15. marec 2009
številka 74
5
8
10
Bodoči Mercatorjev center v središču mesta
Komasacija kmetijskih zemljišč
Za Muro je naporen februar
18
24
27
Kmalu nova kolesarska steza do Markišavcev
Medgeneracijske delavnice
Letalsko-modelarski praznik v Maximusu
28
33
38
Pester program Galerije Murska Sobota
Rokoborca
Kuhar in Horvat bronasta Nagradna križanka
POMLADNO PREBUJANJE V SOBOŠKEM PARKU
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Zadnjih nekaj mesecev beremo v časopisih, poslušamo po radiu in gledamo na malih ekra-nih teme o svetovni finančni in gospodarski krizi. Govora je o največji recesiji v zadnjih petdesetih letih, ki bo imela daljnosežne posledice. Noben finančni in ekonomski strokov-njak ne upa napovedati konca recesije in začetka boljših časov. Vsi po vrsti le ugibajo, ali smo že na dnu krivulje te vsesplošne krize. Prav gotovo se bodo posledice te krize odražale tudi v prevej izvozno naravnanem slovenskem gospodarstvu. Večja gospodarstva evropskih držav, ki so v glavnem tudi največji partnerji naših gospodarskih družb, doživljajo pretrese. Vrstijo se odpovedi naročil pri poslovnih partnerjih, kar pomeni, da se posledično tudi slednji soočajo s krizo.
In kaj lahko pri takem padcu gospodarske aktivnosti v Evropi in tudi pri nas stori Mestna občina Murska Sobota, da pomaga prebroditi to krizo s čim manj težavami? Ker občina ne more neposredno vplivati na politiko gospodarskih družb, saj lahko to storijo le njeni lastniki, lahko pomaga le posredno: ustvarja lahko ustrezne pogoje za delovanje gospo-darskih družb, poskrbi za stimulativno prispevkovno politiko, pomaga pri pridobivanju dovoljenj, predvsem pa vzpostavi predpogoje za prihod novih naložbenikov, ki ob tem v občino prinašajo tudi nova delovna mesta in svež kapital. Korak k temu je že, da komu-nalno uredimo zemljišča, kjer lahko nove družbe začnejo s svojim poslovanjem. Že pred časom smo se odločili, da bomo začeli obujati »speči kapital«, ki ga imamo v zazidljivih zemljiščih. Začeli smo jih pospešeno komunalno urejati in tako ustvarjati predpogoje za morebitne naložbenike v občini.
Z veseljem ugotavljam, da naše takratne odločitve, da komunalno opremimo večjo cono, skupaj s promocijskimi aktivnostmi že kažejo rezultate. V Severni obrtno-industrijski coni,
kjer smo komunalno uredili kar 21 hektarjev zemljišč, imamo 13 novih investitorjev, ki so postali lastniki 17 parcel na skupni površini 16,27 hektarjev. Nekateri investitorji so že zgradili svoje obrate, nekateri pa to nameravajo storiti v kratkem. Za zelo velik uspeh pa štejem v torek podpisano pogodbo s svetovno znano družbo WOLFORD, ki je postala lastnik 15.119 kva-dratnih metrov velikega zemljišča, kjer bodo najkasneje do 31. avgusta 2009 začeli z gradnjo novega proizvo-dnega obrata. Samo proizvodnjo pa morajo začeti v roku enega leta od datuma podpisa kupne pogodbe za zemljišče. V proizvodnem objektu bo zaposlitev dobilo vsaj 140 delavcev.
Ob vseh slabih novicah z vsega sveta dogovor, ki sem ga sklenil z direktorjem slovenskega dela Wolforda, in s tem prihod svetovno znanega podjetja v našo občino delujeta kot balzam.
Vaš župan Anton Štihec
3
MESTNI SVET
Na gregorjevo seja s poskusnim elektronskim glasovanjem
m izglasovanjem večjih pooblastil redarjem
Brigita Bavčar
Po ugotovitvi prisotnosti 25 mestnih svetnikov in potrditvi enajstih točk dnevnega reda zasedanja je v četrtek, 12. marca, predsedujoči župan Anton Štihec s pomočjo direktorja mestne uprave Bojana Petrijana predstavil glasovalni sistem za izvedbo ele-ktronskega glasovanja. Na 20. seji mestnega sveta je bilo poskusno, v bodoče pa bodo svoje opredelitev za in proti mestni svetniki izražali prek brezžične glasovalne enote.
Nekaj pripomb nanjo je imel Anton Tonček Kos; da ima-jo tehnične težave s tipkovnico tudi drugi, pa je dokazovala raz-lika med ročnim in tehničnim glasovanjem za štiri glasove, kar pa ni vplivalo na sprejetje posa-meznih sklepov v nadaljevanju marčnega zasedanja mestnega sveta v Murski Soboti, kjer je bil po ponovni obravnavi z večino glasov, sprejet občinski program varnosti. Po njem bodo za večjo varnost ob policiji skrbeli redarji, ki so imeli pooblastila že v Avtro-Ogrski, v novodobni Sloveniji pa si jih ponovno pridobivajo. Komunalna inšpektorica Miroslava Toplak, ki je bila uvo-dničarka tudi pri prvi obravnavi občinskega programa varnosti, 23. decembra, je pojasnila spre-membe na osnovi pripomb po prvem branju. Ključne so pri iz-vajanju pooblastil občinskega re-darja. To so: opozorilo, s katerim redar enako kot policist opozarja na ravnanje, ki ogroža življenje, osebno varnost ali premoženje ljudi. Ustna odredba, s katero daje redar navodila in prepove-di, odreja ukrepe in dejavnosti. Ugotavljanje istovetnosti, varno-stni pregled osebe, zaseg predme-tov na kraju kaznivega dejanja ali prekrška in obveščanja o kazni-vem dejanju.
Najbolj sporen se je večini sode-
lujočih v razpravi zdel način upo-rabe prisilnih sredstev, saj sme ob-činski redar uporabiti tudi fizično silo in plinski razpršilnik, sredstva za vklepanje in vezanje, seveda vse našteto le v skladu z določili Zakona o policiji. Da bodo za večjo varnost v mestu ob policiji skrbeli tudi redarji, se je oprede-lila večina mestnih svetnikov po poprejšnji obrazložitvi, da je drža-va naložila lokalnim skupnostim, da poskrbijo za svojo varnost in sprejmejo ustrezne programe. Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki ureja organizacijo in način dela me-stnega sveta ter način uresniče-vanja pravic in dolžnosti njego-vih članov, je bil spremenjen in dopolnjen. V obrazložitvi je Nada Šiftar pojasnila, da gre za uskladitev poslovnika z zakono-dajo, vključitev dopisnih sej, po-daljšanje rokov za posredovanje gradiv za seje in delovna telesa, predlaganje in sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ureditev organi-zacijskih in tehničnih vprašanj ter jasnejšo formulacijo posameznih členov.
V razpravi je mag. Marjan Gujt predlagal, da je za dopisno sejo po-trebno pridobiti večinsko soglasje svetnikov in svetnic, Darko Rudaš pa je zahteval vključitev romskega svetnika pri sestavi komisije ob upoštevani proporcionalni zasto-panosti političnih strank in list v mestnem svetu, kar pa ni bilo sprejeto kot avtomatizem. Predlog odloka o prenosu nalog ustanavljanja in odločanja o upra-vičenosti do osnovnega zdravstve-nega zavarovanja na Center za so-cialno delo, ki ga je podala mag. Rofina Bernjak, je bil sprejet brez pripomb, saj je razlogov za prenos pooblastil veliko. Najbolj raciona-len je ta, da ima omenjena institu-cija vse podatke oziroma odločbe o prejemnikih denarnih socialnih pomoči, tako da občanom ne bo
treba ponovno dokazovati ma-terialnega stanja in bo prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje hitreje in učinkoviteje opravlje-na. Razen tega je na Center za socialno delo v letu 2008 prešlo tudi ugotavljanje upravičeno-sti do dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Mestna občina je imela v minulem letu povprečno mesečno 1080 upravičencev do osnovnega zdravstvenega zavaro-vanja, mesečni znesek pa znaša 28,48 evra na enega zavarovanca. Cenzus za pridobitev socialne po-moči pa znaša 221 evrov mesečno na osebo.
S predlogom svetniške skupine LDS o strukturiranju prekrškov in glob, ki so za posameznike pre-visoke, je bil sprejet tudi odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v me-stni občini. Da gre za dve vrsti nadzora, strokovno-tehničnega in inšpekcijskega, je že v uvodni besedi opozorila komunalna in-špektorica Miroslava Toplak, o višini glob pa bomo več zapisali po drugem branju odloka. Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v mestni občini, ki ga je pripravil Ludvik Zelko, je bil sprejet s priporočilom Andreja Šajnoviča o vzdrževanju športnih objektov glede na stanje in po-prejšnjo kategorizacijo, letni pro-gram športa za tekoče leto pa z vprašanjem dr. Andreja Horvata, zakaj po sprejetju proračuna.
Da pri kadrovskih zadevah ne bo šlo zlahka, je nakazovala zahte-va sedmih podpisnikov za tajno glasovanje, kar pa je bilo pre-glasovano s 13 glasovi za javno opredelitev.
Soglasje 17 mestnih svetnikov je pri imenovanju za direktorja Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti prejel profesor slovenskega in ruskega jezika ter višji bibliotekar Jože Vugrinec iz Bogojine, ki je že bil vodja te kul-turne ustanove. Pred govornico je
izpostavil, da želi končati začeto delo in podrobno predstavil svoj življenjepis.
Kandidatko za ravnateljico osnov-ne šole Bakovci, profesorico bio-logije in kemije Vando Sobočan iz Černelavcev, ki je že od leta 2000 pomočnica ravnatelja, je podprlo 21 mestnih svetnikov.
V svet zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki ima po novem le devet članov, je bil izvoljen Anton Slavic, ki je dobil 13 gla-sov, Miran Forjanič pa 12. Predsedujoči župan Anton Štihec je po obravnavi predlogov in po-bud članov mestnega sveta (ki jih bomo z njegovimi odgovori obja-vili v naslednji številki Soboških novin) marčno zasedanje mestne-ga sveta sklenil s soglasjem sve-tnikov za opravljanje igralniške dejavnosti na območju mestne občine. Vlogo za dodelitev kon-cesije za prirejanje iger na srečo v igralnem salonu na Kocljevi uli-ci je vložila gospodarska družba BELMURA, d. o. o. iz Radencev, obravnava pa jo pristojni urad na Ministrstvu za finance. Vlada Republike Slovenije si mora pred dodelitvijo koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih pridobiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju.
POPRAVEK
V prejšnji številki Soboških novin je bil objavljen članek z naslovom: »Proračun za leto 2009 soglasno sprejet«. V njem je bilo med dru-gim zapisano: »Predsedujoči je posredoval podatke o presežkih mestnih četrti v višini 53.897 evrov, kar dokazuje, da ne gre za zanemarjanje njihove dejavnosti, ki jo je županu očital mag. Marjan Gujt.«
Ta podatek o presežkih je nepra-vilen. Presežki MČ MS znašajo namreč 28.984,84 evrov, kot je pravilno navedla ga. Nada Kovačič Šiftar na 19. seji mestnega sveta MO MS.
4
AKTUALNO
Spremembe odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje »Potrošnik« v Murski Soboti
Angelca Dokl-Mir
V prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, na Oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe ter na se-dežu Mestnih četrti mesta Murska Sobota, Trg zmage 4, poteka v teh dneh javna razgrnitev osnutka spre-membe zazidalnega za območje »Potrošnik« v Murski Soboti (za namen TC MERCATOR). Gradivo je dostopno tudi na spletni strani občine www. murska-sobota.si.
Sklep z javnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki ga je sprejel župan Mestne občine Murska Sobota, je bil objavljen 16. februarja 2009 na spletnih straneh občine www.mur-ska-sobota.si ter v Uradnem listu RS, št. 14/2009, dne 20. februarja 2009. Javna razgrnitev se je pričela 4. marca 2009 in bo trajala vse do
6.	aprila 2009. V času javne razgr-nitve lahko k osnutku sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta dajo pisne pripombe vse pravne ali fizične osebe, oziroma vsi zaintere-sirani, najkasneje do vključno po-nedeljka, 6. aprila 2009. Pripombe in pobude se lahko vpišejo v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih oziroma naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in pro-stor ter gospodarske javne službe
Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota.
V času javne razgrnitve bo organi-zirana javna obravnava v veliki sej-ni dvorani Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota v sredo, 18. marca 2009, ob 17. uri, kjer se bodo tudi lahko podale pripombe.
Prostorski akt, ki se ga s tem postopkom spreminja in dopol-njuje, je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu za obmo-čje »Potrošnik« v Murski Soboti (Uradne objave pomurskih občin, št. 10/1990) in Odlokom o spre-membah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za ob-močje »Potrošnik« v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 56/2000).
Na predmetnem ožjem obmo-čju, kjer je predvidena gradnja TC Mercator, so dolga leta stali industrijski objekti, kjer se je iz-vajala tekstilna dejavnost (tovarna Mura), kasneje pa so se objekti preoblikovali v skladiščno-po-slovne objekte za trgovske potrebe trgovskega podjetja Potrošnik. Po zamenjavi lastnika so se trgovsko-skladiščne vsebine ohranile, ven-dar za potrebe novega lastnika in
investitorja (Mercator) obstoječi zastareli objekti več niso ustrezni, za poslovanje novega sodobnega trgovskega centra pa ni ustrezna niti sedanja prometnoinfrastruk-turna ureditev. Zaradi dotrajanosti starih industrijskih in skladiščnih objektov in želje po gradnji nove-ga sodobnega trgovskega centra vključno z novo prometno in osta-lo infrastrukturo je lastnik podal pobudo za izdelavo spremembe prostorskega akta.
Sam postopek izdelave pro-storskega akta se vrši v skladu z Zakonom o prostorskem načrto-vanju ZPNačrt, (Uradni list RS, št. 33/2007) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostor-skega načrta (Uradni list RS, št. 99/2007).
5
AKTUALNO
Wolford, podpisal
pogodbo z mestno občino
Vida Lukač
Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in direktor podjetja Wolford, d. o. o., Alois Gether sta 10. 3. 2009 podpisala po-godbo o nakupu stavbnega zemljišča v Severni obrtno-industrijski coni (SOIC) Murska Sobota. Wolford, d. o. o. je izbrani ponudnik pri jav-nem zbiranju ponudb za prodajo nepremičnine s parcelno številko 539/50 k. o. Nemčavci, velikosti 15.119 m2, kupnina za zemljišče znaša 317.499,00 EUR.
Podjetje Wolford, d. o. o., katerega dejavnost je proizvodnja nogavic in pletenin ter kvačkanih pletenin, namerava na kupljenem zemljišču zgraditi objekt za proizvodnjo, kjer bi v bližnji prihodnosti zaposlili do 140 ljudi. S pogodbo o nakupu se je podjetje obvezalo, da bo začelo z gradnjo objekta do 31. 8. 2009, za-četek proizvodnje v novem objektu pa naj bi bil v roku enega leta od sklenitve pogodbe.
Donatorska sredstva za odpravo škode
po neurju 2008 za družini v Polani
Tanja Zrinski
Po lanskoletnem poletnem neurju, ki je v Mestni občini Murska Sobota povzročilo veliko škode, so na mestni občini odprli transakcijski račun, na katerega so lahko posamezniki da-rovali sredstva za odpravo posledic neurja. Na ta način je bilo zbranih 1.130,00 evrov, ki jih je darovalo de-set posameznikov.
Po zaključenih postopkih razdelje-vanja denarne pomoči za odpravo posledic neurja 2008, ki jih je vodila komisija za usklajevanje aktivnosti pri dodeljevanju pomoči prizade-tim po neurju, sestavljena iz pred-stavnikov škofijske Karitas, Centra za socialno delo, Rdečega križa in Mestne občine Murska Sobota, se je župan Anton Štihec odločil, da zbrana donatorska sredstva razdeli dvema družinama, ki sta v neurju utrpeli največjo škodo, vendar zaradi postopkov in navodil, predpisanih s strani ministrstva za okolje in pro-stor, nista bili upravičeni enkratne državne pomoči.
Župan je s predsednikom komisije Bojanom Petrijanom obiskal Nino Vratarič, Polana 45, ki ji je požar 13.
