D A I
&
TRST-GORICA MAJA 1973
Supplemento Novi List 938 spediz. in abb. I gr. bis
SLOVENSKE SKUPNOSTI
SLOVENSKA TROEDINOST
Nastanek avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije je za slovensko skupnost, k' v njej prebiva, nedvomno velikega polena. Že ob pripravah zanjo, ob prizadevanjih za čim boljši in pravičnejši deželni statut so se samostojne slovenske politične organizacije na Goriškem in Tržaškem, SDZ 'n Slovenska skupnost, potegovale za dosego vseh osnovnih pravic Slovencev v Ita-iiji' Žal nam to ni uspelo. Izglasovani deželni statut — zanj so glasovali tako demokri-stjani kot socialisti in komunisti! — ni pri-nesel nikakega praktičnega izboljšanja v zadevi reševanja slovenskih problemov. 3-Člen namreč govori le o neki splošni etnični in kulturni zaščiti, kot bi n.pr. govoril 0 kaki rezervi za divjačino ali o nacionalnem parku...
Vsekakor je deželna avtonomija ..postala stvarnost. V teku že desetletnega obstoja je pokazala v svojem praktičnem, vsakodnevnem delovanju na sončne in senčne strani, ki izhajajo iz sedanjega statuta. Mislimo, da v tem trenutku ni pametno pretakati solza zaradi osnovnih pomanjkljivosti statuta. Tak je in stranke, ki so ga v Parlamentu sprejele nosijo zanj vso odgovornost! O tem naj dobro premislijo tudi slovenski volivci! Prej ali slej bodo morale 'taljjanske stranke v parlamentu spreme-niti statut, čeprav bi to zahtevalo silfio zapleteno juridično in zakonodajno proceduro. V ta okvir naj pride tudi do zakonske zaščite na parlamentarni ter vladni ravni in prav v tem smislu so že nastopile s potrebnimi koraki naše demokratične politične organi-2acije. Slovenska skupnost ter Slovenska demokratska zveza sta s svojo peticijo na Parlament in priloženim zakonskim osnu-tkom dali temeljit prispevek za končno re-
Ob deželnih volitvah, ki bodo 17. in 18. junija letos, smo Slovenci, ki bivamo v tržaški, goriški in videmski pokrajini in ki se čutimo povezane v delu in programu Slovenske skupnosti, dali v javnost naslednji proglas. Da bo vsa javnost točno obveščena o vsebini proglasa, je slednji sestavljen v slovenskem in italijanskem jeziku ter v beneškem narečju.
Po desetih letih obstoja avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija krivičen volivni zakon brani Slovencem v tržaški, goriški in v videmski pokrajini, da bi se na bodočih deželnih volitvah predstavili skupaj, v enem samem voliv-nem okrožju, z eno samo listo, in tako zavarovali svoje zakonite koristi in pravice.
Zato vsi Slovenci v deželi:
— odločno protestiramo proti temu krivičnemu zakonu, ki deli slovensko narodno skupnost na štiri volivna okrožja;
— zahtevamo, da italijanska poslanska zbornica in novoizvoljeni deželni svet odpravita z novim zakonom to nesmiselno in škodljivo delitev;
— zahtevamo tudi, da vlada in dežela priznata in zaščitita Slovence v Trstu, v Gorici in v Vidmu ter jih v okviru dežele in italijanske države združita proti političnemu, psihološkemu gospodarskemu in kulturnemu pritisku.
UNITED NATIONS	NATIONS	UNIF.8
NEW VORK
šitev celotnega slovenskega manjšinskega vprašanja. Podobno akcijo je sprožil tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti s tem, da je zakonski osnutek predložil v deželnem svetu.
Slovenci-pod streho hiše ene!
Sedaj je na vsedržavnih strankah, ki so marsikdaj polne obljub in lepih besed, da pokažejo, če so za naše pravice. Eno je treba reči: v sedanji zakonodaji dobi si niso upale ali niso^hotele razpravljati o zakon-' skem osnutku Slovenske skupnosti. Niti niso s svoje strani same predložile podobnih osnutkov v deželnem svetu, ne PCI ne PSI ne druge italijanske stranke. Tega ni storila nobena stranka! Ne samo: socialisti so glasovali proti rabi slovenščine v svetih gorskih skupnosti. Kako naj to vskladimo z nenehnim ponavljanjem o naših pravicah in njih zaščiti?
