Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svitli cesar je prišel v soboto na Dunaj ter je vsprejel še isti večer grofa Taaffe; drugo dopoldne pa barona Chlumeckvja, predsednika drž. zbora, grofa Hohenwartu, grofa Javorskega in vit. Plenerja. Kaj se je z knjimi dognalo, ni še znano. — Dr. Prix, ki se je županstvu odpovedal, je to storil v resnici, kakor smo djali, v zaupanju, da ga njegova liberalna garda izvoli zopet za župana. Kakor je podoba, stori mu ona tudi to »ljubezen«. Štajarsko. Sekovski škof so postali dr. Leopold Schuster, tri lela sem prošt in prej profesor bogoslovja na c. kr. vseučilišči v Gradci. — Nemški dijaki v Gradci so jako razposajeni ter se ve, da črez mero polni liberalizma. Nekaj dijakov pa se kaže njim nasproti za verne katolike in so uni razposajenci vsled tega na-nje ¦hudi ter kažejo to prav po nemški — s palico. Uno soboto je bilo že pretepa pred vseučiliščem in je moralo nekaj >buršev« vsled tega »pod ključe«. Koroško. V Celovci so sklicali tamošnji liberalci neko zborovanje ter so se postavili zoper razširjenje volilne pravice, toda prišlo je na zboj-ovanje toliko delavcev, da so le-ti zmagali ter so sklenili resolucijo, ki tirja — splošnjo volilno pravico. —- »Bauernbund* je imel v nedeljo v Ledenicah neko zborovanje, prišlo je nekaj neraškutarjev in pa dež. poslanca Oraš in Ghon; zadnji se ve, da je grmel nemški zoper vladne predloge o dež. brambi in volilni spremembi. No v drž. zboru pa nima veliko »korajže«. Kranjsko. V Postojini sta bila 102 volilca in J. Krajgher je dobil 59 glasov, torej večino. Notranjci še torej ostanejo »zavedniU — Zivine redijo po gorenjskih krajih kmetje čeradalje manj in je uzrok temu, ker nimajo več pravice pasti po graščinskih gozdih. Vsled tega pa se množi uboštvo; kajti iz česa naj dobi l-:met denarja, če ne iz živine? Primorsko. Društvo »Sloga« v Gorici vzdržuje ondi razne šole za slov. otroke, ali za to je treba denarja. Odbor prosi torej slov. občine, naj ga podpirajo in če treba, tudi kaj iz obč. preraoženja. — V Škednju pri Trstu je odprla laška »lega« laško ljudsko šnlo, toda va-njo so vlovili še le 10 otrok, drugih stariši pa so pametniši ter ne marajo za »laško juho«. Hrvaško. Deputacija hrv. duhovščine ni prišla do Nj. veličanstva; madjarski vladi ni bila povolji. — V Zagrebu se pozida neki novo gledišče, nova gimnazija in tudi nova cerkev sv. Blaža. Tako se trdi, ali pa bode iz teh mislij kedaj tudi resnica, ni še gotovo, ker je za vse to treba vlade; ta pa lahko, da se odtegne plaeilu, saj gre za — hrv. Ijudstvo. Ogersko. Iz dovoljenja, da sme vlada predložiti v drž. zboru načrt za postavo o civilnem zakonu, ni še nič. Ali tudi judom, nekaterim iz »stare šege«, se civilni zakon ne dopade, to se pravi: za druge naj bode, ne pa za jude! Taki so vam judje. Vunanje države. Rim. Slovesnosti o 501etnici mašništva sv. očeta Leona XIII. sklenejo papež s slovesnim konsistorijem, v katerem se zahvalijo kršč. Ijudstvu za njegovo sočutje, ob enem pa izdajo sv. oče tudi novo okrožnico do škofov kat. cerkve. Italija. Sedanje ministerstvo Giolitti še ni vzelo slova, vendar pa ljudje govorijo o njem. kakor da že ni več na krmilu. Naslednik Giolettija bode neki Zanardelli, ali bode bolji od sedanjih ministrov? Nam se dozdeva, da težko, kajti liberalec je in dolga še liberalec nikjer ni plačal in vendar je tega v Italiji bolj, kakor kje drugje treba. Francija. Ruski častniki so odšli in je torej slovesnostij njim na čast konec. Ravno prav, sicer bi se jih bilo franeosko Ijudstvo naveličalo. — Prihodnje leto bode nova volitev predsednika republike in sedanji predsednik, Sadi-Carnot, pravi, da se hoče tudi za to volitvo dati ljudstvu na razpolaganje I. j. vesel bode, če ga zopet voli na to častno mesto. Ali ga voli ? Skorej gotovo, saj je »priden učenec« framasonov. Anglija. Kraljica Viktorija se stara, ali zanima se za politične stvari še rada; da-si ne sega v delo ministrov, vendar se jej mora poročati o vsaki važniši stvari, katere se ministerstvo loti. Tako sedaj tudi irska uprava ni najmanjša skrb kraljice, toda težko, če jo še vidi svoje žive dni. Nemčija. Državni zbor se snide dne 16. novembra v Berolinu. — Vlada je ukazala, da stopijo za naprej v Poznanjskem župniki na čelo cerkvenih zastopov; doslej jim niso tega dopustili. — V Badenskem dež. zboru imajo liberalci tudi poslej še večino, toda tako pičla je, da jim hodi za en glas. Rusija. Car je brzojavil piedsedniku Irancoske republike svojo zabvalo za slovesnosti, katere je francosko ljudstvo priredilo ruskim častnikom. Ta zahvala pa je taka, da ljudje iz nje sklepajo na — zvezo teh dveh držav. Ali po pravici? — Vojaštvo se pomnoži na Ruskem za precejšnje stevilo in pomnoženje to gre hitro od rok, ker ni treba za to postave niti drž. zbor.a. Rumunija. Mladi princ Karol je prejel'te dni sv. krst in so bile vsled tega velike slavnosti v Bukreštu, pa tudi po deželi. Holgarija. Sobranje ali državni zbor so dne 28. oktobra odprli in dovoliti mu bode najprej drž. proračun in nekaj novih šol; drugih rečij pa še sedaj ni naznanjenih. Srbija. Minister dr. Dokič še biva v naši Opatiji in kakor se kaže, imajo malo upanja, da ozdravi. Mladi kralj bode pogrešal tega moža, domoljuba v pravem pomenu besede. Turčija. Redke so novice iz te države; roparstvo se množi in vlada pa nima moči. da ga zatare. Vsled tega se tujci ne upajo v dežel. Afrika. Veliki vezir v Egiptu se je prikupil francoski vladi ter mu je izročila visoko odlikovanje. — Pri Melili je bila bitka in je poveljnik te trdnjave padel. Kabili pa so vendar-le je potegnili izpred nje, najbrž so tudi oni imeli zgube. Amerika. Brazilijanski ustaši so proglasili Desterro za prosto pristranišče t. j. va-nj smejo ladije, ne da se jiri je bati, da jih ustaši napadejo. — Nek blazni človek je ustrelil Harrisona, župana v Chicagu; župan je h kratu umrl zločinea pa so redarji z vso silo še rešili, sicer bi ga bilo Ijudstvo pri priči obesilo, kakor je to ondi v navadi.