Št. 16. V Oiorici, v torek due 24. Mn-uvarja 1903. Letnik V. l/li;i|.l VS.l l'«*l< III Hulioll) oh II. in i 11r<-<111<>I< 11;<¦ /a. iim\sIu l"i ill, '.', in i I n|i. /,;i (|c/.t'l(i Ako pads n,i la ilncva pia/.n ik i/.iilc \> (> /.v«>ci'r. Slam* |ui jiošli pri'jt'iiian ah v fjoiici na ilmii |H)Sil)au ci'liili'lim h \ i jmlli'lno i K in Ocli llH.no \i K. I'imiI.i|a si' v (Jorifi v t<*- bakainan Scliuar/ v Šulskili ulnali .1 •' I I c is i I. /. v i\'uiiskili ulic:ili i" '•''¦ \> a. u iiu Vt'nli'rwni lckuliščii \><> H vin. ('/(jatnuije izriaiijtM rrediii^tvi) hi uprawiKUo **• nahajata v «N arodii i lukarn :>. ulica Vcttuniii ti At. 9. !)o|-i.if jf i-asloviti ij:» ur»Mlniit v>i, 'ijjlasi1 in naroC'iiiiio pa iia upravnislvo »sioriff«. Oyla--. m? raäuii'ju po petit- vrstati in sieet ;ir..isi' tiskajo l-kiilo slišati po nasih brdih in poljanah 7.e eelih 2i> let, doni zopet ondol in napolnjuje z bolostjo marsikatero slovensko arce. llelih 25 lot nismo slišali pri nas o vojski. Bilo je zadnjikrat o okupaciji Uosne-Hercegovine 1. 1878, takrat, ko je dokaj slovenske krvi poteklo na turški zemlji „za svobodo slovanske raje" izpod turškega jarma. 0 vzrokih bosenske okupacije in njenih uspehih je že toliko znano nasim čitateljem, da ni treba na tern mestu kaj več o tern govoriti. Le toliko bodi mimogrede omenjeno, da je bila ta okupacija sad berolinske politike znanega „Drang nach Osten". Nekaj besed nemških in madjarskih po- litikov, a v prvi vrsti liismarcka in An- drassyja, pa nekaj črk na belem papirju berolinske pogodbe: — in več sto slovenskih sinov je moralo preliti svojo junaško kri, izdahniti svoje drago ! življenje. Keklo se je takrat, da gre za osvo- boditev kršeanskega in slovanskega pre- bivalstva izpod neznosnega turškega jarma. To pa je bila le traza v očeh di- plomacije, kateri trazi je verjel le poli- ticno neuk človek. Danes ve vsakdo, ki motri z bistrim očesom dogodke na Vzto- ku in pa ki zasleduje tajne vire vse- nemške politike, da pohajajo one kraje že blizu pol stoletja nemški veliko- politični emisarji in hujskajo n*i boj. V veliki meri torej je pripisovati tern nem- Akim ernisarjern, ako je postal slovanski raji „tur^ki jarem" nezno3en tako, da se ga je hotela otresti, vsled česar je buknil ustanek leta 1875. Da je bero- linska politika za svoje namere potre- 1) o v a 1 a tega ustankti, o tern priča se- stava borolinnko uprav po n e rn S k i li ždjah ukrojone pogodbe in pa sedanji sadovi bosenske okupacije. Kajti ti sa dovi ka/.ejo v prvi vrsti, da je Avstrija zopet nla pobirat kostanj iz žrjavice /a n e rn A k o koristi t. j. v svrho, da se more na Kalkanu pod a v s t r i j h k i in i bajoncti svobodno rnzvijati nemAko židovska kupčijska korist. A v drugi vrsti to morarno izreči pa še z nekirn po- sebnirn poudarkom kot Slovani — da je bil zopet avstrijski Slovan oni, ki je dal svojo kri za te nemžke koristi, kor lo avstrijski Shvani so morali o bo- senski okupaciji nesti svojo kožo Turku na prodaj. Ako bi hoteli gledati črno — dasi morda ne pročrno — bi z jednako sumnjo lahko trdili, da je politikom v Berolinu in Se nekje drugej mnogo ležeče na tem. da se slovansko možtvo od časa do casb. po nekoliko — reducira. Saj je nok jako odličen avstrijski dostojanstvenik Nemec — dejal Db tisti priliki, da ne da svoje»a sluge t. j. Nemca, pod turški meč. češ. zato so dobri Slovani .... In od tistih dob je minulo petin- dvajset let in danes so oni mladeniči, ki so se takrat rodili, že godni za — turški meč. Stvari se čudno vjemajo. Že nad leto in dan se čujejo usodna poročila o dogodkih v Macedoniji. Ta- mošnje turško gospodstvo postajalo je v oni meri neznosneje macedonski raji, v kolikor so je mnoAilo izvestno hajskanje. Naravno. da se je konečno moralo izci- miti nekaj, kar izziva sodelovanjo inte- resovanih velevlasti t. j. Avstrije in Husije. Da je narnen poslednjima miroljuben, o torn ne dvomi nikdo. Zaradi tega gre tudi za v prvo glas o nameri nase dr- žave, da hoče le zasesti mejo ob svoji politični sleri na Balkanu z a v s e s 1 u- čajo, ker ni izključeno, da se razvijejo dogodki v Macedoniji že meseca aprila tako nevarno, da bi pri tem priäli v ne- varnost tudi avstrijski interesi. Ali kakor rečeno Avstro-Ogerska in Husija hočeta na vsaki način prisiliti Turčijo k temu, da zagotovi boljši obstanek macedonskim kristjanom ali pa da odstopi od te ev- ropske pokrajine. V tern slu-'aju pa in ker 5m posebno hujütrajo italijanski agontje med Albanei zoper Avstrijo, bi ute^nilo priti do resnejih dogodkov. Naj bi se tudi Tnrčiji udala predloženim jej načrtorn za reforme in bi s to slrani no bilo ao bati ničesar, ko pa delnjojo skriti privatni prekucuhi na to, da pride do obžalovanja vrednih stvari tain doli. In tako je skoro gotova stvar, da bode avstro-ruska akcija v Macedoniji zahtevala novih žrtov na bojnern polju. In «a katero c*no? Hes, da bode veliko Olovekolju'jno delo, ako se napravi ko- nečno mi: v evropsko turških pokrajinah. A tu raoramo vprašati: v čegavo res- nično korist se bode tu zgodilo V In od- govor se glasi: prav gotovo ne v korist Slovanov in kristjanov v Ma- cedoniji. Ako se dežela zavaruje proti turškomu hajduStvu, potem bode le tem varnejši v teh krajih — pruski in židovski trgovski agent. Macedonsko prebivalstvo bode obvarovano pred turškim hand- žarom, a izroceno bode na milost in ne- rnilost — pruso-židovskemu litru in vatlu. In v tern tici jedro pruske kramarske politike: Avstrija in Kusija naj le odže- neta iz Macedonije nevarnega turžkega bašibozuka, a le da bode potem brez skrbi pohajal vasi in trge v Macedoniji — lierolinski industrijski gigerl. Ko pa le ta dovrši svojo nalogo, pa pride Nemčija rnirnim korakom in utakne v žep Macedonijo in Macedonue! Ta proces se poiagorna izvršuje preko vsega ostalega Balkana in izvrši naj se tudi v Macedoniji. Nemäki „Drang naeh (Jstenu potrebuje avstrijskega orožja in krvi avstrijskn slovanskih junakov, da se otrebi pot Vsenemčiji proti Vztoku najtežavnejih ovir. Zakaj pa ne gredo proti Turku n e rn ž k i si novi V Ako gre za koristi N e m Č i j e in njenih milijonarjev, zakaj pa ne intervenira Nemčija s svojimi si- novi v prilog os/obojenja deiel, koder naj žanje zlato psenico -- nemäki srp ? Ali seveda! Znani Bismarck je dejal, da Nemčija dobode Balkan in Carigrad, ne da bi jo sialo kosti le jednega pomer- skoga vojaka in za Isismarkom iz^ >var- jajo isio Viljern II. Bulow in vsi drugi Vsenomci. Za nas pa ostane blamaža in vesela zavent, da smo dali svojo kri za dvobodo macedonske raje, dočirn bodo v Berolinu beležili i matematično hlad- noatjo za koliko bode naraSčflj slovan- akeKa pr^bivalstva na škodi zaradi toliko in toliko padlih slovanskih sinov. Naj se narn, piSoOiin tako. ne očita Ornoglednost, ali dojstvo. da stvari zares stoje tako kakor srno jib opisali, nas na- polnjaje z bridkim gnjevimi. da bojna pesem, ki je zaorila zopet preko naiih brd in poljan no pomeni druzega za nas nego krvavo /.rtev v nenasitno korist naših najhujših politicnili sovra/.nikov. (Morebiti pa vendar ne bo tako hudo- Op. ured.i Kalo iislijo Rnsi o Avstriji. Iz ruskega ...\ovega Vrem^na" po- snamemo sledeeo zanimivo razpravo o naši državi. V avstrijskem državnem zboru je bil sprejet v prvem branjo nov vojaški zakon. da se pomnoži1 armada v letu 1903 za 22.000 mož in deželna bramba za 4500 mož. V najbližjem času se iz- vrši nadaljna pomnožitev, ačasoma do 33.000 mož z deželno brambo vred. Ta pomnožitev bo zahtevala v Avstro-Oger- ski vsako leto 21.300 voja^kih novincev več in bo veljala na leto 20 miljonov kron ali 8 miljonov rubljev. Prav nič nas ne vznemirja pomno- žitev avstro-ogerske armade. Nasprotno izražamo v tem oziru polno zadovoljnost in želimo Avstro-Ogrski mnogo uspeha na tarn potu v mejah modre zmernosti, katere se očividno narnereva držati Silna, naravno razvijajoča se Av- strija je potrebna tvropi. potrebna tudi nam v podporo v Srednji Evropi neob- hodnega političnega ravnovesja. Hojevati se z Avstrijo nam k sreči nikdar ni bilo treba in, če Bog da, ne bo treba. Xasi odnošaji se v poslednjem öasu zboljžujejo od leta do leta, vzajemnost politicnili. gospodarskih in drugih koristi se vedno LISTKK. Slika in prilika. , Ci'^ki: I-'.. .1 tMi nek. Ü kratu sem opazil, da v jednem uhanu ni kamena; bila je sicer sponka, okoli nje mični zobci, alivjamici je bilo prazno. Zdelo se mi je vredno, da opo- j zorim gospico na to okolnost; in to torn ] bolj, ker sem si domneval, da je izpadel j kamen iz uhana brez njene vednosti. } „Oprostite ... iz desnega uhana vam je izpadel kamenček ... ali ga niste morda izgubili ? —" Dobravka vzdigne glavo, mi pogleda prijazno v obraz in odgovori tiho, a ne- kako ljubeznivo-ponosno: „Ne, nisern ga izgubila; bila sta tari dva dernanta . . . tudi v levem uhana ga nemam ... le poglejte". In res nedostajalo ga jo. „Ali kako ate prišli ob nja, prosim vas?1' dovolil sera si nepremišljeno vprašanje. „KakoV" odvrne mila devojka in njen obraz je zalila rdečica, tako kr- vava, tako ognjena rdečica, da se mi je nekako smilila v duši, dasi jo je ta rdečica äe bolj krasila. „Kako?" pono- vila je se enkrat, in dodala na kratko : „Potrebovali snao denar in worali amo prodati drage demante . . ." In Dobravka je utihnila popolnoma . . . | Hazumi se, da nisem hotel se dalje razgovarjati o tem predmetu. Za nekaj časa smo se ločili od Hlebnikovih mili- jonov in odstranili se v druge oddelke. I'okvarjoni uhani krasne Dobravke — brez briljantov — so mi bili vedno pred S očmi. Devojka sama je napravljala od ¦ tega časa na me naravnost tragif-en vti- ; sek. Domneval sem si, da so se borili z j bedo, in njene znake sem menil videti zdaj vdolbene na ustnicah, polnih de- tinske liubkosti; to mi je vzelo mahoma vso prejžnjo dobro voljo. Iz kratka: gle- dal sem pred saboj devojko, katero je prisililo britko pomanjkanje. da se je morala odreči morda najdražjih in jedi- nih svojih dragotin . . . Blizo za uro Öasa smo se morali raziti. Ko sem se priporočal oboma da- mama in se ponudil za drugi dan na službo v razstavi, pozvala me jestarejša gospa — mati za zvečer na čaj v njijuno bivališče. „Hazgovarjali se bodemo prijateljski o Oehih in Poljakib in prebijemo večer gotovo dovolj prijetno. O.e nemate nie boljäega, pridite". Tako je govorila sta- rejša in ob jednem mi dala naalov, kjer je bil ozuacen jeden prvih inoskovukih hotelov. Se w, da sem äprejel z največjo radostjo to ljubeznivo povabilo. 