Leto LXVIIi
Poštnina plačana v gotovini
tf Ljubljani, v torek, rine 21. maja 1940
Stev. 1U i
Cena 2 din
Naroč nina mesečno 25 Din, za možem-itro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9t> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo ie v Kopitarjevi ui.b/111
SLOVENEC
lelefoni uredništva lo nprave: 40-01, 40-02, 4U-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan cjutraj razen ponedeljka in dneva po praznike
Čekovni račun:
Ljubljana številka lO.bM) m 10.34V aa interate.
Uprava: Kopitarjeva ulica t te vilka b.
Kaj misli Amerika
A prašaiije. ki si ga stavl ja ves svet v sedanjem trenutku, ko je položaj evropskih demokratičnih velesil zaradi presenet il joče strategije in taktike nemške armade postal resen, je, kaj bodo storile Združene države Severne Amerike: ali bodo |josegle v evropsko vojno ali ne? lako se je svet spraševal tudi jired enim četrtstoletjem, ko je bil položaj podoben, pa je bilo treba treli let, da se je ameriško-javno mnenje, ki je bilo spočetka za nevtralnost, nagnilo na stran aiilante, h. kateri je spadala takrat tudi Italija. Zunanji |>ovod /a to je takrat dala vlada cesarja Viljema, ki je s svojo podmorsko vojno naravnost začela kršiti pravice Združenih držav.
Simpatije Amerike so. kar ni nobena skrivnost. od samega 'začetka vsaj po veliki večini na strani Francije iu Anglije iz več razlogov. 80 odstotkov prebivalstva je krvno.,ali kulturno anglosaško, z Anglijo in Francijo veže Združene države, politična .miselnost moderne demokracije in zelo močne «o tudi gospodarske vezi. Sedanji predsednik Roosevelt je večkrat javno naglašal. kje je v tem ' sporu n jegovo srtV. Temu stališču je dal izraza tudi ob dogodkih v Skandinaviji pa na Danskem. Nizozemskem in v Belgiji v svoji zadnji poslanici ameriškemu kongresu in senatu. Zaenkrat pa se iz tega še ne more sklepati na to. da bi Združene države hotele zapustiti svojo nevtralnost v sedanjem s|>oru in kdaj to nameravajo storiti. To namreč ni samo vprašanje simpatij, anijiak tudi |x>litičnega preračuna. ki mora vselej predvsem upoštevati politič-no realnost tako v notranjepolitičnem jiogledu kakor z ozirom na mednarodni položaj v celoti. Saj imajo tudi Združene države svoje velike sosede in interese ne samo v L v ropi. ampak tudi v Aziji, oziroma v Tihem oceanu.
Odločitev Združenih držav, ako se bo <o s|)loh zgodilo, ne more past i tega leta.' če se ne zgodi kaj izrednega — kar pa ni verjetno — dokler ne bodo pri kraju volitve novega predsednika. Čeprav časopisje v sedanjem trenutku naglasa, tla tudi jjolitični nasprotniki Roosevoltovi soglašajo /. izrazom njegovih simpatij do demokratičnih zaveznic v Evropi in kažejo razumevanje za njegovo namero, da naj bi jim |irišle Združene državo v kakršni Voli že oblik i in obsegu na pomoč — pa je vendar skoraj gotovo, da bi njegovi nasprotniki kakšno njegovo izrecno izločeno namero, da bi naj Združene države čimprej stopile v vojno na strani Francije in Anglije kot pravi zaveznik in brez. nadaljnega razmisleka, o i/rabili v volivni borbi proti njemu. Zakaj čeprav ni dvoma o simpatijah velikega dela ameriškega prebivalstva. j>a je še vedno v vseli slojih živa želja, tla bi usoda ameriški celini prizanesla z vojno in tla so jo je treba izogniti, če jo le in dokler je le mogoče. Pn tem so seveda ameriška javnost zaveda, da je sedanja vojna zelo tlalekoso/ncga pomena in da zadeva vprašanja veliko važnosti za vse človeštvo, tako da je to/k<j zagovarjati stališče popolnega in načelnega i/.olacionizma, ker sta stari in novi svet danes več ali manj ono. Bodi kakor koli že. vprašanje odločitve v ton orjaškem sporu sveta se tudi v tem momentu, ko se bije bitka na Sommi, še nc postavlja razen v debatah. Roosevelt sam kot predsednik Združenih držav, oziroma njihove vlade še v ničemer ni kršil no dejansko ne po duhu v septembru sklenjenega stališča nev tralitete, niti je kakor koli že napovedal, da jo mislijo Združene države zapustiti, ker interesi Amerike slejkoprej niso naravnost žaljeni. To se more tudi sklepati iz stališča, ki. ga je zunanji minister llull te dni zavzel nasproti predlogu Argentinije, naj bi vse ameriške države s|>loh svojo nevtraliteto izpreinenile v tako imenovano stanje nevojujoče se države. Ta skiep bi -v r h n tega zahteval, du se spet skliče konferenca, kakršna jc bila lanska v Panami, tla se takratni skleji nevtralnega statuta ameriških držav izprertieni. V jMištev pride tudi dejstvo, da bi se taki izpremembi nekatere južnoameriške države uprle. Stvar so torej ne zdi še aktualna. Ideja zunanjega ministra Argentine, Č.antila. bi dala tudi ameriškim i/.olaci-onistom. katerih nikakor ni mogoče omalovaževati. povod za kampanjo |>roti tretji izvolitvi Rooseveltu.
V zunanje-političnem oziru morajo Združene države Severne Amerike v prvi vrsti upoštevati Japonsko, s katero so po dogodkih na Kitajskem, kjer je Ja|x>nska v očitnem nasprotju s stališčem in gospodarskimi interesi Združenih držav ustanovila svo jo vlado, v napotili od noša jih. Washingtonska vlada ne sme podcenjevati in tudi ne podcenjuje tega stanja, ki je jiostalo tembolj kočljivo, ker je Japonska tako rekoč s puško ob nogi na straži zaradi nizozemskih kolonij, da ne bi prešle v upravo Anglijo ali Amerike, bodisi naravnost, bodisi posredno jio holandskih upravnih oblasteh Amerika se no more udeležiti vojne na evropski celini, če prej ne razčisti odnoša.jev z Ja-jlonsko na ta ali oni način. Udeležba Združenih držav pri evropski vojni pa sc ne more ra/.-motrivati samo s stališča, ki zadeva njihove interese na Tihem oceanu, ampak jo zvezuna tudi z vprašanjem, kako se bo odločila Italija, kar pa bi moglo potegniti v evropski spor tudi Rusijo, ki ima interese tako v Evropi kot v Aziji, če se zapletejo v vojno vse še nevojujoče se velesile, zakaj v tem primeru je izključeno, tla bi še nadalje moglu ostati ob strani.
Vsa ta vprašanja je torej treba diplomatsko premotriti in razčistiti, ozir. rešiti, preden Ivi mogla pusti kakšna odločitev, ali naj Amerika nevtralnost zapusti ali ohrani. Grr za to. ali se more sedanji sjior. naj lxi že tako širok, kolikor toliko omejiti, ali pa naj so razširi prav nn ves svet. To ni majhni vprašanje. Zaenkrat Združene državo demokratičnima velesilama v Evropi v velikem obsegu pomagajo z vojnim materijalom. Skoraj gotovo jo tudi. da bo kongres razveljavil zakon, ki prepoveduje Ameriki dajati posojilo vladam, ki še niso odplačale svojega tlolga i/za minule vojne, ludi je Roosevelt sklenil, da bo oskrbov al h rancijo
ff
Bitka med tisočerimi tanki"
Nemški pritisk ima dve smeri: Ena armada hoče priti do Rokav-skega preliva, druga pa hoče prebiti obrambo na (tigu v smeri proti Parizu Bitke še povsodi z vso srditostjo trajajo dalje
Pričakovanje zaveznikov, da se bo nemški naval izčrpal in na silovitosti popustil, se ni izpolnilo. Oči-vidilo imajo Nemci preskrbo naprej potisnjenih motoriziranih divizij z bencinom in strelivom urejeno. Tako se je orjaški boj nadaljeval brez prestanka tudi v nedeljo in včerajšnji dan.
Nemški napadi južno od Sedana in južno od R e t h e I a niso mogli razširiti nemškega vdora v tej pokrajini, ampak se je četam generala G i r a n d a posrečilo z uspešnimi protinapadi ustaviti noniški sunek na A is ne in tako obvarovati K e i hi u s. Nemci tudi niso uspeli z novim vdorom, ki so ga poizkušali pri M o n t in e d y j u. Trdna francoska fronta pri Sedanu in Montmedvju nekoliko ženim levo krilo nemške armade, ki prodira proti zapadu.
Težišče bojev v nedeljo in včeraj pa je bilo še vedno v središču nemške ofenzive, to je v Flan-il r i j i, kjer so Nemci napredovali še bolj proti zapadu in zasedli zelo važni prometni središči L a F e -re in S t. Q ii i n t i n. Zapadno (ainbraija se sedaj bijejo divje bitke med motoriziranimi četami obeh armad. Od izida teh bojev je odvisno, če bodo zavezniki sploh še mogli držati sedanjo črto v Belgiji, ali pa se bo potreba umakniti čisto iz Flaiidrije in prepustiti tudi obalo Kanala Nemcem.
Vrhovno poveljstvo zavezniških armad je prevzel general \V e v g a n d. Ta teden bo usoden /.a nadaljnji potek vojne. — Včerajšnja fronta v Franciji: Valen-ciennes-Le Catean-St. Qentin-La Fere-Laon-Rethel,
'<	'S \
km*/ C<v>\
Vatenctenrafe
. * fi Itofe j
■"Nj
HVurt

O
MONS
............iho ^
v *.■<>'-'*" ___r*
čMeSrrvf
'lasi/,,,,, ttCitpjv aj	" "V*. '
o i*utttattAvesnes' " .mu«,...« !	\
jv-a.	s '*""""	- -
Bc/m* &£>? !}i'*t*8e
/-T.'
'»Itirsoo
■HJi "	,
STOuenlin. . 4»
Onim)

to/or
t , , L AON
—. /i*>iu.'jrj fcr
Jtotiftufr* \
f.Vr^HAV.-ut
t,	v J	■ * .
ilferfi^ ««•.«1 •... . < Ti	.	;



\ frtlt.ifUl
--rn:
Poročila zaitznikov
Francosko poročilo
Francoska vojna poročila
Pariz, 20. maja. AA. Havas: Večcrnje poročilo francoskega poveljstva se glasi:
Glavne borbe so se odigrale severovzhodno od Saint Q u e n t i n a , kjer so naše čete dajale ogorčen odpor sovražniku. Pri M o n t m e d y j u je bil sovražnik odbit in je imel velike izgube. Letalstvo je bilo zelo delovno. Naša lovska letala, kakor tudi naše protiletalsko topništvo so preprečila sovražnim bombnikom napade in jim povzročila zelo hude izgube. Od neke letalske edkadrile, ki je štela 15 letal, je izgubil sovražnik nič manj kot dve tre.tjini letal.
Davišnje poročilo se glasi:
Naše čete so se severno od Sa:nt Quenti-n a srdito bojevale, da bi zadržale nemški pritisk.
V	okolici Rethela so posamezni nemški oddelki prišli čez reko Aisne. Toda bili so vrženi nazaj.
V	pokrajini pri M o n t m e d y j u so se nemški napadi ponoči ponovili z veliko srditostjo. Vsi napadi so bili odbiti. Naše letalstvo jc ponči nadaljevalo bombardiranje sovražnih postojank in krajev, kjer se sovražne čete zbirajo.
Pojasnilo zastopnika vojnega ministrstva
Pariz, 20. maja. AA. Reuter: Uradni predstavnik francoskega vojnega ministrstva resumira položaj takole:
Na levem krilu v severni Belgiji nadaljujejo zavezniki svoje strategično gibanje.
Vzhodno od Cambrai se zavezniške čete srdito upirajo nemškim napadom. Nemci nadaljujejo prodiranje proti zahodu v smeri proti C a m b r a i j u.
Na vseh ostalih točkah bojišča so odbiti vsj napori sovražnika v to!<u zadnjih 24 ur.
K temu poročilu dodaja agencija Havas še naslednje pojasnilo:
Na severu se strateško umikanje zavezniških čet nadaljuje v Belgiji. Umikanje je poteklo pod najboljšimi pogoji. Angleške čete so zavrnile nemške prohoapade.
V središču fronte pri S t. Quentin sc bije velika bilka, v kateri sodeluje več tisoč francoskih, angleških in nemških tankov. Bitka poteka kakor val, zdaj na to zdaj na drugo stran. Zato jc nemogoče lo bitko zemljepisno določiti.
Na reki A i sni so Nemci izvedli napade bolj v južno smer v pokrajin' R e t h e l. Ponoči smo s protinapadi ujeli vse nemške vojake, ki šo pripadali tem oddelkom
Pri Montmedyju so Nemci po nenavadno krepki topniški pripravi prešli v nove napade. Te napade smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Na drugih delih fronte ni bilo nobenih dogodkov.
Nad en meter visok zid iz človeških žrtev
Pariz 20. mainika. t Havasov poročevalce javlja, da je bilka na odseku med rekama Oise in Sam-
in Anglijo z vojnim materijalom v neprimerno večji meri nego do sedaj. In tudi te bi so Združene državo no udeležile vojne, jo njihov sklop, tla so same oborožijo do najvišje mere velikega pomena za obe vojujoči so stranki in /h ves svet. Amerika je na vsak način i>ri-pravljeoa in se hoče lx>lj pripraviti za v*ako možnost
bre trajala včeraj ves dan in vso noč. Nemci vale v boj neprestano nove tanke. Francoski 7,5 cm topovi so se v tej borbi izkazali kot učinkovito obrambno sredstvo. Havasov poročevalec trdi. da jc na nekem mestu sam osebno videl nad en meter visok zid človeških trupel,
, Proti noči so napadi postali manj silni in ie bilo videti, kakor da bi bil nastopil odmor. Toda popolnoma odnehali niso. le mnogo manj srditi so bili nemški napadi, ki pa so se davi spet z vso srditostjo z nova začeli.
Boji ob Maginotovi črti pri Montmedyju
Pariz, 20. majnka. t. Havas: Nemci so posku* šali prodreti skozi utrjeno črto pri Montmedy-ju, kjer se začenja že Maginotova črta. Utrdbe obstoje tukaj iz betoniranih stolpov, ki jih obdajajo betonirana gnezda za tooove in strojnice. Čisto v ospredju so takšno gnezda, ki so opremljena z avtomatičnim orožjem. Nemci 6o napadli z velikimi pehotnimi silami. Napad je pripravilo temeljilo obstreljevanje topoištva. Val za valem nemške pehote je , udarjal na francosko utrjeno črto. Francosko topništvo je naperilo na napadalce najhujši ogenj. Nemci so dosegli krajevni uspeh. Posrečilo se jim je svojimi množicami naravnost zasuti prvo betoni-rano gnezdo Napad pa je bil ustavljen.
Pregled o bojih v soboto in nedeljo
Pariz, 20. maja. AA Havas: Ves včerajšnji dan sj Nemci še naprej hudo oritiskali v krajih med Landreciesom in Guisaom, nekoliko zahodneje od Maubeugea, t. j v samem središču borbe. V teh krajih se |e Nemcem posrečilo prav malo napredovati. Na levem krilu splošnih zavezniških dispozitivov v severni Belgiji so francoske, belgijske in angleške čete začele s strategičn:mi premiki, o kater.h razvoju ne povedo nič. Izjavljajo same. da potekajo ti premiki brez težav. Če gledamo položaj od vzhoda proti zahodu na vsem bojišču od Švice pa proti severu in zahodu dobimo ugotovitve, da se od Švice pa do Montmedyja ni nič pomembnega zgodilo.
Med Sedanom in Laonom Nemci niso hudo ofenzivno napadali, vendar pa je prišlo do številnih
ostrih borb, ki so bile omejene na posamezne točke, zlasti severno od Rethela. V smeri proti temu kraju so Nemci pritisnili, pa niso uspeli. Francozi so izvedli protinapade ter 60 ponovno zavzeli več vasi. Severozahodno od Laona so Nemci prav tako vrgli v boj mnogo oddelkov, katerih napredovanje je pozročilo precej hude borbe. Ioda tu ne gre i a množinsko prodiranje tankov, kakor je bjlo to se-verneie pri Guisu in Landreciesu. Nemški oddelki so drli v smer1 severozahodno in so prispeli do prekopa med rekama Sambre in Oise. Mogoče jc. da nameravajo Nemci v te kraie usmeriti svoje napredovanje, da bi prišli do S t. Quen-t i n a.
Med G u i s e o m in Landreciesom koder se razprostira gozd ter teče prekop med rekama Sambre in Oi»e ter ob gornjem toku reke Sambre, se vodi velika bitka, katji Ncmci napadajo v množicah z velikim številom tankov tet ogromno podporo letalstva m topništva Bilka ie besnela ves včerajšnji dan do poznega večera. Zjutraj ob zori se je ponovno začela z istim zamahom.
Nemška taktika je zmerom ista. Gre za to, da se izvede proboj s podporo tankov, in da se v ta razcep vržejo vse sile pehote, medtem ko se borba, ki napreduie, nadaljuje v obliki pahljače in sc pri tem Nemci trudijo, da hi razširili prodor z napadi za sovražnikovimi četami in jih s tem skušajo prisiliti na krilih v umik. Nemška ofenziva napreduje tako postopoma v jx>«ameznih udarcih. Toda pripomniti je treba, da postajajo premiki naprej vse bolj težki in vse mani globoki, v kolikor čas poteka in v kolikor se širina razceoa zmanjšuje. Ti uspehi n:majo nič skupnega z napredovanjem, ki je bilo izvedeno prve dni ofenzive v Luxemburgu ali pa prve dni izvedeno v Ardenih,
5 nemških oklopnih divizif napada na severu v smeri proti Rokavskemu prelivu
l'ariz. 20. maja. AA. Havas. Danes se vedno Ivolj ijolrjuje. da ie nemško levo krilo dobilo od nemškega poveljnišlva nalouo. nai skuša končati hitko. Računajo, da se udejstviije na bojišču, širokem ">0 do 60 km med reko Hanrbre in mesloiii l.e ('HtPHii ter med rekama Oi-e in Sambre I do ."» nemških oklopnih divizij, ki predstavljajo celotno motorizirano armado. Te sile navzlic stalnemu utrudljivemu napredovanju ter navzlic napadom francoskega in angleškega letalstva, ki trajajo že osem dni, prodirajo po razrvanih cestah in v snlilili borbah naprej proti zahodu. Zahod je splošna smer vseh nemških napadov, Borbe, ki se vodijo na ostalih odsekih samo l>or|pirajo lo prodiranje. Toda prodiranje nemških »klopnih sil je naletelo sedaj na francoske in angleške »klopne divizije, ki so hile zbrane za pehot« in ki so sedaj nastopile % vso silo in stopile v borbo. K»rha. ki se jo pred dvema dnevoma začela med »klopnimi enotami, dobiva popolnoma nov značaj. Zaradi te velike množice »klopnih enot ni mogoče govoriti » vezanem bojišču. Motorizirane enole imajo sedaj vlogo, ki jo je nekoč igralo tezk« topništvu. Za »klopnimi silami se nahajajo oddelki z avtomatskimi .strojnicami ter zel« |i»kretne eskadrile motociklistov. ki se lahko primerjajo /. enotami lahke konjenice. Njihov namen je prodreti činidalje naprej. Borba, ki se razvija v ravnini, je dosegla največjo hitrost. Oddelki prodirajo daleč naprej in se v loku noči zoi>el uini-» kajo, da jih ne bi odrezal sovražnik od ozadja. Tako je več nemških niotociklističnih oddelkov; prodrlo pred nekoliko dnevi 3korai do Laona, in snoči tlo I'e r » n n e. Pod lomi okoliščinami je treba itopolnoma odvaditi od poimovania bojišča iz časov Vojne 1914 do 191 H. Borbe se zdaj razvijajo v ravnini s približno hitrostjo 5 0 k m ii a ur«, zračni boji in bombardiranja pa še z večjo hilrost.io.
