1. S Pragarskega. (0 socijalistih.) Pragerhof je znan in še utegne znamenitejši postati vsled socijalnih demokratov, teh novih prekucuhov. Vsa okolica je že tu okužena od te druhali, na žalost zapeljanih, večinoma naših Ijudij. Semkaj na pošto dohaja samo na nekega Rozmana okoli deset »Delavcev«, t. j. časopisa, kateri blati vse, kar je sveto kristijanu in Slovencu, da se gnusi že priprostemu človeku, kar pisari in kvasi ta judovski rabelj. Pa ne samo na Pragarskem, temveč tudi Grešnjice, Slovenska Bistrica, Strosgojnica ima tudi že nekaj teh Judežev. Navadno so poleg ljudje, kateri so zapravili svoje, »zafučkali« svojih poštenih slovenskih, kristijanskih vernih starišev preraoženje in zdaj bi radi, da bi vi, kmetje slovenski, kar ste si z žulji pridelali in prihranili, ž njimi delili. Gudno se nam zdi, da je novi krčmar v Bistrici Korže šel v zanjke takih ljudij, da pri njem zborujejo. Mi poznamo nekaj Koržetov, ali ti so pošteni verni kristijani in Slovenci in gotovo ne bi ne eden ko ne dal v svoji hiši prostora takim ljudem, kakor so rudečkarji, socijaldemokrati. Dokler bodo imeli zborovanje pri njem ti nevarni ljudje, noben pošten kmet si ne upa v Jiiši. To za danes! Iz Št. Jurija ob Taboru. (Volitev.) Hvala Bogu, naša volitev je končana. Srečno se je vse izteklo in gotovo se je vsak zvesti katoličan v Št. Juriju razveselil, ko je slišal veselo vest: »Zmagala je katoliška stranka«. Št.-Jurčani niso mogli zatajiti svojega veselja, kajti pred občinsko pisarno so se slišali ogromni živiokliei. (!. urednik! Da bi bili le videli, kako je bilo lepo, ko je iz visokega stolpa opoldne zvonilo! Zbrali so se namreo možje na malem trgu ter pošiljali vroče molitve v čast in hvalo Vsegamogočnemu, kateri je stvar tako na dobro obrnil. Res, krasen prizor! Popoldne se je pa z možnarji streljalo, da je bilo daleč na okrog slišati. Ravno pri nas pokazala se je resnična vsebina starega reka: »Clovek obrača, Bog obrne«. Dasiravno so socijalni demokratje poprej slepili ljudi, kako bode lepo, ako oni zmagajo, kako bode »luštno«, ko bodo podili katoličane, da se bode kar kadilo za njim, a kljubu temu spodletelo jira je. Hvala Bogu in čast vrlim možem! Cvetka. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Zidanje nove farne cerkve. — Železnica.) Dolgo in ranogo let se že govori in premišljuje o naši cerkvi, kako in kdaj bi začeli novo farno cerkev zidati. V ta namen se je pred par leti ustanovilo društvo za zidanje nove farne cerkve, katero je imelo v 4. upravnem letu dorastka 788 gld. 30 kr. Darovali pa so v ravno ta namen, v pretečenem letu vlč. gg. domorodci, dr. Anlon Suhao, duh. svetovalec in župnik pri Sv. Ani v Slov. gorieah, 100 gld., Davorin Jurkovič, župnik pri Sv. Petru niže Maribora, 100 gld. in Jožef Sinko, župnik pri Sv. Bol- fanku v Bišu, kot tretjo letnino 30 gld.; za kar se jim izreka priserčna zahvala. Vsa glavnica je pa znašala v pretečenera letu okoli 9000 gld. Sedaj pa se govori, da bi naj vsak kmet žrtvoval za zidanje nove cerkve po 100 gld. in želar po 50 gld. Nekaterim je to po volji, drugim pa zopet ne, ker bi potem takera morali manjši posestniki