111. Ob določeni uri sem že stal pred | durmi. Dobravka mi je prisla naproti . ter me pozdravila skupno z materjo prav ' sreno. Caj je bil že pripravljen in je ča- kal le gostov. Kdor je bival v poljski družbi in je viJel: kako ljubko se vedejo Poljaki- nje sploh pri pripravi čaja, ta bode umel, da je bilo tudi meni prijetno, ko sem mogel opazovati to milo gospodinjo ble- stečega samovara. Nisem spustil oči ž nje; jedino, kar mi je motilo mili vtisek, so bili zopet ti usodni uhani ! Toje opa- zila očito tudi Dobravka sama ; in morda me je hotela potolažiti in edino za to se je menda dotaknila zopet te stvari: „Vedno gledate moje uhane ... a zakaj pa?" „Zares ne vem . .." odvrnil sem nekoliko t zadregi. „Morda za to, ker so brez onih detnantov, ki so se svetili v njih äe pred dvema letoma .. .lt „Morda tudi zato, ali . . ." „Moram vam pa 2e povedati vao zgodbo, da ne boote morda napačno so- dili in da boste vedeli, kam ao priäli moji demanti". Bil sem neizmerno radoveden. kaj bom neki čul; in mojo radnznalost je vnemalo se to, ker je bil /Aaj Dobrav- kin nasmeh še bolj ljubezniv. in sem vi- del, kako ponosno je zrla zdaj samoza- vestna mati na svojo hčerko. Molče je snela Dobravka oba uhana, ju položila pred se, ter mi pogledala v oči Neki skrivnosten žar je plamtel v teh krasnih očeh ! Še le za časek je johi govoriti; njen glas je donel jasno, l>olj radostno in detinsko. nego resno in urin- Ijivo. „Uganka o rnojih demantih je ta-le: V VarSavi je živela do nedavno e>stita starka Koža Sobanska, jftdna najblažjih žen, ki jih je rodila poljska zemlja. vzorna žena, polna domoljubnega navdnšenja in svetega usmiljenja. Namen njenega živ- ljenja je bil — delati dobro, in posebno — lajšati britko osodo nesrečnežev, ki jih je pri nas toliko . .'. toliko . . . Imenovali so jo sploh „mater sibirskih pregnancev", „angelja Sibirije", „roio pregnancev", za katerih usodo je skrbela skoro vse svojo tivljenje. U njej je pel naä Kra- ainjski: „0 Poljka moja, bodi blagoslov- ljena!" — Vedela je za vae nesreeniko, raztresene po mrzli daljni Sibiriji; ve- dela je öesa komu naj bolj pomanjkuje in je prihajala viem uu pomou. Ubogim Neuiöija ludi zdnj pripravljti, da igra na Italkiuw „posobno vlogo" kakor jo je ij»rala I. IS9li, da i;i NoiM<''ijit na slovan- skem Balkaim uiina »hsolulnn nieesar govoriti. Macriifliibkc ret'onne. V soliolo sla torej avHtriJHkh in ruski poslanik izroi'ila Tiirčiji naa po 20 vinarjev 100. Ne- udj« plačajo /-a 1 hruSko 40 vin , za 1 j jabolko !-iO vin. IMom se bodo delila | drovosa 2:j. t m, fpopelnica) pnpoldne, ostHla drevesn ^' l>ods» razprodajala v iK'do.ljo 1. marc« <- *pi7 leten je «rden in zdrav le nekoliko mršav da je .... Kdo sine briti mrli^e? — Med dunajskimi brivci in pogrebci je bil dolgo casa hud boj, k io ima pravico briti mrtvece. brivci so trdili, da je to iz- kljuöno le njihov posel, ker so niihovo koneesije ne glasijo. da bi smeli briti le žive. Tudi je ravno pri mrtvecih treba posebne brirske izurjenusti, da se mrtveca ne ureže ter se na la način lahko brivcu ^e kri zastrupi. Po^rebci so zopet vztrajali pri tern, da človek, ko je umrl. /.apade le njim ,,z dlakamt in koatmiu. Tudi oi ne biio za brivce priporocljivo. da bi se nkvarjali i mrtv^ci ko irnajo takoj na to opraviti z Livirni obrazi Zadeva se je izročila magistratu in rnagistrat jo je poslal trgovski in obrtni zbornici ki je prisodila mrtvece hrivcem po poklicu, le posebne britve morajo imoti v ta nainen. Skot Josip Jnraj Str»ssma>t*p je v potek slavil 6"> letnico svojega ma^nistva. Nagrada za sredstvo protl jetikl. — „Daily TelegrapT' poroca iz Chikaga, da je znani miljardev Rochefeller razpisal nagrado sedem miljonov dolarjev za uspešno «redstvo proti jetiki. Aretirani slepar. — V Genfu so aretirali ustanovitelja raznih bank Jurija Perrela. ki je osleparil ljudi za 20 mil- jonov frankov. Mej tožniki je tudi nje- gov äin. Ustrolili veliko kaOo. — V mi- nolem oktobru nsla je 20 crevljev dolga kaca iz Shellovega cirkusa. OJ takrat nadalje je obiskala nad 100 zamorskih koč ter kradla kokoši. pse in mačke. Zamorci so jo te nad me«ec dni za- sledovali. toda he\e 2b jan. so veliko kačo naäli in ustrelili. V njenem skri- vališču so naäli deset mladih kač, ka- tere so usmrtili. 70.000 lir odskoduint' /a raz- ^lednico. — Gospica Bigliotti se je dala fotogratirati v Milanu pri fotografu Ricciju. To sejezgodilo najbrže v precej ekstremnem položaju in pomankljivi to- aleti. Ko je nato fotograt porabil te fo- togratije za razglednice ter I njimi pre- plavil vsa mesta, zagledal je sliko v nekem izložnem oknu zaročenec gospice. Oblila ga je rdečica, in ker je bil iz ugledne in solidne rodbine. je zaroko razruSil. Gospica sedaj toži fotografa za odžkodnino 70.000 lir pri milanskem sodišču. Tat v pesteh medveda. — Prišel je T neko vas v zgornji Its.liji mož, ki je imel medveda ter ga kaznl ljudein. Prosil je za se in za medveda preroOisd"1. Neki kmet se je moža usmilil in z° pre- nočišče medvedu je bil dolocen svinjak, iz katerega so drugam p: emestili dobro rejenega domačega prašiča. Po noči pa se prikrade v svinjak tat, misleč da je v njem prašič, katerega je hotel odvesti. Ali ko pride v svinjak objame ga med- ved in tu nastane hud boj med med- vedom in tatom. Na grozno upitje pr'tekli so doinači in medvedov lastnik, ter rešili nesrečnega tatu iz medvedjih kremp'jev. Izročili so ga seveda italijanskim oroz- nikom. Vreč kot medvedje pestonje. škodil je tatu strah, kajti mislil je. da je prišel hudiču v pesti. Loterijske številke. l'I. februvarja. Trst......84 17 73 62 21 Line......87 89 32 42 70 ZAHVALA. Za srčno sočutj'1 med bulezniju in oh snirti na^e^a nepo zabne^a učeta. u/ironia brata. tieda, svaka in strica. gosi>oila Ivana Keja, gostilničarja in posestnika, ki se mun je tein tužniin povodom izkazovalo, od vseli sorud niko\, prijateljev in /nancev, od blizu in daloc\ izrokaino teni potoin najprisrčiiejau zahvalo. Zahvaljujomo pa Se posebej prečastiti tlnhovščini, spostu- vaniin gospodom pevcem in vsein drugiin spreinljevalcein blage^a pukujnika k veOnenu počitku. Zalujoei ostali. V Gorici, jj. februvarja iqoj. utrjujr l.iväe mv.aupanje i/.ginja. Ako priinorjHino sedanje rusko-avstrijske od- noSaje /. onimi, ki so vladali pred dvnj- solimi ali cf-lo samo desetimi leti, se kaže ogromna rnzlika Deli nan samo Ae lo. da Avatro-Ogerska spada se k tro zvezi, in položaj ponižanj», v katerem se nahaja v Av-»lriji Slovanstvo. Wndar je trozveza po«tala pogojna formula brez življenja in smhla, katera najmanje ne ovira pravega polagoma ra- stočega političnega zblizanja z Avstrijo. Kar se pa tiče položaja Slovanov. ob- zalujemo sicer, da avstrijsko uradniStvo ibirokrauijft. 2e od nekdaj daje Neuuem naaproti Slovanoni potuho, kar je po- sebno očitno videti pri sedanjem rnini- ater?kem predsedniku Körberju, toda niti vse to ne vzbuja pri nas prevelike po- bitosti ali celo sovraštva nasproti Av- slriji sami. Ako primerjamo položaj avstrijskih Slovanov pred četrt stoletjem s sedanjim, vidimo z malimi izjemami ogromen uspeh v razvitku njih plemenske samozavesti in glavno — v povzdig njih prosvetlje- nosti, proizvajanja sil in v premožnosti. V teh uspehih je jamstvo njih končne zmage v njih borbi za ravnopravnost in ohranitev sorodne nam državn* oblike Če more sploh kaj ovirati ta pra- vilni razvoj razmer, to vendar ni av- strijska birokracija, katere dnevi so steti, temuč nasilni pritisk od strani Nemčije, nastopajoče v poslednjem času vedno pogosteje in rezkeje v ulogi podjetne pokroviteljice vseh Nemcev. Da pa vendar nemska grabežljivost ne bode nevarna pravilnemu razvoju Avstrije in njenim narodnim odnosajem, zato je prvi p^goj — moč na zunaj, edino „dokazilo';. s katerim se da vselej prepričati tudi Berolin. To so torej vzroki, da moramo se- danjo pomnožitev avstro-ogerske armade sprejeti sočustveno. Mi seveda tudi tega ne pc-zabimo, da je, ne glede na nemäko komando in nemško „muštranje", avstro- ogrska armada edina drzavna naredba v Avfetro-Ugrski, v kuteri so Slovani za- stopani v resničnem sorazrnerju s svojim žteviioru in pomenom. „Dom." Dopisi. Iz Ravni pri Cerknem. — (Nazi ,.liberalni" nazadnjaki in njih dejanja.) Nedavno sem čital v „Soči" o cer- kljanskem purgarju, da je narareč po- nudii nekemu največjih kmetov „Žužku" ali „Polžu"' mernik turšice, ako gre voliti klenkalno. No, sem si mislil, mernik turšice, to je že nekaj purgarskeg*, pa vendar se ne da meriti z našim Ra- ven jskim purgarjcm, kateri je nekemu klenkalnernu „kavcu*4 kar eelega koiiju „šenkal", da bi „kavee" ne bil šel volit „klerikalce." Gosp. urednik! Na prvi mah se Vam bo to zdelo neverjetno. Ker je pa vcndarlo re*, dovolite, da Vain to