7.	2008 skoraj popolnoma uničil go-spodarsko poslopje, na katerem je imela farmo kokoši za ekološko pri-delavo jajc. V neurju je nastala škoda v višini okrog 80.000 EUR, Nina Vratarič pa zaradi omejitev, da enkra-tno denarno pomoč lahko prejmejo samo lastniki stanovanjskih objektov, hkrati pa vsota vseh pomoči (kamor je všteta tudi zavarovalna premija) ni smela presegati ocenjene višine ško-de, ni bila upravičena do enkratne državne pomoči države. Pretresena je opisovala dogodek, ko so ji ognjeni zublji pred očmi uničili vir prežive-
tja, zaradi škode, ki jo je utrpela, je morala svojo dejavnost začasno opu-stiti. Kljub temu z optimizmom in velikimi načrti zre v prihodnost. S pomočjo zavarovalne premije jim je uspelo sanirati ostrešje in za silo obnoviti poslopje. »Neizmerno sem hvaležna sovaščanom, ki so nam v stiski takoj priskočili na pomoč. Skupaj smo zavihali rokave in s po-gorišča s solzami v očeh nosili mrtve kokoši. Tisti, ki so pri nas kupovali jajca, so nam prinašali celo denar. Zato izkoriščam to priložnost in se jim iz srca zahvaljujem,« je bila nad solidarnostjo Polančanov in vseh, ki so ji v nesreči pomagali, ganjena Nina Vratarič.
Družino Karla Cipota, Polana 15, je žal enaka usoda doletela v neurju 15.
8.	2008. Strela je v poznih večernih urah udarila v streho gospodarskega poslopja in kot bakla se je v trenutku vnelo celo ostrešje. Na srečo je gasil-cem uspelo pogasiti požar, preden bi se lahko razširil tudi na stanovanjski del. Medtem je celotno ostrešje že prenovljeno, o katastrofalnem poža-ru pričajo le ožgani deli zidu. Karel Cipot je imel gospodarsko poslopje zavarovano in kljub škodi, ki je bila ocenjena na okrog 40.000 EUR, od ni bil upravičen do enkratne denar-ne pomoči, saj je v postopkih bilo ugotovljeno, da zavarovalna premija
presega ocenjeno višino škode (le-to je po postopkih MOP-a ocenila strokovna komisija).
Občana sta hvaležno sprejela podar-jena sredstva, več kot sam znesek, ki je ob škodah, ki sta jih utrpela, zgolj simboličen, pa šteje to, da so še dobri ljudje, ki jih nesreča drugih ni pustila ravnodušnih.
6
AKTUALNO
ŠPIC za več
ustvarjalnosti mladih
Karlo Vratarič
Na Ekonomski in Višji strokovni šoli v Murski Soboti so podpisali listino o ustanovitvi Študentsko-podjetniškega in inovacijsko-raziskovalnega centra, podelili pa so diplome peti generaciji študentov.
Ustanovitelja ŠPIC-a sta Ekonomska šola in Višja stro-kovna šola ter Pomursko društvo za kakovost, sopodpisniki listine pa so še Pomurska gospodarska zbornica, Območna podjetniško-obrtna zbornica ter Mestna ob-čina Murska Sobota. »Vesel sem,
da smo pridobili tako pomemb-ne sopodpisnike, ki bodo nam in študentom omogočili možnost sodelovanja z gospodarstvom,« je pred podpisom povedal dr. Branko Škafar, ki bo vodil omenjeno ne-profitno organizacijo. ŠPIC je nadgradnja podjetniško-založni-škega kluba Štrk, ki na šoli deluje že nekaj časa, nova organizacija pa namerava postati vodilni center v severovzhodni Sloveniji za razvoj podjetništva, inovativnosti in razi-skovalne dejavnosti pri mladih ter nuditi organizacijam pomoč s po-
dročja teh znanj.
V ŠPIC-u lahko delujejo študen-ti, dijaki, učenci in vsi drugi, ki si to želijo, center pa bo sodeloval z izobraževalnimi zavodi, občina-mi, gospodarskimi organizacijami, podjetniki, univerzami, razisko-valno-razvojnimi agencijami ter tudi posamezniki. V svojem na-črtu dela pa predvidevajo povezo-vanje z gospodarstvom, izdajanje časopisa in strokovne revije, or-ganizacije okroglih miz, opravlja-nje raziskovalnih del, sodelovanje s šolami in vrtci ter organizacijo podjetniško-inovacijsko-razisko-valnega tabora. Kot je povedal dr. Škafar, je bil podpis ustanovne listine zgolj simbolnega pomena, saj bo čez leto dni pregled dela v zadnjem letu pokazal, če so bili uspešni, kakšne rezultate so do-segli ipd.
Višja strokovna šola deluje v okviru zavoda Ekonomske šole
Murska Sobota od leta 2000, do sedaj je tam diplomiralo skupno 347 študentov. Od tega največ 313 v programu komercialist, 26 v programu računovodja in 8 v programu poslovni sekretar. V začetku februarja je potekala slav-nostna podelitev diplom 78 diplo-mantom. »Podeljene so diplome peti generaciji študentov višješol-skega študija. Veseli nas dejstvo, da naši diplomanti hitro najdejo zaposlitev in da dobivamo od de-lodajalcev pozitivno povratno in-formacijo o pridobljenih znanjih in kompetencah, ki jih takoj s pri-dom uporabijo v praksi, na delov-nem mestu,« je ob tem dogodku povedal direktor Ekonomske šole in Višje strokovne šole mag. Beno Klemenčič. Na šoli trenutno štu-dira okrog 400 študentov - 330 v višješolskih programih in 70 v visokošolskih programih.
E-mail: info@tlakovanje-gomboc. com
7
AKTUALNO
Komasacija kmetijskih zemljišč
v K. O. Bakovci in K. O. Krog
Silvija Kouter
Komasacija ali zložba kmetijskih zemljišč je upravni postopek, v ka-terem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno raz-delijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacij-skem območju ter naprave na teh zemljiščih. Postopek komasacije vodi pristojna upravna enota ozi-roma komasacijska komisija, ki sodeluje s komasacijskim odbo-rom, ki je posvetovalni organ in je sestavljen iz predstavnikov la-stnikov zemljišč. Geodetska dela izvaja geodetsko podjetje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. V našem primeru je to Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., s par-tnerjem Geodetsko družbo, d. o. o., oba iz Ljubljane.
20. novembra 2008 smo v krajev-nih skupnostih Bakovci in Krog izvedli predstavitev projekta posa-mezne komasacije, na katero smo povabili vse lastnike kmetijskih zemljišč. Na predstavitvi je bil s strani izvajalcev geodetskih del in Upravne enote Murska Sobota po-drobno predstavljen celoten posto-pek komasacije, odgovorili so tudi na zastavljena vprašanja.
V nadaljevanju povzemamo del predstavitve. Predstavitev vključu-je faze, ki se bodo odvijale med po-stopkom in na katere bodo lastniki zemljišč za vsako fazo posebej tudi vabljeni. Omenjeni članek služi iz-ključno v informativne namene.
Kratek opis izvedbe komasacijske-ga postopka:
Ureditev meje na obodu koma-sacijskega območja in izdelava elaborata ureditve meje na obo-du komasacijskega območja
Na urejanje meje komasacijskega območja povabijo vse lastnike ti-stih parcel, ki ležijo ob obodu ko-masacijskega območja (znotraj in zunaj) z osebnim vabilom. Geodeti
na podlagi predhodnih meritev in veljavnih zemljiško katastrskih podatkov ugotovijo, kje na terenu poteka meja med parcelami, in to pokažejo lastnikom. V postopku vodijo skico zamejničenja in za-pisnik o zamejničenju. Terenska merjenja se opravljajo s sodobnimi inštrumenti s samodejno registra-cijo. Na podlagi terenskih merjenj izračunajo koordinate točk.
Po končanem postopku na terenu v pisarni izdelajo elaborat uredi-tve meje, ki ga potrdi odgovorni geodet, in ga oddajo na pristojno geodetsko upravo.
Za parcele, ki jih obod komasacije deli na dva dela, bo izdelan delilni elaborat.
Ureditev meje znotraj koma-sacijskega območja - gozdovi, trajni nasadi, ohišnice
Znotraj komasacijskega območja zamejničijo in izmerijo vse par-cele, katerih lokacija v postopku komasacije ne bo spremenjena — gozdove, trajne nasade, ohišnice. Z mejami seznanijo lastnike.
Zamejničenje in izmera vseh objektov, ki so pomembni za izvedbo komasacijskega postopka
Na terenu zamejničijo in izmeri-jo obstoječe poti in funkcionalne objekte, stanovanjske objekte, go-spodarske objekte, druge objekte, ki so pomembni za pripravo pro-jekta nove razdelitve zemljišč — te-rase, večje električne drogove, večja posamezna drevesa in podobno.
V komasacijskem postopku poleg elaborata ureditve meje koma-sacijskega območja izdelajo štiri elaborate.
Izdelava in razgrnitev elaborata o obstoječem stanju zemljišč
Na podlagi podatkov, ki jih ge-odetsko podjetje pridobi na pri-
stojni geodetski upravi (podatki o parcelah) in zemljiški knjigi (podatki o lastništvu), pripravijo zbirne podatke (v pisni in grafični obliki) o zemljiščih in lastnikih, ki sodelujejo v komasacijskem postopku. Vsi lastniki zemljišč so pisno vabljeni na razgrnitev teh podatkov, ki so razgrnjeni 15 dni. Istočasno lastniki zemljišč tudi iz-razijo svoja pričakovanja o rezul-tatih komasacije (povedo, kje bi želeli dobiti nove parcele).
Izdelava in razgrnitev elaborata vrednotenja zemljišč komasacij-skega območja
Za potrebe komasacijskega po-stopka, v sodelovanju s komasa-cijskim odborom, izdelajo elaborat vrednotenja zemljišč. Agronom pregleda in sondira območje ter na podlagi vzorcev in njihove analize razvrsti zemljišča v vrednostne ra-zrede in določi menjalna razmerja med različnimi vrednostnimi ra-zredi. Podatke razgrnejo za 15 dni in v tem času lahko vsi zainteresi-rani podajo ugovore na razgrnjene podatke. O ugovorih odloči pri-stojna upravna enota na predlog komasacijske komisije.
Izdelava in razgrnitev elaborata idejne zasnove ureditve komasa-cijskega območja
V sodelovanju s komasacijskim odborom pripravijo idejno zasno-vo ureditve zemljišč, ki so vklju-čena v komasacijski postopek. V idejni zasnovi so vrisane smeri obdelave, obstoječe in predvide-ne nove poti, obstoječe zarasti ... Tako pripravljena idejna zasnova je razgrnjena 15 dni in v tem času lahko komasacijski udeleženci po-dajo pripombe in predloge, ki jih obravnava komasacijska komisija. O pripombah in predlogih odloči pristojna upravna enota na predlog komasacijske komisije.
Izdelava, razgrnitev in usklaje-
vanje projekta nove razdelitve zemljišč
Na podlagi elaboratov idejne za-snove, obstoječega stanja zemljišč, vrednotenja zemljišč ter podatkov, dobljenih s terenskimi merjenji, izdelajo projekt nove razdelitve zemljišč, ki je razgrnjen 15 dni.
V	tem času lahko komasacijski udeleženci podajo pripombe in predloge, ki jih obravnava ko-masacijska komisija, ki predlaga upravni enoti določene sklepe. Na podlagi teh sklepov bo dopolnjen projekt nove razdelitve zemljišč in v primeru, da je bilo sprememb več, ponovno razgrnjen.
V	celotnem postopku komasacije imajo vsi lastniki možnost aktivno sodelovati in spremljati vsa doga-janja. Na razgrnitve so lastniki vabljeni pisno ali na krajevno običajen način.
Zamejničenje novih parcel v na-ravi in seznanitev lastnikov
Po potrditvi projekta nove razdeli-tve zemljišč zamejničijo nove par-cele in seznanijo lastnike z novimi parcelnimi mejami v naravi.
Izdelava elaborata komasacije
Pripravijo se vsi podatki za izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, ki jo izda upravna enota.
V	tej fazi dobi elaborat komasaci-je končno obliko, ki je zakonsko predpisana, in elaborat predajo pristojni geodetski upravi, pri-stojni upravni enoti in investitorju - občini. Na odločbo o novi raz-delitvi zemljišč imajo vsi lastniki možnost vložiti pritožbo. Komasacijski postopek je končan, ko na komasacijskem območju ni več nobene pritožbe in postane odločba o novi razdelitvi zemljišč pravnomočna. Tedaj nove parcele vpišejo v uradne evidence pristoj-ne geodetske uprave in zemljiške knjige.
8
AKTUALNO
Kaj se trenutno dogaja na komasacijskih
območjih Bakovci in Krog?
Geodeti so na terenu že izvedli vse terenske meritve in na koma-sacijskem območju Krog izvedli postopek ureditve meje na obodu komasacijskega območja. Na ko-masacijskem območju Bakovci bo postopek ureditve meje na obodu komasacijskega območja izveden
v začetku marca. Priporočamo, da se lastniki parcel, ki so dobili vabila, udeležijo postopka oziroma naj na postopek pošljejo svojega pooblaščenca. Pooblastilo je pri-loženo vabilu.
Pri terenskih meritvah so bili geo-detom v veliko pomoč domačini iz
Kroga in Bakovcev, ki so opravljali pomožna dela.
V	pisarni se terenski podatki obde-lujejo in pripravljajo za nadaljnje postopke.
V	tem času je za obe komasacijski območji bil izdelan tudi osnutek karte vrednotenja zemljišč, ki sta
ga komasacijska odbora obeh ko-masacij že pregledala in nanj poda-la svoje pripombe. Na podlagi teh pripomb bo agronom ponovno odšel na teren, pregledal zemljišča in karti vrednotenja dopolnil ter predstavil obema komasacijskima odboroma.
Podvoz na Lendavski ulici
bo gradil SGP Pomgrad
Karlo Vratarič
Direkcija Republike Slovenije za ce-ste je za izvajalca del izvennivojskega križanja regionalne ceste in železnice v Murski Soboti izbrala ponudbo SGP Pomgrad. Odločitev je v začetku me-seca marca postala pravnomočna, saj se ljubljanski SCT na izbiro ni pritožil, rok izgradnje podvoza pa je eno leto od sklenitve pogodbe. Kdaj bo pogodba dokončno sklenjena, še ni znano.
Še lani spomladi je veljalo, da naj bi podvoz na Lendavski ulici bil končan najkasneje do julija 2009, vendar je zamik izgradnje podvoza nastal zaradi spremenjenega načina financiranja. Zaradi odločitve dr-žave, da bo del sredstev pridobila od Evropske unije, so morali pri-praviti novo investicijsko študijo in program, da so EU dokazali smo-trnost porabe teh sredstev. Vmes so nastali dodatni višji zneski, saj je bil prejšnji investicijski program narejen pred dvema ali tremi leti in so zato bila še v lanskem letu na eni izmed vladnih sej zagotovljena dodatna sredstva. Tako je bil šele 15. decembra 2008 objavljen raz-pis za oddajo ponudb za izvedbo III. etape (A- in B-faze), odpiranje ponudb za naročilo, katerega vre-dnost je ocenjena na 5,1 milijona evrov, pa je bilo tretjega februarja. »Gradnja izvennivojskega križanja Lendavske ceste R2-441/1298
Murska Sobota—Gederovci z že-lezniško progo Ormož—Puconci je državni projekt, vse postopke v zvezi z izvedbo vodi država. Po zagotovilih Direkcije Republike Slovenije za ceste bo projekt do-končan v sredini leta 2010,« pra-vijo na Oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe pri Mestni občini Murska Sobota; to pomeni, da občina ni imela nobenega vpliva na razvoj postopkov. Tretja etapa projekta je izgradnja samega izven-nivojskega križanja z železnico in gradnja krožnega križišča, rok za izvedbo pa je 365 dni od dne-va podpisa pogodb z izbranim izvajalcem.
Na javni razpis za izvedbo zadnje faze omenjenega izvennivojskega križanja sta prispeli dve ponudbi. Prva ponudba je obsegala skupni nastop podjetij SGP Pomgrad iz Murske Sobote, Strabag iz
Ljubljane in Alpine Mayreder Bau iz Celja, drugi ponudnik pa je bil ljubljanski SCT. Komisija je 20. februarja izbrala prvo ponudbo, torej skupen nastop treh družb, s strani drugega ponudnika, podje-tja SCT, pa v zakonskem pritož-benem roku pritožbe niso prejeli, zato je postopek pravnomočno zaključen. Z Direkcije RS za ceste so sporočili, da sta oba ponudnika izpolnjevala razpisne pogoje, pri čemer je SGP Pomgrad ponudil izvedbo del v višini 5.049.842,68 evrov, SCT pa je investicijo ocenil na 5.343.690,28 evrov, oba ponu-dnika pa sta ponudila izvedbo del v roku 365 dni. Sklenitev pogod-be z murskosoboško družbo bo po sprejetem rebalansu proračuna, a na Direkcija RS za ceste nima vpli-va, kdaj bo rebalans sprejet.
