12 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju zabljeno zaradi načina prenosa pesemskega izročila, takš- no »zakrivanje« ljudske ustvarjalnosti in individualnosti pa izvira tudi iz romantičnih narodnoidentitetnih teženj enačenja ljudskega z »narodom«, ki so že več kot stoletje navzoče v družbi ali politiki. T retja pa je predstava o ljudskem pesemskem izročilu kot o zamrznjeni in nedotakljivi ostalini daljne preteklos- ti. Če razumemo ljudsko pesem kot del človeške sponta- nosti, improvizacije in ustvarjalnosti, ki je s sprejetjem (oziroma petjem) zaživel v pevskem repertoarju lokalne ali širše skupnosti in postal sestavni del njenega pevskega, družbenega ali kulturnega izraza, potem lahko tudi neka- tere nedavne in sodobne glasbene izraze štejemo v njen konceptualni prostor. Spremembe (v melodiji, besedilu ali družbeni vlogi) so ljudsko glasbo vseskozi osmišlja- le ter ohranjale njeno živost in jih lahko razumemo kot »način njenega obstoja in sredstvo njenega učinkovanja« (Muršič, 2000: 138). Zaradi razumevanja krhkosti meja med umetno, množično, popularno in ljudsko kulturo znanost in stroka danes ponovno kritično vrednotita pre- tekle poglede in interpretacije ljudskega ter vključujeta sodobne in aktualne glasbene pojave v svoje področje raziskovanja. Viri in literatura Golež Kaučič, M., Klobčar, M., Kunej, D., Pisk, M., Ramovš, M. in Šivic, U. (2007). Regiment po cesti gre. Ljubljana: Založba ZRC. Golež Kaučič, M. (2013). Fantje se zbirajo: Vojna in vojaki v slovenski ljudski pesmi (Zbirka Folkloristični zvezki; 1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Klobčar, M., Vrčon, R., Šivic, U. in Vendramin, P . (2017). Hodili so jih poslušat. Pesemsko izročilo kamniškega ob- močja. Ljubljana: Založba ZRC. Klobčar, M., Šivic, U. in Vendramin, P . (2010). Spejvaj nama Katica. Ljudska pesem Prekmurja. Ljubljana: Založba ZRC. Kumer, Z. (1975). Pesem slovenske dežele. Maribor: Obzorja. Kumer, Z. (1992). Oj, ta vojaški boben: slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju. Celovec: Drava. Kumer, Z. (1995). Eno si zapojmo, Pesmarica ljudskih pesmi. Celje: Mohorjeva družba. Kumer, Z. (1995). Mi smo príšli nócoj k vam: slovenske koledniške pesmi. Ljubljana: Kres. Kumer, Z. (1999). Še eno si zapojmo. Celje: Mohorjeva družba. Kumer, Z. (2001). Je ohcet vesela: ljudske svatbene pesmi na Slovenskem. Ljubljana: Kres. Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica. Kumer, Z. (2003). Ena urca bo prišla: mrliške pesmi na Slovenskem. Ljubljana: Družina. Kumer, Z. idr. (1970). Slovenske ljudske pesmi. 1. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica. Kunej, D. in T erseglav. M. (2011). Bog daj dobro leto. Ljudska pesemska dediščina Adlešičev. Ljubljana: Založba ZRC. Marolt, F . (1954). Gibno-zvočni obraz Slovencev. Ljubljana: Glasbenonarodopisni inštitut. Muršič, R. (2000). T rate naše in vaše mladosti: zgodba o mladinskem in rock klubu, 1. knjiga. Ceršak: Subkulturni azil. Strajnar, J., Kumer. Z., Kunej. D. in Cvetko, I. (1999). Koroška. Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe. Ljubljana: ZRC SAZU, Helidon. Šivic, U. (2011). Bariton v ljudskem petju na Slovenskem. Folklornik 7, str. 12–14. Dostopno na: https://www.jskd.si/ folklorna-dejavnost/zaloznistvo/folklornik/revija_folklornik/folklornik/2011/02_sivic.pdf (17. 2. 2020). Šivic, U. (2017). Glasbenoteoretske možnosti petja na tretko. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letnik 57, števil- ka 3–4, str. 43–54. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC1VVJLW (17. 2. 