stvar pojasnim. „Oča" Joza iz Pod- jelenka kateri bi bil da I zu našo „n:i- predno sliaiiko1 pri obč. volitvah eer- kljanskih nmkar kri in Jivljenje in po vrhu se Makucovo zlalito, obdelaval je na vse kriplje nekejia kavca, da bi j^ti pridobil za se. Ko se ie pa preprieal, da ga ne more pridobili in se. doseoi je hotel na vsak naOin. da bi kavec tudi za klerikalce ne glasoval Zato n»u je ponudil v dar kar eelega konja, ali s pogojem. da ga ravno na dan obcinskih folitev 111. volilnega razreda 2ene na semenj. „Kavec" pa ni dolgo premiäljeval, marveč vsprejel je konja in odpotil se je ž njim na dan volitve, kakor pogojeno na semenj proti beli Ljubljani. Do te po^odbe pripomogel je tudi nekoliko ba- hati Jakob s Planinc. ki eelo po Poljanski dolini na Gorenjskem jadikuje, ker ni več prišel v starešinstvo. Sicer pa bodi tu povodano. da darovani konj ni bil, kdo ve kaj, ali ..knvc"4 dr/al se je pre- govora, ki pravi, da se darovanemu konju nr sme ^'edati na zobe. Pogodba se je torej glasila, da mora ,.kavc' na dan vrlitve gnati konja v semenj. Nikakor pa ni bilo pogojeno, da bi „kavc" ne pinel po svojem prepričanju voliti, pko bi se pravočasno vrnil ? semnja. Seve, d» je oča Jo/.h mislil, da je to nemogoče. Ali „kavc" bii je drugega mnenJH. One 7. januvarja t. 1. poda se torej „kavc" s korijem proti Ljubljani na semenj. Ali že 8 januvaria bil je zopot v Cerknem Meni ni sicer znano, da li je proda! konja na semnju ali pa v kakem konje- derskem muzeju, bodisi pa to kakorkoli, kupčija morala se je na vsak način vršiti jako naglo. kajti kakor rečeno, ,.kavcil bil je dne 8 januvarja ie zopet v Cerknem in hotel je tarn voliti „klerikalno"'. Ker so pa drugi ..kavci" spoznali, da bi bilo vendar preveč ako bi omenjeni ,.kttvc" vkljub naprednemu darovanemu konju, glasoval za nje, svetovali so mn, naj tega ne stori, ker opravijo itak brez njega No, ,.očart Joža! Povejte nam Havnanom, ali je bilo res tako? Ali mi ki smo Vaši sovaščani, ne verujemo, da bi bili Vi kar naenkrat postali tako radodarni, posebno proti neusmiljenim ,.kavcem''. Napredni radovednež. Oil nek od. — (Nürnberger Trichter -- r e d i v i v u s.) Prosim, g. urednik!, ne se smejati, dokler Vam ne povem,kaj mislim! Nürnberski svetnik Filip Harsdörller je izdal leta 1644 ta- kozvani „Nürnberski lij, ali navodilo kako se pesništvo in rimanje vlije (v glavo namreč!) v 6 urahM. Svoje dni, ko smo še hlače trgali po gimnazijskih klopeh, smo se temu „liju" prav srčno smejali, kakor je tudi Vam, g. urednik! srneh ušel. ko ste brali gornji naslov. A sedaj je stvar postflla resna; zdi sp. da je oni lij, seveda v drugi obliki, oživel; torej govorimo resno! — Trdno sem namreč prepričan, da morajo na naših učiteljiščih prav go tovo rabiti kak skrivnosten. čudotvoren ,,lij', s katerim mladim kandidatom kar nakrat vlijejo v glavo vso modrost, uče- nost in zrelost za javno delovanje, tako da daleko prekaäajo nas uboge „mlade, neizkušene in plitve kaplane, ki smo komaj prišli iz semenišča". Prosim Vas, g. urednik, ali ne sklepate tudi Vi tega iz ogorčenega ,,Odgovora" ogorčenih gg. uc'iteljev im .,pamltete t'rimorskega lista?" U,Soi:i" KS tcbir. 190'i.) IVosiin, le bonte: Jire/ pomisleka sineino trditi. da so nauci na iic'ileljiACu vseh predmetov vsaj toliko, kakor na gimnaziji, razun gräcino in latinScine". No sedaj g. urndnik! ali se ini boste S(» smejali V Jaz monim, da Vam je veselje poAlo, ko ini vendar mo- rate priznati, da morajo imeti na uci- teliisöih pa«' kak kunsten lij, s kali'rim uoiteljskim kandidatom v ä t i r i h letih vtepejo vse to v glav<\ in sicor kar tako na hi tro, eesar smo se ini. plitvi ka- plani. s trudom ueili celih usein let na glnmaziju. Jokajle z inano, g. urednik! jokajte! a ne se smejati, ker sem ,.ne- izknAen" kaplan. tako „neizkuSeno zgtibil sliri leta na gimnaziju, in z niano vsi drugi „plitvi" kolegi. Cle snjo bili le po- kukali na učitel|išče, bi bili sedaj vže le „resni možje učilelji, ki se morajo vedno. dan na dan, spopoinjevati in pripravljati za svoj te>.avni poklic". Žalostna nam inajka. Dovolite Še eno vprasanje, g. urednik! Veste Vi, Oemu naaim učiteljem njiho?i poslanci ne i/.poslujejo pravice, da bi smeli 7, učiteljišča kar na univerzo? ako jih tarn tako zbrihtaio? Mogoce mi hoste dovolili, da „dasi ima učiteljstvo za narod več zasluij neeo katerikoli drugi stui, nima, n. pr. niti jednege zastopnika v deželnem zbonr' ^SičuJi A jaz \ras vprašam. kdo je pa kriv, da ni prišel Vrtovec v deželni zborV Ali mi pe- tplinasti kaplani! Mogoče klerikaloi? Ne! Saj je vendar bil gotov, da če propade v kmelskih oheinah, da bo kandidiral v trgih! In pr^padel je v kmetskih obeinah, zakaj pa ni kandidiral v trgih? Kedo je torej kriv? Kdino le oni, ki se drži na- čela, „da politik mora skrheti v prvi vrsti za se, potem, še le za svoje volivee". Sklenem torej: „Dasi ima učiteljstvo za narod več zaslug nego katerikoli drugi stan (Kateri? iudi nam morajo ogorčeni učitelji to svojo trditev še !e dokazati!), nima n. pr. niti jednega zastopnika v deželnem zboru" — po lastni krivdi- Ce me zopet kedaj „lopi". prihodnjič kaj drugega, ako želite. „Plitvi' kaplan v imenu „mladih. neizkušenih" kolegov. Politiöni pregled, Gosposka zbornica. Dne 27. t. m. se snide gosposka zbornica. Na dnevnem redu te seje bode vojaska predloga. Čehl in vlada. Danes ima v Pragi sejo izvrSevalni odbor mladočeške stranke, da določi pogoje, pod katerimi bi Čehi mogli pripustiti razpravo o proračunu in nagodbi z Ogr- sko brez obstrukcije. Qgrskl parlament. Razprava o vojaäki predlogi v ogr- skem parlamentu tiči še vedno tarn, ker je pričela. Opozicijalne stranke ne kažejo najmnnje volje, da bi hotele odnehati od obntrukcije. Značilno pri ti razpravi pa jo to, da se skoro pri vsaki seji v raz- pravo tira tudi vladarjeva oseba in to na način, katerega mora vsak zmeren človek ohsojati. Res je, da dobe govorn'ki zarHdi tega semtertje od predsednika kak rahel ukor, ali vecinoma dovoli jim predsednik, da govorč o vladarjevi osebi marsikiij kar ne bi smeli govoriti. I'a tudi za relokupnoHl drzave so opozicijonalii v ugrskem purlamentu prav nič ne zmeuijo. V petek je narnreč go- voril /a prodlogo poslanec Stefan Tisza. Ko je dejal, da Ogrska ne smo znostnti za drugo polovieo države, je opozicija kričala : Kaj nas briga Avstrija ! Mi smo samostojna država in hočemo imeti sa rnostojno armado. Tudi Tiszovi trditvi da je trelm varovati skupne inierese monar hije, j*1 opozicija u^ovarjala, ceš, da ne pozna nikake skupne monarLije in da je za Ogrsko druga polovica rnonarhije ino Aemstvo. Vahia razsudua upravnega sodls6a. NemAki okrajni zastop v Oeški Lipi je odklonil neki ceski dopis mestne ob- rine Semil, češ, da sta olxl'ina in okraj Cležka LipM. od nekdaj cisto nernsko ozem- lj^, da sta torej opravičena vsprejemati le nemške dopise. Deželni odbor, pa je razsodil ceakemu dopisu v prilog, sklicuje se iiH enakopravnost, določeno v ^ 19. drzMvnih tomeljnih zakonov. Okrojni za- stop v (/.eäki Lipi da je toraj dolžan vsprejemati česk^ dopise in jih reševati. Slično je odlooil ^eški deželni odbor, ko se je okrajni zastop v Senilu bmnil vsprejemati nnki nemški dopiy. Oba re- Tena okrajna za^topa sta se pritožila na upravno sodišče, a upravno sodišče je dne 18. t. m, zavrnilo obe pritožbi. V svojih razlogih izvaja upravno sodišče, da si avtonomna oheina pač more do- loci ti svoj uradni jezik med jziki, ki so v deželi navadni, di; pa nima pravice določati norme, v katerem jeziku se mo- rajo stranke obracati do nje. Kakor dH javne uprave mf re občina le iz zakonitih razlogov odkloniti izvršenje kakega urad- nega posla, spadajoče«a v nje kompe- tenco, ne pa samo zato, ker je ulogi stranke sestavljeua v drugeui jeziku, nego je uradni jezik občlne. Iztiranje Avstrijcev Iz Prusije Mnogim {»rstriiskim trgovcem, ki so se naselili v kraju Zabrze, je pruska po- licija zaukazala, da morajo v treh me- secih zapustiti pruska tla. Macedonsko vpraäanje. Angležki list ,,Central News" ima poročilo iz Petrograda, da so vsi ruski rezervni častniki dobili povelje da bodo pripravljeni da morejo vstopiti v službo 24. t. in. Angležki listi se pripravljajo za odpošiljanje svojih posebnih vojnih po- ročevalcev na Balkan. Iz Belgrada prihaja vest, da so re- zervniki dobili povelje, da naj bodo pri- pravljeni. Bolgarsko vojno ministerstvo je odredilo. da se novačanje pospeäi. Boris Sarafov se je vrnil v Macedonijo. Macedonski agentje kupujejo na vse kri- plje orožje in stare puške pri rumunskih trgovcih, katere odpošljejo prve dni aprila v donavska pristranišča. Po nekih glasovih iz Sollje je ma- cedonski odbor ,.Michailovskiev" doposlal vsem aktivnim bolgarskim častnikom o- krožnico, v kateri jih prosi, da takoj iz- stopijo iz bolgarske službe, pa preidejo k astaäem. Vojno bolgarsko ministerstvo pa hoče ta prestop preprečiti. „Figajo" ve poročati, da Turčija razpostavi ob celi bolgarski meji 350.000 vojakev, katerim na če!u bode stal Ed- hem-paša. Nemčija je baje svetovala sul- tanu, naj ustavi oboroževanje, dokler ne dobi v roke reformne note od strani Avstrije in Rusije. „Figaro" pravi, da se je poSiljala denar, da bi si mogli kaj privoščiti v tužnern kraju; oddaljenim od duševnega gibanja je delila knjige, iz kratka: skrbela je za duševno in gmotno zboljäanje usode onirn, ki so živeli kot ujetniki v pregnanstvu. AH za tako do- brodejnost ni moglo zadostovati jedino imetje blagoslovljene gospe. Vedela je, da tudi drugi imajo Cut, in ko je velft- vala siia in potreba, prosila je prispevke pri vseh znanih in neznanih. In tako je prišel