Ni naš namen spuščati se v polemiko. Lahko bi še in še ponavljali že znana dejstva, a jih sedaj nočemo. Toda ne smemo pozabiti, da so se velike stranke, tudi levičarske, ob najpomembnejših problemih naše skupnosti skoraj vedno obrnile proč od realnih interesov slovenske manjšine. In tega naši volivci ne smejo pozabiti.
Ko smo prej omenjali nekatere negativne plati v zvezi z deželnim statutom, smo seveda zapisali golo resnico. Ne smemoja mimo drugih, pozitivnih dejstev, ki jih je usfanovitev dežele prinesla, vsem prebivalcem in tudi nam Slovencem. Prvič v zgodovini je namreč združite v eni upravni enoti vse tri dele slovenske manjšine v Italiji, Slovenci v videmski, goriški in tržaški po-
Nadaljevanje na 4. strani •
De*r Sir,
Thla la to acltncmlwJga racaipt of j-our raaoluUon daUti d Octohar 1972, trw con uk i Le of tfiich ne a t>o«n duljr rvotod,
Tours alnceraljTi l/\ Jakob IhrW'llar	l
/rnnan	OffUar	J
.rfvlsion of Huuan Kitfas
Jna iollticAi Sacraury
Slovana Union
Ulica	d/l
frlaato
Iloljr
Na resolucijo, ki jo je občni zbor Slovenske skupnosti izglasoval po nacifašističnih izbruhih na Koroškem in jo poleg italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih najvišjih državnih in konzularnih oblasti poslal Združenim narodom, smo prejeli:
»Političnemu tajniku Slovenske skupnosti, ul. Ghe-ga 8, Trst - Italija.
Dragi gospod, sporočamo Vam, da smo prejeli Vašo resolucijo z dne 8. oktobra 1972, vsebino katere smo primerno zabeležili.
S spoštovanjem Jakob Th. Moller Uradnik Odseka Človečanskih pravic«
Gospodu Giovanniju Leoneju
Predsedniku Republike RIM
Gospodu sen. Amintore Fanfaniju Predsedniku Senata
Gospodu posl. Alessandru Pertiniju
Predsedniku Poslanske zbornice
Gospodu posl. Giuliju Andreottiju Ministrskemu predsedniku
Podpisani člani slovenske narodne skupnosti tolmačimo želje vsega slovenskega ljudstva in še posebno vseh pristašev Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze v Furlaniji Julijski krajini, ko zaskrbljeni zaradi vedno močnejše zločinske fašistične dejavnosti, ki hoče podreti sedanji demokratični red
zahtevamo
takojšen razpust vseh fašističnih organizacij, kot to predvideva 12. člen ustavnih odlokov republike, ki je nastala iz junaške o-svobodilne vojne, katere smo se Slovenci udeležili z vsemi svojimi silami.
V tem smislu se pridružujemo glasu tistih, ki zahtevajo takojšen razpust vseh fašistič-
Nadaljevanje na 3. strani 9
Razgovor Slovenske skupnosti s slovenskim zamejskim tiskom
Naš deželni svetovalec je imel 4. maja letos razgovor s slovenskim tiskom v zamejstvu, kateremu je orisal delo in boje Slovenske skupnosti v drugi mandatni dobi deželnega sveta Furlanije-Julijske Benečije. V svojem uvodnem poročilu je dejal, da je v imenu Slovenske skupnosti predložil deželnemu svetu sedem zakonskih predlogov ter dva predloga vsedržavnega značaja v smislu člena 26 deželnega statuta. Od teh predlogov je bilo pet sprejetih v eni ali drugi obliki: med njimi naj posebej omenimo zakonski predlog za kazensko zaščito narodnostnih manjšin ter zakonski predlog, ki je izrinil iz deželnih zakonov frazo »nosilci posebnih interesov«, s katerimi so nas vse dotlej označevali. Dalj časa se je dr. Štoka ustavil pri važnosti sprejetja s
Slovenska skupnost se je po svoji predstavnikih v vseh političnih forumih in na vseh ravneh stalno zanimala za probleme radia in gledališča. Znano je, kako je predvsem po zaslugi Slovenske skupnosti in njenega občinskega svetovalca ter sedanjega podpredsednika Slovenskega gledališča dr. Rafka Dolharja naše gledališče prišlo do neke vsaj relativne gotovosti in do prvih večjih subvencij iz javnih skladov. Slovenska skupnost namreč tudi ob tako važnem problemu kot je slovensko gledališče ni iskala svojih političnih računov, ampak predvsem 'koristi’ vse slovenske narodne skupnosti v Italiji. V korist vseh Slovencev namreč je, da je Slovensko gledališče v Trstu, da s svojo dejavnostjo krije vse ozemlje, kjer živi slovenska skupnost v Italiji. Slovenska skupnost se zaveda, da stanje v Slovenskem gledališču ni povsem urejeno, da njegovo delo ni enako cenjeno kot delo sorodnih italijanskih gledališč v Italiji. Zato se bo še naprej borila za popolno izenačenost Slovenskega gledališča z drugimi sorodnimi ustanovami v Italiji.