2020). Šivic, U. in Kovačič, A. (2012). S pesmijo v praznike. Ljubljana: Mladinska knjiga. Šivic, U. in Vendramin, P . (2017). Haloško petje na tretko. Ljubljana: Založba ZRC SAZU in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Šivic, U., Terseglav, M. in Vrčon, R. (2008). Bela krajina in Kostel. Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe. Ljubljana, Založba ZRC. Sodobna ljudska glasba na Slovenskem I. Ljubljana: Kulturno društvo Folk Slovenija, 1999. PRAKSA 13 13 PRAKSA Gibanje in glasba v vrtcu Movement and Music in Kindergarten Izvleček V prispevku je izpostavljena dejavnost gibanja predšolskih otrok ob poslušanju ali izvajanju glasbe. Predšolska vzgoja področju gibanja namenja veliko pozornosti, zato je v okviru Kurikuluma za vrtce (2004) samostojna dejavnost. Zaradi neposrednega odziva telesa na zvok je področje gibanja naravno povezano s področjem glasbe. V prispevku so opisani konkretni primeri ritmičnega gibanja, gibanja ob glasbi in gibanja ob izvajanju glasbe ter primeri ljudskega plesa. Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, poslušanje glasbe, gibanje ob glasbi Abstract The article focuses on physical activity of preschool children while listening or playing music. ECEC puts a lot of emphasis on physical activity, which is why this area is classified as an independent activity in the Kindergarten Curriculum (2004). The body’s direct response to sound shows the natural connection between physical activity and music. The article describes specific examples of rhythmic movement, movement with music and while playing music, and examples of folk dancing. Keywords: preschool music education, listening to music, movement with music Uvod Gibanje je otrokov primarni odziv oziroma odziv na dražljaje iz okolja (Shehan Campbell, 1995: 185). Z gibanjem kot otroku prirojeni dejavnosti in glavni preokupaciji v njegovi igri je pogojeno otrokovo za- znavanje okolice, časa, prostora in samega sebe (prim. Bahovec et al., 2004: 25), kar vpliva na razvoj njegovih intelektualnih, emocionalnih, motoričnih in socialnih sposobnosti. Dr. Inge Breznik Zavod RS za šolstvo OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor inge.breznik@zrss.si Slovenska glasbena pedagoginja Albinca Pesek (1997) pojmuje gibanje kot »govorico telesa« (ib. 144), vezano na otrokovo čutenje in predstave, ki je kot vrsta komu- nikacije v otroškem svetu neobhodno povezana z glasbo. Vsako poslušanje glasbe ali petje pri otroku sproži spon- tano gibanje ob glasbi, ki odraža njegovo dojemanje raz- položenja v glasbi, tempa, dinamike, tonske višine, rit- ma, dobe, repeticije, kontrastov, oblike in besedila. Tako se glasba ne pojmuje samo kot umetnost poslušanja in umetnost izvajanja, temveč tudi kot umetnost gibanja (Shehan Campbell, 1995: 185). 14 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Gibanje in glasba v vrtcu Gibanje ob glasbi – definiranje pojma Izhajajoč iz taksonomije psihomotoričnega področ- ja Anite Harrow (1972), ki govori o hierarhično ureje- nem zaporedju človekovega gibanja od refleksnega do naučenega, se gibanje ob glasbi razvršča v tri razvojne faze tako, kot se te pojavljajo v življenjskem ciklusu (Pe- sek, 1997: 145): a) lokomotorno (na primer gibanje celega telesa v prostoru: hoja, tek), b) nelokomotorno (na primer noge so na mestu, drugi deli telesa se gibajo) in c) kombinacija lokomotornega in nelokomotorne- ga gibanja (na primer hoja in ploskanje hkrati). Kdaj nastopijo omenjene faze gibalnega razvoja, je odvisno od otrokovega telesnega razvoja in nadzora mi- šične koordinacije. V povprečju je lokomotorno gibanje ob glasbi značilno za otroke do dveh let starosti, nelo- komotorno od dveh do petih let starosti, ko postanejo otroci bolj pozorni in dojemljivi za poslušanje glasbe, ter kombinacija obeh gibanj ob glasbi od petih let nap- rej, ko izboljšana