v roke gospe Sobanskeza nesrečne Sibirce marsikak vdovin vinar iz vseh strani stare Pol.jske, od povsod, kjer bi- jejo poljska srea . . . Tudi mojim rodi- teljem je večkrat pisala blagoslovljena Roža Sobanska celo na Ukrajino ; bila je gotova, da tudi iz naäega kota podelijo ljudje nesrečnikom radi, kar hiša pre- more. — Tu je bilo nekoč pred žetvijo, da je prosila gospa Sobanska naglo po- moč za „svoje otrokeM v Sibiriji. Nam se tedaj ni godilo dobro ; veliko slabih letin in druge nesreče v rodbini so bile izcrpale skoro do dna neveliko zalogo go- tovine; saj tadi v ostalem naž skromni ukrajin8ki dvor nikdar ni bil denaren. Ali težko je bilo odreči tako rodoljubni in nujni želji. Rako da bi ölovek ne raz- ki trpe nedostajanje, pa imajo v duši polno ljubezni in navdušenja k tej rojstni naši zemlji!'4 Tu je Dobravka za časek umolknila. Zapazil sem, da jej je zablestela solza v očesu — solzica tako svetla kot pravni demant. „Ali dobra volja ne išče dolgo sveta", reče devojka čarobno-ognjevito. „Nekaj se je moralo poslati in poslalo se je iz niča . . . Ko sem videla zadrego svojih roditeljev, svetovala sem, naj prod a o č e m o j e u h a n e. Imela nisem nič dražjega in nič primernejäega, kar bi bila mogla darovati na korist nesrečnikov. In vidite, kaj se je zgodilo. Oče je vzel uhane, odäel v mesto, prodal briljanle in poslal aknpljeni denar Roži Soban- ski . . ." Vstal sem, da bi se poklonil rodo- ljubni devojki. „Ne klanjajte so, sedite raji!" za- kliče Dobravka šaljivo in veselo. „Do- bila sem za to bogato odškodnino. Za nekoliko dni sem prejela iz Varäave pismo od gospe Sobaaske, in list od te znamenite „narodne žene" mi je dražji, nego deset takih demantov ... Ali pro- sim", dodala je krasna Dobravka, „ne sto /godbo zato, da bi se hotela poba- hati. Nikakor ne ! Hotela sem le resiti to uganko, ki je bila nastala, ko ste bili poglt dali v razstavi rnoje uhane". Po teh besedah vzame Dobravka oba uhana in g'eda nekaj časa molče prazni zlati p»*ožici, ki sh vklepali prej dva svetla krasna briljanta. N^hote ?te kanili dve solzi iz devojkinih oči - in tekli ste počasi po lieih ter padli slu- čajno na uhana. Zalili ste prazne ja- mice. In raztužila se je. Bil sem ginjen. Mati je videla to, ter prijazno zaäe- petala: „Glej, drago dete, zdaj imas" bri- Ijante v svojih ubanih". „Da, gospica", dodal sem odločno, „to so najkrasnejši briljanti, ki sem jih kedaj videl". Dobravka se rnalce nasmehne ter de : ,.Ne varajte, pri Hlebnikovu ste vi- deli lepše!" „Ne vararn — tarn so bili le ka- meni, a to so pravi dernanti potoČeni iz ljubezni do domovine . . .!" „Ah, vi se hočete laskati ?" pretrga devojka s povdarkom ruoje besede. „Pu- 8timo zdaj te uhane in demante ter go- In zares, v daljšem pogovoru se nismo povrnili več k temu predmetu. Dobravka si je pripela naglo svoja uhana, ki sta se mi zdela zdaj svetlejša ne^o dve zvezdi in bolj dragocena nego Hleb- nikovi zakladi; ali niti z besedo se jih ni spomnila več. Govorili smo le Se o drugih stvareh. Četrte^A dne ste zapustili moji pri- jateljici Moskvo. Ostavili ste v meni tra- jen spomin in utrdili rnoje prepričanje, da so med visokodušnimi Poljakinjami gospe in devojke, katerim ideja (misel) domoljubja sama /.vija vence hvale in hvaležnosti. Po nekoliko dnevih aem »tal zopet v razstavi na Hodinjskem polju -- pred podobo št. 287. PremiSljeval sem o Dobravki. Tu me vzdrami iz teh milih spomi- nov neki zloradi srneh. Nikolaj Pavlo- vič je stal pred menoj ter se satirično smejal. „Nu" pravi, „ali ste že našli pri- liko za sliko št. 287 VM „Naäel sem jo, in to še bolj i^a- robno: krasno, plernenito, veledut5no!a Ali dobri Nikolaj Pavlovič mi ni hotel verjeti. Tako se godi na svetu ..." j _________,_____ •) V kratkeui se otvori < > w m~ nova I trgovina ^w nianufaklurnega ita, Hedžet & Koritnik. Coi><> \rnli iu Solskc uluo > v Gorici, ^Lp \dUil biw> okr. sodniji'. ^ Zahvala. I l't)\ iitlmii !>ri»lkt* ^iurti n;i- I -t'_;i ljnht'ij;i mV|;t. o/.iiuiii;i .|r,|;i Ant. Gorjanc-a, I posostnikii \ Kode/.u, I i/i¦t'k;iiin.) lem putom iiujtup- I kj-Mi /ah\;ilo \>om ^orodni- I ktuii. j>nj;i!eljeiii in znaiuvrn. I '¦¦.. m> |>i'i>li oil lili/u in ilaUr. 6 . ,/ka/ali l)laütMiiu pokujniku I /liilnjn čast. spreniši ^a tako I iiiin)^(jl)i-(iit)() k vi'Oiit'inii pt>- I oitku. Bui> puvrni! I Zalnjoči ostali. j V Hode/.u. 22. tebr. 19i»3. Staaovaa|t oiiStojeOe iz Jveh sob in kuhinjo, even- tiirlno ei\p sobe in kuhinjp s pripadki. se išče v riiPstu ali bli/.nji okolici za slnvensko uradmško druiiro brez otrok. U^elitev najdalje 11. inarca t. i. — Ponudbp na rii-e upravništvo Fani Drascek zaloga šivalnih strojev siorica. Stolna ulica hiš. št. 2. Frodaja slroje tudi k nti leden- * skr ali [nrsi'(';iiP ohruke. S t roji su iz prvih to van I tor najboljsr, kakuvosti Fjiporočii sp slav. , občin.slvu Izjava. Vsojam sc slttvnemu (llu'instvu mt- /irmjali, il;i incnc /.ustopa ^ Ktmuc Weiss ml I. niau'ija I I. naprrj v iiikakcm »»/.im y«m\ Ob cnem naz,nanjani sv«»jiin conjc- nirr klijctom, da bcdem putoval o j.m*i- hkali odsU'j vedno o^«'btiti \>o deželi. lov sprejemal narocila na vse i^delke loto gralske stroke, ter zn^otavljatn solid no m tocno postrcZbü v vsaktMii oziru. / odlicnini spostovanjem udani Anton Jerkics fjtogrul'. Razpis drazbe. Tri |)O(!|usaii(im /upaiislvu sc odda im ilra/Ju 14. iiiurca l. I. O(| lO.-l 'i.lll'C |)I'(Ml|).(l(kl() z^raillx' üovci;a pokopalisra \ l'arni ohMni Todlinlo. Dclo jo ciiijcno na SD 14 K !H> v. Kdor sc niisli lulclcziti lo drazln1. niora vložiti lO°|uka\- cijc Li)\'\ (UU(Mij(kiir svoto. Dolo sc odda iiajiiizjcnni ])oiHiilnikii. Dražl.KMii ].)oi>-<>ji. narrt in stroskovnik so razpoložcni v oi)cinsk(M)i uradu. Zupunstvo na («rahovoin \ (ob Bači). Župan: fm O 1 j il. cy pod navadno ceno ra/prodaja radi pozneg-a zimskeg-a Časa J. Zornik Gorica, Gosposka ulica 7, vsp zimsko blago, kakor n. pr. krn?ne volnene šerpe, rute, podobleke, v.sakovrstno Jae^tir- perilo, rokaviep. nogavioe. blu- se, volno, kožuliovino, ziinske čevlje itd. — Xikäo naj ne sumndi te lepe prilike za ceni nakup! i_____________. Ivan Bednarik |iri|M>r kraje avslro-fgcrskt» mniiarliijc t sodih od f>f) litrov naprcj. i\'a zahtovo pošilja ' tudi ii/.iirc«. ! Cene zmerne. Postrožba pontena. I Anton Fon, | klobuöur in gostilničar, ! Sumoni^ka ulica št. 6. i im;i Imm^Ho zald^o rn/.iiovrsloih ; kldbiikov i 1 let" lori v svoji kicüii prislna (loinara vina in posli'c/o tudi i, jakt» ukusnimi jcdili. Krojaška mojstra I Öufer IKbb, (iorim, tckalis "JH. lehrnv;ti;j;i : jako /aililllivo! WiHüiijf resarii Wii:aiistei: |ii Vzhoilu. NMb naj \\i zanndi oiMati si teh krasnib naravnih lepot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopiiia 40 viD., otroci in vojaki do narednika 20 \!iu. ¦ TISKA: Casopise - - - - Knjige...... Diplome..... Trgov8ke račune Conlke..... Vatilla zaveaellce Plsma s flrmo Rnifiu' otlktite I. t. d. NAR0DNA = = TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoöa dela in izvršujevmoderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji nikake Ä konkurence. ^ TISKA: < Tisk. za duhovnije Plakate..... Sprejemniee - - - Racunske sklepe- Pobotnloe-------- Razne posetnlce - Poroönice-------- Osmrtnlue-------- 1.1. d. Št. lA :&$. V fiorici v torek 24. srbruvarJH 1903. Letnik V. I/.li.ij.i vs,i rck in suliiMo «>l> 11. hi i |iiciI|miI(!i,i' /:.\ Hirtin \\'\ di, ;; mi I i p. /,;i ili'/i'lc A kit |i.iili' n;i l;i ilnrv.'t |.i;i/n ik i/.iilc 11 iii |M'i'| nil IJ /.vim-it. Slain1 |ni |/iisli |)n-|ciii,ui ah v (iiiriri 11.'i iluii: |>i)Sil):in ci-lnlt'liiii H '\. {Milli-tiin i K in (Vldiclno \\ K I'|(h|.i|:i -,p v (inriri V |i> lakainan Srliw ;ir/. v šnlskih iilicali I c I 1 i' r s i t / v .Vmsi.ili ulirali i" I- "'¦ b a n na \ ct.l,|c\»mu lckališču )><• K vm (»tVrno i/.U (i in ii|>rAvnist\i» hv naliajata v <,\:n inini t i s k a r n i •, ulna Wttiirii.i I. -.!. !> Jid|ii-f ]•• iia.-li>viti i a iirfilinsivn. oj/lasi- in iiasoci.iriu pa i.a upravtiižtvo »Clones«. O^la-. ->• raöunijo po petit- vrstah in sicor v • s>- tiskajo 1-krat \<> j 12 vui , 2-kra: \ ¦ lu vii, . 3-krat \><> I 8 Vili. Ako .¦>¦• ,-r!.;.i' t.ik.'ljo. raOu- rtiju s»' pu p'Jt?';..iLi. _ ¦.....— ¦ . ¦ ¦ i i — i — - ¦ m l/.dgov J. MaruAičj. Bojna pesem. i/. -l.v.i-i.-) Kur nekako <>z noč jo prisla novica v dežHo, da ri:ts cesar oborožuje svoje polke tor (la jih odpoAlje prav v nekaterih Jneh doli na bnsansko-turAko mejo. v Novi I'azar In kuinor koli je prišla la novica, povsodi je namlila /,alosten utis. Vojska ho! jjlasi se ooz hrib in plan in bojna pos.em, kalero ni hilo sliAali po iiH'-il) brdih in poljanah le oelih '2> let, doni zopet ondol in nnpolnjujo z bob»stjo marsikatero slovensko srce. C.elih -f) let nisino slišaii pri nas o vojski. Bilo je zadnjikrat o okupadji Mosne-Hercegovine I. 1878, takrat, ko je dokaj slovenske krvi potekio na turški zemlji „z a s v o b u il o slovanske raje" izpod turškega jarma. 