mnogo več dajati, kakor pa veliki. Mnogo župljanov pa želi tako-le: Vsak posestnik naj bi dal od vsakega orala zemlje 2 gld. Tudi tisti posestniki, kateri ne stanujejo v naši župniji, so prošeni, naj blagovolijo darovati za novo cerkev vsaj toliko goldinarjev, kolikor oralov zemljišča imajo v župniji Sv. Jurija. Ker je naša župnija obširna, zato mislira, da bi se po tera činu spravilo dovolj denarja skupaj, da bi se lahko prej ko slej postavila velika, krasna in veličastna nova iarna cerkev Sv. Jurija na Ščavnici! — Splošna želja se je pa vnela po tukajšnji okolici, da bi se naj delala železniška proga od Mote pri Radgoni na Ptuj, katera bi naj peljala skozi vasi: Stanetince, Dragotince, Gabernik, Moste, Pacinje in Podvince na Ptuj. To bi bila ravna železnična proga od Mote do Ptuja, katere bi ne oviralo drugo, kakor dva mala grička, ter bi bila za tukajšnje prebivalce jako koristna. Želi se pa, da bi o tem kaj več govoril na višjem mestu naš državni poslanec! Iz Cezanjevec pri Ljutomeru. (Dmštveno.) Dne 7. febr. je zborovalo res vrlo naše bralno društvo, ki šteje letos udov 85. Zborovanja se je udeležilo blizu 400 oseb. Zapeli so izurjeni domači pevci in pevkinje pod vodstvom neutrudljivega gosp. Zacherl-a tri krasne slovenske pesmi. — Predsednik je pozdravil z velikim veseljem toli število udov in neudov, kar kaže, da se zavedajo in zanimajo in spoznavajo korist bralnega društva. Cast v resnici udora, kakor je to povdarjal gosp. blagajničar, ker so skoraj vsi redno in še o pravem času vplačali svojo udnino. Najzanimivše pa je bilo gotovo poročilo knjižničarja (g. Zacherl-a). Cezanjevsko bralno društvo je napredovalo ne le za eden, ampak za cela dva koraka. Evo! V pretečenem letu se je izposodilo nad 1400 knjig, najjasnejši dokaz, kako potreba je še drugod, n. pr. v ljutomerskej okolici, ustanoviti tako prekoristno katol. bralno društvo. Tu se snidejo, se pogovarjajo, podučujejo in naposled razuraejo in zedinijo. — Izvolili so z največjim veseljem vseh zbranih veleučenega g. dr. Franca Feuša, svojega rojaka, za častnega člana bralnega društva. Gosp. dr. Feuš je cezanjevsko bralno društvo vsako leto podpiral z veliko svoto in si zlasti za cezanjevsko podružno oerkev pridobil velikih zaslug. — Gosp. Cerjak pa je podajal v prav domače in poljudni besedi kraju in času primerne nauke o trtoreji. Cudil sem se sam, kako so se Ijudje zato zanimali. — Malo, da ne vsi so se po občnem zborovanju sešli v Murkovičevej gostilni. Da bi se le še večkrat zbrali k taki domači, pošteni pa preveseli zabavi! Peti znajo res Cezanjevčani prav lepo! In vrle Cezanjevčanke so nas bogato pogostile, kaj čuda, da nam je Ljutomeržanom prehitro potekel čas. GezanjevCani, le še večkrat tako! Prihodnjič pridemo vsi v gostoljubne Cezanjevce. Iz Gradca. (Vinorejski odsek) deželnega zbora je dne 23. febr. popoldne zboroval. Poslanec grof Stiirgh je jako obširno poročal o deželnih trsnicah ler priporočal dovoliti 20.000 gld. kredita kot brezobrestna posojila onim kmečkim posestnikom, katerim je trtna uš vinograde uničila, ter si radi revščine ne morejo novih nasadov napraviti. Poslanec