koordinacija gibov otroku omogo- ča izražanje mnogih glasbenih značilnosti (na primer dobe, tempa ter ritma, razpoloženja v glasbi, besedila, tonske višine oziroma melodije, glasnosti oziroma dina- mike, zvočne barve, glasbene oblike, kontrastov). Vsako vodeno gibanje otroka zahteva predhodno skupinsko ogrevanje mišic. Vaje za ogrevanje mišic naj potekajo od zgoraj navzdol, torej od glave do nog. Prve vaje naj vključujejo razgibavanje (na primer pretego- vanje) in sproščanje vratnih mišic (na primer krože- nje z glavo, kroženje z rameni), mišic rok (na primer objamem sebe, objamem prijatelja) in nog (na primer poskakovanje), trebušnih ter hrbtnih mišic (na primer mačka-joga). Zelo zabavna vaja za otroke je vaja raztegovanja ela- stike, pri kateri en konec elastike navidezno držimo z levo roko na vrhu glave, drug konec elastike pa navide- zno držimo z desno roko pri popku. Ko se elastika skrči, se skrči tudi telo, nato elastiko oziroma telo počasi raz- tegujemo tako, da se telo popolnoma vzravna. Ritmično gibanje ob glasbi Prva glasbena značilnost, ki se odraža v gibanju ot- roka že pri dveh letih, je ritem (Moog, 1976, v Shehan Campbell, 1995: 186). Ritem spodbuja gibanje, ker POSLUŠANJE/ IZVAJANJE GLASBE OBČUTENJE GLASBE GIBANJE Slika 1: Pretegovanje (Vir: osebni arhiv Inge Breznik) Slika 2: Pretegovanje na tleh (Vir: osebni arhiv Inge Breznik) 14 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Gibanje in glasba v vrtcu Gibanje ob glasbi – definiranje pojma Izhajajoč iz taksonomije psihomotoričnega področ- ja Anite Harrow (1972), ki govori o hierarhično ureje- nem zaporedju človekovega gibanja od refleksnega do naučenega, se gibanje ob glasbi razvršča v tri razvojne faze tako, kot se te pojavljajo v življenjskem ciklusu (Pe- sek, 1997: 145): a) lokomotorno (na primer gibanje celega telesa v prostoru: hoja, tek), b) nelokomotorno (na primer noge so na mestu, drugi deli telesa se gibajo) in c) kombinacija lokomotornega in nelokomotorne- ga gibanja (na primer hoja in ploskanje hkrati). Kdaj nastopijo omenjene faze gibalnega razvoja, je odvisno od otrokovega telesnega razvoja in nadzora mi- šične koordinacije. V povprečju je lokomotorno gibanje ob glasbi značilno za otroke do dveh let starosti, nelo- komotorno od dveh do petih let starosti, ko postanejo otroci bolj pozorni in dojemljivi za poslušanje glasbe, ter kombinacija obeh gibanj ob glasbi od petih let nap- rej, ko izboljšana koordinacija gibov otroku omogo- ča izražanje mnogih glasbenih značilnosti (na primer dobe, tempa ter ritma, razpoloženja v glasbi, besedila, tonske višine oziroma melodije, glasnosti oziroma dina- mike, zvočne barve, glasbene oblike, kontrastov). Vsako vodeno gibanje otroka zahteva predhodno skupinsko ogrevanje mišic. Vaje za ogrevanje mišic naj potekajo od zgoraj navzdol, torej od glave do nog. Prve vaje naj vključujejo razgibavanje (na primer pretego- vanje) in sproščanje vratnih mišic (na primer krože- nje z glavo, kroženje z rameni), mišic rok (na primer objamem sebe, objamem prijatelja) in nog (na primer poskakovanje), trebušnih ter hrbtnih mišic (na primer mačka-joga). Zelo zabavna vaja za otroke je vaja raztegovanja ela- stike, pri kateri en konec elastike navidezno držimo z levo roko na vrhu glave, drug konec elastike pa navide- zno držimo z desno roko pri popku. Ko se elastika skrči, se skrči tudi telo, nato elastiko oziroma telo počasi raz- tegujemo tako, da se telo popolnoma vzravna. Ritmično gibanje ob glasbi Prva glasbena značilnost, ki se odraža v gibanju ot- roka že pri dveh letih, je ritem (Moog, 1976, v Shehan Campbell, 1995: 186). Ritem spodbuja gibanje, ker POSLUŠANJE/ IZVAJANJE GLASBE OBČUTENJE GLASBE GIBANJE Slika 1: Pretegovanje (Vir: osebni