V času izgradnje podvoza bo del Lendavske ulice zaprt, obvoz na Industrijsko ulico pa bo potekal po že zgrajeni obvozni cesti ob Ledavi, kjer je bil 15- januarja opravljen tehnični pregled, na katerem so pristojni ugotovili pomanjkljivo-sti, ki pa so medtem že odpravlje-ne. Upravna enota Murska Sobota je že izdala uporabno dovoljenje, tako da zdaj promet po tej cesti ni več prepovedan. Do oddaje del Direkcije RS za ceste za tretjo fazo izgradnje podvoza bo upravljanje obvozne ceste prevzela murskoso-boška mestna občina, po sklenjeni pogodbi z izvajalcem pa bo upra-vljanje ceste znova v pristojnosti države.
9
AKTUALNO
Za Muro
je naporen februar
Karlo Vrataric
Nadzorni svet Mure je sredi februar-ja obravnaval nerevidirane podatke poslovanja v preteklem letu, ki ga je celotna skupina končala z izgubo v višini 3,3 milijona evrov, prehod na 36-urni tedenski delovnik pa je povzročil precej hude krvi, a so se zadeve za zdaj umirile.
Ob koncu prejšnjega meseca je zaposlenim v skupini Mura zavre-lo, ko jim je uprava zaradi preho-da na skrajšani delovni čas dala v podpis anekse k pogodbam, ki pa bi tistim, ki še ne prejemajo mi-nimalnega dohodka, znižala pla-čo za en do pet odstotkov. Takoj je ukrepal podjetniški sindikat podjetja in zagrozil s stavko, če ne bodo uresničili njihovih zah-tev. Na dan, ko je morala uprava odgovoriti na stavkovne zahteve, sta se znova sestala sindikat in uprava ter se dogovorila o kom-promisni rešitvi, medtem ko so podpis dogovora še preložili za nekaj dni. V petek, 27. februarja, je bil dosežen ustni sporazum, po katerem je predsednik podje-tniškega sindikata Drago Forjan povedal: »Razprave so bile burne, ostre, prišli smo do skrajne meje, vendar se je dejansko izkazalo, da je mogoče doseči dogovor, ki ni ne v škodo enega ali drugega, ampak v prid obeh. Na podlagi tega smo sprejeli, da aneksov ni več in da se v plače ne posega.« V ukrep zmanjšanja delovne-ga časa s 40 na 36 ur na teden je za dobo pol leta vključenih 3115 delavcev od skupno 3450 zaposlenih, družba Mura pa bo za vsakega zaposlenega od drža-ve prejemala subvencijo v viši-ni 60 evrov, kar mesečno znese 186.900 evrov. In kaj pomeni odprava aneksov k pogodbam za skupino Mura? »Brez aneksov ne
moremo zmanjšati plače v skladu s skrajšanim delovnim časom. To pomeni, da ne moremo obraču-nati 156 ur, temveč 174 ur,« po-jasnjuje predsednik uprave Mure Franc Huber. Ker bodo zaradi manj delovnih ur na mesec pri-dobili po dva dneva, so v Muri odločili, da izkoristijo okoli 11 dni prostega časa glede na skraj-šani delovni čas že v mesecu mar-cu, tako da bodo v tem mesecu delovno izkoriščeni le polovično. Letošnji načrt predvideva osem odstotkov manjšo proizvodnjo, znižanje števila zaposlenih za 676 in izgubo v višini slabega milijo-na evrov.
Družba Mura je v letu 2008 po nerevidiranih podatkih ob enakem obsegu proizvodnje in prodaje kot leta 2007 zabeležila tri milijone evrov izgube, kar je nekoliko več, kot so pričakovali, vseeno pa je nadzorni svet z de-lom celotnega kolektiva in upra-ve zadovoljen. Enako realizacijo kot leto prej so dosegli kljub 300 delavcem manj, obveznim dvi-gom plač, ki je ob vseh ukrepih ob varčevanju zahteval dodatna 2,2 milijona evrov, in zmanjša-nju porabe električne energije, pri čemer pa so zaradi dviga cen energentov vseeno plačali pol milijona evrov več kot leta 2007. »Vse to je povzročilo na eni stra-ni varčevanje, na drugi strani pa nastanek dodatnih stroškov, ki so privedli do nerevidirane izgu-
be v višini treh milijonov evrov. Računamo, da bomo do konca februarja dobili tudi podatke hčerinskih družb EHM Zagreb in Trendline iz Nemčije, ocenju-jemo pa, da je lahko poslovna iz-guba celotne skupine okoli 3,3 milijona evrov,« pravi predsednik nadzornega sveta Mure Henrik Peternelj.
»Pri obravnavi finančnega pre-strukturiranja smo ugotovili, da
je Mura še vedno solventna druž-
ba, vendar s podrtim razmerjem med sredstvi in viri sredstev, kar pomeni, da ima premalo dolgo-ročnih virov. Zato smo sprejeli načrt in zadolžili upravo, da naj do konca marca skliče izredno skupščino, kjer bomo lastnike vprašali, ali so pripravljeni Muro dokapitalizirati za 8,5 milijona evrov oz. ali lahko računamo, da se prednostna pravica ukine in vprašamo upnike, ali so del svojih terjatev pripravljeni spre-meniti v lastniške deleže; vse za to, da bi Mura laže zadihala,« pravi Peternelj, ki je bil sam po odpustitvi Aleša Kumperščaka in do nastopa Franca Hubra na me-sto predsednika uprave prokurist družbe. O tem naj bi konec mar-ca na skupščini odločali lastniki, pri čemer si obetajo dejavnejšo vlogo države. KAD naj bi v la-stništvu Mure zamenjal SOD in jo tudi dokapitaliziral.
Murska Sobota se je predstavila
na sejmu v Munchnu
Andreja Šooš
Turistični sejem F.R.E.E v Munchnu je odprl svoja vrata v petek, 27. 2. 2009, in se zaključil na prvi marčevski ponedeljek.
Na sejmu se je Murska Sobota predstavila z brošurami in letaki ter brošurami ostalih ponudni-kov turizma v Murski Soboti in okolici. Stojnice smo dodatno popestrili s prekmursko gibani-co in z nekaj dobre kapljice iz naših krajev.
10
AKTUALNO
Zavrnjena ponudba Skupine Panvita
za nakup Skupine MIP
Karlo Vratarič
Sredi februarja je konzorcij bank upnic Skupine MIP zavrnil ponudbo Skupine Panvita za lastniški vstop, saj naj bi vodstvo in nadzorni svet MlP-a Panvitino ponudbo označila za nesprejemljivo. Panvita svoje ponud-be ne namerava spreminjati oziroma dopolnjevati, tako da je za njih zgodba z MlP-om zaključena.
Že v lanskem letu naj bi Skupina Panvita vstopila v lastniško struk-turo primorske Skupine MIP, ki že dalj časa posluje negativno in ima velike obveznosti do upni-kov. »Če hočemo Skupino MIP ohraniti pri življenju, morajo postopki teči sorazmerno hitro. Dlje časa bo vse skupaj trajalo, slabše bo za podjetja, ki so zdru-žena v skupini. Vendar sama hi-trost postopka ni odvisna od naše odločitve, ampak od konzorcija, ki ga sestavljajo banke in lastni-ki v Skupini MIP,« je decembra povedal direktor Panvite Mira mag. Peter Polanič, ko je bilo tudi uradno oznanjeno, da so za Skupino MIP nezavezujoče po-nudbe oddali Skupina Panvita, Celjske mesnine in Kras.
Slednji dve nato nista prišli v ožji izbor, je pa skrbni pregled opravila Panvita. Ugotovili so, da obstajajo realne možnosti za
razvoj nekaterih programov, ki bi dopolnjevali obstoječi program-ski portfelj Skupine Panvita. »Ponudbo smo oddali 30. janu-arja, kot je bilo dogovorjeno z bančnim konzorcijem in lastni-ki. Ponudba je bila maksimalno dobra glede na stanje, ki smo ga med skrbnim pregledom ugo-tovili,« je povedal predsednik uprave Skupine Panvita Dejan Židan. Zanimala jih je predvsem proizvodnja na Primorskem, kjer izdelujejo izdelke višjega cenov-nega razreda, kot je na primer kraški pršut, ki predstavlja do-dano vrednost, ne pa tudi far-ma Podgrad in murskosoboška Pomurka, ki sploh nista bili vključeni v ponudbi.
»V tednu, ko so se v MIP-u odlo-čali o ponudbi, smo se še enkrat sestali s predstavniki bank in la-stnikov, kjer smo preverili njiho-vo stališče. Po drugi strani smo
jim jasno predstavili, da naša po-nudba omogoča preživetje dela MlP-a, delovanje perspektivnih programov in tudi da določeno število ljudi zadrži svoja delovna mesta, kar je koristno za ljudi, regijo in celotno državo. Hkrati smo jasno predstavili, da ne na-meravamo ponudbe spremeniti, saj je bila le-ta maksimalna glede na ugotovljeno stanje.
Kakšen bo postopek v nadalje-vanju, je v tem trenutku v celoti odvisno od lastnikov MlP-a in bank, ki so del bančnega kon-zorcija,« zatrjuje Židan. Skupina MIP, ki je lani ustvarila 135 mi-lijonov evrov nekonsolidiranih prihodkov, se srečuje z likvidno-stnimi težavami, večji del zapo-slenih je trenutno na čakanju. Bankam upnicam MIP dolguje približno sto milijonov evrov.
triglav
Tiskarna Klar d.o.o.
11
AKTUALNO
Darko Petrijan ravnatelj
Ekonomske šole
Karlo Vratarič
Svet zavoda Ekonomske šole Murska Sobota je na svoji četrti seji za rav-natelja Srednje šole in gimnazije ime-noval dosedanjega vršilca dolžnosti Darka Petrijana, ki je petletni mandat nastopil prvega marca 2009.
Po imenovanju mag. Bena Klemenčiča za ravnatelja Višje strokovne šole, ki je tudi direk-tor zavoda, je od 23. oktobra 2008 Darko Petrijan vršilec dol-žnosti ravnatelja Srednje šole in gimnazije.
Na razpis za ravnatelja Srednje šole in gimnazije so se prijavili štirje kandidati, en kandidat je od kan-
didature odstopil. Petrijan je pre-jel pozitivno mnenje dijaške sku-pnosti, učiteljskega zbora Srednje šole in gimnazije in sveta staršev. Svetniki Mestne občine Murska Sobota so podali negativno mne-nje - 12 glasov za in 13 glasov proti pozitivnemu mnenju.
Svet zavoda je na tretji seji, ki je potekala v začetku februarja, izbral Petrijana za ravnatelja Srednje šole in gimnazije in zaprosil za mne-nje še ministra za šolstvo in šport. Šolski minister dr. Igor Lukšič je že pred potekom roka podal pozitiv-no mnenje k imenovanju, tako da je svet zavoda na četrti seji za rav-natelja za obdobje naslednjih petih let imenoval Darka Petrijana.
Kam v
srednjo šolo?
Tadej Kirinčič
Izbira srednje šole je za slehernega osnovnošolca ena najpomemb-nejših, pogosto pa tudi najtežjih odločitev. Z namenom, da bi iz-biro bodočim dijakom olajšali, konec februarja srednje šole po Sloveniji, vključno s prekmurski-mi, priredijo informativne dne-ve. In tako je bilo tudi letos. Srednje šole bodočih dijakov že nekaj let ne vabijo zgolj s pred-stavitvijo načina izobraževanja, temveč imajo vedno večjo vre-dnost tudi obšolske dejavnosti in
pestrost samega izobraževalnega programa. Žal so nekatere srednje šole, predvsem zaradi prostorske stiske in pomanjkanja financira-nja dodatnih oddelkov s strani države, tudi letos omejile vpis. O obiskanosti informativnih dne-vov smo povprašali predstavnike srednjih šol na območju Mestne občine Murska Sobota, ki so po večini bili zadovoljni z odzivom bodočih dijakov, natančne evi-dence obiska na niso vodili.
Ekonomska šola Murska Sobota
donirala sredstva otroškemu oddelku
Geza Grabar
Med donatorje Splošni bolnišnici Murska Sobota se je nedavno vpisa-la tudi murskosoboška Ekonomska šola.
Predstavniki šole - direktor zavoda mag. Beno Klemenčič, ravnatelj Srednje šole in gimnazije Darko Petrijan, mentorica dijaške sku-pnosti Simona Pajnhart in pred-sednica dijaške skupnosti Maja Zadravec, so vodstvu bolnišnice in predstojniku Otroškega oddel-
ka Vojku Bercetu predali donacijo v višini 1.100 evrov.
Kot je bilo rečeno, bodo sredstva, ki so jih dijaki in zaposleni šole zbrali z organizacijo dobrodelne božično-novoletne prireditve, ki je sovpadala s praznovanjem 70-le-tnice delovanja šole, namenjena za nabavo dodatne opreme k reani-macijski mizici za novorojenčke CPAP-sistem, ki zagotavlja stalno razpetost pljuč pri nezrelih pljučih nedonošenčkov.
V bolnišnici so hvaležni za doni-rana sredstva, saj bodo z dodatno opremo omogočili boljše pogoje zdravljenja novorojenčkov. Ravnatelj Darko Petrijan je ob predaji izpostavil čut za dobrodel-nost vseh sodelujočih pri izvedbi dobrodelne prireditve in se jim za to tudi javno še enkrat iskreno zahvalil.
Predstavniki donatorja so v sprem-stvu predstojnika oddelka oddelek tudi obiskali in obdarili najmlajše bolnike.
12
AKTUALNO
Med donatorji murskosoboški bolnišnici
tudi mestna občina
Geza Grabar
Od leta 1993 do lani je murskosoboška bolnišnica prejela že 1,65 milijonov evrov donatorskih sredstev. Med do-natorji vseskozi pomembno mesto zavzema tudi mestna občina.
Kot je to že utečena praksa, se je vodstvo bolnišnice s simbolični-mi zahvalnimi listinami zahvalilo tistim, ki so v obliki donatorskih sredstev bolnišnici namenili največ sredstev. Za oddelke in službe je bilo doniranih 166.830 evrov, od tega je bilo največ sredstev (89.929 evrov) namenjenih za CT-aparat,
ki so ga v bolnišnici nabavili sep-tembra lani.
Največji donator preteklega leta je bil z 20.000 evri Intering Holding.
Kot je ob tej priložnosti izposta-vil Ernest Börc, so donacije zelo pomembne za hitrejši strokov-ni razvoj bolnišnice, ki jo želijo v prihodnjih petih letih v celoti posodobiti.
Hvaležen je bil za vsak doniran evro, s posebnimi listinami pa se je zahvalil trinajsterici, ko je za bol-nišnico v lanskem letu darovala po 2.500 evrov in več. In to so Intering Holding, Nomea, Ingeniring Graj, Roche, Mestna občina Murska Sobota, Janez Skraban, NLB, stranka SDS, Zavarovalnica Tilia, MTC, Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota, Anton Kampuš in Fundacija Logos.
Od donacij, ki so bile namenjene za opremo na oddelkih, so 62.172
evrov prispevali tisti, ki so darova-li sredstva za bolnišnico namesto nakupa vencev in cvetja.
Od 1,65 milijonov evrov donacij za opremo na oddelkih, kolikor jih je murskosoboška bolnišnica zbrala v zadnjih 15 letih, je bilo porabljenih 997.531 evrov. V ce-loti so bila porabljena sredstev za nakup CT-aparata, in sicer v viši-ni 267.557 evrov. Med ostalimi oddelki je bilo porabljenih največ za Ginekološko-porodni oddelek, Interni oddelek, Otroški oddelek, Očesni oddelek ter Oddelek za la-boratorijsko diagnostiko.
Kot so sporočili iz bolnišnice, bodo neporabljena donatorska sredstva v letošnjem letu namenili za naba-vo magnetne resonance, izgradnjo urgentnega centra in za posodobi-tev druge medicinske opreme na oddelkih.
13
AKTUALNO
Mednarodno
leto astronomije
Tadej Kirinčič
Letošnje leto poteka v znamenju najstarejše znanosti - astronomije. Astronomi želijo to priložnost izkoristiti za širjenje priljubljenosti te vede, zato se nam v letošnjem letu obetajo mnogi dogodki na to temo.
