GozdnVestn 75 (2017) 258
Uvodnik
Kakšna naj bo vsebina Gozdarskega vestnika?
Preden je izšel drugi letnik (1939) naše revije, je takratno uredništvo med bralce poslalo kratek 
vprašalnik na temo: Kakšne spremembe bi predlagali v reviji? Odgovore so strnili v sedem kategorij 
in nekateri od njih ostajajo aktualni še dandanes. Takrat je »gozdarsko osebje« poudarilo pomemb-
nost praktičnih člankov iz varstva, gojenja in izkoriščanja gozdov. S to številko obravnavamo 
dve od že takrat poudarjenih kategorij, in sicer varstvo (obvladovanje podlubnika in tujerodnih 
organizmov) in izkoriščanje (traktorske polprikolice) gozdov. V prihodnje bi si uredništvo želelo 
poleg znanstvenih razprav v revijo vključiti več strokovnih ter krajših poljudnih prispevkov. To pa 
bomo lahko dosegli le z vašo podporo pri nastajanju takih vsebin. Že leta 1939 so takratni bralci 
zapisali še vedno aktualno željo: »… naj sodelujejo pri listu vsi, ki želijo napredek našega gozdarstva, 
lesne industrije in lesne trgovine. Podpirajte list s članki in dopisi, z oglasi in s pridobivanjem novih 
naročnikov!«
Mitja SKUDNIK
Iščimo nevarne tujerodne organizme, da ohranimo zdravje 
gozda
Gozdovi se nenehno spreminjajo. Vsak, ki dela v gozdu in ga opazuje, ve, da je priča le kratkemu 
izseku iz njegovega neskončno dolgega razvoja, ki ciklično vodi od mladja in gošče do zrelega gozda. 
To je zakonitost razvoja gozda, naravna in neizbežna, zagotavlja raznolikost in lepoto gozdov. Tudi 
naravne motnje, pa naj bo to katastrofalen žled, veter ali požar, ne prekinejo tega kroga življenja 
in ne morejo ogroziti gozda kot večnega samoobnavljajočega se sistema. Gozd take rane pozdravi, 
lahko minejo stoletja, pa vendar preživi. Gozdarji skrbimo, da prinaša človeku kar največ koristi 
in smo njegovi varuhi.
Nekaj pa naš gozd vendarle lahko spremeni za vedno. Na drugih celinah so z evolucijo nastali 
drugačni organizmi, kot so pri nas. Razvijali so se na drugih drevesnih vrstah. V njihovem okolju 
jih plenijo ali kužijo in omejujejo njihov razvoj tamkajšnji nasprotniki. Če jih človek prenese v naš 
gozd, se lahko namnožijo. Naša drevesa po navadi nimajo obrambnih mehanizmov proti njim, ker 
naravna selekcija nikoli ni izločala neodpornih dreves in tako zagotovila razvoja odpornih. Številni 
organizmi, preneseni v novo okolje, se znajdejo na pogrnjeni mizi, kjer je zanje dovolj hrane, ustre-
zno okolje in njihove populacije eksplodirajo. Grizljajo, sesajo, obžirajo, kužijo, vrtajo, preraščajo, 
zajedajo ali drugače poškodujejo naše drevje. V Evropo jih prinašamo nenehoma in vnosi se pove-
čujejo s povečevanjem mednarodne trgovine, z milijoni tonami blaga, na letalih, ladjah, s turisti in 
prtljago, v paletah, v milijonih kubikih lesa, milijonih sadikah drevja, ki jih uvažamo od vsepovsod. 
Ko se pri nas ustalijo in škode postanejo opazne, se jih ne moremo več znebiti. Njihovo naselitev 
in namnožitev lahko preprečimo z zgodnjim odkrivanjem in hitrim izkoreninjenjem. To pa lahko 
storimo samo, če jih aktivno iščemo in ko jih najdemo, ukrepamo. V sredici Gozdarskega vestnika 
bo v vsaki številki kratek opis dveh tujerodnih organizmov, ki lahko ogrozita naš gozd. Večine še 
ni pri nas. Dobro si jih oglejmo in jih iščimo ob vsakem obisku gozda, parka, nasada ali kjerkoli v 
naravi. Javimo najdbo. Iskanje invazivnih tujerodnih organizmov, ki škodujejo drevju, je postalo 
ena najpomembnejših nalog gozdarstva kot panoge in njihovo izkoreninjenje je naša obveznost. 
Če ne bomo uspešni, bodo novi prišleki spremenili gozd na slabše ali celo ogrozili njegov obstoj.
Prof. dr. Dušan JURC