov, esenc ln etei?ov
B
Sž b
pnmrami
Kletelkova ulica Skew. 13
priporoča
naravne sadno soke, arome za nealkoholne pijače, sadne etere za kandite, esence za rum in žganje, posebno pa specialne sadne likerje, odnosno ratafije iz svežega sadja.
Cenjeno občinstvo sa opozarja na paviljon ,,'JL.", oddelek 4=7na tretjem
m » I *
I
Ljobljana, Poljanska cesta C
se priporoča cenj. občinstva za izvrSevanje vsakovrstnih
kleparskih in vodovodnih instalacijskih del
kakor tudi za pokrivanje streli
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni.--Ambalaža iz pločevine.
'Ji •'AVVsVV«"«, »'V^-v-."

...........................................................
1 HaroSajte, citajtc ir širite JUTHO'
*ijr ■ »i v- • ■"> vil m $ A b-a v«	>M t-- \ es	,«"'4 m w
Jb h O iiilfiil^ te^i^Pl
R
CS;
r^UEfcE^mKA., Himska cesta ste v. 13 s: Telefon 527.
3« iasvrSMje najsoUdnoie aiQ|j?aditoo ^seta vrst. Lastno tesar stvo.	BUvbeno mlnai-Jitvo.
4C&0
Točna, Issvpšita«'1 Parna iaaa,