arhiv Inge Breznik) Slika 2: Pretegovanje na tleh (Vir: osebni arhiv Inge Breznik) PRAKSA 15 izhaja iz človeka samega (na primer bitje srca, hoja in govor), zato je pomembno, da se v predšolskem obdob- ju večja pozornost namenja razvoju ritmičnega gibanja ob glasbi. Učenje ritmičnega gibanja ob glasbi poteka po sto- pnjah, ki se nadgrajujejo, in sicer (Hennsessy, 1995): a) formalno ali strukturirano ritmično gibanje, pri katerem vzgojitelj/-ica oblikuje gibalne vzorce z navodili, ki jih otroci z upoštevanjem navodil posnemajo, b) neformalno ritmično gibanje, pri katerem vzgo- jitelj/-ica otrokom nakaže le smernice za osnov- no ritmično gibanje, drugo pa je prepuščeno njihovi lastni interpretaciji v okviru glasbenega konteksta, c) ustvarjalno ritmično gibanje, pri katerem je otro- ku prepuščena svoboda v ritmični interpretaciji glasbe, pri čemer otroci z ustvarjalnim načinom gibanja izražajo svoje občutenje in misli ob glasbi. Vse opisane oblike ritmičnega gibanja so primerne za otroke v predšolskem obdobju. Največkrat se, zaradi usvajanja določenih gibov, uporablja učenje formalne- ga ritmičnega gibanja. Učenje neformalnega gibanja je namenjeno utrjevanju znanih gibov, ker je del gibanja voden s strani vzgojitelja, drugo pa je prepuščeno otro- kovi ustvarjalnosti. Ustvarjalno gibanje je namenjeno sproščanju otroške ustvarjalnosti, zato naj bi bila vzgo- jiteljeva navodila bolj ohlapna oziroma takšna, da ne omejujejo otrok pri ustvarjalnem ritmičnem izražanju. Otroci na podlagi znanih gibov iščejo nove gibalne možnosti ali pa znane gibe povezujejo v nove gibalne vzorce. Ritmično gibanje je pomembno oblikovati po nače- lu od preprostega h kompleksnejšemu ter od lokomo- tornega k nelokomotornemu. Prvo gibanje ob glasbi naj bo hoja (na primer ko- rakanje v koloni drug za drugim ob pesmi J. Bitenca Naša četica koraka, hoja v krogu ali v koloni drug za drugim ob ljudski pesmi Biba leze, biba gre), nato samo ploskanje (namesto korakanja/hoje ob pravkar nave- denih glasbenih primerih sedimo v krogu in ploskamo na dobe). Pri ploskanju postopoma nakazujemo pavze, težke in lahke dobe ter kombiniramo gibe rok z gibi drugih delov telesa. Primerna je uporaba glasbil lastne- ga telesa (na primer korakanje, topotanje, ploskanje, tleskanje z jezikom), ker so ta vedno pri roki, prepro- sta in enostavna za uporabo, zvokovno raznovrstna ter omogočajo otroku spoznavanje z lastnim telesom. Zanimiva vaja, pri kateri utrjujemo ritem ob posluša- nju glasbenega primera (na primer P. I. Čajkovski: Ples labodkov iz baleta Labodje je- zero oziroma glasbeni primer s poudarjenim ritmom) je, da otroci hodijo na dobe, potem pa jim vzgojitelj s ploskom nakaže, naj postanejo kipi. Nadgradnja je, da otroci na- redijo kip v dvoje (nato v troje, potem v četvero), tako da se dotaknejo in zato tudi stopijo skupaj ter se nežno prepletejo na tleh. Gibanje ob poslušanju glasbe Podlaga za gibalno vzgojo je poslušanje glasbe. Po- slušanje ali glasbena recepcija je osnovna glasbena spret- nost, na katero se veže učenje vseh drugih spretnosti. Vsebuje najplodnejše in najučinkovitejše preučevanje situacij v glasbi: ujetje dane intonacije, razlikovanje tonske višine, analiziranje ritma, melodije, harmonije, forme, ustvarjanje novih spremljav ali improviziranje ob glasbi. Tako je petje, igranje in gibanje otroka od- visno od njegove sposobnosti natančnega poslušanja glasbe (prim. Breznik, 2005, in Pesek, 1997). Pomembno je, da otroke postopno navajamo na zbrano in pozorno poslušanje. Postopek poslušanja vse- buje najprej motivacijo za poslušanje, nato potek poslu- šanja ter povratno informacijo o doživljanju. Motivacija za poslušanje pomeni pripravo otroka na poslušanje oziroma usmerjanje otrokove pozornosti na določen glasbeni element. Pojavlja se v obliki zastavlja- nja vprašanj, povezanih s poslušanjem (na primer kaj vam glasba pripoveduje, kakšno zgodbo ste slišali v glas- bi, je glasba vesela/žalostna …). Otroke v predšolskem Pomembno je, da otroke navajamo na poslušanje glasbe brez govornih komentarjev in jih na to opozarjamo pred vsakim poslušanjem. 