Poleg tega pa se bo Slovenska skupnost po svojih predstavnikih borila tudi za to, da se razmere v samem gledališču tako uredijo, da bo ta naša najelitnejša kulturna ustanova zares v ponos vsem Slovencem v zamejstvu.
Poleg gledališča je za nas nadvse važna kulturna ustanova slovenski tržaški radio. Koliko je v vseh povojnih letih ta ustanova pripomogla k rasti in razvoju slovenske kulture v naši deželi, bo povedala zgodovina. Toda na dlani je, da so prav tu zrasli mnogi slovenski časnikarji, dramatiki in drugi kulturni delavci, da je ta ustanova doslej zelo pospeševala kulturno dejavnost na vseh področjih, saj na radiu sodelujejo literati, znanstveniki, glasbeniki in drugi. Delovanje te ustanove pa žal ni na isti ravni z drugimi ustanovami, ki delujejo za Slovence. Na slovenskem oddelku tržaškega radia na primer še do danes 'ni enega sa-
strani deželnega sveta tega zakonskega predloga (proti so bili v deželnem svetu le misovci ter liberalci).
Podčrtal je dejstvo, po katerem nismo Slovenci bili do sprejetja našega zakona nikjer imenovani: ne v ustavi iz leta 1948, ne v deželnem statutu iz leta 1963, čeprav je dežela nastala s posebno avtonomijo prav zato, ker prebivamo v njenih mejah Slovenci, in sicer na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini. Parlament, ki je z ogromno večino izglasoval deželni statut dežele Furlanije-Julijske Benečije, nas ni imenoval v njem, tako kot je imenoval Nemce v statutu dežele Tridentinsko-Gornje Po-adižje ter Francoze v dolini Aosta. Mi smo torej edina narodnostna skupnost, ki ni izrečno imenovana v posebnih statutih.
mega skromnega slovenskega napisa’, čeprav prihajajo v njegove urade Slovenci iz vse dežele in pogosto celo iz Slovenije. Zadnje čase je Slovenska skupnost po svojem predstavniku v deželnem svetu že dvakrat intervenirala pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju zaradi zmanjšanja subvencij slovenski postaji in zaradi sledečega skrčenja sporedov. Pripomniti je treba, da predstavlja to krčenje tudi hudo socialno krivico, saj bodo nekateri zunanji sodelavci, ki jim radio predstavlja edini dohodek s tem zelo prizadeti. Zaradi tega Slovenska skupnost, ki so ji pri srcu interesi tako posameznikov kot vse naše javnosti, ne more tiho mimo teh krivic in pomanjkljivosti. V svoj program si je zato začrtala nekaj o-snovnih točk, ki zadevajo radio in televizijo. Slovenska skupnost se bori za to, da se na tržaškem radiu uvede 'dvojezičnost', kot je že v praksi na naših šolah (državnih!) in deloma tudi v toponomastiki nekaterih krajev na Tržaškem. Slovenci smatramo namreč tako hudo diskriminacijo za o-maloževanje naše individualnosti.