0 vzrokih bosenske okupacije in njenih uspehih je že toliko znano naäiin čitateljem, da ni treba na tern rnestu kaj več o tern govoriti. Le toliko bodi mimogrede omenjeno, da je bila ta okupacija sad berolinske politike znanega ,.Drang nach Osten". Nekaj besed nemških in madjarskih po- litikov, a v prvi vtsU Bismarcka in An- ^rassyja, pa nekaj črk na belem papirju berolinske pogodbe: — in več lo slovenskih sinov je moralo preliti , jvojo junažko kri, izdahniti svoje drago življenje. Keklo se je takrat, da gre za osvo- ):)odilev krsčanskega in slovanskoga pre- ijivaUtva izpod neznosnega turškega jarma. To pa je bila le t'raza v oceh di- plomacije, kateri Irazi je verjel le poli- tično neuk človek. Danes ve vaakdo, ki motri z bi.strim očesom dogodke na Vzto- ku in pa ki zasleduje tajne vire vse- nemske politike, da pohajajo one kraje že blizu pol stoletja nemški veliko- politični einisarji in hujskajo na boj. V veliki meri torej je pripisovati tern nem- škim ernisarjem, ako je postal slovanski raji „turški jarein" neznosen tako, da se ga je hotela otresti, vsled česar je buknil Ubtanek lcta 1875. Da je bero- linska politika za svoje namere p o t r e- b o v a 1 a tega ustanka, o tern priča se- stfiva berolinske uprav po n e m i k i b željah ukrojene pogodbe in pa ncdanji aadovi liosennke okupacije. Kajti ti sa dovi kaAejo v prvi vrsti, da je Avstriju zopet Ala pobiral kostanj i/. žrjavice za n e m A k e koristi t. j. v svrho, tla. se more i\n Balkanu pod a v s t r i j a k i in i bajoneti svobodno razvijati nernsko židovnkit kupOijska korist. A v drugi vrsti -— to moramo izreči pa še /. nekirn po- sebnirn poudarkorn kot Slovani -- da je bil zopet avstrij^ki Slovan oni, ^ ki je dal svojo kri za te nernske kor's'.i, ker le avstrijski Shvani so rnorali o ho- senaki okupaciji nesti svojo kožo Turku na produj. Ako bi hoteli ^ledati črno dasi morda ne prečrno — bi z jednako sumnjo laliko trdili. da je politikom v Berolinu in Ae nekje drugej innogo ležeče na tem, da so slovansko možtvo od casa do Oasa po nekoliko — reducira. Saj je nek jako odličen avstrijski dostojanatvenik -- Nemec — dejal 3b tisti pri tiki, da ne da svoje^a sluge t. j. Nemca, pod tur^ki meč. češ. zato so dobri Slovani ... ln~od ti?tih dob je minulo petin- dvajset let in danes so oni mladeniči, ki so se takrat rodili, že godni za — turški meč. Stvari se čudno vjemajo. Že nad leto in dan se Oujejo usodna poročila o dogodkih v Macedoniji. Ta- I mošnje turAko gospodstvo postajalo je v ; oni meri neznosneje macedonski raji, v kolikor so ie mnozilo izvestno hajskanje. iNaravno, da se je kohečno moralo izci- miti nekaj, kar izziva sodelovanje inte- resovanih velevlasti t. j. Avstrije in Husije. Da je namen poslednjima miroljuben, o tem ne dvomi nikdo. Zaradi tega gre tudi za v prvo glas o nameri naše dr- žave, da hoče le zasesti mejo ob svoji > politični steri na Balkanu za vse 9I11- čaje, ker ni izključeno, da se razvijejo dogodki v Macedoniji že meseca aprila tako nevarno, da bi pri tem prisli v ne- varnost tudi avstrijski interesi. Ali kakor rečeno Avstro-Ogerska in Husija hočeta na vsaki način prisiliti Turčijo k temu, da zagotovi boljši obstanek macedonskim krisljanom ali pa da odstopi od te ev- ropske pokrajine. V tem shif'aju pa in ker sc posebno hujakajo italijanski ageritje med Albanci zoper Avntrijo, bi uleinilo priti do resnejib dogodkov. Naj bi se tudi Tnrčiji udala predloženim jej naörtom za relonne in bi s te strani ne bilo se bati ničesar, ko pa Jelujejo skriti privatni prekucuhi na to, da pride do obžalovanja vrednih stvari ¦ tain doli. In tako je skoro gotova stvar, da bode avstro-ruska akcija v Macedoniji zahtevala novih Artev na bojnern polju. \ In *a katero c^no? Hes, da bode veliko i clovekoljubno delo, ako se napravi ko- ; nečno mir v evrop«ko turskih pokrajinah. j A tu moramo vpražati: v č e g a v 0 res- J nično korist se bode to zgodilo ? In od- | govor se ^lasi: prav gotovo ne v korist ' Slovanov in kristjanov v Ma- cedoniji. Ako se dežela zavaruje proti turskomu hajduštvu. potem bode le tem varnojši v teh krajih — pruski in židovski trgovski agent. Macedonsko prebivalstvo bode obvarovano pred turškim hand- žarom, a izroceno bode na milost in ne- milost — pruso-židovskemu litru in vatlu. In v tem tiči jedro pruske kramarske politike: Avstrija in Kusija naj le odže- neta iz Macedonije nevarnega tur^kega bašibozuka, a le da bode potem brez skrbi p^hajal vasi in trge v Macedoniji — berolinski industrijski gigerl. Ko pa le ta dovrši svojo nalogo, pa pride Nemčija rnirnim korakom in utakne v iep Macedonijo in Macedonee! Ta proees se polagoma izvršuje preko vsega oatalega Balkana in izvrši naj se tudi v Macedoniji. Nemäki ..Drang nach Osten" potrebuje avstrijskega orožja in krvi avstrijsko slovanskih junakov, da se otrebi pot Vseneraciji proti Vitoku najtežavnejih ovir. \ Zakaj pa ne gredo proti Turku 11 e m š k i ainovi ? Ako gre za koristi j N e m č i j e in njenih milijonarjev, zakaj i pa ne intervenira Nemčija s svojimi si- I novi v prilogosvobojenja dežel, koder naj žanje zlato pšenico — nemški srp ? Ali seveda! Znani Bismarck je dejal, da Nemeija dobode Balkan in Carigrad, ne da bi jo stalo kosti le jednega poraer- I 1 skega vojaka in za Bisrnarkorn izmvar- jajo idto Viljern li Biilov, in vsi drugi V^senemci. Za nas pa ostane blamaža in vesela zave.^t. da smo dali svojo kri za svobodo macedonske raj**. doOim bodo v Berolinu beležili l matematično hlad- nostjo /.H. koüko bode nara^^j slovan- ske^a pcebivalstva na škodi zaradi toliko in toliko padlih slovanskih .sinov. Naj se nam, piSočim tako. ne očita Ornogledno.st, ali Jej^tvo, da stvari zares stoje tako kakor srno jib opisali. nas na- polnjnje z bridkim gnjevom. da bojna pesem, ki je zaorila zopet preko nasih brd in poljan ne pomeni druzega za nas nego krvavo ž.rtev v nenasitno korist nasih najhuj^ih političnib sovra/.nikov. iMorebiti pa vendar ne bo lako hudo- Op. ured.: Kako mislijo Rosi 0 Avstriji. Iz ruskega ...\ovega Vretnena" po- snamemo sledečo zanimivo razpravo o naäi državi. V avstrijskem državnem zboru je bil sprejet v prvem branja nov vojaski zakon. da se pomnožP armada v letu 1903 za 22.000 mož in deželna bramba za 4500 mož, V najbližjem času se iz- vrši nadaljna pomnožitev, sčasoma do 33.000 mož z deželno brambo vred. Ta pomnožitev bo zahtevala v Avstro-Oger- ski vsako leto 21.300 vojaikih novincev \ več in bo veljala na leto 20 miljonor kron ali 8 miljonov rubljev. Prav nič nas ne vznemirja pomno- žitev avstro-ogerske armade. Nasprotno izražamo v tem oziru polno zadovoljnost in želimo Avätro-Ogrski mnogo uspeha na tarn potu v mejah modre zmernosti, katere se očividno namereva držati. Silna, naravno razvijajoča se Av- strija je potrebna Evropi. potrebna tudi nam v podporo v Srednji Evropi neob- hodnega političnega ravnovesja. Bojevati se z Avstrijo nam k sreči nikdar ni bilo treba in, če Hog da, ne bo treba. Naši odnošaji se v poslednjem času zboljšujejo od leta do leta, vzajemnost političnih, gospodarskih in drugih koristi se vedno L1STKK. Slika in prilika. . (jški: \\. .1 c I i n f k. (Ualjc.) \ II kratu sem opazil, da v jednem tihanu ni kamena; bila je sicer sponka, 'Mvoli nje mični zobci, ali v jamici je bilo j •^azno. Zdelo se mi je vredno, da opo- jrim gospico na to okolnost ; in to tem liolj, ker nem si domneval, da je izpadel kamen iz uhana brez njene vednosti. „Oprostite ... iz desnega uhana vam je izpadel kamenček ... ali ga niste morda izgi'bili ? —" Dobravka vzdigne glavo, mi pogleda prijazno v obraz in odgovori tiho, a ne- kako ljubeznivo-ponosrio: „Ne, nisem ga izgubila ; bila sta tarn dva demanta . . . tudi v levem uhanu ga nemam ... le poglejte". In res nedostajalo ga je. „Ali kako ate prišli ob nja, prosim vasV" dovolil »em si nepremišljeno vprašanje. „Kako?" odvrne inila devojka in njen obraz je zalila rdečica, tako kr- vava, tako ognjena rdeeiea, da se mi je nekako smilila v duši, dasi jo je la rdečica že bolj krasila. „Kako?" pono- ullu i.i iii lihbuat :~ J_J_1„__1___il__. prodati drage demante . . .*' In Dobravka je utibnila popolnoma . . . ! Kazumi se, da nisem hotel se dalje razgovarjati 0 tem predmetu. Za nekaj časa smo se ločili od Hlebnikovih mili- jonov in odstranili se v druge oddelke. L'okvarjeni uhani krasne Dobravke — brez briljantov — so mi bili vedno pred očmi. Devojka sama je napravljala od tega časa na me naravnost traguHüi vti- sek. Domneval sem si, da so se borili z bedo, in njene znake sem menil videti zdaj vdolbene na ustnicah, polnih de- tinske liubkosti; to mi je vzelo mahoma vso prejänjo dobro voljo. Iz kratka: gle- dal sem pred saboj devojko, katero je prisililo britko pomanjkanje. da se je morala odreči morda najdražjih in jedi- nih svojih dragotin . . . Blizo za uro časa smo se morali raziti. Ko sem se priporočal obema da- mama in se ponudil za drugi dan na službo v razstavi, pozvala me je starejäa gospa — mati za zvečer na caj v njijuno bivaliäce. „Ra/.govarjali se bodemo prijateljski 0 Oehih in Poljakih in prebijemo večer gotovo dovolj prijetno. O.e nemate niö boljäega, pridite". Tako je govorila sta- hotelov. Se ve, da sem 3prejel z največjo radostjo to ljubeznivo povabilo. 111. Ob določeni uri sem že stal pred durmi. Dobravka mi je prišla naproti ter me pozdravila skupno z materjo prav srčno. C.aj je bil že pripravljen in je ča- kal le gostov. Kdor je bival v poljski družbi in je videl: kako Ijubko se vedejo Poljaki- nje sploh pri pripravi Oaja, ta bode umel, da je bilo tudi meni prijetno, ko sem ; mogel opazovati to milo gospodinjo ble- stečega samovara. Niaem spustil oči ž nje; jedino. kar mi je motilo mili vtisek, so bili zopet ti usodni uhani ! To je opa- zila očito tudi Dobravka sama ; in morda me je hctela potolažiti in edino za to se je menda dotaknila zopet te stvari: „Vedno gledate moje uhane ... a zakaj pa?" „Zares ne vem . .." odvrnil sem nekoliko t zadregi. „Morda za to, ker so brez onih demantov, ki so se svetili v njih äe pred dvema letoma .. ." „Morda tudi zato, ali . . ." „Moram vam pa le povedati vso zgodbo, da ne boste morda napačno so- Bil sem neizmerno radoveden. kaj bom neki čul; in mojo radoznalost je vnemalo se to, ker je bil zdaj Dobrav- kin nasmeh še bolj ljubezniv, in sem vi- del, kako ponosno je zrla zdaj sa/noza- vestna mati na svojo hčerko. Molče je snela Dobravka oba uhana, ju položila pred se, ter mi pogledala v oči. Neki, skrivnoaton žar je plamtel v teh krasnih očeh ! Še le za časek je jela govoriti; njen glas je donel ja<*no, l>olj radostno in detinsko. nego resno in Lrin- ljivo. „Uganka 0 mojih demantih je ta-le: V VarSavi je živela do nedavno čestita starka Roža Sobanska, jedna najblažjih žen, ki jih je rodila poljska zemlja. vzorna žena, polna domoljubnega navdnšenja in svetega usmiljenja. Namen njenega živ- ljenja je bil — delati dobro, in posebno — lajšati britko osodo nesrečnežev, ki jih je pri nas toliko . .'