16 obdobju usmerjamo v doživljajsko poslušanje, da otrok glasbo začuti v sebi, si ob njej nekaj predstavlja ali pa se ob njej sprošča. Pri poslušanju glasbenega primera je pomembno, da poslušanje ni moteno z govorno komunikacijo med otroki ali s strani vzgojitelja/-ice, ker ta moti ali celo prekine miselni tok doživljanja glasbe. Pomembno je, da otroke navajamo na poslušanje glasbe brez govornih komentarjev in jih na to opozarjamo pred vsakim po- slušanjem. Otrok se ob poslušanju glasbe spontano giblje. Gi- balna vzgoja poudarja usmerjanje otrokovega gibanja od spontanega k naučenemu in nato k ustvarjalnemu prek naslednjih faz: a) usmerjeno poslušanje glasbenega primera (s pomočjo vprašanj, povezanih s poslušanjem) z osredotočanjem pozornosti na določen glasbeni element (na primer na tempo, karakter, glasbeno obliko, dinamiko), b) razgovor o glasbenem elementu na podlagi sliša- nega glasbenega primera, c) spontano gibanje otrok ob glasbi z izražanjem glasbenega elementa, d) vodeno usvajanje gibov, ki nakazujejo glasbeni element, e) izvajanje naučenih gibov ob poslušanju skladbe, f) ustvarjalno gibanje otrok ob poslušanju skladbe. 1 V nadaljevanju so navedeni glasbeni primeri, pri ka- terih lahko z gibi izražate posamezne glasbene elemente: • počasen tempo in miren, nežen karakter – C. Saint-Saëns: Labod iz ciklusa Karneval živali; na- kažemo ga z elegantnimi, plapolajočimi gibi rok (lahko tudi P . I. Čajkovski: Labodje jezero, 1. sce- na; otroci plešejo z ruticami, kar še bolj poudari izrazno gibalno eleganco otroka), • hiter tempo in divji, bojevit karakter – A. Ha- čaturjan: Ples s sabljami; nakažemo ga s hitrimi, poskakujočimi premiki nog, 1 Otroci naučene gibe v zadnji fazi večinoma uporabljajo ustvarjalno, ker dodajajo elemente lastne interpretacije. 2 Ne plešemo valčka, ker je prestopni korak za predšolsko dobo prezahteven. Razvijamo le občutek za težke dobe. Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Gibanje in glasba v vrtcu 16 • tričetrtinski taktovski način – G. F . Händel: Me- nuet iz Ognjemeta na vodi; na prvo dobo naredi- mo korak naprej in na drugo priključimo drugo nogo; 2 delamo cikluse štirih korakov v notranjost kroga in štirih korakov nazaj v prvotni položaj, • melodija – prekmurska ljudska: Gjaj, gjaj, gjaj; nakazovanje melodije z roko po zraku – ko gre melodija višje, se roka dviguje, ko gre nižje, se roka spušča, • dinamika – A. Vivaldi: Allegro (1. stavek) iz Po- mladi iz suite Štirje letni časi; ko dinamika naraš- ča, širimo roke, ko dinamika upada, gredo roke skupaj, druga k drugi, • zvočna barva – R. Strauss: Tako je govoril Zara- tustra; nakazovanje igranja posameznih glasbil (na primer trobil, tolkal); ko slišimo celoten sim- fonični orkester, oponašamo dirigenta, na koncu prikažemo igranje orgel (lahko tudi G. Rossini: Mačji duet; pri njem otroke razdelimo na bele in črne muce, vzgojiteljica pa glede na to, kdaj se na posnetku pojavlja prva in kdaj druga pevka, z barvami nakazuje, kdaj se giblje posamezna barva muc in kdaj se bele in črne muce gibljejo skupaj), • glasbena oblika – hrvaška ljudska: Tri sulara; ker je pesem sestavljena iz treh oblik, lahko vsako ob- liko ponazorimo z drugačnimi gibi. Natančnost, ustvarjalnost in inovativnost izvajanja otrokovih gibov so pogojene z otrokovo intenziteto poslušanja glasbe. Gibanje