Dalje se Slovenska skupnost bori za to, da pride čimprej do nastavitve vsaj določenega števila 'tehnikov', ki obvladajo slovenščino, saj zaradi tega nedostatka danes trpijo ne samo oddaje, ampak tudi tehniki sami, ki opravljajo delo, ki ga ne razumejo in mu ne morejo slediti. Dalje je Slovenska skupnost za 'avtonomijo' slovenske tržaške radijske postaje, katero vodijo danes italijanski funkcionarji, ki ne razumejo ne slovenskega jezika ne slovenskega duha. Končno se bo do konca borila tudi za to, da pridemo Slovenci v Italiji do svojih 'televizijskih oddaj’, kot jih imajo Nemci na Južnem Tirolskem. Da je to mogoče, je bilo dokazano ob priložnosti političnih deželnih tribun, ko je naš predstavnik Drago Štoka v svojem nastopu spregovoril tudi v slovenščini in ni to motilo nikogar razen mi-sovcev-fašistov.
Zato je toliko bolj pomembno dejstvo, smo pa zaslugi Slovenske skupnosti lahko odkrito in pošteno imenovani v deželnih zakonih.
Toda delo Slovenske skupnosti se ni o-mejilo le na to načelno bitko, »naš boj je šel v tri smeri: v izbojevanje narodnostnil1 pravic, v boj za delavska in sindikalna vpra-sanja, v boj za socialne in ekonomske pra; vice naše narodne skupnosti«, je dejal naš deželni svetovalec. V tej zvezi je se dejal, da je vložil v deželnem svetu 52 interpela-cij, pismenih in ustnih vprašanj ter okrog 30 resolucij: v vseh teh intervencijah se je stalno, odločno zavzemal za pravice slehernega našega človeka, od Trsta do Benečije, od delavca in kmeta do učitelja in u-radnika.
Na vrsti so bili problemi razlaščanja, ki vedno bolj hromi gospodarstvo naše narodnostne skupnosti in izganja kmeta z njegove zemlje. Na vrsti so bili problemi Benečije, tovarn za Beneške Slovence, ki bi morale enkrat za vselej zaustaviti emigracijski val v Švico, v belgijske rudnike in v nemške tovarne. Na vrsti so bili problemi starejših ljudi, invalidov: o vseh teh vpra- , šanjih je naš svetovalec stalno govoril v ' deželnem svetu; pa še o prispevkih za popravila starih hiš, o uradovanju zemljiške I knjige, itd.	1
Neizprosen boj pa je Slovenska skupnost vodila v deželnem svetu za narodnostne .> pravice zamejskih Slovencev. Ti so ji bile 1 vedno primarnega značaja, saj so pravice , Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski Bene- j čiji problem, ki ga je treba vedno in pov- , sod staviti na prvo mesto. Če bi Slovenska j skupnost imela recimo svojega zastopnika j v videmskem pokrajinskem svetu ali pa v * miljskem občinskem svetu, bi se v teh or- i ganih tudi stalno govorilo o slovenskih J vprašanjih: o slovenskih vrtcih in o sloven- < skih šolah, kjer jih ni; o slovenskih dvoje-žičnih napisih, o uporabi slovenščine, kjer ■ so nanjo pozabili ali nočejo o njej slišati-itd.
Časnikarji so deželnemu svetovalci Slovenske skupnosti postavili vrsto vprašanj, na katere je dr. Drago Štoka izčrpno odgovoril. Bila so postavljena vprašanja o nastopu slovenske liste v Benečiji, o gledanju raznih italijanskih strank na slovenska narodnostna vprašanja, o vrnitvi slovenskih priimkov v izvirno obliko, itd.
Ob koncu razgovora, ki je bil na sedežu Slovenske skupnosti v ul. Ghega 8, se je dr. Štoka zahvalil slovenskemu tisku za poročanje o delu Slovenske skupnosti v deželnem svetu.
V začetku razgovora pa je predsednik sveta Slovenske skupnosti dr. Zorko Harej pozdravil vse prisotne in se ustavil pri bistvenih programskih in načelnih točkah Slovenske skupnosti. Na razgovoru je bil prisoten tudi zastopnik goriške SDZ dr. Bratuž.
Razgovora so se udeležili zastopniki Primorskega dnevnika, Katoliškega glasa, Novega lista, Gospodarstva, tržaškega Dela, revij Mladike in Dneva.