Prvi tovrsten dogodek v Murski Soboti je bila uradna otvoritev mednarodnega leta astronomije, ki jo je pripravilo murskosoboško astronomsko društvo Kmica, ki med slovenskimi astronomskimi društvi uživa visok ugled. Je na-mreč drugo največje astronomsko društvo pri nas ter obenem eno izmed dveh ustanovnih društev Slovenske astronomske zveze. K visokemu ugledu Kmice vseka-kor marsikaj doprinesejo uspehi članov društva. Med bolj zna-
nimi in uspešnimi sta vsekakor dr. Primož Kajdič, ki trenutno deluje v Mehiki, ter dr. Andreja Gomboc, ki je zaposlena na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, sicer pa je članica skupine za raziskovanje izbruhov gama žarkov iz vesolja na John Moores University iz Liverpoola, ki je 29. novembra lanskega leta prejela nagrado za raziskovalni projekt leta, ki jo podeljuje znanstvena priloga an-gleškega časnika The Times.
Dr. Andreja Gomboc je na ura-dni otvoritvi mednarodnega leta astronomije v Murski Soboti zbranim pripravila zanimivo predavanje ter predvajanje doku-mentarnega filma o italijanskem znanstveniku Galileu, ki je v veli-ki meri zaslužen, da danes pozna-mo vesolje v taki meri, sicer pa ravno letos mineva 400 let, odkar je Galileo Galilei kot prvi človek pogledal s teleskopom v nebo. Astronomsko društvo Kmica bo, tako kot ostala astronomska društva, v čast tej obletnici in mednarodnemu letu astronomije letos pripravilo mnoge opazoval-ne aktivnosti ter predavanja, po-zabili pa niso niti na, že tradicio-nalen, astronomski tabor.
Trem soboškim potapljačem
plakete za požrtvovalno delo
Geza Grabar
Na zboru reševalcev Povodne reševal-ne službe Slovenije v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani so za plodno in uspe-šno delo ob 25. obletnici delovanja in prizadevanja pri Podvodni reševalni službi Slovenije priložnostno podelili številne plakete častnim in zaslužnim članom.
Plaketo zaslužni član je prejelo pet slovenskih reševalcev, med njimi kar trije iz Potapljaškega društva Murska Sobota, in sicer dr. Mitja Slavinec, Milan Vertot in Nikolaj Hochstätter.
Kot je na zboru povedal predse-dnik Potapljaške zveze Slovenije dr. Mitja Slavinec, so v zadnjem času reševalci Podvodne reševal-ne službe skupaj z drugimi sila-mi zaščite pri reševanju dosegli
na tem področju vidne uspehe. Največ, kar so lahko prispevali, pa je bilo reševanje utopljencev na Savi pri hidroelektrarni Blanca lansko poletje.
Potapljaško društvo Murska Sobota sodi med najbolj aktivna in delovna društva v Sloveniji. Zadnji večji projekt, ki so ga opravili, je bil januarski tečaj po-tapljanja pod led za potapljače in inštruktorje, ki je bil organizira-
no na državni ravni na bakovski gramoznici pri Murski Soboti.
14
AKTUALNO
Kmalu kolesarska steza med
Mursko Soboto in Markišavci
Karlo Vratarič
V sredini meseca februarja se je začela gradnja dvosmerne kolesarske steze med Mursko Soboto in Markišavci v skupni dolžini 830 metrov, ki bo do-končana predvidoma v prvi polovici aprila.
Kolesarska steza je bila sicer na-črtovana že v letu 2008, vendar so postopki izvedbe omenjene kolesarske steze zaradi težav z la-stniki zemljišč pri odkupu trajali dlje časa. Upravna enota Murska Sobota je tako izdala pravnomoč-no gradbeno dovoljenje 11. febru-arja letos, dva dni kasneje pa je na podlagi sklenjene pogodbe z iz-branim izvajalcem del G. M. W. — Gradbeništvo, Branko Weindorfer, s. p., že začel z gradnjo. Dvosmerno kolesarsko stezo med Mursko Soboto in Markišavci v skupni dolžini 830 metrov gradijo ob lokalni cesti LC 269050, na levi
strani, če gledamo v smeri proti Markišavcem. »Trasa bo zgrajena z odmikom od 4,2 metra do 13 me-trov od roba asfalta obstoječe ceste, na celotni trasi pa je kolesarju za obe smeri zagotovljeno vozišče ši-rine dveh metrov,« je omenjeno kolesarsko stezo predstavil mag. Hugo Maučec, svetovalec za po-dročje prostorskega in urbanistič-nega načrtovanja ter področje ce-stnega prometa na murskosoboški mestni upravi. Prva faza izgradnje se začne takoj za novim premo-stitvenim objektom prek potoka Ledava, ki bo sam po sebi predmet druge faze, na koncu trase kolesar-ske steze pa bo izveden priključek na obstoječo lokalno cesto LC 269050, in sicer kakšnih dvajset metrov pred križanjem lokalne ceste z železniško progo.
Vrednost celotne investicije znaša 127 tisoč evrov, sama izgradnja pa je del »Kolesarskega omrežja
v Mestni občini Murska Sobota«, ki bo na podlagi verodostojno iz-kazanih in plačanih upravičenih stroškov operacije krita z največ 85 % s strani izvedenega postopka Tretjega javnega razpisa za pred-nostno usmeritev »Regionalni
razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve razvojnih potencialov za obdobje
2007-2013.
Gradnja dvosmerne kolesarske steze bo zaključena predvidoma v prvi polovici letošnjega aprila.
Naložba na Pušči
V romski krajevni skupnosti so se odločili za novo naložbo — gradi-jo nov večnamenski športni cen-ter, ki bo služil športu in rekre-aciji prebivalcev tega največjega romskega naselja v državi.
Nove pridobitve bodo zagotovo najbolj veseli nogometaši NK Pušča, ki so lani počastili že 50. obletnico kluba, tačas pa ekipa uspešno nastopa v drugi medob-činski nogometni ligi.
Največji delež pri nekaj več kot
83 tisoč evrov vredni investici-ji bo prispevala murskosoboška mestna občina, saj bo iz svoje-ga proračuna zagotovila 59.000 evrov. Pri naložbi pa sodeluje tudi fundacija za šport, ki je pri-maknila 24.100 evrov. Potem ko bo najprej zgrajena travnata igra-na površina, bodo v drugi fazi ob igrišču zgradili še slačilnice oziroma garderobe in prostore za potrebe nogometnega kluba.
15
AKTUALNO
Nekoga moraš
imeti rad
Brigita Bavčar
Literarno-glasbeni večer z naslovom znane pesmi Ivana Minattija »Nekoga moraš imeti rad«, ki ga je ob dnevu žena v kavarni hotela Diana organi-
ziralo Društvo upokojencev Murska Sobota, pripravila in vodila pa Elizabeta Rožman Ruža, je bil priložnost za pri-jetno druženje in nostalgijo.
Mešani pevski zborVladimir Močan je uvodoma zapel pesem »Oj, Božime«, po nagovoru pred-sednika murskosoboškega društva upokojencev Janeza Kovača žen-skam ob 8. marcu pa še koroško narodno »Pa se sliš« in pesem »Mati zakliče«. Z Dvorakovo »Humoresko« in korepetitorjem Predragom Šantekom je nasto-pila mlada violinistka Katarina Sinja Miloševič preden je Žan Kramberger zaigral na harmoni-ko, pa so se svojimi deli predsta-vile članice literarne skupine, ki deluje pri društvu upokojencev. Vodi jo Olga Gutman, ki je pre-brala odlomek iz proznega dela »Pozni cvetovi«. Marta Režonja se je v pesmi spraševala »Kaj se to meni godi«, Majda Klement je interpretirala priložnostni pesmi o 8. marcu in pomladi, Ana Novak pa je bila aktualna z »Recesijo« in »Zdravo prehrano«. Ida Žalik je duhovito predstavila »Delovni dan novopečene upokojenke«, njen so-prog Franc Žalik pa je prav tako upokojenko, po njeni interpreta-ciji pesmi »Nekoga moraš imeti rad«, raznežil s podaritvijo svoje pesniške zbirke »Tam je dan«. Leta 2007 je s spremno besedo Jožeta Vugrinca izšla pri Pomurski po-krajinski zvezi društev upokojen-cev, subtilni avtor pesmi pa je v
uvod kot nekak motto zapisal: »Ptice mežijo./ Z jutrom se noč prekrije./ Dan je zopet sam. Na koncu svoje knjige pesmi pa ugo-tovil, da “z odprtih dlani čas beži v prostranstva.”«
Presenečenje nedeljskega večera je bil v aktualnem prizoru med Vero (Ireno Morčič) in Jasno (Elizabeto Rožman Ružo) nastop Borisa (Antona Štihca) z nagljnom izbranki, kar je vneto snemala nje-gova soproga.
Župan si je iskren aplavz prislužil tudi za izbrane besede vsem 131 zbranim , ki s(m)o pod vodstvom zborovodje Matije Horvata zapeli »Kje so tiste stezice«. V nadaljeva-nju prijetnega druženja ob dne-vu žena sta pred skupno večerjo vse udeležen ke srečanja, z rde-čimi cvetovi obdarovala župan mestne občine Anton Štihec in predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Janez Kovač.
16
AKTUALNO
Dan žena

v Černelavcih
Aleksandra Grah
Minuli 8. marec so obeležili tudi v Krajevni skupnosti Černelavci, kjer so se s proslavo in z bogatim kul-turnim programom poklonili vsem ženskam.
Na mednarodni praznik žensk se je v več krajih odvijalo kar nekaj dogodkov, ki so spomnili, da je osmi marec dan praznova-nja politične, ekonomske in so-cialne enakopravnosti žensk. V vaškem domu v Cernelavcih so vse prisotne ženske z uvodno pe-smijo »Mamici« pozdravili člani tamkajšnjega kulturno-turistič-nega društva. Prvič so nastopile tudi Violinke z instrumentalisti
iz vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, kjer je petje sestavni del življenja otrok in vseh zaposle-nih. Njihov glasbeni repertoar je skrbno izbran, saj združuje ljud-sko in umetno glasbo slovenskih in tujih avtorjev različnih stilnih obdobij. Predstavili so se tudi člani folklorne skupine Lešček iz Veržeja, nastopajoči so sicer študentje in dijaki iz Veržeja, ki jih druži želja, da bi poustvarjali
in spoznavali prekmurske ljudske običaje in navade. Kot zadnji so nastopili domači ljudski godci in recitator Marko Rus, ki je odreci-tiral »Lepo Vido« v različnih tujih jezikih in tako ponovno obudil značilen motiv hrepenenja. Vsi nastopajoči so se ženskam po svojih najboljših močeh potrudi-li pričarati prijetno praznovanje dneva žena.
Družabno srečanje v Bakovcih
Aleksandra Grah
V dvorani Vaškega doma v Bakovcih je potekala slavnostna prireditev, na kateri je predaval priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj.
V pozdravnem nagovoru je spre-govoril predsednik Krajevne sku-pnosti Bakovci Andrej Šajnovič, ki je med drugim omenil, da se mu zdijo takšni in podobni do-godki pomembni, saj lahko dobro prispevajo k boljšemu vzdušju in kakovostnejšim ter pristnejšim odnosom med ljudmi. Program je bil tudi kulturno zasnovan, saj so
med drugim zapeli člani moške-ga pevskega zbora iz Dokležovja pod taktirko Alojza Balažica, vsi zbrani pa so imeli priložnost po-kusiti vino Pullus iz priznane kleti Ptuj. Več o vinih in posameznih vrstah je povedal enolog Bojan Kobal. Kot posebno preseneče-nje večera je bil nastop Vedrana Franca Husarja, ki je ravno v teh dneh izdal novo zgoščenko »Rože iz Prekmurja«, pripravlja pa tudi promocijske nastope po Prekmurju. Glavni del družabne-ga srečanja je bil namenjen preda-
vanju prof. dr. Janeza Bogataja, ki je spregovoril na temo praznikov in praznovanj ter daril in obda-rovanja. Vseskozi je poudarjal, da si je za praznike treba vzeti čas in negovati pristne odnose, kajti v času, v kakršnem živimo danes, je to nujno. »Slovenija je značilna po svoji različnosti, to je naš naj-večji adut in hkrati naše največje bogastvo. Pomembna so tudi naša narečja, kajti dokler bomo govo-
rili narečja, bo tudi naš jezik ostal živ. Že ob samem poimenovanju praznika, ki je že tako rekoč pred vrati, lahko vidimo, kako široka področja zavzema, kajti dotika se vsaj dveh, treh ustvarjalnih po-dročij. Dediščina praznikov in vseh ostalih stvari nam omogo-ča, da bomo tudi v prihodnje v tej mednarodni druščini Evrope postali razpoznavni,« je poudaril prof. dr. Bogataj.
17
AKTUALNO
Dejavnost murskosoboškega društva za izobraževanje
v tretjem življenjskem obdobju
Brigita Bavčar
Redni letni zbor društva za izobraže-vanje v tretjem življenjskem obdobju U3, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Murska Sobota, je bil prilo-žnost za srečanje članov. V društvo je včlanjenih 250, v kavarni hotela Diana pa se je 17. februarja zbralo 83 članov. Aktualnemu predavanju zdravnice Nade Šavelj o gripi in drugih virusnih okužbah, je sledil nastop mla-dega glasbenika Jerneja Hanca, ki je zaigral na klasično kitaro. V uradnem deluje po izvolitvi organov zbora, svo-je poročilo o delu društva v minulem letu podal predsednik, Ivan Hanc.
Uvodoma je izpostavil finanč-no konsolidacijo, saj je vodstvo društva s pomočjo sponzorskih in sredstev ministrstva za šolstvo šport neugodno finančno stanje iz leta 2007, ko je bilo odhodkov za 2000 evrov več kot prihodkov, v letu 2008 uspelo spremeniti v ugo-dno. K temu je pripomoglo tudi zvišanje prispevkov udeležencev posameznih izobraževalnih pro-gramov in letne članarine v teko-čem letu. Tako iz predsednikovega, kot finančnega poročila blagajni-čarke Hilde Bedner je razbrati, da je zdaj finančno stanje takšno, da prihodki presegajo odhodke za več kot 7800 evrov.
V dveh izobraževalnih sezonah koledarskega leta, ki je zajeto v poročilo predsednika o delovanju društva, sta med krožki prevla-dovala računalništvo in učenje tujih jezikov, poudarek pa je bil tudi na predavanjih. Zvrstila so se
družboslovna, potopisna in pre-davanja iz zdravstva. Med tečaje so lani uvrstili digitalno fotogra-fijo, posneto pa so predstavili na razstavi z naslovom »Zabeležimo trenutek« na temo Sobota in Soboški park. Opravili so tudi ekskurzije. Na Ptuju so si ogledali muzejsko zbirko, ptujsko klet in gotsko cerkev na Ptujski gori. Na Dunaju so obiskali zgodovinski in naravoslovni muzej ter med zna-menitostmi avstrijske prestolnice še Prater. V sosednji Madžarski so obiskali Heviz, dvorec Festich in mogočno trdnjavo v Sumegu ter se s čolni popeljali v podzemni svet Topolce. V slovenski prestolnici so si ogledali parlament in razstavo Slovenski impresionisti ter druge znamenitosti.
Doma so organizirali okroglo mizo na temo »Raznolikost v kulturi bogati naš vsakdanjik« in prisluhnili predavanju priznane-
ga gerontologa Jožeta Ramovša na temo »Sožitja med generacija-mi«. Oboje je organiziral Marjan Čenar, ki je na predlog društva za tretje življenjsko obdobje, katerega zaslužen član je , prejel zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota ob občinskem prazniku za soustanoviteljstvo, strokovno in animacijsko delo.
V letošnjem letu bodo nadaljevali z utečenimi aktivnostmi, ki jim bodo dodali še za zdravje koristno plavanje in plesni tečaj, kar so po-trdili s podpisi večine prisotnih na letnem zboru društva. Sklenili so ga s prijetnim druženjem za oblo-ženo mizo.
ČISTILNI SERVIS
VALENTINO d.o.o.