. toliko . .. Imenovali so jo sploh „mater sibirskih pregnancev", „angelja Sibirije", „rožo pregnancev", za katerih usodo je skrbela skoro vse svoje življenje. O njej je pel naä Kra- ainjski: „0 Poljka raoja, bodi blagoslov- Ijena!" — Vedela je za vse nesrečnike, raztresene po mrzli daljni Sibiriji; ve- Aa\a \a Aaoa Wnmii naShnli nomanikuip utrjuje, bivže ne/.aupanje izginja. Ako primerjamo sedanje rusko-avstrijske od- noSaje / onimi, ki so vladali pred dvaj- setimi ali celo samo desetimi leti, se kHz»» ogromna razlika Deli nas samo se to, da Avstro-Ogerska spada 3e k tro- zvezi, in položaj ponižanj«, v katerem se nahaja v Avstriji Slovanstvo. Vendar jp trozveza postala pogojna tormula brez iivljenja in smisla, katera najmanjp ne ovira pravega polagoma ra- stocega političnega zbližanja z Avstrijo. Kar se pa tice položaja Slovanov, ob- Zalujemo sicer, da avstrijsko uradniStvo ^birokracija» le od nekdaj daje Nemcem nasproti Slovanom potuho, kar je po- sebno oeilno videti pri sedanjem mini- sterskem predsedniku Körberju. tovati. Slicno je odloeil čeAki deželni odbor, ko se je okrajni zastop v Se.nilu branil vsprejemati neki nemški dopis. Oba re- i'cna okrajna zastopa sta se priložila na up ravno sod i see, ». u prav no sodišče je dne 18. t. in. zavrnilo obe pritožbi. V svojih razlogih i/vnja upravno sodišee, da si avtonomna obeina pač more do- loeiti svoj uradni jezik med jziki, ki so v deželi navadni, da pa nima pravice doloeati norme, v katerem jeziku se mo- rajo stranke obračati do nje. Kakor dH javne uprave m< re obcina Ie iz zakonitih razlogov odkloniti izvrsenje kakega urad- nega posla, spadajoöega v nje kompe- tenco. no pa samo zato, ker je ulogi stranke sestavljeua v drugeai je/iku, nego je uradni jezik oböine. Iztlranje Avstrijoev iz Pruslje Mnogim iivstriiskim trgoveem, ki so se. naselili v kraju Zabrze, je pruska po- licija zaukazala, da morajo v treh me- seeih zapustiti pruska tla. Macedonsko vprašanje. Angležki list ,.Central News" ima poročilo iz Petrograda, da so vsi ruski rezervni častniki dobili povelje da bodo pripravljeni da morejo vstopiti v službo 24. t. m Angležki listi se pripravljajo za odpošiljanje svojih posebnih vojnih po- ročevalcev na Balkan. Iz Belgrada prihaja vest, da so re- zervniki dobiii povelje, da naj bodo pri- pravljeni. Bolgarsko vojno ministerstvo je odredilo. da 9e novaöanje pospesi. Boris Sarafov se je vrnil v Macedonijo. Maeedonski agentje kupujejo na vse kri- plje orožje in stare puske pri rumunskih trgoveih, katere odpošljejo prve dni aprila v donavska pristranišča. Po nekih glasovih iz Sotije je ma- eedonski odbor ,.Michailovskiev" doposlai vsem aktivnim bolgarskim častnikom o- krožnieo, v kateri jih prosi, da takoj iz- stopijo iz bolgarske službe, pa preidejo k astašem. Vojno bolgarsko ministerstvo pa hoče ta prestop preprečiti. „Kigajo" ve poročati, da Turčija razpostavi ob*celi bolgarski rneji HfjO.OOO vojakev, katerim na ee!u bode stal Ed- hem-paša. Nemeija je baje svetovala sul- tanu, naj ustavi oboroževanje, dokler ne dobi v roke reformne note od strani Avstriie in Husije. ..Kigaro" pravi. da se je požiljala denar, da bi si mogli kaj privoščiti v tužnem kraju; oddaljenim od duševnega gibanja je delila knjige, iz kratka; skrbela je za duäevno in gmotno zboljšanje usode onim, ki so živeli kot ujetniki v pregnanstvu. Ali za tako do- brodejnost ni moglo zadostovati jedino imetje blagoslovljene gospe. Vedela je, da tudi drugi imajo čut, in ko je vele- vala sila in potreba, prosila je prispevke pri vaeh znanih in neznanih. In tako je priäel v roke gospe Sobanakeza nesrečne Sibirce marsikak vdovin vinar iz vseh strani stare Poljske, od povsod, kjer bi- jejo poljska srea . . . Tudi mojim rodi- teljem je večkre.t pisala blagoslovljena Koža Sobanska celo na Ukrajino ; bilaje gotova, da tudi iz naäega kota podelijo ljudje nesrečnikom radi, kar hi^a pre- more. — Tu je bilo nekoč pred žetvijo, da je prosila gospa Sobanska naglo po- moč za „svoje otroke" v Sibiriji. Nam se tedaj ni godilo dobro ; veliko slabih letin in druge nesrece v rodbini so bile izcrpale skoro do dna neveliko zalogo go- tovine; saj tudi v outalem naä skromni ukrajinski dvor nikdar ni bil denaren. Ali težko je bilo odreči tako rodc;;ubni in nnini *s»lii Ivotn i\a hi MrwcV ,¦ ui. ki trpe nedostajanje, pa imajo v duäi polno ljube/.ni in navdušenja k tej rojstni naši zemlji !>l Tu je Dobravka za časek umolknila. Zapazil sem, da jej je zablestela solza v očesu — solzica tako svetla kot pravni dernant. „Alidobra volja ne išče dolgo sveta", reče devojka carobno-ognjevito. „Nekaj se je moralo poslati in poslalo se je iz niča . . . Ko sem videla zadrego svojih roditeljev, svetovala sem, naj proda- očemojo uhane. Imel& nisem nič dražjega in nič primernejäega, kar bi bila mogla darovati na korist nesrečnikov. In vidite, kaj se je zgodilo. Oče je vzel uhane, odäel v mesto, prodal briljante in poslal skupljeni denar Roži Soban- ski . . ." Vstal sem, da bi se poklonil rodo- ljubni devojki. „Ne klanjajte ho, aedite raji!" i'.a- kliče Dobravka šaljivo in veselo. „Do- bila sem za to bogato odäkodnino. Za nekoliko dni sem prejela iz Varšave pismo od gospe Sobanske, in list od te znamenite „narodne žene" mi je dražji, nego deset takih demantov ... Ali pro- aim" rlnrlulu iu Irpnana sinKrovrb-u n«i sto /godbo zato, da bi se hotela poba- hati. Nikakor ne ! Hotela sem Ie rešiti to u<,'anko, ki je bila nastala, ko ste bili pogl-dali v razstavi moje uhane". Po teh besedah vzarne Dobravka oba uhana in g'eda nekaj časa molee prnzni zlati p^ozici, ki ste vklepali prej dva svetla krasna briljanta. Nehote Rte kanili dve solzi iz devojkinih oči — in tekli ste počasi po lieih ter padli slu- čajno na uhana. Zalili ste prazne ja- mice. In raztužila se je. Bil sem ginjen. Mati je videla to, ter prijazno zaše- petala: „Glej, drago dete, zdaj imaž bri- ljante v svojih uhanih". „Da, go8piea", dodal sem odločno, „to so najkrasnejži briljanti, ki sem jih kednj videl". Dobravka se malce nasmehne ter de : „Ne varajte, pri lilebnikovu ate vi- deli lepäe!" „Ne varam — tain so bili le ka- meni, a to so pravi demanti potočeni iz ljubezni do domovine . . . !" „Ah, vi se hočete iaskati r"' pretrga devojka s povdarkom rnoje besede. „Pu- In zares, v daljšem pogovoru se ni.smo povrnili vee k temu predmetu. Dobravka si je pripela naglo svoja uhana, ki sta se mi zdela zdaj svetlejša net;o dve zvezdi in bolj dragoeena nego Hleb- nikovi zakladi; ali niti z besedo se jih ni spomnila več. Govorili smo le še o drugih stvareh. Četrtega dne ste zapustili moji pri- jateljici Moskvo. Ostavili ste v meni tra- jen spomin in utrdili rnoje prepričanje, da so raed visokodužnimi Poljakinjami gospe in devojke, katerim ideja (misel) domoljubja sama zvija vence hvale in hvaležnosti. + * Po nekoliko dnevih sem stal zopet v razstavi na Hodinjskem polju — pred podobo ät. 287. Premiäljeval sem o Dobravki. Tu me vzdrami h teh niiüh spomi- nov neki zloradi srneh. Nikolij Pavlo- vi<*: je stal pred menoj ter se satirično smejal. „Nu" pravi, „ali ste ?e našli pri liko /a sliko ät. 287V" „Našel .sem jo, in to že bolj <5a- robno: krasno, plemenito, veleduPIno!'' Ali dobri Nikolaj Pa^lovič mi nl Neničiju Liidi zdaj pripravlja, da i^ra. na lialknnu „posebno vlogo" kakor jo je igrala 1. 18%, da si Nomi''ija na slovan- flkem Balkanu niina absolutno riicesar govoriti. Macnlonskc reform». V soliofn sla torej avslrijski in ruski poslanik iznn'ila Turtfiji nacrt svojih reform. Ta inicrt reform pa je baje take skromen. da se »a ni TunHJa prav nič ustrasila. Huzni IMi poročajo, da sta Hunija in Avslrija narneravali iz začetka vse kaj dru^e^a. Njih prvotni nacrt bil je jako radikalen. Ali na zahtevanje onih velevlastij, ki so podpisale berolinsko po- godbo rnorali sta iz prvotringa načrta loliko t-rtali, da jo sedanji nacrt, katcrega sta i/.rocili Turčiji prav: praveati ,.ri- diculus mu« t. j. sm'v3na miš. S tern pa ni reco.no, da je nevarnost velikanskih liomatij na Baikanu odstranjona. marver rosnica jo ravno mi5prol.no. da so jo no varnost s takitn polovičarskim p'»slo- j panjorn le šo pov^kšala. Alaoodonei, ki j so si nadojali vsaj rwkoliko podporo od j Hnsije, sprovidoli bodo sodaj, da Husiji i in Avstriji ni bil<> t"!iko le/..'