Slovenska skupnost za stalnost Slovenskega gledališča in za avtonomijo tržaškega radia
SLOVENSKI KONZULTORJI
Tržaški občinski svet je potrdil svetovalce mestnih sosvetov. Slovenska stih sosvetih, in sicer:
skupnost ima svoje zastopnike v še-
sn
Marjan Sedmak Zahodni Kras (štev. 1)
Milan Vremec Vzhodni Kras (štev. 2)
Ivan Kokorovec Sv. Ivan (štev. 8)
Josip Gerdol Kjadin-Rocol (štev. 9)
Boris Rutar Škedenj-Čarbola (štev. 11)
Marino Ažman Rojan-Greta-Barkovlje (štev. 3}
Ob spomenikih
Padlim
naših vaseh na Tržaškem in Goriškem stojijo številni spomeniki v spomin padlim V Zadnji vojni. Vsak izmed njih, od najskrom-nejšega pa do najbolj mogočnega in umet-Wis/co dovršenega, nam otipljivo priča o veli-človeških in materialnih žrtvah, ki so jih naši kraji utrpeli najprej pod fašizmom in nato še pod nacizmom. Po statistikah naj
bi
nied zadnjo vojno Primorska kot najza-
'odneši del slovenskega narodnega ozemlja 11nela sorazmerno največ žrtev, približno 25 tls°č. Pretežna večina teh je padla v prvi Vrsti za osvoboditev primorskega ljudstva l?P°d fašističnega in nemškega tlačitelja ne-Rjede na svoje osebno nazorsko prepričanje, 'ato zaslužijo, da gojimo do njih spoštovanje in hvaležnost.
Slovenska skupnost — kot samostojna pomična organizacija Slovencev, ki živimo v 'nejaii italijanske republike, globoko ceni Vse padle žrtve za osvoboditev. Med drugim Se lih vsako leto na dan mrtvih in ob prazniku osvoboditve 25. aprila spomni s pola-Kanj eni vencev na kraje njihove mučeniške 17irti (ul. Ghega, na Opčinah, na Bazovici in v Rižarni). Njeni somišljeniki pa povsod so-(c'njejo pri raznih pobudah z.a počastitev nnhovega spomina. Tako napr. v Nabrežini, 0 ^Pniku, na Repentabru, na Proseku, na Pcinah in drugod, kjer so jim že postavili ePe spomenike.
^ nedeljo 21. t.m. je odkritje spomenika Pudlim NOB v Gabrovcu na Krasu. V teku 'v° Priprave za postavitev spomenika padlim v Bazovici, v Sv. Križu, v Skednju in Kosovcu in v Mačkovi j e, ta zavedna slo-Veyiska vas je bila dvakrat požgana, leta 1921 P° fašistih in leta 1943 po nacistih. V boju 'a narodno osvoboditev so Mačkovlje žrtvo-vale preko trideset mož in fantov.
Slovenska skupnost v Trstu, Gorici in videm-ski pokrajini izjavlja:
1. Dežela Furlanija-Julijska Benečja je združila Slovence iz Kanalske doline, Beneške Slovenije, iz Gorice in Trsta.
2. Slovenska skupnost uveljavlja načelo enotnega političnega prostora; zato so problemi katerekoli teh pokrajin obveznost za vse Slovence v deželi.
3. Deželni volilni zakon nam ne dopušča enotnega volilnega nastopa; zato bo Slovenska skupnost v Trstu, Gorici in Vidmu zavzela tako skupno stališče, ki bo najbolj koristilo Slovencem v posameznih volilnih okrožjih.
4. Slovenska skupnost ima samostojno slovensko pot v politiki za edino pravilno; samo slovenske stranke lahko imajo za svoj glavni in edini cilj obrambo slovenskih pravic in koristi.
5. Slovenska skupnost se bo vedno z vsemi močmi borila proti fašizmu in proti katerikoli obliki diktature.
6. Slovenska skupnost se bo borila proti katerikoli obliki asimilacije.
7. Slovenska skupnost si bo prizadevala, da se Slovenec ohrani na zemlji, kjer živi stoletja, ter da v miru in v svobodi gospodarsko, socialno, kulturno in narodnostno napreduje.
8. Slovenska skupnost vabi vse Slovence, da podprejo in se združijo okoli edine slovenske stranke.
9. Vsi Slovenci v Trstu, v Gorici, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini združeni v enotno fronto za slovenske pravice in skupne cilje.
nadalj. s 1. str. •
nih organizacij, ki hočejo spremeniti demokratično podlago naše družbe.