03
C

z

73

Z
m
H
Z


o
m
C

m

18
AKTUALNO
Dobrodelna prireditev za nakup
dvigala v pomoč invalidom
Geza Grabar
Društvo za ozdravitev od raka iz Murske Sobote je v telovadnici OŠ III Murska Sobota pripravilo dobrodel-no prireditev, izkupiček od prodanih vstopnic pa so namenili za namestitev nujno potrebnega dvigala za ljudi na invalidskih vozičkih v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
O pomenu zelo dobro obiskane prireditve, ki so se je kot gostje med drugim udeležili tudi pred-sednik in tajnik škofijske Karitas Murska Sobota Jože Hozjan in Jože Kociper, stolni župnik mur-skosoboške župnije Ivan Krajnc, Marija Štebenc, predsednica Aninega sklada, evropska po-slanca Ljudmila Novak in Lojze Peterle, direktor Zdravstvenega doma Murska Sobota Jože Felkar, murskosoboški podžupan Dezider
Sooš in številni drugi, je sprego-voril Karel Ratnik iz Društva za ozdravitev od raka Murska Sobota. Kot je obljubil, se bo pri nakupu dvigala društvo obrnilo na do-natorje in občine ustanoviteljice zdravstvenega doma.
Posebna gostja dobrodelne glasbe-ne prireditve je bila Janja Blatnik, ki jo je bolezen že v mladosti pri-klenila na invalidski voziček. Kot je dejala, je ponosna na svojega moža in dva otroka, ki so ji celo
življenje stali ob strani, jo bodrili in spodbujali. Trikrat so jo v bol-nišnici odpisali, a zmeraj se je zgo-dil čudež. S svojo neomajno voljo, močjo in karizmo je premagala smrt. Na prireditvi je med dru-gim predstavila svojo sedmo knji-go »Na poti življenja ni sreče brez trpljenja«. Janjo je na prireditev pospremila tudi njena sodelavka pri pisanju knjig Joži Kališnik, ki je zapela nekaj pesmi z Alfijevim kvintetom.
Bogat je bil tudi glasbeni pro-gram z nastopi mladinskega or-kestra iz Ljubljane, že omenjene-ga Alfijevega kvinteta, Boštjana Dirnbka iz Krškega ter domačinov Marine Huber in Draga Jošarja. Po prireditvi je Janja Blatnik pro-dajala in podpisovala svojo knjigo in del sredstev od prodanih knjig namenila za dobrodelne namene v Prekmurju.
TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE ZA TOPLE IN AKTIVNE ZIMSKE DNI
TILIA
19
JAVNE OBJAVE
Komunala javno podjetje d.o.o. Kopališka ul. 2 9000 Murska Sobota
Telefon: 02 521-37-00 Telefax: 02 521-37-40
Saubermacher & Komunala Podjetje za odstranjevanje odpadkov Murska Sobota d.o.o. Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
Telefon: 02 521-37-20 Telefax: 02 521-37-21
Obvestilo o spremembi izvajalca gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Mestne občine Murska Sobota
Spoštovani,
obveščamo vas, da bo v skladu z določili Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS, št. 3/02 in 112/05) na območju Mestne občine Murska Sobota s 1. aprilom 2009 pričelo opravljati gospodarsko javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki iavno Dodietie Komunala d.o.o.. KoDališka ulica 2. Murska Sobota.
Kljub temu boste na terenu pri pobiranju in odvozu odpadkov še vedno srečevali podjetje Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., Kopališka ulica 2, Murska Sobota, ki je bilo na osnovi oddaje javnega naročila izbrano za operativnega izvajalca. Račune za opravljene storitve pa boste prejemali od novega izvajalca javne službe, torej javnega podjetja Komunala d.o.o.
Obvestilo ni namenjeno uporabnikom storitev, ki niso gospodarska javna služba, to je pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, ki opravljajo dejavnost.
Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. Direktor:
Drago Dervarič, univ. dipl. ekon., I.r.
Komunala javno podjetje d.o.o. Direktor:
Mirko Šabjan, inž. grad., I.r.
POZOR!
AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV IN MAČK NA VSEH VETERINARSKIH POSTAJAH V POMURJU
DO 31. MAJA 2009
20-ODSTOTNI POPUST LAHKO UVELJAVITE Z BONOM
POKLIČITE: 070/879 -212
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA
20
JAVNE OBJAVE
Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, na podlagi 26. in 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/2007) in 54 - 58. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in
94/07) objavlja;
javn o zbiranje ponudb za oddajo pokritih parkirnih prostorov v najem
i.
Predmet javnega zbiranja ponudb je oddaja v najem 35 pokritih parkirnih prostorov v kletni etaži objek-ta Pokrajinske in študijske knjižnice, Zvezna ul. 10, Murska Sobota, za nedoločen čas.
Izhodiščna cena za najem enega parkirnega prostora znaša mesečno 50,00 EUR in vključuje DDV po stopnji 20 %, ne vključuje pa obratovalnih stroškov in stro-škov upravljanja.
II.
Razpisni pogoji:
Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ter samostojni podjetniki, ki izrazijo interes za dolgoročni najem parkirnih prostorov ter vložijo po-nudbo na predpisanem obrazcu in vplačajo varščino v višini 50,00 EUR, na transakcijski račun Mestne občine Murska Sobota: 01280-0100011405 z navedbo »pla-čilo varščine - razpis parkirnih prostorov«.
Izhodiščna cena za najem parkirnega prostora se me-sečno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji.
Izbrani ponudnik je dolžan skleniti najemno pogodbo v roku 8 dni od prejema obvestila o izbiri.
Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno najemnine, neuspelemu pa vrnili brezobrestno v 8 dneh po izbiri. Če uspeli ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, zapade varščina v korist Mestne občine Murska Sobota.
Izbrani ponudnik je dolžan skleniti z izbranim upravljav-cem objekta pogodbo, s katero bosta uredila razmer-ja glede pokrivanja obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja.
V primeru večjega števila ponudb, kot je razpoložlji-vih parkirnih prostorov, se bo lahko med ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje razpisa, opravila javna dražba.
Izbranemu ponudniku je prepovedano oddajanje par-kirnega prostora v podnajem.
III.
Način prijave in razpisni postopek:
Pisne ponudbe na razpisnem obrazcu, s priloženim dokazilom o vplačilu varščine, ponudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do vključno 30. 4. 2009 do 12.00 ure na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, z ozna-ko: »NE ODPIRAJ - JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO PARKIRNIH PROSTOROV V NAJEM«. Razpisni obrazec je v času razpisa na voljo v vloži-šču Mestne občine Murska Sobota in na spletni strani www.murska-sobota.si.
Odpiranje ponudb bo izvedla komisija za vodenje po-stopka oddaje parkirnih mest v najem, dne 5. 5. 2009 ob 13.00 uri v sejni sobi urada župana Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota (I. nadstropje).
Pravočasno prejete in popolne ponudbe bo obravna-vala komisija za vodenje postopka oddaje parkirnih mest v najem, v skladu z določili Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07) in ponudnike o izbiri obvestila v 8 dneh od zaključka razpisa. Nepopolne ponudbe in ponudbe, prispele po razpisnem roku, komisija ne bo obravnavala.
Če izbrani ponudnik ne sklene najemne pogodbe v roku iz točke II. 3. tega razpisa se šteje, da odstopa od svoje ponudbe in v tem primeru zapade varščina v korist Mestne občine Murska Sobota.
Mestna občina Murska Sobota lahko na podlagi tega razpisa postopek oddaje parkirnih mest v najem usta-vi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in od-škodninske odgovornosti.
Pojasnila v zvezi z razpisom lahko zainteresirani ponu-dniki dobijo na Mestni občini Murska Sobota,
21
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.
Pokopališče
Zanima me, zakaj pokopališče ni zavarovano pri zavarovalnici. Dvignite ceno vzdrževanja za par centov in bo dovolj za premijo. Lep pozdrav, Majda
Odgovor strokovne službe Komunale
»Pokopališče je kraj, kjer se naha-jajo grobovi z nagrobnimi obeležji. Upravljavec pokopališča upravlja s pokopališkimi objekti in oddaja v najem grobne prostore. Torej je po-sameznik najemnik grobnega pro-stora in lastnik nagrobnega obelež-ja. Upravljavec v imenu tretjih oseb posameznikov ne more skleniti no-benega zavarovanja, ki bi pokrivalo nastalo škodo v primerih objestnih dejanj. Obstaja pa zavarovanje, ki ga lahko sklenejo posamezniki oziroma lastniki nagrobnih obele-žij pri kateri koli zavarovalnici za naslednje rizike: lom, počenje in razbitje. Ge. Majdi sporočamo, da se obrne na eno izmed zavaroval-nic, kjer ji bodo svetovali o sklenitvi tovrstnega zavarovanja.«
Ceste v vasi Satahovci
Prosim, če nekdo pride in si ogleda cesto, če jo še sploh lahko tako imenujemo, ki vodi iz nase-lja Satahovci proti Krogu mimo gramoznice Krog. Mislim na del ceste v naselju Satahovci, ki je bil in bi še moral biti asfaltirana cesta krajevne skupnosti. Kot zgleda, so nanjo pozabili, čeprav se kraja-ni Kroga in Satahovcev vsak prost in lep dan po njej sprehajajo, saj
je postala priljubljena pot spre-hajalcev, tako rekreativnih kot popoldanskih. Mogoče to ne bi bilo tako pomembno, če ravno včeraj ne bi izvedel, da vas misli preplastiti del ceste v naselju, ki pa še zdaleč ni tako uničen. Ne trdim, da tudi tam ni potrebna obnova. Mislim le, da bi obnova ceste v veliko boljšem stanju lah-ko počakala še malo časa ali pa bi obnovili obe ulici (cesti).
Odgovor višjega referenta za ko-munalne dejavnosti Bogomirja Role
Opravičujemo se, da ste morali na odgovor, ki vam ga posreduje-mo, čakati dlje časa: »Dne 3. 3. 2009 je bil opravljen ogled cest v naselju Satahovci. Udeležili so se ga predstavniki mestne uprave, pogodbenega vzdrževalca občinskih cest — Podjetja Komunala, d. o. o., M. Sobota iti predsednik Krajevne skupnosti Satahovci g. Erjavec. Ugotovljeno je bilo, da so vaše na-vedbe glede stanja dostopne ceste do vaše hiše in v nadaljevanju do asfaltirane javne poti, ki vodi do opuščene gramoznice v k. o. Krog, točne, kakor tudi, da so v izredno slabem stanju tudi nekatere druge ceste v naselju Satahovci, za katere sicer omenjate, da temu ni tako. Stanje, kakršno je, je v veliki meri posledica polaganja infrastrukture v lanskem letu (vodovoda) in tudi predhodne izgradnje kanalizacije, zato bo mestna uprava nemudoma zahtevala od izvajalcev, ki so na-vedeno infrastrukturo gradili, da
zemljišča v območju cestnega sveta občinskih cest vzpostavijo v prvo-tno stanje, predvsem pa da takoj uredijo oziroma utrdijo bankine, s čimer bomo preprečili nadaljnje propadanje cest. Prav tako bo me-stna uprava od izvajalcev infra-strukture zahtevala saniranje vseh tistih asfaltov, ki so bili z gradnjo kakorkoli prizadeti. Ta dela bodo izvedena takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, oziroma ko bo pričela z obratovanjem asfaltna baza. Za povezovalno pot med na-seljem Satahovci in asfaltno javno potjo do opuščene gramoznice, za katero navajate, da je med drugim uporabljajo tudi številni sprehajal-ci, pa je bilo dogovorjeno, da bomo predvidoma v aprilu izvedli grede-riranje ter dosip z ustreznim gra-moznim materialom. Prej namreč teh del zaradi razmočenosti podlage ni racionalno izvesti.«
Prometni znak
Pri izgradnji pločnika pred Maximusom so premikali tudi prometne znake. Pri dovozu v prvo ulico v Sercerjevo naselje so znak , ki označuje ime naselja, obrnili v napačno smer, oziroma so ga postavili za drug prometni znak, tako da ni možno prebrati imena ulice. Prosim, če ustrezne službe obrnejo prometni znak. Lep pozdrav.
Stanovalci hišne št. od 1 do 9.
Odgovor višjega referenta za ko-munalne dejavnosti Bogomirja Role
»Najprej se vam zahvaljujemo za opozorilo, ki ga štejemo za dobro-namerno. Zal tega doslej nihče »od pristojnih« ni opazil, sicer bi to že bilo urejeno. O ugotovljeni napaki je mestna uprava obvestila izvajal-ca, ki je izvajal ureditev zadevnega pločnika, in ga tudi zaprosila, da napako nemudoma odpravi.«
Pločnik za pešce na Kocljevi ulici
Na Kocljevi ulici pri objektu Tržnica je dovoljeno z gostin-sko dejavnostjo zasesti prostor za pešce, da ostane prosta samo kolesarska steza. To je narejeno pred objektom Pajdaš. Kdo je to dovolil in ali ima za to potrebno dovoljenje? Ali gre za uzurpacijo prostora? Ce je to legalno, se spra-šujem, na osnovi katerega akta je možno na pločnik za pešce posta-viti mize in s tem zapreti prehod za pešce.
Odgovor mag. Huga Maučeca, svetovalca za prostorsko in ur-banistično načrtovanje
»Po opravljeni preverbi izdanega dovoljenja za posebno uporabo jav-ne površine pred lokalom Pajdaš na Kocljevi ulici v Murski Soboti je bilo s strani Mestne občine Murska Sobota ugotovljeno, da lastnik ome-njenega lokala trenutno nima več veljavnega dovoljenja za postavitev letnega vrta. V zvezi s tem bo ko-munalna inšpektorica Mestne ob-čine Murska Sobota tudi ustrezno ukrepala.«
22
AKTUALNO
Poleg koncertne dejavnosti več pozornosti
tudi osnovnošolskim in predšolskim otrokom
V Mladinskem informativnem in kultur-nem klubu Murska Sobota po krajšem zimskem premoru zopet nadaljujejo z raznimi aktivnostmi.
Tako so se v februarju in marcu že zvrstili koncerti dub rock zasedbe Dubzilla, domačih eksperimental-cev Hexenbrutal in popularnega srbskega raperja Marcela. Prav tako sta bila na sporedu metal-ska klavnica in tematski hip hop večer. Že 27. marca bodo MIKK obiskali Memlah, ki kombinirajo edinstveno kombinacijo drum-n-
bassa, duba, ambientala in novo-dobnega jazza. Za vse rockerje pa bo pomemben 3. april, ko bodo nastopili hrupni rockerji Stinking Lizaveta, progresivni rockerji End of Boss Level in domači The Equasion. V MIKK-u bodo novo ploščo predstavili popularni Elvis Jackson, in sicer 10. aprila, teden dni pozneje pa še francoska rock-funk-ska-punk-dub-reggae-hip-hop skupina Joke. Tradicionalno bo med 30. aprilom in 1. majem potekal festival Delu čast in oblast, na katerem bodo med drugim na-stopili Lollobrigida in Insane.
V zadnjem času pa MIKK več pozornosti posveča tudi nekoli-ko mlajšim. “V MIKK-u imamo kakovostno in prepoznavno kon-certno dejavnost. Nekaj več po-zornosti pa želimo posvetiti tudi predšolskim in osnovnošolskim otrokom. V kratkem pa bo tudi znano, katere delavnice neformal-
nega izobraževanja bomo izvaja-li,” je povedal direktor MIKK-a mag. Dominik Steiner. Tako so s Centrom za socialno delo pripra-vili kreativne delavnice za osnov-nošolce, za predšolske otroke pa gledališko predstavo »Eko pod smreko«, ki otroke seznanja z nara-vovarstvenimi temami. Po novem vsako sredo v klubskem prostoru ponujajo brezplačen MIKK-ov čaj in predvajajo brezplačne risanke za otroke, kot so na primer Modri dirkač, Pončo in Toro, Palček Smuk in mnogi drugi. Vsak če-trtek prav tako brezplačno pred-vajajo različne filme za filmske sladokusce. Ponovno se bodo v MIKK-u začeli tudi večeri stand up komedije. Prvi bo na vrsti v soboto, 18. aprila, ko bo nastopil Tin Vodopivec z gostđ

Avto Rajh d.o.o.
23
AKTUALNO
Medgeneracijske delavnice
združenja za promocijo prostovoljstva
Nataša Vršič
Slovenska filantropija - združenje za promocijo prostovoljstva, je v okviru projekta Hiša Sadeži družbe izvedla medgeneracijske delavnice.
Na OŠ I Murska Sobota sta pote-kali 3. 2. in 10. 2. 2009 zeliščarski delavnici, ki ju je vodila mento-rica Helena Frumen. Predstavila je, kako se pripravljajo zeliščni na-mazi (namaz z materino dušico, sirove kroglice, zeliščno maslo in namaz iz bučnih semen). V delav-nici so sodelovali učenci naravo-slovnega krožka, prostovoljke OŠ I Murska Sobota in prostovoljke upokojenke.
V Vrtcu Srnica - Krog je bila 12. 2. 2009 ustvarjalna delavnica, ki jo je vodila mentorica Lidija Vild. Na delavnici so otroci skupaj s svojimi dedki, babicami in starši izdelovali verižice in zapestnice.