Zahodno od te velikanske borbe oklopnih enot so samo krajevni spopadi. Nemci .so i>osku-šali v liilrici se polastiti gotovih mostov v pokra-jini Rethel. Posrečilo se jim je priti z nekaterimi oddelki na drugo obalo reke Aisne. Povsod drugod so bili odbiti, dva oddelka pa. ki sta prišla čez reko. sla bila obkoljena in po noči ujeta.
V pokrajin i M o n t in e d y so poskušali Nemci na|)asti Maginotovo črto. ki se začenja v tem kraju. Kakor povsod, drugod ima Maginotova črta tudi Iu utrdbe, obkrožene z gnezdi z avtomatskim orožjem. Nemško težko topništvo ie napravilo na-
(Nadaljevanje na 2. strani),
Eupen, Malmedy, Moresnet priključeni k nemški državi
Berlin, 20. majnika. t. Nemški kancler Hitler je podpisal uredbo, s katero se okraji Eupcn, M a I m e d y in Moresnet, ki so bili v versaj-skem miru priključeni Belgiji, takoj spet vključijo v meje nemške države, le pokrajine torej nc spadajo pod upravo zasedene Belgije, ampak so prišle |K>d nc|iosretlno upravo nemške pokrajine Aachen in se nc smatrajo kot sovražno zasedeno ozemlje. V svojem proglasu pravi Hitler, da postane po versajskem diktatu odcepljeno in Belgiji priključeno ozemlje zopet nemška last, notranje pa so bile te pokrajine itak vedno povezane z Nemčijo.
Berlin, 10. maja. A A. DNB: Da hi se ohranil red in mir v nizozemskih krajih, ki se nahajajo pod varstvom nemških čet, jc imenoval vodja rajna ministra dr. S e y s s -1 n q u a r t a za komisarja Nemčije za zasedeno nizozemsko državo. Komisar
bo imel v civilnem okviru vrhovno oblast in je podrejen neposredno Hitlerju. Da bi izvajal svoje ukaze v upravi, pa se lahko poslužuje tudi nizozemskih oblasti. Vojaško oblast opravlja na Nizozemskem poveljnik nemških čet v teh krajih. On ima, kakor ostali vrhovni poveljniki oborožene sile, pravico izdati ukrepe, ki so |x>trebni za izvedbo njegove vojaške naloge, ter ukrepe, ki so potrebni za vojaško varstvo.
Zemunska vremenska napoved: Postopn.v zliol.j.šanje vremena. Delno oblačno v zahodni | Kilo viri. Sredi države in na severovzhodu lx» vladala -e precejšnja oblačnost. I u pa tam bodo plolir. loplota bre/ posebne spremembe.
Zagrebška vremenska napoved: \ eeiuoina bo oblačno.
(Nadaljevanje s 1. strani)
pad množic nemške pehote. To pehoto je zasul ogenj francoskih utrdil tako da so imeli Nemci velike izgube ne da l>i si zagotovili s tem napadom kako prednost. Dosegli so samo neko malo francosko gnezdo v prvi vrsti utrdi).
Na ostalem delu francoskega bojišča od Mont-medyja do švicarske meje ni bilo nič pomembnejšega.
Nemški načeti
Pariz, 20. maja. b. Danes zjutraj so zavezniške čete na o'1 ';u M o n t m e d u - S e d a n — Magi-notova črta izvršili hude in uspešne protinapade Zavezniške čete so preprečile razširitev fronte. Na odseku St. Quentin so vodi huda borba, ki je do-vedla do takšnih napadov, da jc zaenkrat položaj popolnoma nepregleden Proti večeru jc prišlo obvestilo, da so se na tem delu borbe malo polegle.
Namen nemške vojske je sedaj popolnoma jasen. Nemško vrhovno poveljstvo namerava pustiti Pariz ob strani in prekoračiti področje proti A m i c n s u , da se v čim krajšem času približa C a 1 a i s u. Cilj nemške armade je razdružiti Anglijo od Francije. Druga nemška armada skuša iz Nizozemske ob belgijski obali osvojiti vse belgijske luke.
Angleška poročila
Angleška vojna poročila
London, 20, maja. AA. Havas: Štab angleške vojske v Franciji je objavil sledeče:
Angleška fronta se je ohranila na dosedanjih položajih navzlic pritisku sovražnika.
London, 20. maja. AA. Reuler: Angleška admiraliteta poroča: Mornariški minister obžaluje, da mora sporočiti, da so naš rušilec »W i 11 e y« poškodovale bonibe in da so štirje možje posadke mrtvi.
London. 20. maja. A A. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Preteklo noč so angleška lelala nadaljevala z bombardiranjem sovražnih prometnih zvez v južni Belgiji in važnih vojaških objektov v zahodni Nemčiji.
Vojaško-strokovna presoja položaja
London, 20. maja. t. Havas: V angleških vojaških krogih sodijo, da je vojaški položaj še silno nevaren. Ni Ireba. da bi si kdo delal utvare, da se je od sobote naprej položaj v kolikor tiče zemljepisnega stališča, izboljšal. Položaj je ostal resen, da, zelo resen, pravijo v Londonu. 7, vojaškega stališča pa je Ireba priznati, da se strategično ni poslabšal v zadnjih 21 urah. Najhujše je v odseku med S e d a n o ni in M a u b e u g e o m. V zadnjih 24 urah se je -nemški žep- na leni prostoru le neznatno razširil, vendar pa ni mogoče trditi, da bi se bil poglobil. Glavni sunek nemškega napada je usmerjen proli severozapadu, to je jiroti Rokav-skemu zalivu in ima nemško vojno vodstvo očividno namen, zajeti vso angleško-belgijsko admado, ki se nahaja še v Belgiji.
London. 20. maja. AA. Reuler: Vojaški urednik Reuterja piše;
Pri prodiranju v Francijo so Nemci dvakrat spremenili smer prodiranja, toda sila gibanja je še zmerom isla. Ta sila bo morala vsekakor pasti, ko bodo osamljene nemške čele povečale s svojim prodiranjem razdaljo od svojih oporišč za oskrbo. Najnovejši nemški napad zahodno od S t. Q u c n t i-n a ima, kakor se zdi, cilj. da se nemški oddelki polaste morja čez Ar ras in C a I a i s. Ti oddelki upajo, da bodo odsekali francosko armado od angleških in belgijskih čet. Toda Belgijci, ki prav tako razpolagajo z odličnimi motornimi enotami, so z največjo hitrostjo zavzeli nove postojanke. Belgijci se gibljejo v lo smer od trenutka, ko so Nemci najiadli pri Sedanu. Nemci . imajo velike težkoče, da s potrebno hitrostjo pripeljejo svojo pehoto v >žep<-, ki so ga ustvarili s lanki. Načrt novega šefa generalnega štaba Weyganda bi utegnil priti do izraza s presenetljivo hitrostjo. Dokler se položaj stalno izpreminja, je ležko izvesti protiofenzivo večjega sloga, toda prišel ho trenutek, ko bo napad začel pojemati zaradi izčrpanosti sovražnika in pa zato. ker se ne ho mogel oskrbovati. V zvezi s tem je treba poudariti, da ima sovražnik na razpolago samo dve železniški progi, to je pa na vsak način premalo za učinkovito oskrbo.
Na pristojnih mestih izjavljajo nadalje, da je vojaški položaj na Francoskem nedvomno še z m e -r o m težaven, da pa ni nobenega vzroka za
izgubo zaujronja. Javnost je prepričana, |iravijo v leti krogih, da je jioložaj zemljepisno boljši kakor je bil v so bol o, (ta se je |>a moralni položaj poslabšal. Britanske čet" so nadaljevale svoj umik po načrtu. Angleška vojska ni imela prestati tako strahovitih nemških nhpadov, kakršnim so bile izpostavljene francoske čele, toda britanske čete so stalno v boju. Pri umiku niso angleške čele izgubile prav nič vojnega materiala. Tudi Belgijci se veličastno bore.
Protiofenziva ?
London, 20. maja. AA. Reuter: Zavezniške okrepitve >sch vrst prihajajo iz Francije, da bi z novimi obnovljenimi silami in pod vostvom novega poveljnika \V e > g a n d a sodelovale v veliki bitki proti »nemškemu žepu«. Poročajo o hudih bojjh na desnem krilil tega »žepa«. F r a n-cozi so začeli s p r o t i n a |>a d o m na nemške oddelke, ki so prišli zahodno od St. Quentina. Hude borbe se nadaljujejo od M a u -b e u g c a do L a n d r e c i e s a in L a F e r e a. Vso ostrost teh borb najbolj razlaga dejstvo, da so se posamezne enote obeh nasprotnikov toliko pomešale, da ni mogoče jasno videti obeh sovražnih črt. Francoski topovi 7.5 cm razbijajo nemške težke tanke. Na severu se nadaljuje stra-tegični premik čet bre/. resnega posega sovražnika.-Holandske čete, ki so zapustile Zeeland, nadaljujejo sedaj borbo na strani zaveznikov.
Angleži poročajo o obsežnem delovanju svojega letalstva v bojih z nemškimi letali in nemškim zaledjem
London, 20. maja. AA. Havas: Snočnje sporočilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da so bile vzhodno od Namura zelo srdite letalske operacije proli prometnim zvezam, ki jih u|>orabljajo sovražnikove kolone. Bonibe iz angleškeh letal so poleg tega bombardirale letališča, neki večji konvoj živil in materiala, ter ga napadla s strojnicami. Na črti, kjer se vodi borba, se nadaljuje močno letalsko
delovanje. Med borbami nad francoskim ozemljem je včeraj devet angleških letal »H urrnican; zbilo 10 sovražnih bombnikov, ne da bi imela sama kakšne izgube. Včeraj so prav tako angleški bombniki nad Bergenoin zbili en »MesserschihitU. Opaziti je bilo, da se je eno sovražno letalo zaletelo v hrib in se zrušilo. Lelala, ki so palrulirala nad Severnim moijem, so bombardirala sovra-žni prevoz ter je bila ena ladja poškodovana.
Posebni dopisnik, ki se nahaja pri angleških letalskih silah v Franciji, brzojavlja:
Ni uničen duh angleškega letalstva, niti se ni ohladilo navdušenje za borbe, pa čeprav so sovražnikova letala povzročila veliko škodo, ker so v bojih navpično napadali. Med bombardiranjem sovražnih čet in vojaških objektov so angleška bojna lelala z uspehom naskakovala cele roje sovražnih lelal in napadala ludi nemške oddelke tankov južno od reke Sambre. Niso še znani podrobni podatki o današnjih uspehih, vendar pa je bilo med dvodnevno bitko, ki se je končala v petek ponoči,-zbitih čez 20 sovražnih letal. Prav tako je skujitna 6 »llurricanov« napadla 40 nemških »Messerschniit-tov«, ki so spremljali sku|>ino bombnikov, ter zbila 0 letal. Druga skupina angleških letal pa je zbila še 15 nemških lelal.
London. 20. maja. AA. Havas: Angleško letalsko ministrstvo objavlja sledeče:
Neka angleška eskadrila, sestavljena iz lovcev vrste llurricant, je križarila nad Belgijo in delom Francije ter zbila tri nemške bombnike. Dve letali sta bili zbiti nad Brusljem. Druga eskadrila je pa (irav tako zbila en bombnik. Tretja eskadrila se je spustila v borbo z močnejšimi sovražnimi silami in po hudi borbi zbila 5 bombnikov, zadela pa enega Messerschmitta«. Končno je četrta eskadrila zbila štiri »M e s s e r s r h m i 11 e«. O končnem uspehu pete eskadrile, v kateri je bilo 11 ^Hurricanovt in ki se je spustila v borbo s 17 »Messerschmitti«, pa še ni točnih poročil, vendar se zdi, da je bilo zbitih j>et nemških letal.
Medtem ko angleške čete drže v Belgiji nove postojanke, ki so jih včeraj zavzele po načrtu, pa prihaja neprestano ojačenje v četah in ostalem vojnem materialu čez francosko mejo na poprišče ve-
like bitke med reko Sambre in Sedanom. Britanski motorizirani oddelki se hitro premikajo proli desnemu boku nemških oddelkov, ki so se premaknili proti zavezniški frontalni črti.
Od merodajnih krogov poročajo nadalje, da so angleška letala v noči od jietka na soboto izvedla več bombardiranj od Hamburga do Sednna. Pri teh bombardiranjih so lelala povzročila veliko škodo skladiščem petroleja v Bremenu in Hamburgu. Pri teh poletih so angleška letala bombardirala sovražna letališča, sovražne kolone, poti in železniške proge. Na pelrolejske rezerve pri Bremenu je bilo vrženih mul 300 bomb, ki so povzročilo strahovite eksplozije. Ena težka bomba je zadela enega največjih petrolejskili rezervoarjev, ki je eksplodiral. Naenkrat se je dvignil v višino 600 m visok plamen IVIrolejska skladišča pri Hamburgu so bila bombardirana v noči od petka na soboto od 22 pa do zjutraj. Ko se je zadnje britansko letalo oddaljilo s kraja, je gost in črn dim pokril bombardiran kraj. Cesle, železniške proge in mostove so poškodovale bombe britanskih bombnikov. Pri teh bombardiranjih pa britanska letala niso ulrpela nobene škode, temveč so se vsa vrnila nepoškodovana na svoja oporiSSa. Nekaj aparatov, ki niso mogli najti objeklov. ki so jim bili odrejeni za bombardiranje, se je vrnilo na svoja oporišča z vsemi bombami, ki so jih odnesli s seboj.
Belgijska vlada v Havru
Le Havre. 20. majnika. t. Semkaj je prišlo večje število belgijskih ministrov, med njimi tudi zunanji minister Spaak, minister za vojsko in notranji minister Janson Vsa tri ministrstva so se namestila v tukajšnjih poslopjih in že delujejo, ker je z ministrom prišlo tudi večje število uradniškega osebja. Tudi druga ministrstva se bodo naselila v Le Havreu.
Na švicarski meji
Bern, 20. maja. AA. Švicarska agencija: Včeraj zvečer so v Baslu slišali hudo bombardiranje nemške trdnjave 1 s I e i n od strani francoskega topništva.
Nemška poročila
Nemška vojna poročila
Berlin, 20. maja. AA. DNB: Včerajšnje vrhovno vojno poročilo se glasi:
Ker je bil strt tudi zadnji odjx>r na otoku Walelieren je sedaj vsa Nizozemska z otoki v nemških rokah.
V severni Belgiji so naše čete zavzele Anvers in potiskajo sovražnika, ki se neprestano bori, vse bolj proti zahodu. Zahodno od Anversa so naše čete prestopile reko Escaut, zahodno od Bruslja ]>a so se prebile na reko Landre. Med Modesom in Laferroin nadaljujejo naše čete z napadi.
Prestopili smo reko Sambre in Oise ter zavzeli Le C a I a c u in S t. Q u e n t i n. Na južnem krilu smo z močnimi silami prispeli do reke Aisne pri R e t h c 1 u. V borbah severozahodno od M o n t m c d y j a smo zavzeli na Maginotovi črti močno utrdbo št. 505. Pri tem se je posebno izkazal [joročnik nekega pionirskega bataljona z imenom Gerner.
Povečalo se je število ujetnikov in količina plena. Do sedaj je ujetih 110.000 sovražnih vojakov, nc vštevši nizozemsko vojsko. Zaplenjenih jc bilo veliko število topov, med njimi tudi topovi kalibra 28 cm.
Letalstvo je jx>dpiralo učinkovito operacije pehote, obenem pa je bombardiralo več letališč, kjer so bile porušene lope, delavnice in naprave za spuščanje letal.
Pred francosko-belgijsko obalo je bil izveden napad z letali na sovražno ladjevje. Z bombo je bila zadeta neka trgovska 6000 tonska ladja, ki se je potopila, neki rušilec pa je bil težko poškodovan.
Sovražnik je izgubil 147 letal. Od teh jih je bilo 47 zbitih v letalskih bitkah, 13 jih je zbilo protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil uničen na tleli. Naših lelal je izginilo 27.
Na Norveškem so naši oddelki pri Narviku, podprti od letalstva, še vedno zapleteni v težke obrambne borbe. Pred Narvikom smo potopili neko trgovsko ladjo in eno prevozno ladjo ter eno sovražno letalo »Zračna ladja«. Sovražna letala so ponovno napadla posamezna mesta v severni in zahodni Nemčiji, ne da bi pri tem zadela
kak vojaški objekt.
.............................
Namur in Liege padla
Berlin, 20. majnika. t. Današnje nemško vojno poročilo se glasi:
V Belgiji naše čete dalje zasledujejo sovražnika. Dosfegle soLaBembre.ga zasedle in prišle do gornjega toka reke Escaut (Schelde). Angleške čete se hitro umikajo proti pristaniščem ob Ro-kavskem zalivu.
Pri Maubeugeu in Valenciennesu smo irancosko-belgijsko armado, ki si je hotela z napadom na naše čete priboriti umik proti jugu, zavrnili. Sovražnik je imel zelo velike izgube, predvsem pri svojih oklopnih oddelkih, ter se sedaj umika proti vzhodu. Južnovzhodno od te pokrajine so naši motorizirani oklopni oddelki že dosegli bojna polja na Sommi iz I. 1016., in sicer na cestah v Cambrai in Peronne.
Notranja trdnjavska pasova v Liegeu in v N a m u r j u sta se predala.
Ob priliki izvidniškega jx>leta nemških letal ob belgijsko-francoski obali smo uničili dva sovražna rušilca, tri prevozne ladje pa jxiškodovali.
Sovražnik je v teku včerajšnjega dne izgubil 143 letal. Sami pa pogrešamo 31 letal.
V noči od 1Q. do 20. majnika so angleška letala bombardirala brez pravega načrta neke kraje ob Severnem morju. Nekaj civilnih oseb je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih.
Letalski boji in izgube
Berlin, 20. majnika. t. DNB: Uradno jjoročajo, da se nanaša poročilo, ki se nahaja v nemškem vojnem poročilu in ki govori o napadu bombnikov na nemško ozemlje, na napad taborišča zavezniških ujetnikov na prostoru med Miinstrom in Hannover-
jem. Pri lej priložnosti je bilo ubitih 17 zavezniških ujetnikov.
Nemško letalsko poveljstvo odgovarja na angleško trditev, da znašajo dosedanje nemške izgube v letalstvu štirikrat več, kakor zavezniške, da to ne odgovarja resnici. Med 10. in 18. majnikom je na primer en sam nemški protiletalski polk sestrelil 114 sovražnih letal.
Preleklo noč so sovražni bombniki napadli Salsbergen na reki Ems.