Kot člani slovenske skupnosti, ki že stoletja živi na tej zemlji, pa želimo tudi opozoriti vse oblasti, in Vas še posebno, na velike krivice, ki smo jih pretrpeli pod fašizmom in do danes niso bile popravljene.
Zlasti želimo obrniti Vašo pozornost na nujnost globalne zaščite slovenske manjšine v deželi Furlanija-Julijska krajina. Manjšina zahteva polno priznanje in svobodno uživanje vseh svojih pravic, kot jih predvideva republiška ustava in Listina o človečanskih pravicah. Te pravice je do leta 1918 slovenska narodna skupnost že uživala, kasneje pa, zlasti v dobi fašizma, jih je oblast odpravila.
Proti tolikšni zločinski politiki pravega rodomora, so se Slovenci, najbolj odločno uprli, kar pa je še poostrilo fašistična zatiranja.
Končno je tudi s pomočjo osvobodilnega gibanja zmagala pravica in se je pričelo obdobje italijanske republike, ki temelji na strogem principu enakosti vseh državljanov pred zakonom, na socialni enakosti, na priznavanju in spoštovanju človečanskih pravic in na obvezi po zaščiti »jezikovnih manjšin s posebnimi zakoni«.
Na to demokratično republiko gledamo Slovenci v Furlaniji-Julijski Benečiji z zaupanjem in z lojalnostjo, zavedajoč se svojih dolžnosti pa tudi svojih pravic.
Zato odločno zahtevamo globalno zaščito in priznanje ter upoštevanje vseh pravic, ki jih smemo uživati kot svobodni ljudje in državljani.
Za globalno in dejansko zaščito naših pravic smo 15. novembra 1971 predstavili peticijo, kot to predvideva 50. člen ustave in želimo, da bi parlament o njej čimprej razpravljal in jo sprejel. Zato tudi spomnimo na pismo, ki so ga poslale vse slovenske politične in kulturne organizacije 3. decembra 1970 ministrskemu predsedniku.
Rezultati dosedanjih deželnih volitev v deželni svet Furlanije-Julijske Benečije
10. maja 1964 je Slovenska skupnost v Trstu in v Gorici prejela 10.008 glasov.
26. maja 1968 je Slovenska skupnost v Trstu in Gorici prejela 10.842 glasov.
17. junija 1973 moramo dokazati svetu, da nas je vedno več, ki čutimo, da je samostojni politizni nastop pravilna in učinkovita pot.
SLOVENSKA SKUPNOST bo samostojno nastopila na bližnjih deželnih volitvah. S tem bo ponovno potrdila načelo o lastnem narodnem zastopstvu ter načelo proti vključevanju v neslovenske stranke. Nastop SLOVENSKE SKUPNOSTI na deželnih volitvah nam zagotavlja možnost izvolitve slovenskega zastopstva v deželni svet.
Volilni nastopi pa zahtevajo mnogo naporov in finančnih sredstev zato
Prispevajte
v volilni sklad!
Prinesite svoj prispevek na sedež v Ul. Ghega 8/I nadstr. tel. 69126 od 16-19 ure ali pa pošljite po tekočem računu št. 11/126, ki vam ga prilagamo. SLOVENSKA SKUPNOST Vas iskreno toplo vabi, da jo tudi pri teh volitvah moralno in gmotno podprete in s tem izpričate svojo vero v obstoj in življenje narodne skupnosti. Vsem, ki so se odzvala našemu vabilu in na katerikoli način prispevali v volilni sklad, se najtopleje zahvaljujemo.
SLOVENSKA TROEDINOST
nadalj. s 1. str. •
krajini smo s tem dobili enoten forum, ki nas lahko združuje in predstavlja od Bele in Tera ter Nadiže do Soče in Jadrana ter istrskih obronkov. Prvič so namreč beneški Slovenci po letu 1866, odkar so v Italiji, lahko stopili v skupno administrativno enoto s tržaškimi in goriškimi Slovenci.