če na torn : /.boljšali njiliovo hc/.ihniio stanj<', marveö. da sta Kusija in Avstrija gledali lo na varstvo svojib laslnib koristi. ZalegadHj pa bodo Macedom-i že v najbli/njoin času naslopili tako odlocno in tako brez- obzirno. da st» ji1 ball iia c»!om Malkann najhujšVga. In takrat tudi Uusija in Av- strija no bodoti mo^li voč držali kri/.'Mti rok. Med Turki in Macedouci. Pri Kastoriji prišlo je do spopada med niacedonskimi ustaši in med turskimi vojaki. Zaduji so bili hudo tepeni. Strogi zakonl. Zbornica Zjodinjenih drzav je spre- jola znkon, po katerem Im obsojen na smrt vsakdo. ki bi stregel po življenju predsednika ali podpredsednika z jodi- njenih držav. lsta kazen zadeno tudi vsa- kega, ki bi stregel po življenju poslanikov naineščenih v Vašingtonu. Položaj na Kitajskem. Bivsi zdravnik Li Hung Canga, javlja da bodo Kitajci v kratkem zopet pričeli preganjati tujco. Domače in razne novice. Castnim clauoni imenovnlo je slov. delavsko druslvo v Hambornu na Pru- skem, pree o. Kasijana Zemljaka, franciäkanskega gvardijana na Sveti Gori pri Gorici. Tiskoviia pomota. — V članku „Cast dr. Turne pred porotniki" v št. 14 našega lista na drugi strani in sieer v drugi koloni, v 44 vrsti od spodaj rnora se glasiti namesto 1897., ko mi je prišel na moj dorn itd., 1899 ko mi je prišel na moj dom itd. Ples gorlskc „Slov. < italince'% ki je bil v nedeljo, obnesel so jo v vsakem pogledu izborno. fhlbor za vzdrževanje otroske^a vrica v Tolmiiiunus prosi, da priobdimo to-le: V Tolminu vstanovil se jo pred par leti z volikimi žrtvami prekoristen otroški vrtec. Otroški vrtoc obiskujejo otročiči od 3 do 0 let. Kazmeroma nji- hovib telesnih in dusevnih moči, uče so različnih koristnih reči ter se tako pri- pravljajo za Ijudsko šolo. Otroški vrtec vzdržuje se poleg malib šolninskih in drustvenib prispevkov večinoma z milo- dari. Po vrli učiteljici in vsestranskem zttnimanjem tržanov vspeva otroški vrtec dobro in z:igotovljen bi bil njega obstoj. Kar naenkrat pa se jo nekaj netu- venega pripetilo. C. kr. okrajni glavar Bogomil Prinzig poklical je 26. januvarja t. 1. nektere društvenike, tor jih pozival, naj izstopijo iz gori imenovanega društva. Tudi protiza^luženemudruštvonemn pred- aedniku je ruval. Naravna posledica tega je bila odborova sej«, ki se jo posvetovala, kaj bi bilo ukreniti, da se to glavarjovo fuvanje proti druätvu prepreči. Ker se je v tej odborovi aeji enoglasno sklenilo interese otroäkega vrtca tudi zoper gla- varja varovati in ker se je temu sklepu pridrožil tudi duša družtva Henrik pl. Ziern seid, bil je zgolj radi tega kot tajnik pri c. kr. okrajnem šolakem svetu od glavarja takoj iz siužbe odpušč^n. Odbor je med drugim sklenil sklieati izvenredni obeni zbor na dan 15. febru- varja t. 1., ki naj sodi in vkrene potrobno, da obvaruje prepotrebni otroški vrtec. Občnega zbora se je udeležilo nad 30 clanov oziroma starišev, ki je enoglasno izrekel zasluženemu predsedniku c. kr. sod. svetniku Matku Primožiou zaupnico, odločen protest pa proti takemu posto- panju okr. glavarja. Ob^ni zbop veteraneev. — V ne- deljo, dne 15. t. ,n. j0 imelo veteransko druätvo poknežene grolovine gorižko- gradiške v „Hotel de la Poste" svoi redni c. kr. dvorni svetnik gröl Altem». Pred- sednik, stotnik Jacobi jo v patrijotičnem nagovoru pozdravil mnogoAt(5vilno zbrane ölane tor povabil pri^otrir», naj vskliknejo Hoeb, Kvviva, /ivio Nj. V. presv. cesarju. Zborovalei so so navdu^eno odzvali. Pred«ednik jo dalje poročal o društ- vonem delovanju, spominjal na dogodkov preteklega Iota in dokazal, du je društvo popolnoma zadostilo svojemu programu Nato je z lepimi bosodami omenil slavnost, katero bode v kratkem obbajal najvišji eerkveni poglavar, papež Leon XIII. Naložilo se jo posebni depulaciji, nai so poda k premilostnernu knozu-nadskola ter rri'i sporoči društveno prespoštljivo cestitanj*!. da je o tej slovosni priliki po- kloni Njegovi Svotosti Z ginljivimi besedami so jo spomi- njal pokojnoga kardinala Missio in drufih umrlih drustvenib clanov. Vrrh drugib nadlozno^ti in tožav. s katorimi so je ilandanes boriti vsom dru- štvorn — povodal je daljo prodsodnik — hotel je zdaj so liskus obdačiti privareßno naäo imelje, katero smo skrbno hranili /.a izredne sluOaje. Proti likemu tolmačiMiju zakona je prodsednistvo vlo/.ilo dobro utcmeljiMi utok in se za trdno zanaša. da ga visa oblaslva utjodno resiio. Urustvn so razveseljujo povoljnih rii/jiw.r v diMiarnem oziru in pa gl»Mlt' Atevila. svojili clanov; zato mora hvaležn» biti tudi podpori gosp. c. kr. rlvornega svotnika grol'a Attemsa, gosp. F. M. barona (l^tinolli¦ ia, grol'a Attom^a v Podgori, ve- lečast. slaroste Monsig. Abrama, veb'obrt- nika gosp. Sarcinetti-ja v C^rvinianu i dr. Naznanil je tudi, da priredi drustvo v tokocem letu patrijotiüno slavnost v Dornbergu. in da se boče in corpore udeložiti ^lovesn^ga razkritja sporninka cesarja Maksiinilijana 1. v Kornrnu. Na to jo zbor potrdil društveni obračun, kateri razkazuje 400 kron denarničnega pre- ostanka. in j(! svojo zahvalo izjavil društ- venemu velezasluženernu blagajniku gosp. lvanu Simčič-u. Ko sla še načelnika marijanskega in biljenskega oddelka, gospoda Anton ZofV in Peric s srčnimi izrazi zahvalila gospoda predsednika na njegovej neumor- nej delavnosti za društveni blagor. je predsednik sam zahvalil tudi člane društ- venega vodstva in načelnike oddelkov na njihovej krepki pomoči in sotrudnosti ter sklenil zborovanj*. Ko je odhajal gosp. c. kr. dvorni svetnik grot Attorns, 30 ga zborovalci dostojno pozdravljali. Deputacija. — V pondeljek dne 10. t. rn. o poludne se je deputacija ve- teranskega društva poknežene grol'ovinn gorisko-gradiäke, ^estavljena iz predsed- nika, stotnika Jacobi-ja, dveh podpred- sodnikov, poveljnika gospoda Simčiča in gospoda L'issiga, kateri zadnji je odlikovan s speminsko svetinjo FJija IX., poklonila promilostnomu knozu-nadskoiu, prrsou ga, naj o priliki papo/.kega jubileja položi na podnožje prestola Njegove svetosti Leona Mil. dru^tvena voščila. Premiloslni knez in nidškol je dejal, da bode ta izraz vdanosti Njegovi Svetosti jako Ijub, ker prihaja od društva, ki se ponaša z geslom: Vse za IJoga. Cesarja in domovino. Njogova svitlost je ob enem blago- volüa sprejeti imenovanje Oastnim elanom veteranskega društva. Na to se je premilostni pastir pogovarjal z vsemi posameznimi člani de- putacije. L'oStui urad St. :i v (iosposki ulici, ki se je presehl včeraj iz Pavle- tičeve hiše v isto ulico in sioer v Spie- lerievo hišo, vzprejema vse poštne po- šiljatve do 50 kg. Nagla smrt. — Vžigalcu novih svetilk Francetu Manfredi je prislo v so- boto zvesier, ko je opravljal svoj posel, h kratu slabo. Spremili so ga domu, kjer je v malo trenutkib uinrl. Iz Šcmpasa smo dobili daljši do- pis kot odgovor na dopis iz Ozeljana, katerega je priobčila „Sočail v zadnji svoji številki. Ker se nam ne zdi vredno prepirati se z ljudmi take vrste, kakor je „S." dopisnikjčogar dopis mrgoli samih očividnih neresničnosti, dočim je bil naš dopis popolnoma podprt s pričami, naj nam naš gospod dopisnik oprosti, ako ne moremo priobčiti njegovega dopisa. Opom- nimo samo, da očita dopisnik iz Ozeljana, našemu dopisniku, da je bil že večkrat sodnjisko kaznovan, dočim je gola istina, da ni imel naš dopisnik nikdar posla s sodnijo ter da sodnije odznotraj niti ne pozna. „Sadjarsko in \lnarsko drustvo v Kanalu" razglaša: Podpisano sadjar- sko in vinarsko drustvo odda lotos 400 cepljenih dreves in okoli 30000 koičkij ainerikanskih trt riparia portalis in ru- pestris monticola, kakor tudi nekoliko bilf. Vsak ud. ki ie Dlačal letnino za 1 belku kolči pa po JO vinarjev 100. Ne- udje plačajo za 1 hru^ko 40 vin., za 1 jabolko 30 vin. Udom se bodo delila drovosa 2f>. t. m, (popelnicai popoldne, OBtala drevosa ne bodo razprodajala v rifdoljo 1. rnarca. C ;piči so deloma brez- pl»čno I.Ptni občni zbor in volitev no- voga odbora bo na obletnico druStvonega vstanovljenja t j. dne 19. marca. Zdravju skodljiv krompir. — Pred nekimi dnevi doAlo je na tukaj^nji kolodvor v 239 vrecah 135 kv. krompirja Ta krornpir je poslala tvrdka U'eisn ne- kemu Jakobu Maražu. Ko so preiskali ta krompir, izr«fkJi so izvederuji da ni več sposoben za jed. N'esreca ali zlonn. — V nedeljo so jo zakasnil 23-letni mladonič Keliks Borlot iz Ajbf. stanujoč v Kodežu blizu Kanala. v Kanalskem trgu ter odsol ne- koliko dobro voljo šele pozno v noč' proti domu. Drugi dan so nasli na cesti nj(jgov klobük, a o njem ni do zdaj ne duha ne sluha. Berlot, tako so narn pri povedujo, irnol je pri sebi nad 600 K dfiiara in vim': dni.'ih va/.nifi papirjev. Xap.'iil. - Ko je sol 42 letni An Ion 'i'itic \/. Uornbepga iz važke krčme proti dornn, ga je nokdo napadel in tako močno ranil na glnvi. da so ga morali propoljati v tukajšnjo bolnišnico. „llrnuiliiira in posojilnica v Skri- Ijah ', registrovana zadrug.i z neomejono zavozo, imola. bode v nedeljo dne S. marca ob 3. uri popoludne v zadru/.ni sobi v Skriljah svoj III letni občni zb(>r, j s sledečim dnevnim rodom : 1 Poročilo j načol.-tva : 2. Poročilo nadzorstva : 3. Po- i trjenje racuna /.a I. 1902: \. Volitev na- čelstva in nad/orstva : 5. Morebitni pred- logi in nasvoti. Za slučaj. da ne pride zado«tno ^tevilo udov. skliče se drugi obeni /:bor ravno i«ti dan ob 4. uri pop. K oltilni udoležbi uljudno vabi odbor. .Okrajiia posojilnica v Koba- ridu". registrovana zadruga z neome- jeno /.avezo vabi k rednemu občnemu zboru. kateri bo v Kobarida dne b. rnarca t. 1. ob 2. uri popoludne v prostorih g. Ant. Juretiča (Fedrig¦. Dnevni red po § 37. zadružnih pravil. Odbor. Iz Krepelj se poroča: C kr. na- m^stnistvo v Trstu ie ^lasom odloka od dne 4 februvarja 1903, St. 26433 g. Ant. Tavčarja, tajnika vinarskega društva v Krepljah na Krasu v priznanje njegovih zaslug za trjenje kulture stratificiranih amerikanskib trt nagradilo, podarivši mu 5000 amerikanskih „ključev" in 40 kron denarja. Ogenj. — V sredo zvečer je aničil požar velikansko poslopje tvrdke Luzzatto in Piani v ulici Stadion v Trstu, kjer se je nahajala čistilnica kave, ki se je bila včeraj izselila Oslalo je bilo Ie še nekaj strojev Streha se je udrla. zidovje je opokalo. Cistilnica je bila zavarovana za 200.000 K. škode je kakih 50.000 kron. Biižnja poslopja so tudi trpela znatne Skode Poslopje. kjer je bil požar, se je imelo podreii. Sanioinor solicitatorja. — V pe- tek so v Mariboru pokopali samorilca Kronabetvogla. ki je bil solicitator v pi- sarni odvetnika dr. Hudnika v Ljubljani. Kronabetvogel je bil svoječasno šu- mar v Činičah in v Sežini Xajstareji elovek ua svetu. — Novojorški list „World1' prinaša skoro neverjetno vest, da živi v mestecu Monlo Farka v Ameriki dosedaj znani najsta- reji clovek na svetu. Ta človek je neki Mauriel del Valie in šteje 157 let. Do svojoga 90. leta je služil kot policijski uradnik, od tega časa naprej pa vleče — penzijo. 