Tudi napad na Maginotovo črto na reki Ren
Berlin, 20. maja. b. Nekateri nepristranski opazovalci domnevajo, da ni izključeno, da Nemci pripravljajo frontalni napad proti utrdbam Magi-notove črte. to je proti utrdbam, ki ležijo ob reki Reni. Ta napad nameravajo izvesti še predno bodo usmerili svoje napore proti Parizu. V zvezi s temi glasovi potrjujejo nemški vojni krogi, da so dosedanji napadi dokazali, da se Maginotova črta lahko prebije. Na zahodu so zbrane ogromne nemške čete, ki svo zimo niso delale drugega, kakor vaje v osvajanju težkih utrjenih obrambnih skupin. Te vaje so imeli na svojih utrdbah in so se napadi vedno izkazali, kot uspešni, čeprav je bilo ocenjeno, da bo pri njih prišlo do ogromnih žrtev. Pri napadih so se Nemci vadili posebno naskako-valne tehnike na posamezne trdnjave. Prvi krastič-ni resnični poskus se je obnesel pri zavzemanju belgijske trdnjave F.ben Emael, ki je bil uspeh nemških udarnih oddelkov, ki so se že prej iz-vežbali.
Berlin, 20. maja. t. DNB. Na merodajnem mestu so povedali časnikarjem, da se na zahodni froti borijo vojaki, ki imajo samo 8 tednov vojaške izvežbe. Toda oni so prisegli, da bodo storili svojo dolžnost in njihova železna volja nadomestuje in celo presega ono, kar jim morda primanjkuje v strokovni izobrazbi.
General Weygand - vrhovni poveljnik vseh zavezniških sil
Pariz, 20. maja. AA. Havas. Današnji službeni list objavlja dva ukaza: S prvim ukazom se ukinja dosedanji položaj poveljnika vseh suhozemskih sil, z drugim ukazom pa je bil general Weygand imenovan 7.a načelnika štaba vse narodne obrambe in za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških operacij.
Havas poroča da je bil general W e y g a n d , ki je bil brzojavno poklican iz Sirije, kjer je poveljeval francosko-angleški armadi, že takoj po svojem prihodu v Pariz po kratkih posvetovanjih med odgovornimi ljudmi imenovan za vrhovnega „„v.liniks vseh zavezniških lil. General Wey2and
t je imenovanje sprejel in že od snoči naprej sam osebno vodi operacije.
Havas poroča, da je vsa Francija Weygandovo imenovanje sprejela z velikim navdušenjem in ga
1 ves tisk pozdravlja kot »najbolj sposobnega vojskovodjo«, katerega nastop bo kmalu pokazal posledice na bojišču.
London, 20. maja. AA. Reuter: Angleški tisk obiavlja vest o imenovanju Weyganda za glavnega poveljnika francosko-angleške vojske. Listi poudarjajo, da je bil Weygand desna roka maršala F o c h a, za katerega pravijo, da je na smrtni postelji rekel: »Kadar bo Francija v nevarnosti, poiščite takoj Weyganda«.
General Maxime Weygand je star 73 let. Rodil se je v Belgiji, toda od 1. 1900 je francoski državljan in je kot takšen dovršil vse višje vojaške šole. V svetovni vojni je bil že v oktobru 1914 šef generalnega štaba 9. armade, 1916 je napredoval za šefa generalnega štaba severne zavezniške armade, katere poveljnik je bil Foch. V marcu 1918 je postal šef generalnega štaba vseh zavezniških armad. L. 1922 je pregnal boljševike izpred Varšave, nakar je moral na pritisk političnih krogov (Weygand je veren katoličani za komisarja v Sirijo, naslednje leto pa ie bil postavljen 7.a inšpektorja vseh vojaških šol v Franciji, torej na stvarno mjinj pomembno mesto. L. 1929 po smrti maršala Focha je bil postavljen za šefa generalnega štaba francoske oborožene sile, 1. 1931 se je moral s tega mesta spet umakniti in je postal generalni inšpektor francoske armade in podpredsednik vrhovnega vojnega sveta. L 1935 so ga politiki poslali v pokoj in na niegovo mesto jc stopil general Gamelin. Ob izbruhu vojne v septembru 1939 je bil spet vpoklican in poslan v Sirijo, da tamkaj organizira vzhodno armado. Sedaj ob tej usodni uri ga je domovina spet poklicala in ga postavila na najvišje mesto narodne obrambe. Danes je postal vrhovni poveljnik vieh zavezniških .vojnih sil
Italijanska poročila
Rim, 20. maja. t. Štefani. Italiianski listi obširno pišejo o vojnih dogodkih v Franciji in pod-črtavajo, da imajo nemške armade dva cilja:
t. Prodreti proti zahoda do obale 1{ o k a v s k e g a zaliva, kar bi jim omogočilo, da zajamejo vso angleško-belgijsko .armado, ki jo jMjtiskajo zahodno od Bruslja proti morju, nadalie. da hi z nadzorstvom nad Rokavskim prelivom po-jKilnoma presekali zvezo med Anglijo in Francijo.
2. Prodreti naravnost do Pariza, kar bi imelo bolj duševni učinek na F>ancoze, ker bi jim odvzelo pogum za nadaljno borbo.
Italijanski listi objavljajo dolga poročila o umikanju angleške armade v Belgiji, ki je j>ostala potrebna zaradi slabega odpora francoskih armad na jugu. Angleži se morajo umakniti, da jih Nemci od juga navzgor ne bi zajeli, ker francoska armada nemškega pritiska ne more zadržati. >,La-voro F^ascisla«, ki razpravlja o vojaškem položaju, pravi, da nemški pritisk grozi, da bo angleško-belgijsko armade odrezal od francoskih in da je lo jvidno znamenje«, kako se Francija ne samo materiinlno. marveč tudi duhovno vedno bolj oddaljuje od Anglije.
Italijanski tisk o položaju na zahodni fronti
Rim, 20. maja. AA. Stefatii. Italijanski listi poudarjajo z velikimi naslovi razvoj nemškega pohoda na Pariz, kakor tudi napredovanje nemških čet v Belgiji po padcu Anversa. Prav tako jkv-udarjajo obupni poskus francoske vojske, da bi ustavila nemški jekleni pas. ki tudi z boka ogroža Maginotovo črto. ki je sedaj postala neujx>rabna.
Milanski »C o r r i e r e d e i I a S e r a< poudarja. da ie nemški glavni generalni štab v zelo lesnem stiku z enotami, ki napredujejo, da bi mogel
nadzirati razvoj akcije in pravočasno storiti potrebne ukrepe. To naj bi za jamčilo, da se ne bi ponovile napake, ki so bile vzrok, da ie nemška vojska v pretekli vojni doživela neuspeh na Marni. Zaradi tega misli list, da napredovanje nemških čet v Franciji ne bo v kratkem ustavljeno, toliko manj. ker obstoji nevarnost napadov na boke in prihajajo protimanevri od strani Francozov pre-liozno, zaradi sodobnosti in napadalnosti nemških kolon.
»V o r e d' 1 t a 1 i a«, ki izhaja kot nedeljski dodatek »»G i o r n a I e d'11 a 1 i a« izraža v članku svojega ravnatelja mnenje, da izid gigantske borbe, ki se sedaj vodi, ne bi mogel pripeljati do zaključka vojne, ker razpolagala Anglija in Francija še vedno z ogromnimi zalogami ljudstva in sredstev, ki jih nudita imperija. Gotovo je, da bosla Anglija in Francija vrgli v lo borbo vse in da bosla dali vse iz sebe.
Katoliški list »Itali a«, ki izhaja v Milanu, pravi, da italijanske težnje, ki so vezane na razvoj tega spopada, dobivajo vedno tioli iasno obliko v zakonitih težnjah in življenjskih potrebah, od katerih je odvisno samo življenje velike sile in katere pojasnjujejo njeno kulturno poslanstvo v svetu. Sedaj se postavljajo temelji za novo ev-ropsko omiko. Italija ne more ostati ob strani, in njeni voditelji ne bodo naredili napake, ako italijanskih življenjskih vprašani ne bodo rešili drugače, -kakor pa če se bodo poslužili skrajnih sredstev. List pristavlja, da izkazujejo italijanski katoliki zaupanje Mussoliniju.
»Popolo d i Roma« komentira položaj na zahodnem bojišču in pravi med drugim, da je Nemčija prisilila Francijo, ki je računala z bojem v utrjenih postojankah k bliskovitemu vojskovanju. Znak krize, ki je nastala zaradi tee;a. je dejstvo, da je general Gamelin moral napraviti mesto generalu Weygandu.
Seyss ■ lnquart komisar na Nizozemskem
Berlin, 20. majnika. t. Novi komisar za Nizozemsko, Seyss-lnquart, sc je naselil v prestolnici Haagu in je že začel svoje posle.
Izšla je uredba, ki določa razmerje med denarjem v zasedenih |x>krajinah in nemško marko. Uredba določa, da je en nizozemski lorint (florin)
10 nemških pfenigov, en luksemburški fr. 10 pfe-nigov, en francoski frank pa 5 nemških pfenigov.
Berlin, 20. majnika. t. DNB Vrhovni poveljnik nemške suhozemske armade general Brauchitsch je imenoval gener.ala von Falkenhausena za voja-
----- — ------------... ............... IV, ,,,, , 11 v/1 111 J . IK I1IIKI1UVILI .^ClICAia ,UH . -,n«uuDliS«ua
iredeu eno in pol nemške marke, en belgijski frank i škega guvernerja Nizozemske in Belgije
Churchillov govor
»Resnosti položaja ne podcenjujemo, a tudi ne izgubljamo glave« »Sedaj pride velika bitka za Anglijo, za vse, kar imamo« »Naj se zgodi božja volja«
V nedeljo zvečer je imel angleški ministrski predsednik Churchill v radiu govor, v katerem je med drugim dejal, da bi bilo nespametno, ako bi resnost položaja na bojiščih podcenjevali. Toda še bolj nespametno bi bilo zaradi tega položaja izgubljati glavo in verovati, da je mogoče dobro pripravljeno in sijajno oskrbljeno armado poraziti kar z enim samim udarom in z motoriziranimi oddelki. S polnim zaupanjem smemo gledati na trdnost fronte v Franciji, je dejal Churchill, v prepričanju, da se bo v kratkem uveljavila odpornost angleško-franeoskili čet. Dosedanje borbe so pokazale odličnost zavezniškega letalstva. Izgube so dosedaj v razmerju > : t. Nasprotnik trikrat več, kakor mi. [Naloga zaveznikov pa ni samo, dobiti sedanjo bitko, ampak dobiti morajo vso vojno. Anglija in Francija sta odlo čeni, nadaljevati vojno do zmage. Nikdar ne bosta klonili pred nasprotnikom, pa naj bo cena končne zmage še tako visoka in trpljenje, ki nas čaka. še tako hudo. Na to je Churchill napovedal, da bodo zavezniki prešli na napad in da bo položaj kmalu drugačen. Toda, tako je menil Churchill na koncu svojega govora,
kakor hitro bo položaj v Franciji rešen, moramo pričakovati najhujšega nemškega udara ua Anglijo. Na ta napad smo pripravljeni. Pripravljeni smo sprejeti vse težave, vse trpljenje, doprinesti vse žrtve, da ga odhijemo. Možje in žene v Angliji bodo ponosni, da so z nevarnostjo, ki so jo sprejeli nase. razbremenili delo naših vojakov na fronti sami, našim letalcem v zraku in našim mornarjem nn morjih. Toda zbrati bomo morali vse sile. Zato nam pa je potrebno hitro več letal, hitro več tankov, hitro več munic ijo. Vse mora hiti na razpolago za hoj. Prišla Ih> bitka /a Anglijo, za vse, kar imamo, za vse. kar sedaj živimo. Nič ne bo igralo nobene vloge, ne imetje, ne življenje, da napad odbijemo. Francija je poslala zagotovila, da se bo borila do konca, naj bo bridek ali pa slaven. Tako bomo storili tudi mi. Nastopila je ena najbolj usodnih doli v zgodovini Anglije in Francije. Za nami že stoje narodi, ki so že izgubili svobodo. Za nas in za vse pa mora priti dan. ko bo njihova svoboda varna. Borili se bomo. Boljše je poginiti, kakor priti v suženjstvo. Naj sc zgodi božja volja!
Grof Ciano napoveduje, da bo Italija sedaj uresničila vse svoje življenjske nujnosti
Milan, 19. maja. AA. Štefani: Zunanji minister grof Ciano je v Eremoni odprl neko razstavo, nato pa se je prijeljal z avtomobilom v Milan, kjer so mu priredili prisrčno manifestacijo. Pred ogromno množico črnih srajc in ljudstva je imel grof Ciano govor, v katerem je rekel sledeče:
Ta slovesnost dokazuje ves svoj pomen, ker poteka v izjemno velikih dogodkih, ki se razvijajo in v katerih gre za usodo Evrope in sveta. Milanski fašisti so ponosni na svoje stare tovariše, prav tako pa so ponosni tudi na svoje mlajše tovariše, ker je vse dokaz vzpona, ki ga je Italija izvedla tako s svojo revolucijo, kakor tudi s svojimi zmagami v Abesiniji in Španiji. Italija se torej ne more umikati od dogodkov v Evropi niti se ni umikala, kajti v Evropi ima tudi Rim svojo besedo. (Odobravanje.) V tem duhu pripravljenosti in polnosti zaupanja je italijanski narod pripravljen na nove naloge, ki ga še čakajo. Kakšne so te naloge in te dolžnosti pa veste prav tako kakor jaz. Te potrebe narekujejo narodna obramba pravice naše neodvisne države, pravice, ki jih imamo tako na kopnem kakor na morju in v zraku in katere narekujejo nujnost stvarnega položaja. Končno so še naše težnje, ki so čisto naravne, ker so pravične in neobhodno potrebne za življenje naše države, ker jih narekuje ugled Italije kot vojaške in iašistične sile, ki misli ostati zvesta svojim obveznostim in katere jo vežejo na njeno veliko sosedo. (Vzklikanje Mussoliniju.) Prepričan sem, da nihče od vas ne misli, da bi mogel sedaj povedati kaj drugega. Ko bo to odločeno, bo dal Mussolini dnevno povelje (odobravanje). To povelje bo prišlo od tistega, ki nas je edini vodil v miru in vojni, od človeka, čigar ime je že 20 let zvezano z borbami in osvajanji in čigar ime je postalo istovetno z varnostjo, zmago in slavo. Če bo ta ukaz dal v Milanu, v tem plemenitem in drznem mestu, bo ves fašistični Milan skočil na svoje noge in bo še enkrat zahteval, da postane prvobori-telj in bo na ta način kot zmeraj z dejanji pokazal, da je pripravljen tako v vojaškem pogledu kakor tudi po svojem srcu.
Govor grofa Ciana so vsi navzoči dolgo pozdravljali.
»
Stara Evropa se ruši
«
Rim, 20. maja. AA. Štefani: »Messaggero« komentira včerajšnji govor grofa Ciana in pravi, da je italijanski zunanji minister jasno orisal italijanske zahteve, nato pa nadaljuje: Fašistovska Italija ve, kaj hoče, in bo znala svoje pravice naglasiti. Stara Evropa se ruši pod udarci mladih narodov polnih poleta.
Odmev v Sofiji
Rim, 20. majnika. t. Štefani: Poročevalec agencije Štefani poroča iz Sofije, da je tamkaj govor zunanjega ministra grofa Ciana napravil najgloblji vtis in da tamkaj s spoštovanjem podčrtavajo mirno, a odločno stališče Italije sredi sedanjih dogodkov. Politični krogi v Bolgariji da izjavljajo, da je grof Ciano sedaj jasno izpovedal italijanske zahteve.
Odmev na Madžarskem
Budimpešta, 20, maja. AA. Štefani: Madžarski tisk pripisuje velik pomen govoru, ki ga je imel snoči v Milanu grof Ciano. Listi pravijo, da se s tem govorom jasno potrjuje, da bo Italija ostala odločna ustvariti svoje cilje ter da je pripravljena na prvo Mussolinijevo povelje.
Mussolini je odgovoril Rooseveltu
Rm, 20. maja. AA. Havas: Predsednik vlade Mussolini je odgovoril danes na poslanico, ki mu jo je nedavno poslal predsednik Roosevelt. Za sedaj o vsebini Mussolinijevega odgovora ni mogoče dobiti nobenih podrobnih pojasnil.
Madžarski glas o odnošaiih med
I——H.............I !■ ....................—■
italiro in Jugoslavijo
Razgovor poslanika Krističa z grofom Cianom
Budimpešta, 20. maja. t. MTT. Tukajšnji »Pester L I o v d« objavlja poročilo svojega dopisnika v Belgradu. kjer pravi, da vsa Jugoslavija z velikanskim zanimanjem-sledi razvoju ogromne bitke narodov v severni Franciji. Člankar pa pristavlja, da je vznemirjenje, ki ga je opazil v začetku tedna, popolnoma prenehalo. Jugoslavija da vztraja pri politiki najstrožje nevtralnosti. Jugoslavijo najbolj zanima zadržanje Italije, tuko pravi člankar, in vprašanje, kdaj bo vstopila v vojno, češ da je treba pač računati s tem. da bi se s[x>r. če bi izbruhnil ua Sredozemskem morju, nujnostno razširil tudi ua Balkan.
V	zadnjih 48 urah pa je nastopilo, tako zaključuje madžarski dopisnik svoje poročilo, zelo blagodejno popuščanje napetosti.
Jugoslovanski poslanik v Rimu Hristič je imel namreč pretekli četrtek daljši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, s katerim stn proučila vsa vprašanja, ki se tičejo odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. V belgrajskih političnih krogih menijo v zvezi s tem razgovorom, da je italijanski zunanji minister pri tej priložnosti na najbolj odločni način zavrnil trditve, kakor da bi Italija imela kakšne napadalne namene napram svojim balkanskim sosedom. Grof Ciano da je o italijansko - jugoslovanskih odnošajih izjavil, da bo Italija tudi v bodoče v polni .neri spoštovala načela, ki tvorijo podlago prijateljskega pakta, ki je bil i. 1957 podpisan med obema državama,
V	Jugoslaviji je nastopila polna pomir-jenost. Razume pa se, da hoče biti država na \ se razvo jne možnosti v sedanjem evropskem sporu pripravljena.
»Giornale dltalia« o razpoloženju v Jugoslaviji
Rim, 20. maja. b. Berlinski dopisnik »Giornale d'Italia« ugotavlja v svojem zadnjem poročilu, da je po vznemirjenju, ki je trajalo skoraj dva tedna, popustila tudi napetost v jugoslovanski prestolnici. V zvezi s tem poudarjajo, da je jugoslovanska trgovinska delegacija v Moskvi lahko ugotovila popolno razumevanje za politični in gospodarski položaj v Jugoslaviji. Opomini nemškega tiska in uravnovešenie italijanskega stališča so naleteli v belgrajskih krogih na najboljši odmev. Pravijo, da se jugoslovanski tisk trudi, da na najboljši način tolmači borbo Italije proti francoski in angleški nadoblasti na Sredozemskem mrju.
Zobje naših otrok
zahtevajo skrbne nege. Posebno z zobno sklenino, ki varuja zobno kost, je treba ravnati obzirno in skrbno. Zobna krema ODOL Vam jamči, da ne boste s praskami poškodovali zobne sklenine. Zobna krema ODOL je mehka ko žamet in ohranja zobe bele in zdrave.