Na OŠ Bakovci sta potekali 16. 2. 2009 dve delavnici sočasno - če-belarska in zeliščarska. Čebelarsko
delavnico je vodil mentor Vladimir Kodila, ki je predstavil, kako se lahko iz čebeljega voska izdelajo sveče v obliki žabe, rože, zajčka ... Ana Kodila je pokazala, kako se ti izdelki lahko poslikajo z barva-mi, kar so poizkusili tudi učenci. Zeliščarsko delavnico je vodil men-tor Lovro Vehovar iz Zeliščnega parka Kuzma, ki je predstavil in opisal različna zelišča in prikazal postopek, kako se pripravi ognji-čeva krema.
V Vrtcu Ringaraja v Murski Soboti smo 18. 2. 2009 izvedli medičarsko delavnico z mentorjem Gregorjem Celcem. Na delavnici je prva sku-pina otrok skupaj z babicami in dedki pripravljala medenjakove srčke, ki so jih nato spekli in jih na koncu delavnice tudi poizkusili.
Delavnica se je nadaljevala z dru-go skupino otrok, ki je okraševala medenjakove srčke.
Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota sta potekala 26. 2. 2009 predavanje in delavnica z naslo-vom »O sladkorni bolezni vem-. Na začetku se je dijakinja Srednje zdravstvene šole predstavila s ple-sno točko. Sledilo je predavanje o sladkorni bolezni in o hrani, ki sta jo predstavili dijakinja Srednje zdravstvene šole in mentorica Danijela Zelko Škalič. Na koncu predavanj je sledila delavnica, kjer so prisotnim izmerili vrednost krv-nega sladkorja.
NAPOVEDNIK
DOGODKOV:
Sreda, 18. 3. 2009, 10.00-11.30 na OŠ I Murska Sobota:
-	ustvarjalna delavnica (izdelovanje verižic in darilnih škatlic).
Sreda, 18.3. 2009, 17.00-18.30 v Dijaškem domu:
-	zeliščarska delavnica (priprava zeliščnih namazov)
-	ustvarjalna delavnica (izdelki iz umetne mase za materinski dan).
Četrtek, 19. 3. 2009, od 10.00-11.30 na OŠ I Murska Sobota:
-	ustvarjalna delavnica (izdelovanje verižic).
Za sodelovanje na delavnicah pokličite na GSM: 031/748-412 (Nataša Vršič) ali se oglasite v prostorih Društva upokojencev Murska Sobota, Kocljeva 4.
24
AKTUALNO
Verouk za
romske otroke
Geza Grabar
Romi se vse bolj enakovredno vključu-jejo v okolje, katerega sestavni del so. In to na mnogih področjih, tudi pasto-ralnem. Tako so na pobudo takratnega murskosoboškega župnika Martina Horvata v vrtcu Romano na Pušči že pred leti uvedli verouk za romske otroke. Pred tem pa so imeli romski otroci skrajšano pripravo na prejem zakramentov v Murski Soboti.
Že sedmo leto vsak petek vodi verouk na Pušči katehistinja Anica Pušnik, ki je povedala, da je bil to zanjo velik izziv in tudi poslanstvo, ki jo je popeljalo v nov in drugačen svet, ki je po-glavje zase. Po prvih korakih v romskem naselju ji je bila v veli-ko pomoč Jožica Robič, članica župnijskega pastoralnega sveta. Sedaj pa za nemoten potek ve-rouka skrbita Marjan Horvat,
član župnijskega pastoralnega sveta, in njegova žena Sonja. Katehistinja Anica Pušnik pravi: »Če hočeš biti z Romi prijatelj, če hočeš dobro delati z njimi, jim moraš s srcem prisluhniti in spre-jeti njihovo drugačnost, njihovo dušo, ki najlepše izzveni v oto-žnem zvoku violine kot spomin na davna prostranstva, po katerih so hodili nekoč. Učim jih in se od njih učim tudi sama. Naučila sem se, da nadpovprečno ljubijo svoje bližnje, spoštujejo življenje, uživajo v lagodju ter ne poznajo samokaznovalnih in samouniče-valnih teženj. Želijo iti v vsak-danje življenje enak med enaki-mi, pri tem pa ohraniti romsko kulturo in jezik. Njihova vera je živa, kar kipi od pričakovanja in občudovanja.« Prvenstveni na-men verouka na Pušči je priprava otrok na prejem zakramenta pr-vega obhajila in svete birme.
Verouk obiskujejo tri skupine otrok, in sicer prvoobhajanci, birmanci in galilejci. Slednji so tisti, ki so že bili pri prvem sve-tem obhajilu, a še niso dovolj sta-ri, da bi prejeli zakrament svete birme. Novost, ki jo je katehi-stinja Anica Pušnik v teh letih uvedla, je ta, da s prvoobhajanci prihajajo na kateheze tudi starši, ki prav tako sodelujejo pri moli-tvi in pesmi.
Lani so na Pušči organizirali tudi enodnevni oratorij, ki ga je vodi-la katehistinja Anica Pušnik in se ga je udeležilo kar 28 otrok.
LEKARNA MARTJANCI
FRIZERSTVO
MARKOMATJAŽ™
25
AKTUALNO
V Münchnu
dosegli drugo mesto
Sandra Horvat
Učenci 5. razreda Osnovne šole I Murska Sobota, Ariana Vučak, Jan Vink in Primož Lenarčič, so se 13. 1. 2009 udeležili nemškega kviza »1,2 oder 3«. V ponedeljek, 12. januarja, so se učenci sku-paj z učiteljico nemščine Sandro Horvat z vlakom odpravili na pot v bavarsko prestolnico München. Naslednji dan so bili prisotni na snemanju oddaje. Zelo dobro so se odrezali pri temi oddaje o glas-bilih in tako dosegli odlično dru-go mesto (prvo mesto so dosegli Nemci, tretje mesto pa Avstrijci).
Poleg praktičnih nagrad so učenci prejeli tudi denarno nagrado. Po oddaji so si ogledali znamenitosti mesta in muzej igrač. V sredo smo se polni lepih in novih vtisov vrnili v Mursko Soboto.
Na učence smo zelo ponosni, kajti tekmovali so proti nemško govore-čim učencem in tako dokazali, da odlično obvladajo tuji jezik nem-ščino in da imajo veliko splošnega znanja.
Oddajo si lahko ogledate v soboto, 11.4. 2009, ob 8.25 na programu ZDF.
Murskosobočan predsednik
Slovenskega društva v Mehiki
Tadej Kirinčič
Mnogo Slovencev, med njimi tudi ogro-mno Prekmurcev, se je v preteklosti odseljevalo čez lužo, mnogi med njimi tudi v Mehiko. Slovenski izseljenci v Mehiki so pred slabim mesecem dni, natančneje 14. februarja, ustanovili prvo Slovensko društvo v Mehiki, ki šteje dvajset članov, med katerimi so tudi trije Prekmurci.
Ustanovitev društva so izseljenci počastili s prvim večjim srečanjem zamejskih Slovencev v Mehiki. To je potekalo v mestu Cuernavaca, ki je od mehiške prestolnice Ciudad de Mexico, kjer živi tudi največ tam živečih Slovencev, od-daljeno približno 80 kilometrov.
Sicer člani društva ne prebivajo zgolj v prestolnici, temveč tudi v mestih Puebla, Cuernavaca, Queretaro, San Luis, Potosi, Cozumel, Sayulita ter ostalih manj znanih in manjših krajih. Člani novonastalega društva se bodo zavzemali predvsem za:
•	ohranjanje narodne identitete med Slovenci v Mehiki,
•	ohranjanje in promoviranje slovenske kulture, jezika ter običajev,
•	spodbujanje sodelovanja med obema državama na znanstve-nem, kulturnem, družabnem, gospodarskem ter športnem področju,
•	organiziranje raznih dogodkov z znanstveno, kulturno, špor-
tno in ostalo tematiko,
•	razvijanje in poglabljanje prija-teljskih odnosov med Slovenijo in Mehiko,
•	pomoč in svetovanje Slovencem, ki bi želeli zaživeti v Mehiki, ter Mehičanom, ki bi to hoteli storiti v Sloveniji, z namenom, da bi bila njihova integracija
v novo življenjsko okolje čim lažja.
V okviru delovanja društva že uresničujejo nekatere projekte, med katerimi je recimo Slovenska knjižnica in filmoteka, kjer so iz-seljencem na voljo slovenska knji-žna ter filmska dela. Predsednik novonastalega društva, ki zdru-žuje Slovence priseljence iz vseh regij, vse od Primorske pa do Prekmurja, je postal dr. Primož Kajdič. Kajdič, ki sicer prihaja iz Murske Sobote, v Mehiki deluje na področju astronomije, poleg njega pa sta v društvu še dva izseljenca iz Prekmurja, in sicer Cvetka Rojko, bivša profesorica matematike, iz Murske Sobote ter Ivan A. Mozer, ki je v Mehiko pripotoval iz Kanade, kamor se je izselil daljnega leta 1956, sicer pa je iz Dobrovnika.
26
AKTUALNO
Letalsko-modelarski
praznik v Maximusu
Tadej Kirinčič
V soboto, 7. marca, so v murskosobo-škem nakupovalnem središču na svoj račun prišli vsi ljubitelji modelarstva in letalstva, še najbolj pa ljubitelji kombinacije obojega. Modelarska in letalska društva s širšega območja Pomurja so namreč pripravila pravi spektakel, ki so ga poimenovali kar letalsko-modelarski praznik.
Na njem so se z lastnimi izdelki, dosežki in opremo predstavila naslednja društva in klubi, med katerimi sta kar dve bili z obmo-čja Mestne občine Murska Sobota: Društvo modelarjev Pomurja iz Murske Sobote, Modelarsko dru-štvo Radenci, Modelarski klub Ftič Mlajtinci, Rekreacijsko špor-tno društvo Start iz Polane ter seveda Aeroklub Murska Sobota. Slednji je med širšo javnostjo ver-jetno najbolj prepoznaven, saj so na rakičanskem športnem letališču priredili že mnoge prireditve, na katerih so se predstavili najbolj-ši letalci z vsega sveta ter obe-nem privabili tudi gledalce iz vse Slovenije in tudi onstran državnih meja. Aeroklub Murska Sobota je v Maximusu tudi prvič javno pred-stavil svojo novo pridobitev — vr-hunsko jadralno letalo Discus-2c proizvajalca Schempp-Hirth. Le-to bo svoj uradni letalski krst do-živelo šele letos poleti. Predstavnik Aerokluba Murska Sobota je po-udaril, da je letalo Discus-2c za Aeroklub Murska Sobota velika pridobitev. Gre namreč za viso-kozmogljivo jadralno letalo z raz-ponom kril 15 oziroma 18 metrov, primerno pa je za uporabo tako v tekmovalne namene kot tudi za povsem običajno amatersko rabo, saj ga lahko uporabljajo tudi manj izkušeni jadralni piloti.
O tem, kako zmogljivo je novo jadralno letalo, pričajo tudi teh-nični podatki, sodeč po katerih je
z letalom mogoče manevrirati do hitrosti 190 km/h, medtem ko je najvišja dovoljena hitrost letenja kar 280 km/h. Poleg svoje nove pridobitve se je Aeroklub Murska Sobota predstavil tudi s svojo mo-torno, jadralno in padalsko sekci-jo, največ zanimanja pa je požel vrhunski akrobatski pilot Peter Podlunšek, ki se lahko pohvali z mnogimi odličji s tekmovanj svetovnega merila. Podlunšek je pred kratkim prevzel svoje novo vrhunsko enosedežno tekmovalno akrobatsko letalo EXTRA 330SC, ki ga bo uporabljal na tekmova-njih namesto svojega dosedanjega dvosedežnega akrobatskega leta-la EXTRA 330L. Omeniti velja tudi, da je novo akrobatsko letalo bilo izdelano posebej po njegovem naročilu in je zato prilagojeno nje-govemu stilu letenja.
Sicer pa so v Maximusu mnogo zanimanja in občudovanja med prisotnimi gledalci poželi piloti ra-
dijsko vodenih letalskih modelov, ki so s svojimi letalskimi modeli, ki so primerni tudi za uporabo v zaprtih prostorih, po hodnikih na-kupovalnega središča prikazovali razne vragolije. Med slednjimi je še posebej izstopal Tomaž Solar. Med prisotnimi na dogodku je bil tudi Rok Šiftar, dijak drugega letnika Gimnazije Murska Sobota, ki je ekipni svetovni prvak v lete-nju s prostoletečimi tekmovalnimi modeli.
Dobro so poskrbeli tudi za obi-skovalce, saj so ti imeli možnost preizkusiti se v vlogi pilota v enem izmed treh letalskih simulatorjev, ki so bili postavljeni na prizorišču, tisti malo bolj spretnih prstov pa so si lahko kar sami izdelali svoj mo-delček letala iz lahkega materiala.
27
KULTURA
Pester program Galerije Murska Sobota
Karlo Vrataric
Galerija Murska Sobota bo v leto-šnjem letu na ogled ponudila enajst razstav, dvanajsta predstava v leto-šnjem programu pa je bila razstava slik Zdenka Huzjana, ki so jo odprli že lani.
Aktualna razstava Umetnine iz Prekmurja - Od romantike do modernizma, ki jo je prispeval Pokrajinski muzej Murska Sobota, bo na ogled do petega aprila. Sledila bo razstava slik Jožefa Muhoviča od 9. do 30. aprila, v mesecu maju pa bosta v Galeriji istočasno dve raz-stavi. Od sedmega maja do četrtega junija bo v Veliki galeriji razstava čr-
nobelih fotografij Janeza Marenčiča, ki jo bo prispevala kranjska Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, v Mali galeriji pa bodo na ogled ilustracije Žarka Vrezca, ki riše za različne poljudnoznanstvene revije in enciklopedije o živalih.
Od 11. junija do 9. julija bosta prav tako istočasno dve razstavi, in sicer v Mali galeriji razstava erotičnih ka-rikatur Antona Buzetija, kjer bodo karikature postavljene v škatle, tako da si jih bodo obiskovalci ogledovali skozi kukalo, v Veliki galeriji pa bo skupinska razstava neakademskih slikarjev in kiparjev. Na slednjo se
lahko prijavijo vsi iz Pomurja, ki niso člani Društva likovnih ume-tnikov Prekmurja in Prlekije, dela pa bo izbrala tričlanska strokovna komisija. Od 16. julija do 27. av-gusta bodo sočasno kar tri razsta-ve, in sicer v Veliki galeriji slike Roberta Černelča, v Mali galeriji grafike Vesne Drnovšek, na balko-nu pa spominska razstava Ladislava Danča. Predzadnja razstava v letu bo razstava slik Marjana Gumilarja, ki bo na sporedu od 10. septembra do 5. novembra, zadnji pa bo svoja dela razstavljal Gustav Gnamuš, in sicer od 12. novembra do konca leta 2009.
Poleg samih razstav bo poskrblje-no tudi za pedagoško-andragoški program, katerega ciljne skupine se začnejo pri otrocih iz vrtca in osnov-nošolcev do dijakov. Program Prvič v galeriji je že tradicionalen in dobro sprejet s strani otrok, pomemben pa je zaradi zgodnjega srečanja z ume-tnostjo, saj na ta način lahko otroci do umetnosti vzpostavijo spoštljiv
odnos. Galerija odlično sodeluje tudi z likovnimi pedagogi, kot sta Matjaž Geder in Stefan Červek, ki s svojimi učenci iz murskosoboških osnovnih šol pogosto obiskujeta galerijo, do-bro sodelovanje pa je vzpostavljeno tudi s srednjimi šolami. Tretja veja ponudbe so likovne delavnice, ki jih bodo letos prvič pripravili tudi za upokojence. Andragoški program zajema javna strokovna vodstva, ki potekajo vedno teden dni po odpr-tju razstave ob 17. uri, in predava-nja za širšo zainteresirano publiko. Tako bo aprila v sklopu Muhovičeve razstave predavanje umetnostne zgodovinarke iz Maribora Nataše Smolič o Francisu Baconu, v drugi polovici pa še predavanje kustosinje Irme Brodnjak o Franciscu Goyi. V decembru bo v sklopu razstave Gnamuša predavanje direktorja Galerije Roberta Inhofa o Casparju Davidu Friedrichu, vizija teh preda-vanj je, da ne pokrivajo umetnosti zgolj na lokalni ravni, ampak tudi svetovno.