0 njem se poroča, da je vedno slabo živel t. j jedel io za silo zelenjavo in sadje, mesa akoro nikoli. Tudi kadil ni nikoh in ne pil opojnih pijač Pa no samo to, rnarvoč ostal jo tudi sarnec ?se zjve dni Vse to da ma j> podaljAalo življenje do te neverjotne starosti. A ^o 157 leten jo trden in zdrav Ie nekoliko mršav da je .... Kdo Hint briti mrlicV.' — Med dunajskimi brivci in pogrebci jo bil dolgo časa hud boj, kdo ima pravico briti mrtvece. Brivci so trdili, da j<» to iz- ključno Ie njihov posel. ker so njihove koncesije ne gla^ijo, da bi smoli briti Ie žive. Tudi je ravno pri mrtveeib trfba posebne brivske izur-jonosti, da so mrtveca ne ureže ter se na ta način lahko brivcu se kri zastrupi. PoL'rebci so zopot vztrajali pri tern, da clovek. ko je umrl. /apado Ie njim ,.z dlalcami in kostrni". Tudi bi ne bilo za brivce priporočljivo. da bi se ukvarjali z mrtvMi ko imajo takoj na to opraviti z Aivimi obrazi. Zadeva so je izro^'la magistratu in iriayistr.it jo je poslal trgovski in obrtni zbornici ki je prisodila rnrtvec«« drivrpm po poklicu, Ie po-i'lir1.'1 hr tvi- rn*•• r:tj• > im"li v ta namt-n. Skol ,Jo*,ip r)itraj Mro«»sina>or je v p<'b'k slavii 6 » lotniuo svojoga ma'inistva. Xa^r.'nlH /a m'mUIno proti jctikl. — ..l)aily Telegrai'i" poroča iz Chikaga, da je znani miljardev Hocheleller razpisal nagrado sodorn miljonov dolarjev za uspesno «ppdstvo proti jetiki. ^lorski roparji. AngNv.ka vojna ladija ..Carrier1 je zaj^ia »'«0 rnorskih ro- parjev in njih tri bark^. k^r -o bili na- padli neko angležko tr^ovsko ladijo ter jo oropali. l'str»'lili voliko kai'(). — V mi- nolem oktobru ušla je 20 crevljev dolga kača iz Shellovesa cirkusa. Oi takrat nadalje je obiskala nad 100 zarnorskih koč ter kradla kokoši. pse in macke. Zamorci so jo že nad me^oc dni za- slpdovali. toda ^ele 26 jan. so veliko kačo našli in ustrelili. V njpnpm «kri- vališču so našli deset mladih kač. ka- tere sc usmrtili. 70.000 lir odskoduino za raz- glednico. — Gospica Bigliotti se je dala fotografirati v Milanu pri fotografu Kicciju. To se je zgodilo najbrže v precej ekstremnem položaju in pomankljivi to- aleti. Ko je nato fotograt porabil te fo- tografije za razglednice ter ž njimi pre- plavil vsa mesta, zagledal jp sliko v nekem izlo2nem oknu zarocenec gospice. Oblila ga je rdečica, in ker je bil iz ugledne in solidne rodbine. je zaroko razrušil. Gospica sedaj toži fotografa za od^kodnino 70.000 lir pri milanskena sodižču. Tat v pesteh medveda. — Prišel je v neko vas v zgornji ltaliji mož. ki je imel medveda ter ga kpzpl ljudern. Prosil je za se in za medveda prenoči^ča. Neki kmet se je moža usrnilil in za pre- nočišče medvedu jo bi! določen svinjak, iz katerega so drugam premestili dobro rejenega domačega prašiča. Po noči pa se prikrade v svinjak tat, misleč da je v njem prašič. katerega je hotel odvesti. Ali ko pride v svinjak objame ga med- ved in tu nastane hud boj med med- vedom in tatom. Na grozno upitje pritekli so doinač-i in medvedov lastnik, ter rešili nesrečnega tatu iz medvedjih krempljev. Izročili so ga seveda italijanskim orož- nikom. Več kot medvedje pest^nje. škodil je tatu strah, kajti mislil je, da j<-. prišel hudiču v pesti. Loterijske številke. •Jl. t'ebruvarja. Trst......84 17 73 52 21 Line......87 89 32 42 70 ZAHVALA. Za srčno sočutjo med boleznijo in ob smrti nji§eg;i nepo- zabneua očeta. uziroiim- brnla. deda, svaka in stricu, guspotla Ivana Reja, gostüniöarja in posestnika, ki se nam je tern tužnim povoduiu izkazovalo, od vseh sorod- nikov, prijateljev in znaih'ev, od blizu in daloi\ izrekamo lem potuin najprisrčnejSo zahvalu. Zahvaljujemo pa že posebej prečastiti duhovsčini. spo^to- vanim gospodom pevcem in vssvin drugim spremljevalcein blagrga |)okojnika k veOnenu počitku. Žalujofi ostali. V Gorici, jj. februvarja 1903. (y V kratkem se otvori \ I mr !*• nova I trgovina ^w I öiaiilliiiw Una I Hedžet & Koritnik. ^ (»i» mi \erdi in Šolsko ulirt1 & v Gorici, ^^7 \"Utl !»i\se okr. sodiiljr. ^ /ahvala. I 1 'n\ uiloiii l>ndkr — iiit'ti n;t- I -i'i:;i ljntu'u;t ooi"odlii- I ki>rii iirijiih'lit'iii in znanoMii. I ki mi jiii-li ml Mi/ü in dultr. I '-'s i/ka/ali lila^rinu ookojniku I zailnjo Ca-t. spreniM l;i tako I iimi)i;()|ii'i.ijno k voOiiL'iiHi po- I .:i!ku. Uu_ ]><¦" --li ! I Žaltijoči ostali. I V Kode zu. 22. tebr. 1903. Staa0Yaa|f obstojKe iz ilveh sob in kuhinjo, evon- tucino ene -obe in kuhinje s pripadki. se išče v mPsta ali lili/.nji okolici za slnvensko uradni.?ko driüiro brez, otrok. L'-»elüev najdalje Ik marca t. 1. — Honudbo na r a:»- upravništvo. Fani Drašcek zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna uiica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi k na tedcn- r sko ali moss'cne * obroke. St roji so iz prvih tovurn ter naiboljAo, kakuvosti pjiporoc;i so slav. f občinstvu. I T ' ! i l2yava. : Vsojam sc slavncmu nbi'instvu na- I xn;injuti. iia 1110 nt1 /.astopM u l'ranc ^ «'iss | ml I. rnauija t I. naprt'j v iiikakcm o/iru v»'t'. 1 Ob »'nein naznanjntn svcjiiu irnje | iiiin klijentoui. da LxMlt'm polnval o pri- ! likah ovlslej vedno o^cltii.' po deieli. tcr sprejenml narocila ua vse i/delke loto grat'ske stroke, ter za^otavljain solid no in tocnu postrt'lbo v vsakcm oziru. /. odlu'nim spostovanjem udani Anton JerkUs fotograf. Razpis drazbe. Tri |)(Ml|)is;iii(kni /ii|);iiisl\ u se odd;! n;i (Ira/J>i 14. man n 1. I. od lu.-l'i.ui'i1 |)rc«lp.d(4lo ZUTIuIIm' liovcii1;» pokopalisra v tarni nlu-ini lNnllmlo. l)(klo j(k (MMij(kiio na SO 14 K !H> v. kdor se niisli udele/ili le lira/In», inora vlo/ili lnn|(, kav- cije m»ri onienjcne svojr. I)(*lo se mlila najni/jeinu poniidiiiku. l)i*a/l>eiii poii'oji. naei'l in stroskovnik so razpolo/eni v , obeinskem uradu. | Županstvo na (irahovoin (ob Bači). Župan: 4rn O I j a. ; 151 , pod navadno ceno • ruxprotluja > radi pozneg'a zimskeg-a časa ' J. Zornik > Gorica, Gosposka ulica 7, ^ vso zinisko bla^o, kakor n. pr. w krxsne volnene žerpe. rule, . podoblekf1, vsakovrstno Jae^er- * perilo, rokavicp. nogavire, blu- r se, volno, kožuhovino, zimske ^ f-evlje itd. — Nikdo naj ne i samndi te lepe prilike za L teni nakup! ^^M« ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^b .^ ^ .A I Ivan Bednarik knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini št. 3. • Prosiva zahtevati listke! Xajvecja trgovina z xele/jem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vsa stavbne potrebščine, kakor: Cftment, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, ielezje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodeistva iz najbolj slovečih tovam. üpozarja na avojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rfrzprimerno nizkih cenah. yrn»nnr*| Edina zaloga I 1 | I stavbenih nositeljev ^^«es^I v 6orlol. V *' Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! Eno krone na^rade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikaiske blagajne, da je kupil pri n«ju za KX) kron blaga. Pozor! Eno krono nagrade^ Pozor! Eno krono nagrade! 1 •^^^ -^¦^r -^mr ^m^ ^mir ^^^ ^m^ -^^r -^m^ -^^ -^—¦ -^- -^~- -—-- -^— -^— — — — — — ----- Is! OlTOIIOniQ l>ri oroč:i slavncmu ol- i-iiisivu v Gorici in na dcAcli svujo prodajalnico jestvin. V /.ah\^i ima kavt» vst'li vrst, ra/." lii iic tnokf i/. Majdičt»vt\ua nilina v Kranjn- nadaljt» ima tinii ra/.novrstnc jiijat't» na prinii'r: I'r a n c o s k i tlosjnai', pristni kranjski brinjovoc, domaOi tropinovoc, fini rum, razlicna vina, «,'oršice (Senf) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Mctou.'vr u/'galico. — V zalojji sc dobe tudi w- stcnine tvrdke Žnidoršir & ValtMičič v llirski Bistrici, tor dru.^) v to stroko spadajočo blapo. — rostrc/.ba točna in po zmernih ct»nab. Z odličnim spoštovan.jein Josip Kntin, ir^ovoc v Soincniski ulici !i. stv. t. iv ln«i ni hi^i ^ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOIUCA Via Giardino 8 priporoča in črna vina iz vipavskih, furlanskih. ^. DrjsKih, dal- ;» matinskih in ^ isterskih v ¦ nograduv. ! liostavlja n.t .idiii m r;i/.[jo5ilj:i po ži-lcz- .lici na vso krajc avstn)-.'irt.'rsko lnnnarhije t sodili ml üti liirov iiaprcj. A'a zahtcvo pošilja Luili ir/.ui\'t'. Cene zmerne. Posirežba pontena. Anton Fon, klobucar in ^ostilničar, Semeniška ulica št. 6. iiu;i l)o^;ilo /,;il(M.!() r;i/no\ rslmli klolxikov tor loči v svoji kiriiii pristna (loniara vin;i in postro/.o tinli z jako tiknsiiiini jodili. I Krojaška mojstra I [ Öufer & Bajt J v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 i I v hiši i». Jerncj a K o p a e a ' I izdolujt'ta I - vsakovrstne oblekc za. mo*ke - ( po mcri, bodisi fine ali pa { v priprostc. j Priporočata se svojim rojakom * | v Gorici in na dezoü, posebno pa ' č. duhovščinj Za obilna naročila. t 4K Mejnarodni panorama lir iz Berolina. odiik. na vseh svetovnih razstavah. Kcstavracija „LA liOIIHMH". (»orh-a, trkalis