V Turčiji
Carigrad, 20. maja. AA. DNB: Načelnik turškega generalnega štaba maršal Čakmak je odpotoval v Beyruth v Siriji. Z njim potuje tudi več višjih častnikov. Pred svojim odhodom je bil maršal sprejet pri predsedniku republike lneniju, s katerim je imel ob navzočnosti predsednik vlade daljši razgovor. I a pot turškega maršala je bila že davno v načrtu.
V	Egiptu se pripravljajo
Kairo, 20. maja. b. Vojni guverner Kaira jc dal nalog, da se izvršijo vse priprave za obrambo države. Prav tako so bili storjeni vsi ukrepi za obrambo Sueškega prekopa, zlasti pa ukrepi, ki naj preprečijo vsako sabotažo. Napetost v Egiptu prihaja do izraza v dnevnih konferencah med ministrskim predsednikom in angleškimi vojnimi strokovnjaki. Ministrski predsednik je imel danes več razgovorov tudi s irancoskim veleposlanikom.
Dan zamejskih Italijanov
Rim, 20. maja. AA. Havas: Proslava »dneva Italijanov v svetu* je potekla v vsej Italiji z manifestacijami Mussoliniju in s poudarjanjem vsega tistega, kar je Italija dala zahodni civilizaciji. V Rimu je bila proslava na Kapitolu, kjer se je je udeležil tudi kralj in cesar. Govoril je prosvetni minister Bottai, ki je razpravljal o italijanski emigraciji.
Italija poslala 50.000 mož na Dodekanez
London, 20. maja. b. -Daily Telegraph • poroča iz Carigrada, da jc Italija poslala na Dodekaneške otoke 50.000 mož. Na otoku Rhodos se je izkrcalo 30.000 Italijanov, na letalskem oporišču Lerosu pa 20.000 mož.
V	Sirijo prihajajo vedno nove zavezniške čete
Bavruth, 20. maja. b. Zadnje tri dni neprestano prihajajo nove čete v Bejruth. Petrolejski vodi iz Mosula v Palestino so pod najstrožjo kontrolo in močno zastraženi. Francoska armada je prav tako dobila nadaljne okrepitve.
Položaj se ni poslabšal, pravijo v Rimu
Rim, 20. maja. b. V mednarodnih krogih v Rimu smatrajo, da jc napetost nekoliko popustila in se vsi diplomatski krogi strinjajo s tem, da se položaj ni poslabšal. Italijanski uradni krogi sc še vedno zelo rezervirani in ne dajejo nobenih informacij. Po ulicah pa je še vedno nalepljenih veliko protizavezniških letakov.
Italijanski parnik »Rex« brez kontrole skozi gibraltarsko ožino
Milan, 19. maja. AA. DNB: Turinska »Stampa« poudarja, da italijanska čezmorska ladja »Rex« na svojem povratku iz Združenih držav tokrat ni bila ustavljena v Gibraltarju zaradi kontrole. Angleška kontrolna ladja jc oddala pozdravne signale, nakar je »Rex« podobno odgovoril in brez motnje nadaljeval potovanje. List misli, da sc da najbolj verjetno tako ravnanje Angležev tolmačiti s tem, da je začela Anglija postajati obzirnejša z ozirom na izredno ostro italijansko stališče glede angleške gospodarske blokade.
Baltski blok pod vodstvom Rusije
Bern, 20. majnika. t. Ilavas. Švicarski listi poročajo s Finske, da so končani razgovori med baltiškimi državami Letonsko, Litvo, Estonsko in Finsko na eni, ter Sovjetsko Rusijo na drugi strani za ustanovitev trdnejšega političnega in gos|xxlar-skega sodelovanja. Zveza bo najprej podpisana med baltiškimi državami in Finsko, nato pa med to skupino in Sovjetsko Rusijo.
Nizozemska prestolonaslednica pričakuje v begunstvu tretjega otroka
London, 20. maja. b. Iz buckimghamske palače poročajo, da nizozemska prestolonaslednica Julijana pričakuje tretiega otroka. Mali princezinji Ireni in Bcatrice so spremili v neko luko. kjer ni toliko nevarnosti od nemških bombnih napadov Padlo je v oči, da 60 vsi člani kraljevske druž:nc nosili s seboj plinske maske.
Sovjetsko mnenje o položaju na Balkanu in v Sredozemlju
Moskva, 20. maja. TASS. t. »Iz ves t j a« objavljajo članek o položaju v Evropi. Uradno glasilo sovjetske vlade meni, da je z nemško ofenzivo na zahodu »vojna med Nemčijo in zahodnima velesilama stopila v novo dobo. Sedanja vojna da prvo imperialistično vojno iz I. 1014. v vsakem oziru daleč presega. Vojna pa sc razvija dalje popolnoma v skladu s svojo lastno doslednostjo«. Nato nadaljuje člankar:
»Nasprotstva med zahodnima velesilama Anglijo in Francijo ter Italijo so se na sredozemskem področju zelo zaostrila. Po vsem, kar se dogaja, smemo verjeti, da bosta Sredozemlje in Balkan v kratkem polje bodočih vojnih za-plctljajev.«
Tudi na Tihem morju se je položaj izredno zaostril, nadaljujejo »Izvestja« in odnošaji med Japonsko in Zedinjenimi državami severne Amerike so se zelo poslabšali, lz evrop-
ske vojne hitro nastaja svetovna vojna v pravem pomenu besede.
»Pravda« pa objavlja članek, v katerem v vsakem pogledu zagovarja stališče Nemčije v boju proti zahodnima velesilama. Nemška premoč je ugotovljena, pravi glasilo komunistične stranke. Dogodki na Norveškem, Danskem, Nizozemskem in v Belgiji pa so zelo dober pouk za vse tiste države, ki še vedno plešejo po melodijah velesil, ki so j i m dale neka varnostna jamstva.
Ti dogodki bodo na vsak način imeli tudi svoj vpliv na balkanske narode, zaključuje glasilo Kominterne. ki so brez dvoma z odprtimi očmi zasledovali razvoj evropske vojne z ozirom na položaj nevtralnih držav.
Na koncu »Pravda« še enkrat poudarja, da nosita zahodni velesili krivdo za sedanjo vojno, ker da sla lani »zavrnili Hitlerjevo mirovno ponudbo«.
Norveška fronta
Nj. kr, Vis. kneginja Olga na razstavi Lade v umetniškem paviljonu v Belgradu.
Pariz, 20. maja. b. Francosko poveljstvo poroča, da se bitka v Narviku bliža koncu. Uradna norveška agencija v Stockholmu potrjuje, da se v Narviku držijo le še manjše nemške sile. medlem ko so glavne nemške sile še vedno južno od Rombak-fjorda.
Zfirich, 20. maja, b. Stockholmski poročevalec »Neue Ziirichcr Zeilung« poroča, da nemški oddelki, ki so bili poslani iz odseka Namsosa v moči 4000 mož, napredujejo proti severu in so zavzeli mesto Mo, Zasedli so takoj tudi Ranafjord, Angleži so se
morali po hudi borbi umakniti v severno smer 150 kilometrov daleč od Bodo To mesto )e prihodnji cilj nemških čet, ki hočejo priti na pomoč v Narvik. Napad na Mo je prišel nepričakovano čez gorovje ki so ga Anglež: smatrali za neprehodnega. Angleške patrulte so ugotovile, da Nc/nci ne morejo priti če/ to gorovie io v tej smeri sploh niso postavili nobene fronte Nemci pa so uspešno prehodili to pot in prenesli pehotno orožje. Prav tako je del nemških planinskih lovcf-v prekoračil divje gorovje brez poti ter napreduie sedaj v smeri proti Narviku. Ta oddelek je prehodil 300 km
Resnost položaja
Pod tem naslovom prinaša bolprnjsku Samouprava« ("I n ne k k|er med drugim naglasa: Ce gledumo vso nesrečo. ki jili prinaša vojna, se v nti s šo I .olj kropi želja pn miru in stropi nevtralnosti, lomu nučelu ostajamo /vesti, zavedajoč so. du s l.'Mn delamo največjo uslugo sebi in vsem vojiijočiin se dr/uvum Na* narod ne želi vojne, ker se zmeda njene le/ine in njenih grozot ter posledic. SioleVja je nas minul bil v \ o j u i, dokler m i/vojeval svoje neodvisnosti in svobode, dokler ni ustvaril svojo države. .Naš narod je svojo cilje predrago plačal ter danes nima drugih /olja kakor ohraniti kiir ima, jo pu že vnaprej odločen junaško braniti svojo svobodo, eo I>i bila v nevarnost;, čeprav je'naš država za zdaj iz nov umosl i. oeprav imamo najbolje odnose s sosednimi in drugimi evropskimi državami, čeprav se nu vso moč trudimo, da ne bi žalili interesov nikogar, čeprav smo za to svoje stališče .lobili priznanje od vseli si m n i, vendar kljub vsemu temu no vemo. kaj iiiiui prinaša prihodnji dan. zato moralno biti pripravljeni branili interese svoje domovino, Zato moramo bili pripravljeni, moralno močni in narodno /dni/eni. Samo luko moremo bolj mimo priča ki) vati dogodkov, če so zavedamo njihovo težo. /. ozirom na tako zapleten mednarodni položaj moramo pozabiti vso svojo medsebojne zadeve ler za nekaj časa opustiti vso politične prepire ter z združenimi silami krepko povezani po najvišjih narodnih interesih so šo bolj usposobiti in šc bolj moralno oborožiti, da moremo ohrani*, svoje sedanjo stališče, ki edino ustreza željam in interesom našega naroda.«
Hs damo se izzivati
»Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodni članek, kjer govori o naši nevtralnosti in našem stališču do vojskujočih se držav, nakar pravi: »Tuji listi, zlasti pa radio, v interesu tistih, ki jim služi, razširja različne novicc in govorice. Namen vseh teh govoric je ta, da bi se v državah, ki jih vojna ni zadela, začela zmeda in strah. Takim ljudem gre za to, da bi tod nastala kaka panika. Toda pri nas vlada železen mir. Od nikogar se ne damo izzivati. Vsakdo med nnmi izvršuje svojo dolžnost, resno, vestno in odločno. Jugoslavija bdi na svojih mejah ...«
Dr. Bičanič je navdušen
»Hrvatski Dnevnik« prinaša izjavo dr. Bičaniča, ki se je kot zastopnik naše države udeležil pogajanj v Moskvi. Dr. Bičanič, ki v HSS zastopa očividno zelo moskofilsko stališče, jc v 6voji izjavi poln hvale, zlasti so mu imponirali sovjeteki vojaki na paradi Pa tudi vseslovanska misel je po mislih tega dr. Bičaniča v Moskvi zelo živa. Ta izjava je v "očitnem nasprotju s pisanjem treznih srbskih listov. Srbi so od nekdaj bili navdušeni Slovani ter je predvojna Srbija bila docela pod rusl<.:m vplivom glede zunanje politike. Vendar le tradicije niso dovolj močne, da ne bi Srbi današnjega časa jasno gledali in videli, kako je s tem Slovanstvom, kakor sta o tem pisala Adam Pribičevič ter dr Bajkič. Hvalisanje dr. Bičaniča se nam zdi že kar več kakor pretirano. Sicer pa bo prav, če kdo drug'h članov naše delegacije tudi pove, kaj jc tam videl.
Nova uredba o pomožni vojski državne hrambe
Prelcklo soboto jo v Službenih novinah izšla uredba ministrskega sveta, ki določa, kako je organizirana pomožna vojska dižavne hrambe. Ker la uredba globoko posega v ljudsko življenje, naj podamo nekaj glavnih določil o nalogah in organizaciji te pomožne vojske, katera naj bi v času nevarnosti pomagala braniti domovino doma s svojim delom.
Kdo spada v pomožno vojsko
V	pomožno vojsko ler pod dolžnost obveznega dola po določilih lo uredbe spadajo vsi moški državljani Jugoslavije, ki so sposobni za umsko delo, od dovršenega lii leta do dovršenega 71) leta, za telesno delo pa od 10 do 65 leta starosti. Izvzeti pa so lisli. ki so obvezniki vojne silo.
V	pomožno vojsko spadajo tudi nekateri drugi, in sicer: Tisti obvezniki vojne sile, ki so oproščeni vojaško službo zaradi svojega poklica, zaradi potreb prometne ali poštno službe ter ki so delali v javnih podjetjih in rudnikih, ki so važni za državno obrambo. Vsi li so prevedeni v pomožno vojsko ter ostajajo pri svojem delu. Pri lom se jim njihova služba šteje kakor da bi bili v vojni službi. To ostanejo, dokler jili je treba v tej službi. Kako hitro njihovo delo ni voč potrebno, bodo zbrisani iz vrsto pomožne vojske ter vrnjeni vojni sili.
Kdor jo starejši ko 70 let, ki pa jo še sposoben izvrševati službo pomožno vojsko, je lahko kot^pro-slovoljec sprejet v pomožno vojsko, če izrazi to željo.
Naloge pomožne vojske
obrambi, v 21 urah oditi na svojo mosto in so zglasiti pri starešini tovarne oziroma podjetja, kjer morajo delali. Njemu morajo pokazati svoj vojni delavski razpored. Za pot na svoje delavno meslo imajo delavci brezplačno vožnjo kakor obvezniki vojne sile. Delavska knjižica je v toni primeru dokument za brezplačno vožnjo. Obveznikom prvega poziva, ki bodo klicani na delo, pripada taka plača, kakor drugim delavcem njihovo stroko in sposobnosti. Obveznikom vojne silo, ki so prevedeni v pomožno vojsko, pa ta nagrada ne pripada, če delajo v državnih in drugih javnih podjetjih ali so zaposleni pri delih, ki jih dela država ali kaka samoupravna korporacija. Za obveznike prvega poziva, ki služijo v pomožni vojski, ter za njihove družine veljajo določila zakona za,zavarovanje delavcev in drugih zakonov v korist delojemalcev. Izvzeti so le tisli vojni obvezniki, ki služijo v pomožni vojski in up prejemajo plače.
Drugi pozi/
Med Hrvati in Srbi ne sme biti sporov
»Nova Srpska Riječ« v Zagrebu piše, da med Hrvati in Srbi nc sme bili več sporov, ker bi to bilo podobno zločinu Kajna nad Abelom. Nato pa pravi: Srbom na Hrvatskem nikdar ni bilo treba pomirjevati se s Hrvati. Bile so pač strankarske razprtije, kar pa ni pomenilo sovraštva brata zoper brala. Vendar so vstali krivi prerciii in lažni tolmači sporazuma na Hrvatskem in hrvatski na srbski strani. To so zastrupljeni strankarji, ki so že nekajkrati spravili našo državo v kritičen položaj ... Srbi sc berno dvignili nad staro stran-karstvo že pri teh občinskih volitvah... Srbi pa imajo še eno nalogo, da pomagalo Hrvatom ukrotiti nasprotnike sporazuma na hrvatski strani. Narod jc treba varovati separatističnih škodljivcev . . .« To srbsko glasilo, ki ie bilo enkrat že prepovedano, vstala zdaj vnovič ter precej neprikrito kaže s prstom na SDS ter io imenuje krivo prerokinjo ter lažnjivo razlagalko sporazuma v škodo Srbov in Hrvatov Zdaj človek razume, zakaj tak izid volitev v srbskih krajih na Hrvatskem.
Občinske volitve na Hrvatskem
V. nedeljo zvečer jc banska oblast v Zagrebu izdala poročilo, da so volitve povsod potekale v miru in redu. da'pa bo banska oblast v teku ponedeljka izdala uradno poročilo o izidih, kakor bodo prihajali. Poleg tega uradnega sporočila pa prinaša belgrajsko »Vreme« iz Zagreba poročilo, v katerem poroča: »V 16 občinah s srbsko večino je lista predsednika vlade odnesla zmago v 14 občinah, medtem ko je v dveh občinah večina glasovala za SDS. Zlasti vzbuja pozornost dejstvo, da je lista predsednika vlade dobila dvakrat večje število glasov kakor SDS v občini Virgin most. V občini Krnjak je lista predsednika vlade dobila zoper SDS ogromno večino, prav tako v občini Lapac. Omenjamo, da je bila lista predsednika vlade prav za prav lista JRZ, ki je zmagala v tistih srbskih občinah, kjer je doma ustanovitelj SDS rajni Svetozar Pribičevič. Vrgin most je bil od nekdaj najtrdnejša trdnjava Pribičeve stranke. Zdaj pa je glasoval za JRZ.
Trgovinski glasnik ustavljen
Ker jo belgrajski dnevnik Trgovinski plas-nik«, ki je začel pred kratkim izhajati v Belgradu. v loku meseca marcu trikrat zaplenjen, jo notranji minister nn podlagi tiskovnega zakona odredil dno IS. maja. da poslej ta list ne sme več izhajati. Tako je sporočila Avala.
Hrvati, Madžari in Nemci v Vojvodini
Kakor poročajo hrvatski listi, bodo pri prihodnjih občinskih volitvah v Vojvodini tunika jšnji Nemci in Madžari nastopali skupaj s IISS. Kakor znano, jo madžarsko narodno vodstvo sklenilo nastopati v drugntn smislu, godki bodo pokii/uli. kdo ima prav.
Pomožna vojska so organizira za primer drž. mobilizacije po potrebi, da se zagotovi življenje ler tudi mobilizacija vojne silo, kakor ludi zato, da se zagolovi življenje vsega naroda in obstanek državo med vojno. Z uredbo bodo izdana posebna določila o disciplinarni odgovornosti obveznikov to pomožno vojske. Za listo obveznike "pa, ki so-sicer člani vojne sile ter prideljeni pomožni vojski, pa ostanejo v veljavi kazenska določila kakor za vse druge obveznike vojne silo. f.'c obveznik pomožno vojske v službi izgubi življenje ali pa so njegova sposobnost za delo zmanjša, bo zapisan kot žrtev Vojno ler postane vojni invalid.
Pomožna vojska ima tri pozive, in sicer: ..Prvi poziv obsega: upravno in strokovno osebje ter strokovni uradniki v industrijah, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, zidarstvu in saniteti. Drugi poziv: poljedelci in živinorejci, ki od le,ga žive, ter kmetijski in živinorejski strokovnjaki vseh vrst. Tretji poziv so vsi drugi obvezniki. Za dijaško srednješolsko mladino (gimnazij, meščanskih in trgovskih šol)' bodo potrebni tečaj i organizirani s sodelovanjem in pod nadzorstvom oblasli. Pomožna vojska so kliče v mobilnem in vojnem stanju, v kolikor jo treba izvršili važna dela za državno obrambo. Klicati pa jo mogoče pomožno vojsko za | vsa javna dela ludi v pripravnem stanju.
Tuji državljani nevtralnih in zavezniških držav, ki stalno prebivajo v naši državi, so tudi podvrženi obveznemu dolu za državno obrambo, v kolikor bi lo ne nasprotovalo mednarodnim pogodbam.
Mobilizacija in razpored prvega
poziva
Prvemu pozivu pripadajo delavci in nameščenci po zgoraj omenjenih podjetjih lor bodo delali v industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so potrebna državni obrambi, po osem ur na dan. Vsak obveznik prvega poziva dobi svoj delavski razpored ter bo po svoji strokovni sposobnosti še v rednem stanju vpisan v imenih podjetja, delavnico ali rudnika, v katerem bo moral delati po vojnem delavskem razporedu. Pri tem bo v prvi vrsti zaposlen vsak v tisti stroki, kjer je vajen delati. Ta razpored mora biti sporočen vsakemu obvezniku po občinski oblasli, ki to zapiše v delavsko knjižico.