Lenko je poročal o delovanju vinorejske šole v Mariboru. Poslanec Ivan Vošnjak obžaluje, da na tej šoli še vedno ni potrebnih, slovenščine zmožnih učiteljskih močij nameščenih, ler predlaga, resolucijo: Dež. odboru se naroča, da pri popolnjenju ali nastavljenju učiteljskega osobja na tej Soli vedno na to gleda, da se bodo le obeh deželnih jezikov zmožni uCitelji nastavljali. — A večina odsekova je to resolulucijo odklonila. Iz Zagorja. (Po volitvi.) Naše Ijudstvo je dozdaj obče spoštovalo svoje duhovnike ter bilo ponosno na svojo lepo romarsko cerkev. Mohorska družba se je Sirila in lani narasla na 40 udov, a letos žalibog padla menda pod 30. — Neki čuden možicelj — pravijo mu tudi kovač — se je zaklel takorekoč zoper cerkev in duhovnika, ter začel obadva grditi. Kar pa sam ni zamogel, mu je vrlo pomagal znani »apostol« iz Kozjega. Zbirali so se v neki krčmi. Le-tu so nevedno Ijudstvo begali, češ, davke bodo socijalisti odpravili, ali vsaj znatno zmanjšali; premoženje razdelili; vsi bodemo jednaki itd.; a zraven pa večkrat udrihali po duhovnikih in cerkvi. Gospod župnik so imeli tri pridige v cerkvi proti tem naukom in ljudstvo svarili, ter opominjali, naj ne verujejo takim Ijudem ter naj volijo može, ki so krščanskega prepričanja. Kaj misliš, kakov vspeh je bil? Na dan volitve, dne 27. febr. se je pokazal žalostni sad. Kovač je prignal svoje in gospod župnik še opomnijo pred volitvijo svoje župljane na krščansko dolžnost, a sramota za celo občino Zagorsko — zmagali so nasprotniki, socijalni demokrati. Izostalo je mnogo poštenih občanov, akoravno so vedeli, da se nasprotno deluje, a prišli so drugi in žalostne nasledke naj sami sebi pripišejo. Gudno je, da ima človek, ki očitno kaže, da mu ni mar za cerkev, pri nekaterih ljudeh toliko veljave! Iz Kostrivnice. (Žalostne novice) vam morem poročati. Kdo bi si mislil, da so tudi pri nas socijalni demokratje! Pridno prebirajo nasprotne liste, razširja se »Lu6« med ljudi. Ta list naj bi imel naslov »Tema« ali »Noč«. Prvi socijalni demokrat je bil pri nas Anton Turk. ()n večkrat udriha po veri, po duhovnikih, le kadar je treba kake orglie popraviti, tedaj se kaže kristijana proti duhovščini. Krščanski svet, varuj se takih brezvernih delavcev! — Prvotne volitve za državni zbor so bile pri nas dne 22. februvarija. Smemo reči, da so dobro izpadle. Za 5. kurijo so izvoljeni g. Andrej Gebular, Alojzij But, Franc But in Andrej Krjavec. Od teh je samo zadnji naš narodni nasprotnik. V IV. kuriji so bili pa ravno tisti izvoljeni in pa č. g. župnik Valentin Selič. — Dragi moji Kostrivničani, koliko vas je še krščanskih možev, postavite se na noge zopev socijaldemokrate in nemškutarje. Posebno pa vi trije slov. volilni možje, ne dajte se četrtemu pod noge, ki bo golovo vas na socijaljio stran prigovarjal! Iz Šaleške doline. (Otročji vrtec in drugo.) Odkar se je »Siidmarka« vtihotapila v naSo lepo slovensko dolino, ni več božjega miru. Najprvo se je z nieno podporo ustanovil v Velenju nepotrebni otročji vrtec, a zdaj ga snujejo Woschnaggovci v išoštanju. Mesar in gostilničar Hauke, kojega oče je bil navdušen Slovenec, je dal v ta namen na razpolago pritlično sobo v svoji hiši »pri Grolniku.