Kakšne perspektive narekuje Slovencem deželna enotnost
Marsikdo se bo pri tem lahko vprašal: Ali smo znali v teh desetih letih deželne skupnosti pravilno izkoristiti to povezanost. Slovenci smo se vedno borili za priznanje osnovnih pravic celotni naši manjšini in nasprotovali vsaki diskriminaciji pri ravnanju na en način s tržaškimi, na drugi z goriškimi in še na tretji — najslabši — z beneškimi in splošno videmskimi Slovenci. Prizadevali smo si, storiti vse, da bi tako državna kot tudi deželna oblast dejansko premaknila to obstoječe mrtvilo. In prav zasluga Slovenske skupnosti in njenega dežel-
nega svetovalca je, če se je zlasti v zadnji legislaturi nekaj premaknilo na bolje. Dežela je dejansko že priznala tudi beneške Slovence, zlasti odkar je deželni predsednik Berzanti sprejel posebno delegacijo beneških Slovencev. Sam predsednik vlade Andreotti je v nagovoru beneškim županom v Rimu omenil slovensko prebivalstvo Na-diških dolin. Po italijanski televiziji je šel glas tudi o beneških Slovencih prav in samo iz ust svetovalca Slovenske skupnosti.
Mnogo je še dela na tem področju. To je predvsem naloga samostojnih slovenskih političnih predstavništev in organizacij. Treba je tudi misliti na ožje povezave z beneškimi Slovenci in na možnost skupnega nastopanja v deželnem okviru. Tu imamo predvsem v mislih slovensko politično nastopanje v okviru Slovenske skupnosti, Če nam je do zdaj bilo dejansko onemogočeno izvesti in izpeljati ta zgodovinski korak, moramo v tem smislu delati za bodočnost. Predvsem moramo omeniti krivičnost deželnega volilnega zakona, ki loči Slovence v deželi kar na štiri volilna okrožja: Trst, Gorica, Videm in Tolmeč. Zaradi tega ne moremo še praktično izvesti predstavitve
KANDIDATI LISTE
Slouenske skupnosti
za deželne volitve v deželi Furlaniji Julijski Benečiji
TRST
1) Drago ŠTOKA - deželni svetovalec
2) Andrej BRATUŽ - profesor, Gorica
3) Slavko BRATINA - profesor, Gorica
4) Alojz DEBELIŠ - kmetovalec, Trst
5) Rafko DOLHAR - zdravnik, Trst
6) Ivo KRALJ - delavec, Devin-Nabrežin2
7} Ana MIKULUS por. SANCIN - uradnica Trst
8) Alojz REBULA - pisatelj, Trst
9) Ladi REBULA - uslužbenec, Zgonik
10) Josip TERČON - trgovec, Devin-Nabre žina
11) Alojz TUL - profesor, Dolina
12) Igor TUTA - uradnik, Devin-Nabrežin*
13) Ubald VRABEC - glasbenik, neodvisen Trst
14) Milan VREMEC - uradnik, Trst
15) Mario ZAHAR - delavec, Dolina
GORICA
1) Drago ŠTOKA - deželni svetovalec
2) Andrej BRATUŽ - profesor, Gorica
3) Stanislav BRATINA - profesor, Gorica
4) Remo DEVETAK - delavec, Vrh
5) Edvin KOVIC - kmetovalec, Sovodnje
6) Albin SIRK - profesor, Gorica
7) Marjan TERPIN - trgovec, Števerjan
slovenskih list v videmski pokrajini in njenih dveh okrožjih. Če je bila vložitev liste Slovenske skupnosti zaenkrat še onemogočena, bo pa gotovo vse prizadevanje Slo; venske skupnosti v tretji zakonodajni dobi šlo v to, da bi deželni svet popravil krivico volilnega zakona. Predstavnik Slovenske skupnosti bo v novem deželnem svetu napravil vse potrebne korake v tem smislu Slovenska skupnost v Trstu in Slovenska demokratska zveza v Gorici sta pri volilnih pripravah storili vse, da bi tudi za te volitve prišlo do vložitve slovenske liste v videm' ski pokrajini. Praktična izvedba tega načrta je zaenkrat kot rečeno še nemogoča. Nedvomno pa lahko zabeležimo kljub temu akcijsko enotnost Slovencev iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije. Ta enotnost se bo izkazala v skupni politični volji za dosego skupnih ciljev. Začrtala je že potrebne smernice za nadaljevanje začetega dela, ki obeta novo pomlad za celotno slovensko narodno skupnost v deželi.
Odgovorni urednik: Dr. Dragomir Legiša Za politično vsebino člankov odgovarja izvršni odboi' Slovenske skupnosti - Tisk. Del Bianco - Udine