Kakor hitro je razglašena državna mobilizacija, morajo vsi obvezniki prvega poziva, ki so dobili vojni razpored za podjetja, ki so potrebna državni
V drugem pozivu so obvezniki, ki so po poklicu kmetje, živinorejci ler ljudje, ki od tega živo. Drugi poziv kol delovna sila za državno hrambo spada v pristojnost kmetijskega ministrstva. Naloga drugega poziva jo. skrbeti za potrebno delovno silo, da bi bila zemlja čim tiolio obdelana in da bi se pridelalo čim več živeža za ljudi in čini več krme z.a živino. Pa poziv je tudi nekaka rezervna delovna sila -pri drugih delih za državno hrambo, na primer za popravljanje cest. železnic, telefonskih in brzojavnih naprav, ročnih nasipov itd. Delovni čas teh obveznikov so določa po njihovi važnosti in nujnosti. Tudi li obvezniki imajo svoj razpored. Vsi obvezniki drugega poziva v mobilnem in vojnem stanju so državi na razpolago s svojo delovno živino, ki jo sposobna za delo. s svojim orodjem, vozili itd. Za porabo živino, vozov in poljedelskega orodja bodo dobili odškodnino. Dokler traja mobilno in vojno stanje, se obvezniki drugega poziva ne sinejo odstraniti iz kraja, kjer prebivajo, ne da bi bili lo poprej sporočili občinski oblasti. Zaradi uspešnega dela bodo organizirane v tem pozivu posebne desetine, vodi in četo. Desetine imajo deset do petnajsl obveznikov. vodi dve do štiri desetine, čelo pa dva ilo štiri voda. Pele so organizirane |io občinah oziroma (io mestih. Za kmetijska dela se morejo klicali tudi ženske nierl 17. in oO. letom starosti, ki stalno prebivajo v občini, kjer naj bo tislo delo opravljeno. O lem. ali so kličejo ženske na obvezno delo, odloča občinska oblast.
Treli poziv
Tretji poziv pomožne vojske sestavljajo vsi drugi obvezniki. To so delavci, duševni delavci.
f aktivni in upokojeni državni, samoupravni In za-1 solmi uradniki, ki so še sposobni za duševno delo, ! dijaki in učenci vseh šol v državi, rentiorji, trgovci, trgovski pomočniki, trgovski potniki, lali-I ki invalidi itd.
Ti obvezniki bodo zaposleni pri delih v Indu-; slriii in obrli. Aktivne državno, samoupravne in | zasebne uradnike, ki so obvezniki vojno Sile. bodo nadomeščali obvezniki lega tretjega poziva, ki bodo delovali ludi v odborih za prehrano prebivalstva. v krajevnih odborih za varstvo pred sovražnimi napadi iz zraka, na cenzuri, na poštnih in telefonskih postajah, kot ordonanci in pisaril v krajevnih sanitetnih organizacijah, kot pomožni mehaniki in pismonoši. kol liniiski stražniki, vozniki in prevozniki na tramvajih, na železnicah, parnikih itd. Obvezniki tretjega poziva bodo uporabljeni za vsa dola po potrebi, dokler ne dobe svojega stalnega delavskega razporeda. Ministrstvo. banske uprave, okrajna načelstva in občine moraio ta razpored napraviti že v mirnem času. Ko dobo poziv na delo. se moraio takoj zglasiti v najkrajšem času na tistem kraju, kjer je določeno.
Mobilizacija obveznikov moro bili poimenska ali skupna. Dijaki do 18. lela morejo biti porabljeni za delo samo v tistem kraju, kjer prebivajo, in po možnosti pri tistem delu, ki ga opravljajo njihovi starši.
Tudi obvezniki tretjpga poziva, če delajo v večjem številu skupaj, so organizirani po desetinah. vodih in četah kakor drugi poziv.
Pomožna sredstva pomožne vojske
Vsa vprežna in lovoma živina, ki ni bila vzeta za vojno silo. spada k pomožni vojski po določilih uredbe o rekviziciji. Prav to velja za vozove in kolesa. Pri odvzemanju živine in kmečkih vozil je treba paziti, da kmetijstvo pri tem ne bo škode trpelo. Pomožni vojski pripadajo tudi vsa motorna vozila, ki niso vzeta v vojno silo. Vse to velja za rezervne dele motornih vozil, za delavnico. garaže in bencin.
Ta uredba nadalje določa evidenco pomožne vojske, organizacijo del s pomočjo pomožne vojske ter naposled vsohuie kazenska določila zoper tiste, ki bi se v tej službi pregrešili. Na koncu so posebno ostra določila za sabotažo, kjer je zagrožena stroga kazen dolgoletne robiie vsakomur, ki bi dolo pomožne vojske sabotiral in uganjal pasivno rosistenco. Z islo kaznijo bo kaznovan vsakdo. ki bi pripravljal stavko obveznikov pomožne vojske ali iih hujskal na sabotažo in pasivno re-sislonco.
0 državni tiskarni v Belgradu
Belgrad, 20. maja. m. O svoječasni izjavi Zve- | ze organizacij tiskarskih, podjetij v Jugoslaviji, o . kateri smo poročali, se jo v belgrajski .»Pravdi« razvila zanimiva polemika. Omenjena Zveza ti- 1 skarskih podjetij danes namreč odgovarja na po- ; pravek uprave državne tiskarne in ponovno med drugim trdi, da bo nova palača državne tiskarne v Belgradu, ki je največja v Evropi, veljala z vso opremo okoli 80 milijonov dinarjev. Dalje raz-
členjuje bilance dižavne tiskarne za leto 1938—39 ter prihaja do porazne ugotovitve, da je bila državna tiskarna v Belgradu v tem letu pasivna za 7.101.079 din. Nazadnje Zveza tiskarskih podjetij potrjuje prepričanje, da je v interesu državne blagajno, da se državna tiskarna omeji na najmanjšo mero. nova palača to tiskarne pa uporabi za jio-Irebnejše in koristnejše namene.
d oličinskih volitvah na Hrvaškem še ni uradnih poročil
Zagreb, 20 maja. b. Danes dopoldne je bila pri banu dr. Šubašiču konferenca, ki so ji prisostvovali podban dr. Krhek, predsednik dr. Vladko Maček, minister Bariša Smoljan, glavni tajnik HSS dr. Kr-njevič in nekateri senatorji. Na tej konferenci 60 razpravljali o občinskih volitvah, ki 60 bde včeraj
Jugoslovanski narodni odbor za normaliiacijo
Sklepi seje ožjega izvršilnega odbora jugoslov. nacionalnega odbora
za normalizacijo
1)0-
Osebne novice
Belgrad. 20. maja. m. Za šolskega nadzornika v Litiji II ie postavljen Josip Dolgan, dosedanji šolski "upravitelj v Planini pn Hakeku.
Zagreb, 20. maja. A A. V soboto 1S. maja je bila v Zagrebu seja ožjega izvršilnega odbora jugoslovanskega narodnega odbora za normalizacijo. Na seji so razpravljali o važnih vprašanjih. Seje so se udeležili predsednik odbora inž. Pavle Vasič, vseučiliški profesor, inž.. Zvonimir Pavešič, predstojnik tehniškega oddelka banske uprave Hrvalske banovine, dr. Ciril Pavlin, svetnik industrijske zbornice iz Ljubljane, inž. Stojau Ulepič, inženirsko-tehnični major in šef odseka v vojnem ministrstvu, Josip Boncelj, vseučiliški profesor iz Zagreba, dr. Miroslav llestetič, tajnik trgovinske zbornice iz Zagreba.
Izvršilni odbor je izdelal poslovnik o postopku pri izdaji norm. Glavna misel pri tem delu se da povzeti takole: izdelava načrta o normah bo izročena strokovnim komisijam in pn potrebi podkomisijam, v katerih naj bodo zastopani strokovnjaki, predstavniki producentov, konsumentov, javnih ustanov in znanstvenih institucij. Načrt o normah bo izšel v strokovnem tisku in bo vsakikrat določen rok, v katerem se lahko izrazijo pomisleki proti njemu. Te pomisleke je treba upoštevati ko pridejo norme ponovno pred strokovno komisijo; ugovarjalec bo pa imel priložnost ustno m strokovno zagovarjati svoje stališče. Po končani proučitvi pripomb načrta o normah in ko se bodo izrekli vsi prizadeti, bo strokovna komisija odločila o dokončnem besedilu; pri tem se bo gledalo na to, da bodo vsi sklepi soglasno sprejeti. Izdelani načrt pride pred izvršilni odbor- le-ta bo pa odločil, ali naj se načrt vrne komisiji v nadaljnje delo, ali naj ga pa izvršilni odbor z glasovanjem sprejme. Norme, ki jih bo ta odbor sprejel, bodo postale uradne, ko dobe pristanek ministrstva. kakor določa uredba.
Ker zahteva delo za t euorme precej takta in časa. je v načrtu tudi skrajšani postopek za primere. kadar to okoliščine dovoljujejo in kadar razmere zahtevajo hitre sklepe. Posebno važno je pripomniti, da je nameravan poseben postopek, da se omogočijo izpremembe glede obstoječih strokovnih in tehniških pogojev, in sicer v tistih primerih. kjer je očitno, da to ustreza potrebam in možnostim našega gospodarstva.
S sprejetjem tega poslovnika so določena načela dela za sprejetje norm. Pri tem se jo posebno upoštevala potreba, da so vsi strokovnjaki, ki morejo sodplovati pri tej stvari, /družijo pri skupnem dolu za zboljšanje okoliščin za čimboljši razvoj našega gospodarstva I res-
ničila se jc možnost, dn se pripravljeno delo za normalizacijo razvije na vsem ozemlju naše države, kjer koli so razmere za to in kjer koli je kaj volje za ustvarjalno delo. Prav tako se je upoštevalo, da morajo v strokovnih komisijah delovati najbolj poklicani strokovnjaki iz vse države.
Mod raznimi točkami, ki so bile nn dnevnem redu, je treba omeniti telo kot takšne, ki so že dodelane in ki naj o njih presodijo samo še strokovnjaki: norme za proučevanje sobo-slikarskih del in norme za betonske cost6. V pripravi so pa norme za moko. za nlinsko industrijo, za dvigala, za gradbena dela. za proučevanje premoga, za kmetijstvo in živinorejo.
Odbor je z velikim zadovoljstvom sprejel informacijo članov komiteja o zanimanju, ki se vidi pri industriji za delovanje topa komiteja. in o ugodnem upanju v finančno podporo, ki bi jo industrija mogla dati komiteju za njegovo delovanje. Tudi v vrstah industri jcov so jasno vidi, da sc bo denar, naložen za to skupno delo stotemu vrnil industriji in narodnemu gospodarstvu. Vloga ki jo je zveza neke industrijo poslala, navaja n. pr., da bi normaliziranje pomenilo prihranke no samo pri produkcijskih stroških, ampak tudi ogromne prihranke kapitala, potrebnepu /a vzdrževanje skladišč; pri tem so navaja, da bi za eno samo takšno tovarno znašali prihranki samo pri obrestih več ko 150.000 din letno. Jasno jc torej da gre pri teli primerih zn dobiček vsega našega narodnega gospodarstva
Sredstva, potrebnt komiteju za njegovo delo, se bodo mogla v znatni meri dobiti iz državnega proračuna, računajo pa tudi na prispevke za povrnitev stroškov, ki bi jih prispeval? prizadeti krogi, kadar bi šlo za stvari v njihovega področja. Dohodki od prodajo norm in dohodkov od časopisa, ki bo v kratkem začel izhajati, bodo mogli pokriti izdatke, prav tako je pa gotovo, da bo to pomenilo tudi važen vir dohodkov za komite. Izšel Ivo oklic na vse prizadeto, naj pomagajo s sodelovanjem in s podatki ler z željami in vprašanji, ki naj se Čimprej p-ouče.
Ves potek lo sejo jo pokazal, da so bo delo Jugoslovanskega nacionalnega komiteja za normalizacijo naglo razvilo in dn jo vso storjeno, da bo to delo čimprej prineslo velike koristi našemu narodnemu gospodarstvu
izvedene v banovini Hrvatski. Banska oblast še vedno ni izdala izida volitev. Dr. Maček je bil v razgovoru i drugimi hrvaškimi politiki nad eno uro, na kar se je odpeljal nocoj v Belgrad.
Poučeni političn; krogi trdijo, da so včerajšnje volitve bile izraz popolnega sodelovanja HSS in muslimanov v okrajih južne Bosne in Hrvatske. V srbskih občinah, kjer se je v glavnem vodila borba med SDS in SKD na eni strani ter JRZ, izvenstran-karjev in drugih list na drugi strani, je bil odziv volivcev izredno velik.
Belgrajske novice
Belgrad, 20. maja, m. Predsednik vlade gosp. Dragiša Cvetkovič je imel včeraj v gosteh na svojem domu v Nišu finančnega ministra dr. Šu-teja in ministra brez portfelja dr. Konstantinovi-ča. ki so prisostvovali koncertu hrvatskega pevskega zbora Tomislava iz Zemuna. Predsednik vlade se ie danes z letalom vrnil v Belgrad ter je takoj po povratku odšel v svoj kabinet v pred-sedništvo vlade. Finančni minister in minister brez portfelja pa sta se vrnila v Belgrad z jutranjim vlakom
Belgrad. 20. maja. m. Pred tukajšnjim apola-cijskim sodiščem je bila danes javna razprava po tožbi bivšega sotrudnika tukajšnje »Politike« Vuka Dragoviča proti bivšemu šefu presbiroja dr. Lu-koviču. Kakor znano, je Dragovič tožil dr. Luko-viča, ker ga je uredništvo »Politike« odpustilo iz službe na Lukovičevo zahtevo, in zahteva od njega odnosno od države nad pol milijona dinarjev odškodnine. Okrožno sodišče je svoječasno v tej tožbi oprostilo tako dr. Lukoviča kakor tudi državo vsake krivde. Na današnji razpravi sta govorila zagovornik in tožilec ter zastopnik države državni tožilec Curovič, ki je v svojem govoru poudaril, da I.ukovič in država nista kriva za odpust Dragoviča iz službe. Sodišče bo sodbo izreklo pismen'
Italija : Jugoslavija k : 1
Zagreb, 20. maja.
Danes se je končala v Zagrebu teniška tekma med Italijo in Jugoslavijo. Tudi danes cuso naši igralci imeli 6reče ter so jih Italijani precej lahko premagali s 4 . 1
Prvi je igral Pallada s Cucellijem, ki ga je v štirih setih premagal z rezultatom 6 -. 3, 6 : 3, 3 : 6, 8 : 6. V tej igri sc je Pallada dobro boril .toda Cu-celli je dokazal, da je boljši ter je odlično vračal žoge in izkoristil tudi v6ako najmanjšo napako Pal-ladc. Zlast'. dober je bil Cucelli v igri ob mreži, kjer je vedno dosegel točko. Posebno zanimiv je bil četrti set ko ;e Pallada že vodi' s 5 : 3 in šo že vse pričakovali, da bo dobil ta set, na kar se bo odličilo o končni zmagi Toda ravno v usodnem trenulku je Pallada odpovedi!. Cucelli pa je spretno izkoribtil megovo slabost ter s tem končno odločil v korist Italije,
Po staniu 3 : 2 za Italijo sta nastopila Punčec in Romanom Punčec se je pokazal v današnji igri za zelo slabefia igralca. Romanoni ga je z lahkoto premagal v 4 setih s 6 : 1, i : 6, 6 : 4, 6 : 3.
Vsi v boj proti jetiki!
Ljubljana, 20. maja.
Slovenska Protituberkulozna zveza je že izredno mnogo storila za to, da bi se boj proti jetiki čimbolj razširil, prav tako je vztrajno opozarjala vso našo javnost na to, da naj čimbolj podpre tiste nesrečneže, ki so postali žrtev jetike in se skušajo z vsemi sredstvi boriti proti njej za svoje zdravje.
Letošnji protituberkulozni teden je Zveza postavila pod geslom: »Noben jetični bolnik ne sme biti brez bolniške postelje.« Na ta način je Protituberkulozna zveza hotela opozoriti vso slovensko javnost na težko stanje jetičnih bolnikov po naših
bolnišnicah in po naših domovih. V tem tednu pa naj slovenska javnost ne sočustvuje samo z nai-nesrečnejšimi bolniki, ampak naj tudi po svojin močeh z denarnimi prispevki podpre ogromno človekoljubno delo, ki ga opravlja med nami Protituberkulozna zveza. Ta bolezen ne tare samo posameznikov, ampak izpodjeda zdravje vsega našega naroda. Če te dni čimveč darujemo za Protituber-kulozno zvezo, ne skrbimo s tem samo za nesrečne bolnike, ampak s skrbjo za zdravje vsega našega naroda skrbimo za moč in odpornost našega naroda.
zbor ob desetletnici protituberkulozne zveze
V nedeljo, dne 19. t. m. se je zbralo v ljubljanski mestni posvetovalnici lepo število delegatov Protituberkulozne zveze, da skupno in slovesno proslave 10-letnico njenega delovanja.
Predsednik zveze g. dr. Jože Bohinjec je ob 9. dopoldne načel občni zbor in najprej prebal vdanostno in zahvalno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji, ki je visoka pokroviteljica vsega protituberkuloznega gibanja. Posebna zahvalna brzojavka je bila poslana tudi gradbenemu ministru g. dr. M. Kreku in ministru za socialno politiko dr. Budi-savljeviču. Obenem se je s prisrčnimi besedami zahvalil tudi banu dr. Marku Natlačenu, ki s takim razumevanjem in tako obsežno podpira delo Protituberkulozne zveze.
Nato je predsednik pozdravil načelnika socialnega oddelka banske uprave g. dr. Kosija, ki je zastopal bana, načelnika g. dr. Avramoviča, zastopnika ljubljanskega župana dr. Vladimirja Rav-niharja ter ostale delegate, ki so prišli iz ostalih krajev Slovenije.
Poročilo predsednika protituberkulozne zveze
Nato je predsednik g. dr. Jože Bohinjec prebral obsežno in temeljito poročilo o delovanju Protituberkulozne zveze. Poudaril je uvodoma, da zahteva čut hvaležnosti, da se ob 10-letnici delovanja Protituberkulozne zveze spomnimo vseh prijateljev in sodelavcev, ki so v preteklem letu umrli. Število teh sodelavcev ni majhno in zato bo organizacija to izgubo težko občutila. Prav tako se je s prisrčnimi besedami spomnil vseh žrtev jetike, ki so v preteklem letu morali kloniti v borbi s to strašno boleznijo.
Nato je predsednik podal zgodovinski pregled vsega dela, ki ga je opravila Protituberkulozna zveza v zadnjih 10 letih. Poudaril je, da ima sedaj pri nas 21 dispanzerjev, med katerimi sta dva državna. Vsi imajo moderne rentgentske parate.
Zveza je tudi izdala poljubno pisano knjižico pod naslovom >Jetika zdravim v pouk, bolnim v pogum«. Knjižico je napisal g. dr. Neubauer.
Največji znesek med občinami daje kot podporo ljubljanska mestna občina, prav tako pa zelo podpira zvezo OUZD. Banska uprava je v svojem proračunu določila podporo din 150.000. Zveza zbira tudi statistične podatke o gibanju bolezni v Sloveniji. Pri tem jo močno podpira zvezino glasilo »Delo proti tuberkulozi«.
Lansko leto so protituberkulozni dispanzerji opravili delo v 64.897 slučajih, v teh pa nista všteta mariborski in celjski dispanzer. Priličnih preiskav je bilo 25.000, prav toliko pa rentgenskih pregledov. Prav tako je zveza organizirala pregled okoli 10.000 vajencev.