28
KULTURA
Nastop učencev
Glasbene šole Murska Sobota
Geza Grabar
Na koncertu, ki je potekal v Klubu PAC, so svojo glasbeno nadarjenost poka-zali mladi glasbeniki, ki imajo za sabo že nekaj glasbenih uspehov.
Doslej se je v Glasbeni šoli Murska Sobota izšolalo že nekaj znanih glasbenikov, ki z udeležbo na raz-ličnih koncertih kažejo svojo lju-bezen do glasbene umetnosti. Na koncertu, ki je potekal v Klubu PAC, je tako nastopilo kar nekaj
mladih perspektivnih glasbenikov. Na kitaro so zaigrali Luka Sčančar, David Kreslin, Nives Zver, Jernej Hanc, Tomaž Voroš in Matjaž Voroš. Med učenci, ki so se pred-stavili, pa so bili tudi taki, ki jim ni tuje igranje klarineta in violine: Luka Vereš in Živa Vigali sta pre-pričala z zvoki klarineta, njima ob bok pa so se z violino postavile tri
mlade dame, in sicer Kaja Pojbič, Sara Mitič in Ekaterina Lepoša. Sara Šiftar je koncertno dogajanje popestrila s flavto. Koncertnega dogajanja se je udeležila tudi rav-nateljica glasbene šole Erna Lukač, ki je ob tem povedala: »Današnji nastopajoči so bili otroci, ki so se udeležili različnih tekmovanj in so bili tam tudi nagrajeni. Moram povedati, da imamo vsako leto vedno več tekmovalcev in tudi do-segamo več lepih rezultatov, česar smo seveda zelo veseli, saj smo v letošnjem šolskem letu pridobili nove prostore. Z dobrimi rezultati jih tudi opravičujemo. V tem času se pripravljamo na različna tekmo-vanja, že v mesecu februarju jih je bilo nekaj, prav tako se pa bo kar nekaj učencev udeležilo tekmovanj v marcu in aprilu. Tekmovanja bodo potekala na Hrvaškem, v Srbiji in v sosednji Italiji.«
JOSIPA LISAC
v dvorani bivšega murskosoboškega kina 17. marca 2009 ob 19. uri.
Spremljali jo bodo odlični glasbeniki: Josip Joachim Grah, Gojko Tomljanovič, Borna Šercar, Davor Černigoj, Robert Vnuk.
Josipa Lisac je svoj izjemni glas-beni talent pokazala že v otroštvu. Usodno in najpomembnejše pa je bilo zanjo srečanje s skladateljem Karlom Metikošem, ki je dokonč-no izoblikovalo njen umetniški portret. »Dnevnik jedne ljubavi«, njun prvi album, je še danes eden najboljših konceptualnih rock iz-delkov bivše Jugoslavije. Skupaj sta nato posnela še 13 plošč z ne-pozabnimi hiti. V devetdesetih letih, ki jih je leta 1991 zaznamo-vala nenadna Metikoševa smrt,
se bistveno spremeni kontekst njenega dela. V letih, ki sledijo, prireja konceptualno osmišljene koncerte, posvečene Karlu, ki postanejo presedan v zgodovini hrvaške pop glasbe, posnetki teh koncertov, veličastnih glasbenih dogodkov, pa pobirajo prestižne nagrade.
Leta 2000 izide studijski album »Život«. Ob že zdavnaj potrjenem glasbenem talentu Josipina go-stovanja v gledališčih dokažejo še njen igralski talent. Zadnjo vlogo je odigrala leta 2007 v predstavi »Pijana noč 1918« v Ulysses te-atru. A najbolj od vsega ostaja Josipa ena najbolj fascinantnih, enkratnih, nepredvidljivih, zani-mivih in provokativnih pevk.
ČAS ZA SPERMEMBO
Dvorana bivšega murskoso-boškega kina, torek,
24. marec 2009, ob 19.00.
Režija: Branko Durič. Igrajo: Branko Durič, Branko Šturbej in Alenka Tetičkovič.
Po skoraj natanko sedmih le-tih ponovno prihaja v Soboto uspešnica Teatra 55 Čas za spermembo. 18. marca 2002 smo predstavo gostili v grajski dvorani v okviru takratnega prvega gledališkega abonmaja. Od takrat do danes se je število abonentov podvojilo, delovanje Teatra 55 pa je zaradi Durove filmske kariere zamrlo.
Sedaj je predstava obnovljena in kot pred leti, ko je bilo odi-granih čez 250 ponovitev, je za njo veliko zanimanje.
Duro v vlogi frizerja, ki ima salon z imenom „Ja se zovem
Mirko“, obožuje preciznost, točnost (navada iz JLA) in sebe, ker je, kakor sam pravi “...lep, urejen, negovan,...“ V njegov salon zahaja zobozdrav-nik Damjan (Branko Šturbej), ker obožuje Mirkovo asistentko Emo in Mirkov južnjaški hu-mor, sam pa je, kakor pravi, „ ... bolj štorast in neroden ...“. Ema (Alenka Tetičkovič) je nora na svojega šefa in ga hoče dobiti za vsako ceno. Pripravljena je celo oditi v semensko banko in dobiti njegovo spermo. Ali ji bo Damjan pri tem pomagal ali pa ...
29
KULTURA
Razstava grafik
Samuela Grajfonerja
Karlo Vrataric
Diplomant oddelka za kiparstvo ljubljanske Akademije za likovno umetnost ter grafični specialist Samuel Grajfoner sodi v mlajšo generacijo slovenskih grafikov. V svojih delih posega v prvi vrsti po klasičnem globokem tisku, suhi igli in gravuri ter akvatintah in jedkanici, vztraja pa pri izražanju v črnobeli tehniki. Vse to in še več je bilo moč opaziti tudi v iz-ložbi njegovih del na samostojni razstavi v PAC-u.
Kljub temu da je Grajfoner po osnovni izobrazbi kipar, se je gra-fiki posvečal že od začetka šolanja v Ljubljani.
Za sabo ima na področju grafike tudi številna specialistična študij-ska izpopolnjevanja na priznanih evropskih likovnih ustanovah. Je tudi redni profesor za grafiko in risbo na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.
Kot pravijo likovni kritiki, ume-tnik vedno znova išče in najde načine, da grafične liste iz plo-skovitega območja stene preseli v tridimenzionalnost razstaviščne dvorane.
Prvi tiskar v Murski Soboti
je bil Žid
Karlo Vrataric
V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je na zani-mivem predavanju o položaju Židov v Prekmurju spregovoril mag. Franc Kuzmič.
Predavanje, ki je bilo bolj hu-manistične narave, je potekalo na podlagi spodbude iniciative oz. pobudnikov nove revije za mišljenje in kulturo Modrore(j) čje. V iniciativni skupini si prizadevajo za nastanek nove revije, ki naj bi sčasoma začela izhajati. Mag. Franc Kuzmič, zdajšnji kustos in muzejski sve-tovalec v Pokrajinskem muzeju, se je dotaknil nekaj prelomnih dogodkov, ki so bili ključni za prekmurske Žide. Med vojno je bilo ubitih okrog šest milijonov Židov. Genocidu se niso izognili niti prekmurski Židje, ki imajo oz. so imeli sicer kar nekaj zaslug pri samem razvoju prekmurske pokrajine, saj so s svojimi dejav-nostmi prispevali velik delež k vsestranskemu in gospodarske-mu dvigu.
Danes poznamo tri osnovne skupine Židov: to so zahodni Židje ali t. i. Aškenazi, ti so ži-veli v Nemčiji, na Poljskem in na Madžarskem in jih je bilo v evropskem prostoru največ. V drugo skupino spadajo južni Židje ali Sefardi, ki so živeli na
Portugalskem in v Španiji, tretja skupina Židov spada v vzhodno skupino, živečo v afriškem in azijskem prostoru. Med vsemi tremi skupinami gre bolj za etno-grafske značilnosti, in ne toliko za verske. Prekmurski Židje spa-dajo v skupino Aškenazov. Prvi so se v Prekmurje začeli priselje-vati okrog leta 1700. Tudi prvi tiskar v Murski Soboti je bil Žid, to je bil Izidor Hahn, ki je v svoji tiskarni tiskal vse publika-cije, ki so izhajale v Prekmurju. »Zanimiv je tudi podatek, da so bili prekmurski Židje bolj neo-logi, kar pomeni, da se niso stro-go držali vseh verskih predpisov, kajti močno so se aklimatizirali v naš čas in naše razmere. Vse te predpise so obravnavali kot folkloro, to pomeni, da so tudi ob sobotah delali, imeli odprte trgovine, kar po pravih predpisih ne bi smeli.
Poleg tega so tudi potovali več, kot bi smeli,« je povedal Kuzmič. Kljub vsemu je tudi prekmurske Žide doletela žalostna usoda, kajti aprila leta 1944 so bili odpeljani v koncentracijska taborišča. Med
vsemi jih je po besedah Kuzmiča preživelo le 65, danes bi jih naj v celotni Sloveniji bilo le še 60, od tega v Murski Soboti le 10.
30
KULTURA
Mednarodni plesni napad
Mesto plesnega dogodka z naslovom 3. improvizacijski napad je bila Budimpešta, prizorišče pa center Millenaris. V okviru mednarodne mreže Beyond Fronta, ki jo finančno podpirata Evropska kulturna fundacija in Program Kultura Evropske komisije, je mednarodni projekt zanimiv tudi za Mursko Soboto. V njej je vsako po-letje plesni festival Flota, in ko bo Murska Sobota postala eno od mest Evropske kul-turne prestolnice, bo tudi mednarodna dimenzija tista, ki bo dajala pečat tukaj-šnjemu dogajanju.
Enodnevni obisk v madžarski prestolnici je organizirala Flota, program, ki je vključeval ogled galerije in razstave v njej, je bil zanimiv, še posebej pa pogovor z ustvarjalci, neposredno po nastopu.
Projekt, ki vključuje še podobno plesno srečanje v Avstriji in na Hrvaškem, je predstavil ume-tniški vodja in koreograf Matjaž Farič, tudi član komisije za pri-pravo programa Evropske pre-stolnice kulture 2012.
Poslikava v
soboški župni cerkvi
Ob razstavi Umetnine iz Prekmurja - Od romantike do modernizma je imel njen avtor, umetnostni zgodo-vinar Janez Balažič, v razstavišču Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti zanimivo predavanje na temo Poslikava v starem prezbiteriju sobo-ške župne cerkve sv. Nikolaja.
Soboško krščansko središče in njegovo romansko gotsko jedro je višji kustos v soboškem mu-zeju, Janez Balažic, postavil ob bok znani cerkvi na Stari Gori in na Ptuju. Tako z besedami kot skicami in slikami pa ilustriral posamezne zanimive detajle, kot je na primer zakramentalna niša, ki je bila prvotno mesto hranje-na hostij in mašnega gradiva. Podrobno je razčlenil posame-zne poslikave, na primer štirih polj in prav toliko evangelistov ter opozoril, da oltarne table za-radi velikosti niso mogli prenesti v Galerijo Murska Sobota, kjer je razstavljena večina umetnin iz Prekmurja, in jo je tako mogoče videti le na licu mesta - v soboški župni cerkvi.
POPRAVEK
V zapisanem o navdušujočem koncertu Perpetum Jazzile v Murski Soboti na stani 19 v prejšnji številki Soboških novin je napaka, za katero se opravičujemo. Prekmurec ni Feri, ampak Tomaž Cör.
Brigita Bavčar
31
BERKE Tomaž s.p.
KULTURA
Literarni večer
v Pomurskem akademskem centru
Geza Grabar
Med množino kulturnih, poljudnih in drugih prireditev so v Klubu PAC konec februarja pripravili tudi literarni večer z urednikom Nove revije dr. Branetom Senegačnikom in prekmurskim pesnikom in eseji-stom Tinetom Mlinaričem.
Gosta, ki sta ob pogovoru z Robertom T itanom Felixom raz-glabljala o odnosu med poezijo in transcendenco, sta prebirala tudi svojo poezijo. Zanimivo: oba sta
doslej izdala po štiri pesniške zbirke ter po dve knjigi esejev. Senegačnik je o transcendenci de-jal, da se z njo srečujemo vsak dan. jo doživljamo, se z njo spopadamo, vendar se transcendenca iz obdo-bja v obdobje spreminja. Je torej nekaj, česar ne moremo zagrabiti. Mlinarič pa je prepričan, da tran-scendenca omogoča, da si lahko svoj, da pride v ospredje tvoj jaz.
Uspešno leto
za bakovsko godbo
Aleksandra Grah
Prekmurska godba Bakovci bo pre-teklo leto 2008, v katerem je pra-znovala svojo 80-letnico delovanja, zaznamovala kot eno najuspešnej-ših v svoji zgodovini. Spomnimo
se samo njihovega razprodanega slavnostnega koncerta v mursko-soboški kinodvorani, na katerem je poleg godbenikov, ki so takrat prvič nastopili v novih uniformah,
zapel in zaigral sam Vlado Kreslin. Takrat so premierno izvedli sklad-bo Ouvertura 80, ki jo je prav za ta dogodek zložil znani skladatelj Slavko Sukler. Prav v tem letu pa so prejeli najvišje priznanje Mestne občine Murska Sobota, priznanje za vrhunske dosežke na kulturnem področju, na katerega so še pose-bej ponosni, kakor tudi na zlato plaketo s posebno pohvalo, ki so jo prejeli leto poprej na 12. tekmo-vanju slovenskih godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla v mestu Ormož. Svojo obletnico so s srečanjem godb in proslavo obele-žili tudi v svojem domačem kraju Bakovci. V jesen so se udeležili dvodnevnega gostovanja v mestu Ingolstadt v Nemčiji, za konec leta pa so v Bakovcih priredili tradici-
onalni božično-novoletni koncert, na katerem so skupaj s številnimi gosti pričarali praznično vzdušje. Vmes so nastopili še na Soboških dnevih in imeli samostojna kon-certa v Beltincih in Turnišču. Nastopali pa so še na različnih cerkvenih prireditvah, otvoritvah in proslavah, seveda pa ne smemo pozabiti njihove tradicionalne pr-vomajske budnice.
Tudi v letošnjem letu imajo smele načrte, najprej bo Pomladni kon-cert v petek, 27. marca, ob 19. uri v dvorani Kina Park v Murski Soboti, na katerem bodo predsta-vili nov repertoar, ob spremljavi godbe pa bosta zapela tudi Dorina Gujt in Roman Kovačič. Vsi lju-bitelji glasbe ste na koncert prav lepo vabljeni.
32
ŠPORT
Rokoborca
Kuhar in Horvat bronasta
Geza Grabar
V dvorani tretje osnovne šole v Murski Soboti je v soboto, 7. marca, potekal že 14. grand prix Slovenije v rokoborbi v grško-rimskem slogu, na katerem sta Pomurca Jure Kuhar in Niko Horvat osvojila bronasto medaljo.
77 nastopajočih iz 15 držav, dve slovenski medalji in skupno sedmo mesto naše reprezentance potrjuje-jo, da se je v Murski Soboti znova odvijal zanimiv rokoborski turnir, že štirinajsti po vrsti. »Končani grand prix je zelo uspel. Zadovoljni smo z udeležbo, saj so prišle vse napovedane reprezentance z izjemo Črne gore, ki si ni uspela urediti vizumov. Udeležba tekmovalcev je bila na najvišji ravni, to so potr-dili tudi vsi trenerji, za primer pa so omenili, da je bila konkurenca v Murski Soboti močnejša kot na zadnjih dveh turnirjih v Beogradu in Szombathelyju,« je povedal vodja tekmovanja Stanislav Sernek. Nastopilo je pet slovenskih tekmo-valcev, in sicer Žiga Pepel v katego-riji do 60 kilogramov, Jure Kuhar in Timotej Trbulin v kategoriji do 74 kilogramov ter v kategoriji do 84 kilogramov Dejan Sernek in Niko Horvat. V slovenski reprezentanci
so pričakovali eno medaljo, na kon-cu pa sta Kuhar in Horvat osvojila kar dve, in to bronasti za tretje me-sto. »Dve medalji sta več, kot smo pričakovali. Seveda smo z rezultati zadovoljni, ker je bila konkurenca močna, uspeh pa je s petim me-stom dopolnil še Dejan Sernek,« pravi Sernek. Medtem ko je bila Kuharjeva medalja pričakovana, je prijetno presenetil Ljutomerčan Horvat.