ob petju pesmi Petje, tako kot poslušanje glasbe, spodbuja otrokovo gibanje. Petje je osnoven način glasbenega izražanja, saj izhaja iz joka in ritmične vokalizacije različnih višin in moči dojenčka, zato je na področju glasbene umetnosti najbolj zastopana dejavnost. Vpliva na razvoj melodič- nega in ritmičnega posluha. Na stopnji predšolskega otroka se nanaša na postopno širitev glasovnega obsega, spretnost menjave hitrosti in jakosti izvajanja, jasno iz- govarjavo, uporabo pevske tehnike, sproščanje telesa ter 16 obdobju usmerjamo v doživljajsko poslušanje, da otrok glasbo začuti v sebi, si ob njej nekaj predstavlja ali pa se ob njej sprošča. Pri poslušanju glasbenega primera je pomembno, da poslušanje ni moteno z govorno komunikacijo med otroki ali s strani vzgojitelja/-ice, ker ta moti ali celo prekine miselni tok doživljanja glasbe. Pomembno je, da otroke navajamo na poslušanje glasbe brez govornih komentarjev in jih na to opozarjamo pred vsakim po- slušanjem. Otrok se ob poslušanju glasbe spontano giblje. Gi- balna vzgoja poudarja usmerjanje otrokovega gibanja od spontanega k naučenemu in nato k ustvarjalnemu prek naslednjih faz: a) usmerjeno poslušanje glasbenega primera (s pomočjo vprašanj, povezanih s poslušanjem) z osredotočanjem pozornosti na določen glasbeni element (na primer na tempo, karakter, glasbeno obliko, dinamiko), b) razgovor o glasbenem elementu na podlagi sliša- nega glasbenega primera, c) spontano gibanje otrok ob glasbi z izražanjem glasbenega elementa, d) vodeno usvajanje gibov, ki nakazujejo glasbeni element, e) izvajanje naučenih gibov ob poslušanju skladbe, f) ustvarjalno gibanje otrok ob poslušanju skladbe. 1 V nadaljevanju so navedeni glasbeni primeri, pri ka- terih lahko z gibi izražate posamezne glasbene elemente: • počasen tempo in miren, nežen karakter – C. Saint-Saëns: Labod iz ciklusa Karneval živali; na- kažemo ga z elegantnimi, plapolajočimi gibi rok (lahko tudi P . I. Čajkovski: Labodje jezero, 1. sce- na; otroci plešejo z ruticami, kar še bolj poudari izrazno gibalno eleganco otroka), • hiter tempo in divji, bojevit karakter – A. Ha- čaturjan: Ples s sabljami; nakažemo ga s hitrimi, poskakujočimi premiki nog, 1 Otroci naučene gibe v zadnji fazi večinoma uporabljajo ustvarjalno, ker dodajajo elemente lastne interpretacije. 2 Ne plešemo valčka, ker je prestopni korak za predšolsko dobo prezahteven. Razvijamo le občutek za težke dobe. Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Gibanje in glasba v vrtcu 16 • tričetrtinski taktovski način – G. F . Händel: Me- nuet iz Ognjemeta na vodi; na prvo dobo naredi- mo korak naprej in na drugo priključimo drugo nogo; 2 delamo cikluse štirih korakov v notranjost kroga in štirih korakov nazaj v prvotni položaj, • melodija – prekmurska ljudska: Gjaj, gjaj, gjaj; nakazovanje melodije z roko po zraku – ko gre melodija višje, se roka dviguje, ko gre nižje, se roka spušča, • dinamika – A. Vivaldi: Allegro (1. stavek) iz Po- mladi iz suite Štirje letni časi; ko dinamika naraš- ča, širimo roke, ko dinamika upada, gredo roke skupaj, druga k drugi, • zvočna barva – R. Strauss: Tako je govoril Zara- tustra; nakazovanje igranja posameznih glasbil (na primer trobil, tolkal); ko slišimo celoten sim- fonični orkester, oponašamo dirigenta, na koncu prikažemo igranje orgel (lahko tudi G. Rossini: Mačji duet; pri njem otroke razdelimo na bele in črne muce, vzgojiteljica pa glede na to, kdaj se na posnetku pojavlja prva in kdaj druga pevka, z barvami nakazuje, kdaj se giblje posamezna barva muc in kdaj se bele in črne muce gibljejo skupaj), • glasbena oblika – hrvaška ljudska: Tri sulara; ker je pesem sestavljena iz treh oblik, lahko vsako ob- liko ponazorimo z drugačnimi