Tajniško poročilo je podal zvezin tajnik, g. šef-primarij dr. France Debevec. Po njegovem poročilu se vidi, da ima zveza 47 krajevnih protijeiičnih zvez in 6 protijetičnih odsekov pri Rdečem križu. Skupno je bilo včlanjenih 7387 članov.
Zveza je razposlala okrožnico na gg. župane v Sloveniji, naj bi občinske uprave iz svojih proračunskih postavk prispevale povprečno din 1000 za sklad zveze, ki bi podpiral revne bolnike. Zveza je v preteklem letu založila 16.000 božičnih in 10.000 velikonočnih razglednic v propagandne namene. Naše ljudstvo je kaj rado posegalo po teh razglednicah, ki jih je naslikal akademski slikar g. Maksim Gaspari.
Blagajniško jx>roči!o je podal g. Čelešnik, šef-prim. dr. Neubauer pa je prebral resolucijo dispanzerskih zdravnikov, v kateri poudarjajo zdravniki, da je zaradi pomanjkanja sredstev uspešna borba proti jetiki nemogoča in je treba predvsem poskrbeti za siromašne bolnike. Osebju po dispanzerjih se naj prizna stalnost in naj se uredi njihovo gmotno stanje.
Vsa fioročila so vsi navzoči sprejeli z velikim odobravanjem in hvaležnostjo vsem odbornikom, ki tako požrtvovalno opravljajo ogromno nalogo.
Protituberkulozni teden se je začel
Po občnem zboru je predsednik objavil, da se v Sloveniji z včerajšnjim dnem začenja protituberkulozni teden. Predsednik dr Jože Bohinjec je j>o-zdravil v prvi vrsti g. bana dr. Marka Natlačena, ljubljanskega župana dr. Juro Adlesiča in zastopnika divizijske oblasti sanitetnega podjjolkovnika dr. A. Hadži Gligorija.
Po nagovoru in poročilu predsednika Zveze je o namenih protituberkuloznega tedna govoril predsednik dr. Jože Bohinjec.
Za njim se je na vse navzoče obrnil g. ban dr. Marko Natlačen z naslednjim govorom:
Govor bana
g. dr. Marka Natlačena
Spoštovana gospoda!
V časih, ki jih danes preživljamo, moramo podrediti vsa svoja prizadevanja enemu velikemu cilju: ohraniti v sedanji svetovni vihri svoj narod neokrn jen. Zaradi tega morajo stremeti vsa naša dejanja, vsa naša hotenja in vse naše misli za tem, da bo naš narod telesno in moralno zdrav in krepak. Bolj kakor kdajkoli moramo ljubiti svojo domovino v današnjih dneh; ljubiti moramo s toliko ljubeznijo, da smo pripravljeni za njeno čast in za njeno svobodo tudi k največjim žrtvam, tudi k žrtvam svojega življenja in svojih otrok.
Da bi ta zavest in ta duh prevzel ves naš
narod, temu cilju naj služi letos tudi protituberkulozni tedeii. Ti dnevi ne smejo biti samo suhoparni nabiralni dnevi za potrebe slovenskega protijetičnega skrbstva; ne smejo biti samo dnevi, v katerih se mimogrede spominjamo trpljenja ulKigih bolnikov. Letošnji protituberkulozni dnevi morajo biti en sam prazničen dan, v katerem hočemo sebi in svojim narodnim sosedom pokazati, da smo notranje zdrav in samozavesten narod, ki visoko ceni svoje telesno zdravje, ki je najboljše poroštvo za naše moralne in gmotne od[>orne sile in ki je najmočnejše sredstvo za obrambo naše narodne svobode. V protituberkulo/.nem tednu mora biti ves narod poln samozavestnega razpoloženja in pripravljen za največje žrtve. V teh dneh hočemo v dejanju pokazati svojo ljubezen do narodne skupnosti, izražati v žrtvah svojo pripravljenost za pomoč potrebnim in tako simliolično izražati svojo voljo, da hočemo vedno in povsod kreniti narodno zavest ter naše skupne telesne in duhovne sile. Dnevi protituberkuloznega tedna morajo biti dnevi dejavnosti za naše ljudsko-zdravstvene potrebe, s tem pa tudi dnevi dejavnosti za naše slovenske socialne potrebe, ki so tesno povezane s telesnim zdravjem posameznega človeka.
Prepričan sem, da bo naše ljudstvo razumelo nujnost in pomen protituberkulozne akcije ter radevolje in z vso požrtvovalnostjo pripomoglo k uresničitvi plemenitega gesla letošnje-
Ea protituberkuloznega ledna: »noben jetični rez bolniške [>ostelje!c
Obračam se zlasti na občine, na iniovitejše sloje, na naše denarne zavode, na našo indu strijo in na vse ostale pridobitnike s prošnjo, da podpro stremljenje Protituberkulozne zveze s čim izdatnejšimi prispevki.
Pričakujem, da moj glas ne bo ostal glas vpijočega v puščavi in da bo letošnja denarna zbirka visoko nad krilila vse dosedanje.
Čestitam Protituberkulozni zvezi k desetletnici njenega obstoja in nad vse pričakovanje uspešno delo, izražam priznanje v zahvalo njenemu vodstvu ter razglašam začetek protituberkuloznega tedna.
Za banom je spregovoril ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešič, ki je v svojem govoru poudarjal pomen Zveze in izrekel hvaležno priznanje ogromnemu in važnemu delu, ki ga opravlja med nami Protituberkulozna zveza.
Oktet Akademskega pevskega zbora je lepo slovesnost z nekaj pesmimi zelo poživil in je najprej zapel Adamčevo »Zdravico«, za zaključek pa »Danici« in »Od Urala«.
Tako se je začel protituberkulozni teden v Sloveniji, mi vsi pa moramo z vsemi sredstvi podpreti ogromno človekoljubno delo, ki ga med nami opravlja Protituberkulozna zveza.
pr^ftfadu
lahko vzamete 1-2
^ASPIRIN
M«) "»»'<"»
\gyNl drugega zdravila po imfe^t* »Aspirin",Memveč edino 1» n B _a y e r " • j o »' Aspirin«
Včeraj popoldne ob 4. je v Mirili peči pri Novem mestu mirno v Gospodu zaspal g. Anton Zore, župnik in duhovni svetnik. Rajni se je rodil v Smart-nem v Tuhinju, 4. januarja 1871 kot sin uglednega katoliškega nadučitelja. V niašnika je bjl posvečen 23. julija 1898. Kot kaplan je služboval v Fari pri Kostelu, v St. Rupertu pri Mokronogu in na Krki pri Stični. Leta 1907 je prišel za župnika v Mirno peč, kjer je ostal do svoje smrti, torej 33 let. Leta 1928 je bil imenovan za duhovnega svetnika.
Pokojni je bil daleč naokrog pioznan zaradi svojega dobrega srca in požrtvovalnosti, ki jo je kazal v vsem svojem delu. Trajen spomenik v mir-nopeški fari si je postavil z cerkvijo, katero je začel zidati tik pred svetovno vojno. Ko pa je izbruhnila vojna, so mu pobrali skoraj vse delavce in od tedna do tedna je moral iskati novih. Kljub temu na je dokončal veličastni božji hram in župljani, ki so videli vnemo svojega župnika, so tudi sami pomagali po svojih najboljših močeh in pokrili stroške za novo cerkev. Pokojni žup-
nik je videl gmotne težave svojih vernikov in ustanovil je hranilnico in posojilnico, da bi jim pomagal. Seveda je velika gospodarska kriza zajela tudi te zavode in župnik se je na vse načine prizadeval, da bi ljudem pomagal izvoziti jo v težkih dneh.
Pokojni župnik Zore je moral večkrat tudi s trdo besedo nastopiti, kakor pač vsak dušni pustir, ki se zaveda svoje naloge. Toda tudi če se je jezil nad farani, so vsi v n jegovih besedah čutili, da iz njih govori le ljubezen in da jih ima očetovsko rad. Zadnja leta so ga ImiIcIc noge, pa je kljub temu zelo rad obiskoval družine svojih župljanov in se z njimi razgovarjal o vsem po domače. V fari je rajni užival spoštovanje in ljubezen vseh faranov. Posebno pa so mu bili pri srcu dijaki in bogoslovci. Bil jim je pravi dobrotnik in oče. Ravno tako je imel rad svoje kaplane in se je nanje tako navezal, da mu je za vsakim bilo težko, ko je odhajal na drugo mesto.
Rajni župnik Zore je bil velik častilec Matere božje, h kateri je vsako leto romal na Brezje in ji priporočal svoje in svojih faranov težave. Bil je vnet in zvest dclavec v vinogradu Gospodovem. Naj mu bo božji Pastir večno plačilo za njegovo zvestol>o. za njegov svetal duhovniški zgl°d in za njegovo dobro srce, ki je samo dobrote delilo.
Pogreb bo v sredo ob 9 dopoldne.
Smrtna nesreča na cesti
Franc Pavec je bil ugleden krojaški mojster v Goricah pri Golniku Zaradi svoje dobrote, miroljubnosti, izredne marljivosti in poštenosti je bil pri ljudeh zelo priljubljen. Dne 14. maja se je na kolesu odpeljal v Ljubljano, da bi si kupil nekaj modnih revij in krojev ter da bi oddal v upravi »Slovenca« oglas za novega vajenca. Na festi pri Je-perci je pripeljal nasproti voz, za njim pa težak tovorni avtomobil. Avtomobil je baje hotel z vso brzino prehiteti voz na desni strani ceste in ie zavozil proti levi. Pri tem pa je podrl Pavca, ki je padel na njivo. Učinek je bil grozen: Pavec ši je pri padcu zlomil nogo v slegnu, prebil lo-
banjo in se močno ranil na obrazu. Obležal je
nezavesten. Avtomobil je oddirjal naprej, vendar se je, kakor pripovedujejo ljudje, čez nekaj časa vrnil. Prišli so orožniki, ki so napravili zapisnik o nesreči, ponesrečenec pa je ležal na njivi. Sele čez eno uro so dobili avtomobil, ki je nesrečnega Pavca prepeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je drugi dan umrl. Njegovo truplo so prepeljali na dom v Gorice ;n ga 17. maja pokopali na domačem pokopališču. R ijni zapušča mlado ženo — bil je poročen šode dve leti — dva meseca starega sinčka, pet sester in dva brata. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Pomisli, da je v vsakem dinarju, ki ga daruješ za protijetični pokret, skrita lučka upanja v življenje za naše jetične bolnike ! Darujte !
Lepo uspeta avtomobilska ocenjevalna vožnja
V nedeljo je bila na progi Ljubljana—Kamnik —Kranj—Tržič in nazaj ocenjevalna vožnja za avtomobiliste in motocikliste, ki jih je bilo kar lepo število. Prvih se je prijavilo na startu 30, drugih pa je bilo 15. Proga je bila zelo lepa in brez vsakega prahu. Z zakasnitvijo dobre četrt ure, ki naj pa v drugo izostane, so pričeli tekmovalci startati v presledkih po eno minuto. Proga je bila tako za avtomobile kakor za moto-cikle razdeljena na štiri etape. Za vsako izmed etap je bil natančno določen čas, ki ga tekmovalec ni smel prekoračiti. Vsak preran ali zakasnel prihod na kontrolne jx»staje jo bil kaznovan z določenim odbitkom točk. Na progi od Tržiča proti Ljubljani je bila na ravnem Sorškem polju hitrostna vožnja, katere pa se ni bilo treba udeležiti tekmovalcem ocenjevalne vožnje; ker je bila izven sporeda, ni štela v končni plasman. Na tej hitrostni dirki je krasen čas dosegel Janko Šiška na BMV, ko je vozil na uro 128.1 km; najboljši med avtomobilisti pa je bil Drago Ostrož-nik na BMV avtomobilu, ki je tudi vozil po 121.2 kilometrov na uro.
Ko so se tekmovalci vrnili v Ljubljano, so se pričele prvič v Ljubljani na prostranem Kongresnem trgu zelo zanimive dirke, katerim je priso-stovalo nekaj tisoč gledalcev, ki so z največjim zanimanjem sledili poteku vsega tekmovanja.
Kadar zazvoni mrtvaški zvon, se vprašajmo, ali ni spet kdo umrl za jetiko. Spomni se jetičnih bolnikov in daruj za njihovo zdravljenje!
Najprej so pričeli motociklisti. Proga za nje je bila nekako takale: start je bil na dolnjem koncu Kongresnega trga pri kinu Matici. Proga je šla po desni polovici trga proti nunski cerkvi. Na polovici poti je bila postavljena rumena zastavica, okoli katere je moral vozač takoj zaviti na desko, ki je bila položena za zastavico poldesno. Proga je odtod vodila proti koncu trga na zahodni strani, koder sta stali spet dve zastavici. Okoli ene je moral vozač narediti obvezen krog. Nasproti obvožene zastavice je stala druga, okoli katere je bilo tudi treba voziti. Za tem je sledila četrta prepreka, ki je bila v tem, da je bilo treba voziti okoli šestih zastavic v vijtigi. In na koncu proge se je moral vozač s svojim motorjem ustaviti tako, da je bilo eno kolo pred. drugo pa za začrtano črto. Pri vsaki pogreški pri posameznih zaprekah je komisija odbijala določeno število točk za napravljene pogreške. Računali pa so seveda tudi najboljši prevoženi čas.
Še težavnejša pa je bila proga za tekmovalce v avtomobilih. Ta proga je obsegala sedem pre-prek. Takale je bila: startati je bilo treba z ugaslim motorjem Na polovici desne polovice Kongresnega trga je bilo treba vozilo ustaviti tako, da se je s prednjimi kolesi ustavilo pri rumeni zastavici, nato reverzirati in odpeljati proti desnemu vogalu trga, kjer sta bili spet dve zastavici, do katerih je bilo dovoljeno priti le s sprednjimi kolesi Od tu je moral vozač zapeljati nazaj v tako imenovano »garažo«. Iz »garaže« je sledila peta ovira, ki je bila napravljena iz dveh desk. Z desnimi kolesi avtomobila je bilo treba voziti po desni deski, z levimi pa po levi deski, ki pa je bila postavljena nekoliko naprej. Pri šesti zapreki so morali, ko! molociklisti, voziti v cik-cak vožnji med postavljenimi zastavicami. Na
cilj pa so smeli pripeljali tako, da se je sredina vozila ustavila na belo ozračeni črti.
Pri vseh postavljenih preprekah je moral vozač pokazati vse svoje zmožnosti. Moral je biti zelo previden da ni podrl številnih lesenih količkov, ki so bili postavljeni pri zaprekah. Pri nekaterih teh zaprek so imeli tudi najbolj izkušeni vozači precej preglavic. Najtežja je bila »garaža« in postavljene deske. Seveda so tudi pri avtomobilistih ocenjevali vsako pogreško. Kazni so bile zelo stroge in je bilo treba voznikom velike previdnosti, spretnosti in prisebnosti duha. Tudi pri tekmi avtoinohilistov so ocenjevali čas, v katerem je vsak vozač prevozil določeno progo. Opaziti je bilo. da so tekmovalci vozili prvi del proge mnogo hitreje kakor pa drugi, ki je za-iiteval večjo pazljivost.
Pri »garaži« in deskah je bilo število gledalcev največje, kajti tu je moral vozač pokazati, kaj vse zna. Pri teh preprekah je moral s svojim vozilom ravnali zelo previdno, če ni hotel doživeti »polomijade«.
Med tekmovalci je vozilo tudi nekaj zastopnic ženskega spola, ki so kar korajžno vodile »svojega konja« mimo vseh nevarnosti. Kar nič niso zaostajale za moškimi, le večjo previdnost so pokazale, zato ?o tudi bili doseženi slabši rezultati. Nekajkrat so doživele posameznice kar očito odobravanje. ker so vozile s tako eleganco.
Tekmovanje je bilo vzorno organizirano. Kontrole so delovale brezhibno. Veliki Kongresni trg je bil okoli ograjen 7. vrvmi in ljubljanski stražniki so vzorno poskrbeli za red, da se ni primerila nesreča.
Tehnično so bile tekme prav skrbno pripravljene in v najlepšom redu izvedene. K zelo uspeli tekmi moramo Slovenskemu Avto klubu le čestitati. V bodoče pa želimo še večkrat videti take tekme, ki re le izkazujejo, kako s|iretni so slovenski avtomobilisti, ampak pridobiva avtošj>ort tudi številne nove prijatelje Zvečer ob 9 so bili objavljeni dosežeui rezultati dopoldanskega tek-
movanja v prostorih Avto-kluba. Po objavi rezul-tavov so ostali tekmovalci v prijetni zabavi in razvedrilu kasno v noč.
Tehnični rezultati nedeljske ocenjevalne vožnje so naslednji:
Avtomobili:
Kategorija do 700 ccm: 1. Stojnšek Gustav, 2 točki; 2. Vidmar Stane, 12 točk; 3. dr. Boh Alojz,
14	točk.
Kategorija do 1500 ccm: 1. inž. Gašparin Pavel, 11 točk; 2. dr Horvat Ivo, 19 točk; 3. dr. Žužek Bogdan, 27 točk.
Kategorija do 2000 ccm: L Camernik Mirko, brez točk; 2. Rechbach Lisi. 6 točk; 3. (dva) Palme Franc ml., R. Kassig, 13 točk.
Kategorija nad 2000 ccm: 1. Maire Henry, brez točk; 2. Rozman Stanko, 7 točk; 3. Kristan Boris, 20 točk.
Motociklist!:
Kategorija do 250 ccm: 1. Slibar Mirko, 14 točk; 2. Zaje Jože, 34 točk; 3. Simonič Štefan, 40 točk.
Kategorija do 350 ccm: Ni bilo te kategorije.
Kategorija do in nad 500 rem: 1. Lapajne .lule,
15	točk; 2. Kobi Mirko, 21 točk; 3. Janko Šiška, 32 točk.
Ekipe:
1.	Ekipa Adler: Reckbach, 6 točk; Nickelsbacher 43 točk; Camernik, brez točke — skupaj 49 točk.
2.	Ekipa Adler: Gerk. 43 točk; Piccoli, 31 točk; Kenda, 42 točk — skupaj 116 točk.
3.	Ekipa Fiat- Levičar. 53 točk: Jakopič, 46 točk; Zupan, 17 točk — skupaj 136 točk.
4.	Ekipa Mercedes Benz: 63 točk.
Najhitrejši nn km lanre ]e bil motociklist Šiška Janko BM\V 128.1 km na uro: avtomobil Ostrož-nik D raco BMW 121.2 km na uro.
Točke [»omenijo: kazenske točke. Najboljša dama. cdč. L. Kachbach, kategorija do 2000 ccm, 6 točk.
ie novite
Koledar
Torek, dne 31. mnja: Feliks (Srečko) Kant.; Andrej Bobola.
Sreda, dne 33. majat Emil (Milan); Mar,parita kusijsku.
Novi grobovi
t V Ljubljani je v 77. letu svojega življenja umrl gospod Janez Kavčič. Pogreb bo danee ob pol petih popoldne iz hiie žalosti Majke Jugoviievt ug. 6 na pokopališče k Sv. Krliu.
t V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Alojzij Bučar, nadpreglednik finačne kontrole v pokoju. Pogreb ho done« ob pol troh popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv, Jožefa na Vidovdanfki ccsti 98 na pokopališče k Sv. Krilu. — Na Celovški cesti 277 jc umrl gospod Ivan Dobnikar, železničar v pokoju. Pogreb bp v sredo, 22, maja ob treh popoldne na pokopališče v Dravljah.