Čeprav so organizatorji napovedo-vali nastope 92 tekmovalcev iz 17 držav, je bil končni izkupiček 77 tekmovalcev iz 15 držav. Razlogi se skrivajo v neudeležbi Albancev in Črnogorcev (napovedali so sedem tekmovalcev), svoje vrste pa so zmanjšali še Srbija, ki je nastopila s tremi tekmovalci manj, in Hrvati ter Čehi, ki so nastopili z dvema tekmo-valcema manj, tekmovanja pa se ni udeležil niti Slovenec Aljaž Wagner. Murskosoboški turnir je bil ena za-
dnjih preizkušenj pred evropskim prvenstvom, ki bo od 31. marca do 5. aprila v Vilni v Litvi, zato so re-prezentance vzele tekmovanje zelo resno, pričakovano pa so prvo mesto zasedli Američani, ki so v posebnem točkovanju zbrali 70 točk. Druga je bila Ukrajina s 44 točkami, medtem ko so imeli tretji Hrvati točko manj. Slovenija je zasedla sedmo mesto s 24 točkami.
33
www.freerider-on.net

EP - ELEKTRO IN GRADBENE STORITVE D.O.O.
ŠPORT
Za uvod
domača zmaga Mure 05
Karlo Vratarič
Začel se je spomladanski del prven-stva druge nogometne lige, ki ga je murskosoboška Mura 05 začela z navidez prepričljivo zmago nad Belo krajino s 3:1, vendar trener Jančar s samo igro ni bil zadovoljen.
Mura 05 je nadaljevanje prvenstva začela z novim trenerskim dvojcem Bojanom Jančarjem in Borisom Radošem, v igralskem kadru pa so novinci Marko Kmetec, ki je naza-dnje nastopal za Dravo, ter Sebastjan Vogrinčič in Borut Gerenčer, ki sta doslej igrala v Avstriji. »Kot smo lahko videli na uvodni tekmi spo-mladanskega dela prvenstva, so okrepitve prave. Kmetec je dosegel tri zadetke, Vogrinčič se je predstavil v pozitivni luči, Gerenčer pa je tre-nutno še lažje poškodovan, ampak upam, da bodo vsi trije iz tekme v tekmo boljši in da bodo upravičili pričakovanja,« o novih igralcih meni trener Bojan Jančar. Na drugi strani v klubu ni več Dragana Nikoliča, ki se je vrnil v Hit Gorico, odšel pa je tudi Miran Bencik, ki bo kariero nadaljeval pri avstrijskem nižjeligašu Minihof Liebau.
Muraši so priprave začeli 15. janu-arja, vendar jim vremenske razmere niso bile najbolj naklonjene, zato zadanih ciljev niso izpolnili v celoti. »Med pripravami smo imeli težave z vremenom, saj smo imeli sneg, mraz in dež, tako da smo realizirali le 75 odstotkov priprav. Glede tega nisem najbolj zadovoljen, poškodovala sta se nam še dva ključna igralca, Fajfar in Ristič. Na srečo smo bili na pet-dnevnih pripravah v Medulinu, kjer smo lahko malo več delali z žogo,« pravi Jančar. Odigrali so tudi devet pripravljalnih tekem, in sicer proti Dravi (0:2), Nafti (1:2), Mariboru (0:2), Wildonu (2:0), v Medulinu proti Budučnosti iz Zavidovičev (1:0), Slogi Bosanska Otoka (1:1) in Rudarju Kakanj (0:0), po povrat-ku pa še proti Crenšovcem (2:1) in Čakovcu (2:0). Med priprave na spomladanski del prvenstva lahko štejemo tudi tekmo 4. kroga pokala MNZ Murska Sobota proti Čardi, ki so jo črno-beli dobili s 4:0.
V začetku meseca marca je odje-knila novica, da je po štirih letih iz osebnih razlogov odstopil direktor kluba Goran Gutalj, ki je v svoji odstopni izjavi med drugim zapi-sal: »S svojimi sodelavci, strokovnim vodstvom, igralci, pokrovitelji, navi-jači in mediji sem pomagal ustvariti novo podobo nogometnega društva. Vsem se za sodelovanje iskreno za-hvaljujem. Ob tej priložnosti bi rad omenil, da je Nogometno društvo Mura05 trenutno zdrav kolektiv s
stabilno finančno konstrukcijo in perspektivnim mladim domačim igralskim kadrom, ki bo v prihodno-sti sposoben izpolniti pričakovanja tako prekmurske javnosti kot navi-jačev. Na pogorelih temeljih bivših klubov smo ustvarili priznano špor-tno institucijo, ki je v Pomurju po številu registriranih igralcev skupaj z nogometnimi centri, ki smo jih ustvarili in sofinancirali, na prvem mestu. V novi zgodovini Mure od osamosvojitve naprej se ni nikoli zgodilo, da bi klub imel poravnane vse finančne obveznosti, tako do do-baviteljev kot vseh zaposlenih.«
Na dan žena, 8. marca, je Mura 05 odigrala prvo spomladansko prven-stveno tekmo, in to proti Beli kra-jini. Na tekmi se je zbralo čez tisoč ljubiteljev nogometa, ki so videli domačo zmago s 3:1, vse zadetke pa je dosegel Kmetec. »Naleteli smo na dobrega nasprotnika, imeli smo hude težave, na srečo pa smo zadet-ke dosegli ob pravem času. S samo igro nisem zadovoljen, saj lahko še napredujemo. Upam, da bo šlo na bolje in da se bo domača publika lahko čim večkrat veselila zmage,-je po tekmi povedal Jančar. Po go-stovanju v Krškem bo v nedeljo, 22. marca, v murskosoboški Fazaneriji po nekaj letih znova obračun z lju-bljansko Olimpijo, ki si ga bo zago-tovo splačalo ogledati.
34
VARNOST
Trening varne vožnje
in simulacija vinjenosti
Tomaž Trajbarič
Murskosoboški policisti so skupaj s Španik centrom organizirali trening varne vožnje. Trening varne vožnje ni bil naključno organiziran za četrte letnike Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, saj gre pri tej populaciji za zelo mlade voznike, ki so v prometu tudi najmanj izkušeni in posledično bolj izpostavljeni ne-varnostim na cesti.
Aktivnosti so potekale v obliki učne delavnice, v kateri je bila di-jakom predstavljena problematika prisotnosti alkohola pri voznikih motornih vozil, predstavljen jim je bil preventivni spot »Alkohol, ne, hvala«, vsem 23 udeležencem je bila izročena zgoščenka s preven-tivnim spotom. Nadalje so izvedli simulacijo vinjenosti s simulacij-skimi očali znamke Fatal Vision, s čimer so dijakom predstavili
zmožnost in nezmožnost vinje-nega voznika ali pešca v prometu. Simulacijo z očali so udeleženci delavnice preizkusili tudi sami, pri tem pa so se tudi zabavali in poka-zali veliko mero zainteresiranosti za tovrstne delavnice. Nadalje so pridobili osnovna teoretična zna-nja glede treninga varne vožnje, ki so ga izvedli tudi v praksi, tako da so na poligonu preizkusili svoje
vozniške (ne)spretnosti. Po kon-čanem treningu varne vožnje so se dijaki z nekaj več znanja o al-koholu in varni vožnji z osebnim avtomobilom odpravili domov. S tovrstnimi preventivnimi aktiv-nostmi bomo nadaljevali v sode-lovanju s Španik centrom in mur-skosoboškimi srednjimi šolami.
Foto: Štefan Abraham
Raiffeisen
BANK
Moja banka
35
GASILCI
Štefanu Barbariču
plaketa Civilne zaščite za življenjsko delo
Geza Grabar
V lendavski gledališki in kon-certni dvorani, kjer je bila v or-ganizaciji Uprave za zaščito in reševanje za Pomurje osrednja regijska slovesnost ob 1. mar-cu, svetovnem dnevu Civilne zaščite, so podelili 16 priznanj in nagrad.
Med dobitniki najvišjega držav-nega priznanja - plakete, ki jo podelijo posameznikom, sku-pinam in organizacijam za ži-vljenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premo-ženja, kulturne dediščine ter varovanja okolja ob naravnih in drugih nesrečah, je bil kot edini iz Pomurja tudi Stefan Barbarič iz Nemčavcev, sicer predsednik murskosoboške gasilske zveze. Barbariču je bilo uradno prizna-nje iz rok poveljnika Civilne za-ščite Mirana Bogataja izročeno že na državni slovesni podelitvi nagrad in priznanj v kongresnem centru na Brdu pri Kranju, v Lendavi je bila podelitev le simbolična.
Sicer pa to ni njegovo prvo od-mevno priznanje. Že leta 2006 je od obrambnega ministra ob 15. obletnici osamosvojitve dobil nož-bajonet obrambnega mini-strstva, istega leta pa s strani žu-pana Antona Štihca tudi plaketo
mestne občine.
Stefana Barbariča, rojenega v Markišavcih, odlikuje dolgole-tno in zelo požrtvovalno delo -kot inženir elektrotehnike (smer elektronika), sprva kot referent za zveze in službo OJA na takra-tnem Sekretariatu za narodno obrambo, zatem kot svetovalec za telekomunikacije in informatiko. Leta 2004 pa se je zelo aktivno vključil v delovanje gasilske orga-nizacije kot predsednik občinske gasilske zveze. S svojim delom, organizacijskimi sposobnostmi ter čutom do ljudi ob nesrečah je nenehno dokazoval, kako je trebao pomagati ljudem v ne-sreči, požaru, poplavah ali kako drugače.
Zadnja leta - potem ko se je leta 2006 upokojil - je ves predan ga-silstvu. Vseskozi se namreč zave-da pomena humanosti, pomoči ljudem ob nesrečah, na ravni ga-silske zveze pa je doslej uspešno izpeljal in vodi številne nove in smelo zastavljene projekte.
Sicer pa marsikdo ne ve, da je prav on vzpostavil takratni sistem radijskih gasilskih zvez Pomurja, podoben sistem zvez tudi pri obrambi proti toči za severovzho-dno Slovenijo, daljinsko krmi-ljene sistema siren v Pomurju, ki deluje že 25 let; sodeloval je pri izgradnji državnega sistema radijskih zvez »ZARE« oziro-ma je bil zadolžen za Pomurje, enako za državni sistema tihega alarmiranja PAGING, zadolžen je bil za izgradnjo Regijskega centra za obveščanje Murska Sobota in vseh vrst telekomuni-
kacijskih sistemov. Aktiven pa je bil in je še tudi na številnih dru-gih področjih: po dva mandata je bil predsednik Radiokluba S59DBC, podpredsednik Zveze radioamaterjev Slovenije, vodil je razne projekte na področju slo-venskega radioamaterstva, kot član predsedstva deluje v OZV VS Murska Sobota, že tretji mandat pa je tudi predsednik Krajevne skupnosti Nemčavci. Kot je zapisano v utemeljitvi, je bil Barbarič od leta 1971 zapo-slen v takratnem Sekretariatu za ljudsko obrambo Murska Sobota na področju telekomunikacij in radijskih zvez, služba OJA. V tem času je s svojim strokovnim delom med drugim pomembno pripomogel k vzpostavitvi in ohranjanju sistema javnega alar-miranja in delovanja občinske-ga centra za obveščanje. V času osamosvojitvene vojne se je kot delavec Sekretariata za ljudsko obrambo Murska Sobota aktiv-no vključil v priprave in izvajanje obrambnih nalog, ki so izhaja-le iz nalog obrambnega načrta sekretariata.
Od leta 1995 naprej je bil za-poslen na Upravi za obrambo Murska Sobota, prav tako na področju telekomunikacij in radijskih zvez. Njegov takratni strokovni prispevek na področju varstva pred naravnimi in dru-gimi nesrečami je bil predvsem usmerjen v vodenje izgradnje ter začetka delovanja regijskega centra za obveščanje ter izgradnje in vzpostavitve sistema radijskih zvez ZARE na območju Pomurja
in širše Slovenije. S svojim stro-kovnim delom, zanimivimi ino-vacijskimi rešitvami na podro-čju radioamaterstva, aktivnim delovanjem tako v domačem Radioklubu kot tudi v Zvezi ra-dioamaterjev Slovenije si je med drugim ves čas aktivno prizadeval za sodelovanje, oziroma vključe-vanje radioamaterjev z njihovimi tehničnimi in strokovnimi resursi ob naravnih in drugih nesrečah, oziroma na področju zaščite in reševanja nasploh.
V letu 2004 se je zelo aktivno vključil v delovanje gasilske orga-nizacije kot predsednik gasilske zveze mestne občine in v tem času tudi izpeljal oziroma še vedno pelje zelo smele gasilske projek-te. S svojim nesebičnim delom, požrtvovalnostjo in pozitivnim odnosom do sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je veliko prispeval k vzpostavitvi, utrjevanju in razvoju navedene-ga sistema. Tudi po upokojitvi v letu 2006 je še vedno ostal in je še tudi danes kot predsednik GZ MO Murska Sobota izredno aktiven na področju gasilstva ter zaščite in reševanja nasploh.
Za dosedanje prizadevno in uspe-šno delo, ki je bilo v preteklosti veliko širše od samega službenega delokroga, ter zaradi njegovega dosedanjega izrednega prispevka na področju varstva pred narav-nimi in drugimi nesrečami je tako Stefana Barbariča za preje-mnika plakete Civilne zaščite za življenjsko delo predlagal povelj-nik Civilne zaščite za Pomurje Martin Smodiš.
36
GASILCI
V Markišavcih razširitev gasilske sobe
Geza Grabar
Tudi letošnji redni letni občni zbor je z veliko udeležbo potrdil, da so gasilci iz tega primestnega naselja pri nadaljevanju 115-letne tradicije na pravi poti, predvsem pa trdno odločeni pri opravljanju svojega poslanstva, pa tudi pri doseganju zastavljenih ciljev.
Predsednik društva Boris Gumilar in poveljnik Karel Rituper sta v smislu množine intervencij, gosti-teljstva občinskega tekmovanja in
tudi v tekmovalnem smislu članske A- in B-enote ženske in mešane ve-teranske enote lansko leto ocenila kot zelo dejavno.
Prav poletno neurje sredi julija in avgusta ter požara kot posledica le-teh so gasilce v Markišavcih še bolj povezali in poenotili. Tako so operativci samo ob neurju opravili več kot 90 ur, sodelovali pa so tudi pri gašenju dveh požarov v Polani. Junija lani so bili v Markišavcih
tudi zgledni gostitelji občinskega tekmovanja, kjer so člani A osvojili 3., člani B in članice drugo ter ve-teranska enota prvo mesto.
V mesecu požarnega varstva pa je v okviru vaje »Požar v naravi«, kjer sta bila v ospredju delo z motorno žago in sestavljanje verige z motornimi brizgalnami, pa je le-ta potekala v njihovem kraju oziroma na podro-čju Bereka.
Poleg organizacije skupnega eno-
dnevnega društvenega izleta v maju, kar je v društvu že tradicija, ter so-delovanja pri vseh operativnih in družabnih aktivnosti (pregled dru-štva, občinsko tekmovanje, srečanje članic in veteranov, mesec požar-nega varstva) so v društvu na prvo mesto postavili razširitev društvene sobe z aktivnim prostovoljnim de-lom vseh gasilcev in krajanov ter v izvedbi izvajalcev oziroma obrtni-kov iz domačega kraja.
Usposabljanje gasilcev za naziv specialnosti »strojnik«
Potem ko so v gasilskem domu Murska Sobota na regijski ravni uspešno izpeljali 80-urni tečaj za skoraj 40 slušateljev za nižje ga-
silske častnike, so prve dni mar-ca pričeli še z izobraževanjem za pridobitev naziva specialnosti »strojnik«.
40-urni tečaj, ki prav tako po-teka za gasilce z obeh bregov Mure, obiskuje nekaj več kot 30 gasilcev iz gasilskih zvez Beltinci, Gornja Radgona, Murska Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Rogašovci.
Ti s strani predavateljev iz GZ MO Murska Sobota - poveljnika Franca Olaja, tajnika Jožefa Rituperja, podpoveljnika Tadeja Kumina ter poveljnika GD Murska Sobota
Antona Gomboca - pridobivajo osnovno znanje s področja aero-statike, hidrostatike in hidrome-hanike, spoznavajo gasilsko orodje in opremo, zlasti pa motorne bri-zgalne in črpalke, elektroagregate, pnevmatske naprave in gasilska vo-zila. Pomembno področje izobra-ževanja, ki se bo zaključilo s prak-tičnimi vajami ter seveda izpitom, so posamezni principi delovanja in osnove vzdrževanja.
37
Milkivit
Čen d.o.o„
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,
DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: TANJA ZRINSKI
Odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 5251619
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. marca 2009 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: ANA HORVAT MAUČEC
Ulica Štefana Kovača 29, 9000 Murska Sobota
38
SOBOŠKI INFORMATIVNI DNEVI
39