gibi. Natančnost, ustvarjalnost in inovativnost izvajanja otrokovih gibov so pogojene z otrokovo intenziteto poslušanja glasbe. Gibanje ob petju pesmi Petje, tako kot poslušanje glasbe, spodbuja otrokovo gibanje. Petje je osnoven način glasbenega izražanja, saj izhaja iz joka in ritmične vokalizacije različnih višin in moči dojenčka, zato je na področju glasbene umetnosti najbolj zastopana dejavnost. Vpliva na razvoj melodič- nega in ritmičnega posluha. Na stopnji predšolskega otroka se nanaša na postopno širitev glasovnega obsega, spretnost menjave hitrosti in jakosti izvajanja, jasno iz- govarjavo, uporabo pevske tehnike, sproščanje telesa ter PRAKSA 17 razvojanje prvin estetskega oblikovanja, kot sta artiku- lacija in fraziranje. Petje je spretnost, ki jo otrok posnema. Zato je po- membno, da vzgojitelj/-ica daje zgled z dobro izreko, intonančno čisto zapetimi toni s predhodnim intonira- njem pesmi, z uporabo pravilne pevske tehnike in dob- ro interpretacijo. Pesmi, ki jih vzgojitelj/-ica izbira, mo- rajo ustrezati razvojni stopnji predšolskih otrok, njiho- vim glasbenim sposobnostim in spretnostim, estetskim kriterijem, otrokovim željam in zanimanjem. Predlaga se izbor pevskega repertoarja lažjih ljudskih ter otroških pesmi, pretežno v glasovnem obsegu enočrtane oktave, brez večjih intervalnih skokov. Osnova za gibanje ob petju je, da otrok pesem usvo- ji. Usvajanje pesmi poteka po metodi odmeva/imitacije oziroma učenja pesmi na pamet, in sicer po postopku, opisanem v enem izmed prejšnjih prispevkov (vzgoji- teljičina predstavitev pesmi z lastnim petjem, razgovor o vsebini, učenje ritmičnih fraz in melodičnih fraz po metodi odmeva, ustvarjalno dodajanje gibov, ki odseva- jo besedilo pesmi 3 ): Pomembno je, da otrok pesem z utrjevanjem in po- navljanjem dobro usvoji oziroma avtomatizira, ker bo njegovo petje in gibanje zato ob petju bolj sproščeno. Gibanje ob petju je lahko izrazni gib ali gibanje za- radi igranja na lastna glasbila. Prvi primer bi lahko ponazorili s slovenskim ljudskim Zibenšritom, varianto, ki opisuje psička brez repa. Otro- ci lahko nakazujejo gibe z rokami, na primer »ni – ni«, ko pojejo »Psiček nima repa več«, nato »žiga – žaga«, ko pojejo »kdo mu ga je odrezal preč«, nato »ti – ti« ko po- jejo »diri-diri-daj«, in gibe »dajte meni« pri petju besedila »dajte psičku rep nazaj«. Gibi, ki ponazarjajo besedilo, naj bodo enostavni in ponavljajoči se, sicer bodo otroci pozabili na petje in se ukvarjali samo z gibanjem. Ljudski ples v predšolskem obdobju Posebno mesto predšolske vzgoje predstavlja spo- znavanje lastne tradicije in tradicije drugih kultur ter 3 Gibi, s katerimi se ponazarja besedilo pesmi, pripomorejo k lažjemu pomnjenju besedila. 4 Pri tem kriteriju pride do izraza vzgojiteljeva ustvarjalnost pri prilagajanju gibov otrokovim zmožnostim in sposobnostim. Vsi gibi, s katerimi se prikazujejo besedilo ali koraki, naj bi biti v skladu z ritmom besedila, saj otrok vedno izhaja iz govornega ritma. narodov. Gre za obliko družbene in družbeno-moralne vzgoje. V ta kontekst spada spoznavanje ljudske glasbe različnih kultur in narodov ter ljudskega plesa kot se- stavnega dela ljudske glasbe. Ljudski ples je pojav v vsaki kulturi in je tako vezan na tradicijo posamezne kulture. S pojmom ljudski ples so opredeljeni tisti plesi, »ki so za določeno obdobje značilni za najširše plasti ljudstva. Izvirajo iz izročila, ki je lahko podedovano iz davnine in ga časovno ni mo- goče natančno opredeliti, ali pa so bili zavestno prevzeti od drugod v nekem času in so se potem priložnostno širili naprej ter se v nekem okolju spreminjali in prilaga- jali gibnosti posameznika« (Ramovš, 1992: 7). Ljudski ples je ritmično urejeno, ponavljajoče