Naj jim 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno 6ožalje!
Slovesna izročitev Škofje Loke v Marijino varstvo
Škofja Loka, 19. maja. Današnji dan bo vtem ostal v lepem spominu, ko se jc naše starodavno mesto znova posvetilo Mariji, kateri v čast so naši pobožni predniki leta 1751. postavili lep spomenik, ki ga je pa zob časa
pozdravni govor mestni župnik g. Jernej Podbev-šek. Slavnostni govornik g. svetnik Kalan je v temperamentnem govoru omen|al vernost naših prednikov, ki so se v težkih časih v bojih s Turki obračali k Mariji na pomoč. Tudi danes naj nam Marija pomaga, da bomo rešeni najhujše kazni vojske in nepotrebnega prelivanja krvi. Omenjal pa je tudi zasluge občinskega odbora zaradi izredno posrečenega olepšavania mesta, saj je sedanji odbor v tem oziru naredil že več kot prej cela desetletja. Nato je gosp svetnik ob asistenci petih duhovnikov blagoslovil kip Marijin, sv. Jožefa in sv. Antona.
Blagoslovitve so se poleg številnega občinstva udeležili tudi zastopniki raznih uradov in organizacij, tako FO in dekliški krožek v krgjih in z zastavo. Na koncu pa je po vsem trgu odmevala lepa Marijina pesemi Bodi nam pozdravljeni. S tem se je Loka slovesno izročila Mariji v varstvo in dala vsej Sloveniji Zgled, kje naj v teh težkih urah iščemo pomoči in usmiljenja, če smo ga sploh še vredni.
Naši bojevniki na Zaplazu
Mestno znamenje v škofji Loki.
tako razjedel, da je bilo treba postaviti skoraj novega. Občinski odbor pod županom g. Matevžem Ziherlom se ni ustrašil nobenih žrtev, dokler ni dosegel namena: postaviti Marijino znamenje na Mestnem trgu. S tem znamenjem, ki ga je izdelala tvrdka Toman iz Ljubljane, je mesto mnogo pridobilo na umetnostni privlačnosti, saj je veliki kip vsem izredno všeč.
Slovesna blagoslovitev kipov Marije, sv. Jožefa in sv. Antona se je izvršila danes dopoldne ob veliki udeležbi občinstva, ki je s tem dokazalo, da se zaveda, kako potrebna nam je Marijina pomoč v teh časih. Mestni trg je bil v mlajih z državnimi zastavami, znamenje samo in kipi pa so bili vsi v cvetju in zelenju. Pp narodni pesmi in doklamaciji je imel v imenu pripravljalnega odbora
f #lovite?
Vdova s Ircmi otroki in malenkostno pokojnino se preživlja s šivanjem. Da bi lažje opravljala svojo obrt, vzame sluikinjo. revno deklico z dežele. Tončka je bila r začetku šo nerodna in nevedna, a ker je bila marljiva in ubogljiva, je kmalu znala vsa hišna dela in jc ludi rada pomagala šivali. Vsi ?o jo radi imeli.
V sosednji hiši se je naselila dijakinja Neta, Tončkina domačinka. Znanki »la se večkrat srečali in pokramljali. Večkrat je Neta povabila Tončko k sebi. Tončka je postala zamišljena, površna in osorna. Nič več ni ljubeznivo kramljala z otroki, za šivanje ji ni preostajalo časa, tudi gospodinje ni več pozdravila, kakor prej.
Nekega dne jo gospodinja vpraša, ako ni mogoče bolna, ker je zadnji čas čisto drugačna.
Ni bolva, drugačna pa. Nisem vei tako neumna, dr*bl garala ta borih 2.30 din mesečno, da bi nosila premog, drva, hodila v raztrganih čevljih, spala v kuhinji ter vam slregla. Hočem večjo plačo, več prostega časa, vsak večer pa ključ od vetnih vrat, da gre k Neli. na sprehod ali v kino.
Dobra, Tončkat bivajte ves dan in pozno r noč bret počitka in razvedrila, ludi s posteljo in čevlji zamenjajva. Ali pozabili ne smete, da je Ireba preskrbeti družino, da zaslužile za hrano, stanovanje, obleko itd. Vse svoje pravice vam dam. Ali Tončka, od kod vse lo? Kdo vas je lako poučil?
Neta mi je odprla oči, da gledam drugače v svet. Ona veliko čila in veliko ve. Ona mi je ludi pravih, kakšne pravice imajo sluikinje. Jutri grom s njo za dva dni, saj imam pravico do počitnic.
Vse vdovino prizadevanje, spraviti zaslepljeno dekle na pravo pot, je bilo brezuspešno. Prijateljica je bila močnejša. Tončka je šla v drugo sluibo.
Čez nekaj mesecev sreča vdora Tončko vso iz-premenjeno. Pa vendar niste bolanif
Do, v bolnišnico moram, v sluibo ne smem. I o-kazala je sumljiv izpuščaj na rokah in na obrazu, zakrila je od in hitela dalje.
Uboga Tončka ie dolgo ne bo sposobna za sluibo. Koliko jc takih žalostnih, slutnje v! Kdo j'h ima na vesti? Kaj pravilef,
Na Zaplazu 6e je preteklo nedeljo zbrala velika množica ljudi, med katerimi je bilo najmanj okrog 6000 bojevnikov Iz bivše svetovne vojske; vseh pa je bilo do 10.000. Prišli so i* Novega mesta, Trebnjega, Mirna, pa tudi ia drugih krajev. Prilšo so deputaoija bojevnikov I* raznih oddaljenih krajev, celo z Gorenjskega, posebno veliko pa je bilo izletnikov iz Ljubljane. Nameravano zborovanje se nI vršilo zaradi nove uredbe o zborovanju. Slovesnost je bila v cerkvi. Ob 9 60 se romarji zbrali pred cerkvi|o v Čatežu, odkoder je šel sprevod na Za-plaz. Procesijo je vodil duhovni svelnik in župnik g. Henrik Povše. Ko je prišla procesija v cerkev na Zaplazu, je stopil na prižnlco dekan iz Trebnjega g, Ivan Tomažič In imel na romarje primeren govor. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval g. kanonik Sesek iz Novega mesta. Navzočni so bili še hivši vojni kurati gg. p. Ciprijan Napast iz Novega mesta, Jože Span iz Radne, p. Jože Vračko iz Stične in Franc Koželj, upokojeni župnik iz Male Loke. Pri sv. maši je igrala godba Iz Trebnjega, ki je sprerti-l|ala ljudsko petje. Tako| po maši so bile litanije Matere božje, nato pa molitve za padle in umrle vojake. Vso prireditev je aranžiral pripravljalni odbor v Novem mc6tu pod predsedstvom Antona Pe-roufka k Trebnjega in Ivana Klemenca, starešine glavne finančne kontrole v Novem mestu. Zvezo bojevnikov so zastopali prvi podpredsednik g. Rudolf Wagner in odbornika France Košir in France Jager. Romanja se je udeležilo tudi veliko število odbornikov podružnic Zveze bojevnlko.
Lepa slovesno st v Ver že ju
Odkritje spominske plošče prelatu Kovafciču in posestniku Pušenjaku.
V našem starodavnem Veržejp smo praznovali včeraj krasno slovesnost, ki je privabila med nas poleg domačinov in okoličanov tudi številne Izredno odlične goste. Salezijanski zavod Marija-nišče v Veržeju se je oddolžil svojima največjima dobrotnikoma, našima ožjima rojakoma posestniku Antonu Pušenjaku ter znanemu zgodovinarju prelatu dr Kovačieu. Obema pokojnikoma so včeraj dopoldne odkrili spominske plošče v veži Marijanišča. Pokojni Anton Pušenjak je položil gmotno bazo za ustanovitev Marijanišča, njegovo zamisel pa je organiziral in izvedel prelat dr. Kovačič. Obema dobrotnikoma je Marijanišče odkrilo v spomin dva reliefa, ki ju je izdelal ekademski kipar Tine Kos v Ljubljani. Slavnost se je začela ob 10. dopoldne s sv. mašo, ki jo je služil rektor ljubljanske univerze prelat dr. Matija Slavič. Pri sv. m?,ši je sodeloval dijaški zbor z orkestrom iz Marijanišča. Ob 11. uri dopoldne je bilo odkritje spominskih plošč. Ravnatelj Marijanišča dr. Jože Kuk je pozdravi! navzoče. Slavnostni govornik dekan GomjljSek je govoril v vzpodbudnih in vzne-šenih besedah. Odkritje je izvršil domači dekan in častni kanonik Weixl iz Križevcev. Pevski zbor dijakov Marijanišča je zapel pesem Don Boscu, tin!o pa j? sledila deklamacija, v kateri je izrekel dijak Marijanišča zahvalo dobrotnikom. Slavnosti po se udeležili inšpektor salezijanske kongregacije Ivan Span, okrajni načelnik Otmar Skale, ljutomerski župnik msgr. Andrej Lovrec, ravnatelj tnur-skosoboške gimnazije inž. Zobec, bivša ravnatelja Marijanišča dr .Fran Volčič in dr. Jože Valjavec, Martinišča v Murski Soboti Štefan Vogrin, od domačinov pa omenjamo župana Golundra ter oba odbornika Marijanišča iz časov, ki se je zavod ustanavljal, Martina in Alojza Ostrca.
Vojakom dajmo s seboj
poleg drugih reči tudi knjižico »Moj tovariš«, kjer so stanovski nauki in molitve za vojake. (Cena knjigi, rdeča obreza, 16 din; zlata obreza 20 diii). Pozorl Vsakemu naročniku knjige »Moj tovariše dajemo zastonj še knjigo »Zbirka domoljubnih pesmic, kjer so zbrane vse našo slovenske pesmi in koračnice. Knjige lahko pošljemo tudi na naslove vojakov. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
_G. ban dr. Marko Natlačen botar 14. otroku.
Dobra in spoštovana Kavčičeva družina od Sv. Jo-šta nad Vrhniko je doživela včeraj Izredno lep in vesel družinski praznik: h krstu so nesli 14-te-ga novega člana te družine, 14-tcga otroka, ki so mu dali po njegovem botru ime Marko. Krščen je bil v ženski bolnišnici v Ljubljani, kjer jc mali Marko tudi prvič zagledal beli dan. Dobra mati je bila vsa iz sebe od samega veselja in sreče, ko so ji sporočili, da je g. ban dr. Marko Natlačen usli-ial njeno prošnjo ter blagovolil sprejeti čast krstnega botra njenemu 14-temu otroku. Novorojenček je 11. deček v družinni, tri so pa deklice. Kmalu jih bo za pol regimenta mladih vojakov. Gotovo je to za »iromafne starše nemajhna žrtev, zato pa je tembolj vredna vsega priznanja. Zato je pa tudi nadvse hvalevredna plemenita socialna poteza našega gos. bana, da takim revnim družinam s številnimi otroci tako dobrohotno izkazujejo vso pozornost, 6krb ter tudi materialno podporo. Take družine pa to tudi zaslužijo Saj eo kot svetal zgled vsem onim bogatim družinam, ki jim je več udobnost življenja kot materinstvo in žrvte, ki so z njo združene. Danes, ko lega sto tisoč mladih življenj v grob na bojnih poljanah in narodi izumirajo, je potrebno iim več takih junaških mater, ki bodo posvetile čim več novih mladih moči v službo za narod In domovino. Take matere so velike dobrolnice domovine, zalo nn vsci pravici zaslužijo od nje vse priznanje in podporo.
_ Naknadni krediti za splošno državno bolnišnico T Ljubl|«oi. Kakor smo zvedeli od pristojne strani v Ljubljani, je min«tr*tvo z« socialno politiko in narodno zdravje po trtletnara prUadevanju bolnišnične uprave lato« prvič odobrilo naknadne kredite v zaprošeni višini, tako da bo zavod lahko zaključil preteklo proračunsko leto brez primanjkljaja in bo mogel torej poravnati tudi vse 6Voje obveznosti dobaviteljem.
—	Vabilo za prijavo krvodajalcev v obči državni bolnišnici v Ljubljani. Vsi oni, ki bi bili pripravljeni oddajati z« odškodnino kri bolnikom tega zavoda, naj se javijo čimprej v bolnici in sicer trn L kirg. oddelku ob ponedeljkih in četrtkih v popoldanskih urah. Pogoj za sprejem v krvodajalsko skupino jo neoporečno zdravstveno stanje iu stulna pripravljenost ter dosegljivost podnevi in ponoči, Za enkratno oddajo krvi plačo bplnična uprava 250 din. — Uprava obče državne lx)lnice v Ljubljani.
MOŠKO PERICO PO MERI
ALOJZIJ POTllA'1'0 TBEJ
JO S. KUNO & C o.
_LJUltL.TANA - MIKLOŠIČEVA CKSTA_
—	Razpis prostih učiteljskih mest, Kraljevska banska uprava v Ljubljani opozarja učlteljstvo, da morajo prizadeti po ministrskem razpisu III, br. 25684 z dne 11. t. m. vložiti zadevne prošnje pri šolskih upravltcljstvlh najpozneje do 25, t. m, V zvezi s tem 6e pripominja, da je v Šoštanju prosto mesto le za učitelja pomožnega oddelka, dočim v Studencih ln na Hajdlni sedaj sploh nI prostih mest. Prav takp t:idi doslej niso prosta mesta v Št. Vidu pri Stični, Dol. Nemški vasi, Drašičih in Tinju. Pač pa so poleg v »Službenih Novinah« objavljenih meit prosta še tale: Skoplce (Krško) 2, Jančje (Litija) 1, Konjšiea (Litija)) 1, Križevci (Ljutomer) 1 .Stogovoi (Ljutomer) 1, Črna (Dravograd) 1, Kotlje (Dravograd) 1, Kapla (Dravograd) 1. Planina IČrnomelj) t, Zenavlje (Murska Sobotal 1, ln v ambulantni Soli Šokat-Podvolovljek (Gornjigrad) 1. — Načelnik prosvetnega oddelka: Dr. Sušnik s, r.
—	Na razstavi o zaščiti pred napadi 1* »raka bodo sodelovali Zaščitni urad mestnega poglavarstva z vsemi svojimi oddelki in odseki, kraljevska banska uprava dravske banovine, ministrstvo vojske in mornarice s komando zrakoplavstva, Državni vojno-higienski zavod in Vojno-tehnični zavod Obj-ličovo, Higienski aavod v Ljubljani, Gasilska zajed-nica v Ljubljani, tvrdka Chema a. d, Belgrad (ugotavljanje in uničevanje vojnih strupov, prezračevalne naprave), Boston a. d. Belgrad (zaščitne obleke ter drugi zaščitni predmeti iz gume), Bata a. d, Borovo (maske in drutf zaščitni material iz gume) ter še mnogo drugega. Ta razstava bo na ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. jlinija.
Denar	Lutz peč!
—• Tomižev žepni vozni red je iziel v Zagrabu. Vozni red vsebuje železniški, avtobusni in paro-brodni vozni red, načrt mesta Zagreba ter imenik vseh zagrebških cest, ulic in trgov. Izdajatelj je Aleksander Tomič, Zagreb, Tomičeva ulica 12-1.
_ Otvoritvena medklubska kolesarska dirka.
Koroška kolesarska podzveza v Slovenjgradcu je priredila v nedeljo svojo prvo kolesarsko dirko v lotošnejm letu, v kateri pa je štartalo le par dirkačev iz Maribora in en dirkač iz Slovenjgradca. Kje je vzrok, da dirkači iz Ljubljane in tudi iz Maribora niso prišli v tolikem številu kot ponavadi, bo morda v tem, da je bilo razpisanih premalo daril. Dirka je dobro uspela. Udeležili so se je vozači Rozman Oskar, Šlander Kurt, Ampn Franc, člani mariborskega Edelweisa, SojiS Anton —• član mariborskega Maratona in Grmek Anton član mariborskega Železničarja in edini vozač domačinov Pelioon Franc. Proga je bila dolga 27 km in je vodila iz Slovenjgradca do Mislinja in nazaj. Vodil jo je Rozman, eledil mu je Sojič, dočim 60 bili ostali daleč zadaj. Na cilj je prvi privozil Rozman Oskar s časom 48.45, drugi Pelioon Franc v času 49.13, tretji Grme« Anton v času 49.23 minut, četrti Šlan-der Kurt, peti Aman Anton, šesti Sojič Anton. Po končani dirki je vodstvo pogostilo dirkače. Predsednik Koroške kolesarske podzveze g, Kavs Ivan je v kratkem govoru pozdravil dirkače in razdelil darila in kolajne. _
—	Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje znpoka, vsled česar imajo vronjo v želodcu in črevih, se pospešuje temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefovo« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se na<jlo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled^zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
Beff. po min, soc, pol, in n. »dr. S-br. 15,485, 25, V. S5.
_ Jugoslovanski tobak poznajo po vsem svetu
zaradi njegove izvrstne kakovosti in razstave naše tobačne tovarne na velesejmu vsakokrat vzbujajo zanimanje pri vseh inozemskih obiskovalcih, Tudi letos bo ljubljanska tobačna tovarna priredila na velesejmu od L do 10. junija reprezentantivno razstavo tobačnih izdelkov jugoslovanske monopokke uprave.
—	Razpisana služba cestarja. Razpisano je pri okrajnem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: na banovinski cesti 11, reda št. 203 Šmartno—Legen —Slovenj Gradec od km 0,000 do 4,0000. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl, 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne 6mejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z bano-vinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznjivih dejanj iz koristolubja, event, dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 1. junija 1940 pri okrajnem cestnem odboru v Slovenj Gradcu. Kraljevska banska uprava dravske banovine.
pO dbižavi
mm***********Hm************
• Vrnitev premoženja katoliškim cerkvenim občinam. Ase občine v donavski banovini so prejele od linnske uprave nalog, da vrnejo katoliškim cerkvenim občinam šolska poslopja in zemljišča, ki »o jih pred dvajsetimi leti odvzele in katera so skozi dvajset let izkoriščale, no da bi plačevale najemnino. Skupaj gre za okrog 2000 oralov zemljišča in 600 šolskih poslopij. Ker je ta posest vredna več milijonov dinarjev, bodo cerkveno občine dobile le|w> vsoto na račun najemnine. Vest o likvidaciji 4 tega vprašanja je bila med katoliškim probi-
Ljubljana, 21. maja
Gledališče
Drama: Torek, 21. maja: Zaprto. (Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju: »Asmodej«). — Sreda, 22. maja: »Strahopetec«. Red Sreda. — Četrtek, 23. maja: »Asmodej«. levan. Znižane cene od 30 din navzdol,
Opera: Torek, 21, maja: »Adriana Leeouvraur«. Red B. — Sreda, 22, maja: »Kleopatra«, Red A. — Četrtek, 23, maja: »Modra roža«. Red četrtek.