« Soba nizka in ozka je na pol pod zemljo, raokra in nezdrava, komaj dobra kot shramba za kislo zelje in repo. Pred nekaj časa jo je ogledovala komisija. Večina njenih udov se je naravnost izjavila o nedostatkih in nesposobnosti tiste tako imenovane sobe. Neumevno se nam zdi, kako je mogel la prostor ugajati okr. glavarju in okr. zdravniku, ker vemo iz skušnje, kako stroge nazore ima v teh zadevah politična gosposka. Naj še tedaj dež. šolski svet reši lo zadevo tako ali tako, mi stojimo tej otročariji hladnokrvno nasproti in ne bomo ničesar ugovarjali, če si še ustanovijo drug vrlec, rečimo na Pustem gradu. Le na nekaj smo radovedni: Ali bodo res pošiljale boljše družine svoje otroke v tisti brlog, ali pa, kar je verjetnejše, je njegovtnamen samo za uboge tovarniške delavce ? Soba je za 18 otrok, a nemškutarskih je komaj sedem. Odkod drugi? Od slovenskih delavcev, torej ponemčevanje in nič kakor to je uzrok tega zares smešnega vrtoa. To je torej njegov skrivni namen in še neki drugi, kaj ne g. Petschnigg? Sicer je pa zadnji čas, da se ustanovi za celo dolino katoliško - politično društvo. U.stanovitev je že bila sicer nameravana, pa se je vsled različnih uzrokov preprečila. Toda nemčurji in socijaldemokrati bodo k temu merodajne osebe prisilili. Da le ne bi bilo takrat prepozno! — Pred kratkim so obhajali naši »Heiloheuler« odhodnico g. plem. Hopfgartner-ja, umirovljenega pomorskega kapitana. Gospod je bil naš nasprotnik, vodja »šulvereina«; naj mu bo pot lahka na njegovo novo bivališče na Dunaju. — Šoštanjski grad se je prodal za 42.000 neki družbi štirih gospodov iz Kostnice. Veleposestvo se bo razkosalo in prodalo, grad sam pa mislijo novi posestniki pripraviti kot letovišče tujim gostom. S temi tujimi, trdimi Nemci bo nam Slovencem veliko lažje shajati, ko z domačimi prenapetneži. — Šaleški volilci so vsi, skoraj brez izjeme, proti kandidaturi gosp. Hribarja. A želimo pa, da se kmalu objavi, kdo bo naš pravi kandidat. V tej zadevi želimo jasnosti, da se glasovi ne cepijo, da se nam ne bi tretji smejal. Iz Kamnice pri Mariboru. (Predpustne burke) uganjati so hoteli nekateri delavci kamniški o priliki državnozborskih volitev dne 17. febr. Napovedali so bili svojo »komedijo« nedeljo poprej. Ko je prišla ura volitve smo že iz radovednosti drugi volilci se zbrali, da bi gledali najnovejše komedijante, ko bodo prvikrat nastopili. A prvi nastop se jim silno ponesreči. Propali so namreč popolnoma s svojim volilnim možiceljem in kakor s kropom poparjeni političji petelini, pobrali so se z volišča. Glavni voditelj, ime mu je »fajgeljček«, je še enkrat zakikrikal, rekoč: »Črez šest let bo drugače«. Na to ga je nekdo zavrnil: »Črez šest let boš ti še tisto trohico pameti, ki je še zdaj imaš, popolnoma zgubil in boš zrel za norišnico«. — Slava vrlim. volilcem, ki so polnoštevilno prišli volit in oddali svoje glasove vrlemu, zanesljivemu možu! Med tera, ko smo čakali na volitev posestnikov, navduševali smo se k složnemu delovanju za vero, dom in cesarja. Eden izmed kmetov je izrekel lepe besede: »Clovek brez vere je ptica brez perut«. Tudi vrlega »SIov. Gospodarja«, ki že 30 let tako uspešno deluje za vero in milo slovensko domovino, smo se spominjali in rekli, da zasluži polivalo, katero je lepo v pesem zlil naš pesnik Gregorčič: BTi šege stare si ohranil, Deduje jib po oči sin; Le ti naš jezik si obranil, I)a ni zatrl nam ga tujčin." Kakor je nekdaj švedski kralj Gustav Adolf klical: »Vse z Bogom in z mojimi kmeti«, tako smo si tudi mi med seboj prijateljsko segli v roke, rekoč: »Vse z Bogom združeni z duhovniki, s pridnimi kmeti in poštenimi delavci!« Iz Šmartina na Paki. (Volitve.) Dne 23. februvarija so bile pri nas volitve volilnih mož. Udeležba je bila tolika, kakor nikdar poprej; prišlo je blizu dve sto mož skupaj. Socijalni demokratje, kojih je bilo z železniškimi delavci vred okoli sedemdeset, so vkljub strastni agitaciji ostali v manjšini, nekateri so jo celo popihali, ne da bi bili oddali svoj glas, ker so uvideli, da morajo propasti proti katol. stranki, katera je štela nad 120 dobro discipliniranih mož. Rudečkarji so sicer čakali še na popoldanšnjo volitev četrte kurije; a zopet ni bilo nobenega upanja na zmago. Toda zdaj, v toliki zadregi šine jim v glavo rešilna misel — oni skličejo demokratični senat v Tonovo gostilno, in senat sklene, prvo volitev kot neveljavno ovreči. Glejte, da se vain posreči! Ge se lo zgodi, potem bomo že tja na spomlad vsi baje bogati. Toda brzo! Na Pozeli čakata že dva vagona, polna denarjev, da se z njimi razdeliio socijalni demokratje, ako pri volitvi zmagajo. Na iste denarje je menda mislil njihov generalni advokat Jožef Fridolin Skaza, ko je delal, bržčas od senata pooblaščen, g. kaplanu podoknico. Mnogi izined njih, ki so »rudeče« volili, pač niso vedeli, kaj so storili; a žalostno vendar, da verjamejo vsakemu prilizunu! Od Sv. Lovrenca nad Mariborom. (V e s e 1 i c a.) Dne 21. febr. se je vršila v našem trgu veselica bralnega društva, katera se je prav dobro obnesla. Točka za točko precejšnega vsporeda se je dovrševala gladko, druga za drugo. Domačini, diletantje, so nas razveseljali z milim petjem in godbo. Vraes se je deklamovalo in govorilo. Glavna točka vsega vsporeda pa je bila gledališka predstava »Moždomu!« in tukaj moram priznati, da so rešili vsi igralci svoje uloge prav dobro. Posebno priznanje naj tukaj izrekam gospej Izabeli (gpdč. Brigita Ladinek), katera se je kretala tako živo in spretno, da je bilo pravo veselje, jo gledati. Hvala torej vsem sotrudnikom za vstrajno sodelovanje! Vivat, crescat et floreat kmečko bralno društvo pri Sv. Lovrencu nad Mariborom! — Žalosti me, da moram tukaj nekaj omeniti, česar bi nikdo ne pričakoval. Ovirati so nam namreč hoteli nekateri občani sosednje župnije vršitev naSe veselice, in med njimi taki, ki so drugače vneti narodnjaki. A ni se jim posrečilo, marveč pokazali jim smo, da lahko mi sami tudi kaj priredimo v korist in veselje našega naroda. Mi smo mi, Šent-Lorčani! Vendar pa Bog ne daj, da bi se to nasprotje raed slovenskimi sosedi še zanaprej razširjalo, temveč npam, da se bodo prepričali, da se moremo le v slogi braniti naiiadom naših sovražnikov.