se in s pravili določeno gibanje. Po- meni igro in zabavo ali umet- nost (izražanje vsebine z gibi), včasih magično in religiozno sredstvo. Igra in zabava se od- ražata predvsem v družabnem plesu, umetnost v odrskem plesu. Pri ljudskem plesu pa najdemo vse tri kompo- nente: umetniško izražanje, zabavo in kultiviranje. Osnovni kriteriji, ki pomenijo vodilo pri izboru pri- mernih oblik ljudskih plesov za otroke v predšolskem obdobju, so: a) preprosta melodija z besedilom za pevsko izvaja- nje ljudske pesmi ob plesanju plesa, b) primeren tempo izvajanja plesov (ne prehiter) ter c) poenostavljanje plesnih gibov. 4 Ljudski ples se lahko izvaja ob otrokovem petju ali ob zvočnem posnetku. Če otroci sami pojejo pesem, na katero plešejo ljudski ples, naj se med plesom ne obre- menjujejo z besedilom, zato besedilo raje nadomestimo z zlogi (na primer z la, la, la). Učenje ljudskega plesa poteka po naslednjih korakih: a) usvajanje korakov ljudskega plesa po posnema- nju vzgojiteljičinega zgleda, Ljudski ples je pojav v vsaki kulturi in je tako vezan na tradicijo posamezne kulture. 18 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Gibanje in glasba v vrtcu b) razgovor o celotni koreografiji in interpretaciji plesa ter c) izvajanje ljudskega plesa s plesom in petjem ob posnetku. Pesem Zibenšrit, ki so jo otroci usvojili s petjem, lahko nadgradijo tudi s plesom. Zibenšrit je izpeljanka iz nemške besede, ki pomeni sedem korakov. Ljudski ples je sestavljen iz naslednjega zaporedja korakov: 7 korakov v levo, 7 korakov v desno, 3 koraki v levo, 3 koraki v desno, obrat v levo s 4 koraki. Za začetek naj Viri in literatura Bahovec, D. E. et al. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ. Breznik, I. (2005). Razsežnosti ljudske glasbe v vzgajanju nacionalne identitete in razumevanju svetovnih kultur. Doktorska naloga, tipkopis. Ljubljana: AG. Harrow, A. (1972). A Taxonomy of the Psychomotor Domain. New York: David McKay Co. Hennsessy, S. (1995). Music 7–11. Developing primary teaching skills. London: Routledge. Oblak, B. (1995). Prek sveta odmeva pesem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ramovš, (1992). Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem: Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Založba Kres. Shehan Campbell, P. (1995). Music in Childhood. From Preschool through the Elementary Grades. New York: Schirmer Books, str. 185–216. bodo otroci obrnjeni proti vzgojiteljici, nato naj ple- šejo v vrstah/krogu po parih. Najtežja oblika je ples v dveh krogih, pri čemer so otroci v zunanjem krogu z obrazom obrnjeni v središče kroga, otroci v notranjem krogu pa z obrazom v zunanjost kroga. Vsak krog se giblje v svojo smer. Vse primere ljudskega plesa je dobro povezati z in- formacijami o kulturi naroda, ki jo z ljudskim plesom predstavljamo, s pomočjo slik, odlomkov iz dokumen- tarnih filmov, gradiva s spleta ter drugega knjižnega gradiva. Pomembno je izhajati iz otroku znanega okolja ter tako začeti s spoznavanjem otrokove kulture in šele nato prehajati na otroku neznano področje. Spoznava- nje ljudskih plesov je lahko poučna, zanimiva in zabav- na popestritev vzgojno-izobraževalnega dela. Sklep Plesne dejavnosti so pomemben del predšolske vzgoje, ker celostno razvijajo otroka. Izhajajo iz giba- nja kot primarne človekove dejavnosti. S spoznavanjem ljudskih plesov pa otroku približamo njegovo lastno kulturo in kulturo drugih narodov ter različne načine gibalnega in glasbenega izražanja, hkrati pa vplivamo tudi na otrokovo oblikovanje pozitivnega odnosa do ljudi, ki te ljudske plese in ljudsko glasbo izvajajo. Slika 3: Doživljanje glasbe – z zaprtimi očmi ali z gibanjem (Vir: osebni arhiv Inge Breznik)