Radio Ljubljana
Torek, 21. maja: 7 Jutranji pozdrav — 7,0r> Nopovedl, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Dobrepolj. Izvajajo učenci in učenke ljudske šole, vodi Anton Ljubič — 12 Mojstri liurmonike (plošče) — 12.50 Poročila in objave
—	15 Napovedi — 15.02 Opold, koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Koncert na violon-cellti: prof. Č. šedlbauer, pri klavirju prof. P. šjvic: Saint Saens — 18.40 Dušeslovne nrvine narod, gospodarstva (iinlv. prof. dr. Fr. Veber)
—	19 Napovedi jn poročila — 19.20 Nac. uru: Monahinja Jefimlje in njena zahvala knezu T.a-zaru (l)jtiro Gavela, kn.již., Bgd) — 19.44) Oh-jave — 19.50 Deset minut zabave (Fr. Lipah, član, Nar, gled.) — 20 Mandolino igrajo (plošče)
—	20.30 Janez Julen: >l5ratje<, drama (člani radij, igral, družine) — 22 Napovedi, poročila
—	22.15 V oddih igra Radij, orkester.
Drugi programi
Torek, 21. maja: Belgrajska kratkovalovna postaja (49,18, 19.69m): 19.40 Poročila v slovenščini. Belgrad: 20.10 Sehubertova VIII. simfonija. — Z»-grebi 21:30 Ciril-Metodijski zbor. — Solija: 20 Ja-oonske pesmi. — Praga: 21.25 Orkestralni koncert. Trst.Milani 17.15 Vokalni koncert; 20.30 Lahka glasba. — Rlm-Barii Verdijeva opora »Traviata«. — Florenca: 20.50 Operetna glasba. — Budimpešta: 19,25 Veliki orkester, — Beromiinsten 21 Cerkvena glasba- — Bukarešta: 20 Iz Johanna Straussa operet.
Prireditve in zabave
V zadnjih letih je nastopila cela vrsta mladih izšolanih •olistov-peveev, ki so 6« deloma je uveljavili doma in v tujini, deloma pa so pravkar končali svoje pevske študije. Med slednje spada tudi I gospodična Ksenija Kušeieva, koloratuma sopra-| nistka, ki bo nastopila na koncertnem odru na last-| nem koncertu v ponedeljek, dne 27. t. m Naši pu-i blikl ni nepoznana, saj je že ponovno nastopala kot solistka, prav gotovo bo zelo intcresenlna sedaj po uspešno dovršenih študijah v inozemstvu. Na koncertu Ksenije Kušejeve bosta tudi sodelovala pia-| nist Pavel Šivic in klarinetist Miljutin Raubar, Koncert bo v veliki Filharmoničnj dvorani, vstnpnloe pa so na razpolago v knjigarni Glasbene Matiee
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek,
Resi jeva cesto 1; mr. Bnhovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
vnlstvom donavske banovine sprejeta z velikim zadovoljstvom. Podajanja med cerkvenimi in političnimi občinami se bližajo koncu in je v mnogih občinah to vprušan.je že rešeno. Kakor poročajo, bodo cerkvene občine dobljeni denar porabilo v kulturne namene.
*	Huda nesreča dr. Silvestra Glunia. Splitski odvetnik in predsednik Zadružne zveze dr. Silvester Giunio se je s svojim koncipientom Milišičem peljal iz Splita z avtomobilom v Mo-stnr. Devet kilometrov pred Mostar.jem je avtomobil naletel na čredo ovac in se je pri tem zaletel v obcestni kamen. Avtomobil se je močno poškodoval. Kopcipicnt Milišič je lažje ranjen, hujše poškodbe jc dobil šofer. dr. Giunio pa jc hudo ranjen na glavi in prsih in so ga prepeljali v mostursko bolnišnico.
*	llstanovitov umetniške kolonije v Belgradu. Če več. let so v belgrojskih umetniških krogih govorili o ustanovitvi umetniške kolonije, v kateri bi imeli upodobi jo joči umetniki vse predpogoje za nemoteno delo. V Belgradu bivajoči slikarji in kiparji zelo pogrešujo primernega ateljeja. Medtem ko je v Parizu in drugih velikih mestih dovolj zasebnih hiš, ki imajo umetniške ateljeje, v Beleradu nj nobene tuke. Mesto je sicer že pred desetimi leti dalo v neki lii.ši v Jevremovi ulici umetnikom no razpolago nekaj ateljejev, tudi v nekaterih šolah so ateljeji, vendar to nikakor ne zadostuje za veliko število v Belgradu živečih umetnikov. Načrt za ustanovitev umetniške kolonije se je približal uresničenju. Pred kratkim je bil sestavljen poseben delovni odbor, ki je v imenu mesta že obljubil umetnikom, da bodo dobili potrebna zemljišča na razpolago. Kje bo umetniška kolonija, še ni določeno.
*	Kmetijska in živinorejska razstava v Novem Sadu. Preteklo soboto je kmetijski minister dr. čiibriiiovič odprl v Novem Sadu veliko kmetijsko in živinorejsko razstavo, Razstavo si bodo ogledali tudi madžarski gospodarski gospodarski zastopniki, do bodo tako vrnili obisk jugoslovanskih ministrov in gospodarstvenikov na budimpeštanskem velesejmu.
*	Lokomotiva razmesarila l?letnega mladeniča, Preteklo solioto ob 5 zjutraj je v Zagrebu na doslej še nepojasnjen način prišel pod lokomotivo neki mladenič, ki ga je lokomotiva tako razmesarila, da niso mogli ugotoviti, kdo je, šele v nodeljo dopoldne je prišel na zagrebško policijo neki mož, ki jo povedal, da išče svojega 17letnegd sina Ivana Protulipca, V mrtvašnici je nesrečni oče, ki je delavec, prepoznal v truplu ponesrečenca — svojega sina,
*	20 milijonov dinarjev za zgradbo šolskih poslopij v donavski banovini. Banska uprava donavske banovine je najela pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu 20 milijonov dinarjev posojilu, ki ga l>o porabila za žgradlK) šolskih posl°pij. V prvi vrsti namerava banska uprava zgraditi dve novi^ gimnazijski poslopji v Novem Sadu in v Kruf[ii-jevcu. Del posojila po bo dala banovina na raz-|x)logo kmečkim občinam za zgradbo l.judsko-šolskih poslopij, prav lako namerava donavska banovina najeti pri Osrednjem uradu za zavarovanje deluvcev v Zagrebu šo nadaljnih 12 milijonov za gradnjo nove bolnišnice.
*	17 tatov prijetih. V okolici Smedereva se se je orožnikom posrečilo, do so aretirali 17 tatov, ki so kradli vse. kor jim je priilo pod roko, Posebno so jim bile všeč svinje, kokoši, jajca in drobnica, kar so nakradll. so spretno pošiljali v Belgrad in tam prodajali, Pri tatovih so našli velikansko zalogo pokradenih plugov, motik, lopat in drugega poljedelskega orodja. Vso tatinsko tlružl>o so zaprli, nakradeno blago so pa začeli vračati lastnikom.	~
Izredno drzen rop v Ljubljani
Včeraj opoldne je sredi Ljubljane drzen ropar na ameriški način izropal zlatarja g. Ludvika černeta
Pretnijera! — V naravnih barvah. — Režija WUliam Keighley, tvorec iilma „Robin Hood".
Rušijo se stoletna debla, nasipi, mostovi	| g	p p j in železnice. Požar se širi in kri se preliva ......za svobodo hrabrega naroda.
KINO MATICA, tel. 21-24 Ob u;, io in 21
Ljubljana, 20. maja.
Ljubljanski zlatar in urar g. Ludvik černe je •danek kmalu po 12 zapuščal svojo zlatarsko trgovino v \V ol to vi ulici. Ko je zaklepal trgovino, sc mu je približal neznanec, ki ga je zaprosil, naj se vrne v trgovino, ker hi rad kupil več večjih žlahtnih kamnov. Zlatar g. Čeme ni slutil ničesar hudega in se ie podal z. neznancem nazaj v trgovino.
Komaj sla prišla v trgovino, je neznanec potegnil iz žepa revolver in ga naperil na zlatarja. Obenem jp zahteval, naj dvigne roke kvišku in naj ni ii izroči ključe od blagajne. Ropar je hitro zvezal g. Černeta in ga odvedel v sobo pri prodajalni, nakar je začel hitro jemati plen iz blagajne, kjer jo bilo čez poldne spravljeno najdragocenejše blago. Ko je opravil svoj posel, je hitro
Procesija
sv. K. T. v stolnici
Na praznik presv. Rešnjega Telesa bo ob osmih v stolnici slovesna pontifikalna sveta maša. ob 8..45 bo ob lepem vremenu šla procesija po naslednjih ulicah: Pred škofijo, Stritarjeva ulica (pred frančiškansko cerkvi]o 1. blagoslov), Wolfo-va ulica, Kongresni trg (pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov — tega blagoslova se bo udeležila tudi tista šolska mladina, ki se bo že prej tu zbrala), Vegova ulica, Emonska cesta. Cojzova cesta (pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov), Stari trg, Mestni trg (pred mestno hišo— magistra — IV. blagoslov).
Razvrstivev:
Društva. 1. Prosvetna zveza z zastavo; 2. Ženska zveza- 3) Prosveta Ljubljana-mesto s praporom; 4) Vajeniški dom; 5) Katoliško mladeniško društvo; 6) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, 7) Sleg skavtov Ljubljana III: 8) privatni nameščenci; 9) zastopstvo Akademske zveze, katoliška akademska društva, katoliško akademsko starešinstvo.
II.	Bandero Naše Ljube Gospe. 1) gojenke čč. šolskih sester; 2) Poselska zveza s praporom.
III.	Ženske Marijine družbe. 1) Dekliška Marijina družba iz Lichtenturna; 2) Dekliška Marijina družba; 3) Uršulinska dijaška Marijina družba: 4) Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih; 5) stolne kongregacije.
IV.	Bandero presv. Rešnjega Telesa. 1) Dijaška kongregacija pri oo jezuitih; 2) stolne dijaške kongregacije; 3) kongregacija »Zgodnja Danica«; moške Marijine družbe; stolna Vincencijeva konferenca.
V.	Narodne noše; dečki in deklice s cvetjem.
VI.	Prva četa vojske y godbo.
VIL Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskih svetom; zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij; ravnatelji in nastav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor se ne bodo udeležili procesije z zavodi; dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica Poštne hranilnice; direkcija drž. železnic; dravska finančna direkcija in zastopstvo mestne kontrole; državno tožilstvo; apelacijsko sodišče; akademski senat in profesorji univerze.
VIII.	Ljubljanska oltarna mladina; duhovščina; prevzvišeni z Najsvetejšim.
IX.	Ban s komandantom divizije; konzularni zbor; načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kralj, banske uprave ;ostalo državno in samoupravno uradništvo; oficirski zbor.
X.	Druga četa vojske.
Vsi udeleženci korakajo v štiristopih.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se vljudno naprošajo, da iz spoštovanja do evha-rističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Naprošate se, da procesije ne trgate. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijeio in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo.
Na dan presv. Rešnjega Telesa bodo v stolnici sv. maše od 4 do 8 vsake pol ure, nadalje pa še ob 9 in pol 12
Zbirališče malih otrok, ki bodo potresali cvetje, je za stolnico. Matere naj pripeljejo v času od 8 do 8.45 le take dostojno oblečene otroke, ki si jih upajo izročiti v to določenim gospodičnam v varstvo in vodstvo med procesij. Še pred končanim IV. blagoslovom jih bodo zopet dobile za stolnico.
Narodne noše se vljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže procesije presv. Rešnjega Telesa, ki bo v četrtek ob 8.45 šla iz stolne cerkve.
Obiščite
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu
Odprta od 8 dopoldne do 6 zvečer.
I »Slovanski klub v Ljubljani« je imel občni 7.1>or dne 30. aprila 1940 ter jc bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: dr. Crivec Franc, univ. profesor: j>odpredsednika: dr. Stcle I'r.. univ. profesor, in dr. Murko Madimir. univ. docent; tajnik: Boje Etbin profesor; blagajnik: Berkopec Anton, akademik: revizorja: dr. Korošec Viktor, univ. profesor in Povšič Jože. profesor; kot zastopnik Slov. dij. z\eze: Peterlin jože. dipl. pliil.
1 Popoldanske uradne ure so uvedene po vseh oddelkin mestnih uradov in po vseh mestnih zavodih in podjetjih zaradi odsotnost večjega števila mestnih uslužbencev in zaradi izrednih razmer po-
zapustil trgovino iu odhitel po ljubljanskih ulicah.
Ropar je med napadom pačil neko primor-ščino s hrvaščino, najbrž zato. da bi za kril pravi izvor, od kod da ji*. Drzni ropar ji- star okoli 50 let, visok okoli 170 cm lil precej debele postave. Obraz ima okrogel in na angleški način pristrižene brke. Sam je temnejše rjave barv;-.
Iz blagajne je g Černelu ropar odnesel več zlatih ur, verižic, prstanov iu ovratnic ter nekaj denarja. Po dosedanjem pregledu znaša škodn okoli 100.000 din, ki je krita z zavarovalnino.
Naša uprava policije je takoj polom ljubljanske radijske postaje in drugih najhitrejših sredstev opozorila prebivalstvo na drzno izvršeni rop in na roparja. Policija opozarja vsf prebivalstvo, naj jo podpre pri lovu za drznim vlomilcem.
večanega dela. Navzlic popoldanskim uradnim uram pa za stranke poslujejo mestni uradi samo dopoldne in zato opozarjamo občane, nai prihajajo eamo do 12 po opravkih v mestne pisime.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joset« grenčice.
I Pavlihov oder v Unionu je v nedeljo dopoldne dvakrat privabil skoro polno belo dvorano malih občudovalcev ler častilcev Pavliho-ve dramske umetnosti. Ljubljana in njeni najmanjši prebivalčki so že dolgo pogrešali lutkovnega gledališča. Zdaj je po dolgih letih ta želja spet izpolnjena Da bi zdaj le tako ostalo! Da bodo mali gledalci radi in navdušeno obiskovali to gledališče, to nam jamči nedeljski uspeh igrice \ ražiček v steklenički«. Igrica. ki ni bila le zanimiva odrska igračka l'av-lihovih postav ic. marveč tudi vzgojna zgodbica, jc naše malčke tako prevzela, da so vsi kakor eden glasno sodelovali z lesenimi igralcu na odru ter so kakor nekak /bor« ali kor« uspešno posegali v razvoj dogajanja ter z glasnimi medklici skn-ali igrici dati zaželjcrto smer. Prav z vzgojnega stališča tudi odrasli, zlasti pa starši, resno želimo, da bi ta Pavlihov oder \ beli unionski dvorani uspeval ler med našimi malimi vzbujal oim več zanimanja ler
veselja. ..... ^ nedeljo 2. junija dopoldne bosta
zopet d\c predstavi igrice Mizica, osel iu krc-
Razstreljevanje ogromne falske pečine
Maribor, 20. maja. Na desnem bregu Drave do sedaj ni bilo od Sv. Lovrenca na Pohorju. Device Marije v Puščavi in Kale. nobene prave cestne zveze z Rušami in Mariborom, Ves promet se je moral vršili samo preko broda pri Sv. Lovrencu in na Kali, ki pa sta' v zimskem času in v časti visokega vodostaja ne-uporabljiva. Letošnjo zimo se je ves jiromet vršil več mesecev naravnost po ledu čez Dravo. V imenu prebivalstva pohorske kotline pri Sv. Lovrencu in v Puščavi je šolski upravitelj pri Sv. Lovrencu gosp. ,!osip Pctrun kot član okr. eesl. odbora tako dolgo deloval za cestno zvezo med Rušami in Falo, da jo je začel okrajni cestni odbor s pomočjo banske uprave graditi. Glavna zapreka le ceste je biln znana strma pečina pri falski graščini, ki je bila v slarih časih utrjena ler so z njo zvezane mnogotere pravljice. Najprvo se je zgradil velik železobeton-ski most čez nevarno b rezil no med graščino in pečino. Samo ta most je stal nad 200.000 din ter je lepa moderna zgradba. Sedaj pa skoraj že leto dni podjetje ing. Ferluga razstreljuje veliko pečino nad Dravo in železniškim predorom. To delo je zvezano z izrednimi težavami in nevarnostmi. Pod pečino teče železnica skozi predor. Od pečine do dravske struge je velikansko brezdno, globoko kakih 50 ni. Posebnost pečine je, da-ni sestavljena iz trdega kamna, kakor bi človek mislil, če gleda pečino od daleč, ampak obstoja iz stisnjenega peska, ki ni poleni za nobeno rabo ter ga morajo delavci zmetali v strugo Drave. Stane pa razstrelilev le peščene pečine ogromno denarja. Pečino vrtajo s posebnimi stroji 5 do H metrov globoko, v te luknje pa denejo razstrelilne patrone, ki pa zaradi čudne sestavine pečine vedno niti ne eksplodirajo. Delavci morajo biti silno previdni, ker je teren tako nevaren, kakor malo kje. Pazili morajo tudi na železniško progo in se smejo vršiti razstrelbe samo ob določenem času. Vendar pa delo pod spretnim vodstvom tehničnega voditelja okrajnega cestnega odbora ing. Stefgarška lepo napreduje, tako da bo ta važna cestna zveza letos končana. Okrajni cestni odbor bo nato s pomočjo banske uprave in krajevnih interesentov gradil cesto dalje proti Rušam. V nekaj letih bo na la način ustvarjena direktna zveza po levem bregu Drave med Mariborom in preko Ruš, Fale, Device Marije v Puščavi na Sv. Lovrenc na Pohorju ler se bo od pozneje nadaljevala še k Ribnici na Pohorju, kjer bo dobila tudi zvezo s tislo pohorsko cesto, ki se misli graditi od Sv. Arelia po vrhu Pohorja proli Rogli, Ribniškemu sedlu in VI. Kopi ter navzdol na Mislinje. 7,a Sv. Lovrenc na Pohorju, Falo, Puščavo ter Ribnico bo nova cestna zveza silno velikega tujskoprometnega in gospodarskega pomena, saj bo z njo odprt promet iz Maribora naravnost v bogato osrčje Pohorja. Kakor smo izvedeli, se pečajo tudi Mestna podjetja v Mariboru z načrti, da bodo potem napravila avtobusno zvezo med Mariborom in Sv. Lovrencom po novi cesti.
•
m V cerkvi sv. Itešnjega Telesa bo na praznik Rešnjega Telesa v četrlek ob 6. zjutraj sjovesna
pelee kdor ie zamudil v nedeljo, naj ne zamudi 2. junija'
1 Proslava 40-lctnega umetniškega dela člana Drame Josipa Daneša, ki je bila preložena zaradi njegove bolezni, bo v nedeljo, dne 26. maia v opernem gledališču Igral se ho Gogoljev Revizor- V vlogi poglavjria bo gostoval mesto našega I. Cesarja, ki je na orožnih vajah, veliki hrvaški igralec Markovič, ki šleje to vlogo med svoje najboljše. — Vstopnice, kupljene za 9 april veljajo za to predstavo. O noža r j.i m o n.i ti izredni dogodek, — občinstvo jm, ki ic rezerviralo vstopnice prosimo, da jih dvigne dn petka 24. maja opoldne, — Za jubilei našega najstarejšega m priljubljenega igralca je veliko /..inimnnje in zalo segajte po vstopnicah, ki so v predprodaji v opfcri.
I Ruska matica. I fini občni /Uir Ruske matice, ki je bil nklicau na dan 19. maja t. I so tn da u ne lw>- vr«il
1 Brezplačno poskusno pranje z novim senzacionalnim pralnim sred>!vom »ČISTIN1T« t.e vrši danes popoldne od 3 naprei v prodajalni Prvega delavskega konzuninega društva na Kongresnem trgu št. 2. — Prinesite s seboj volnene in svilene predmete za pranje in čiščenje.
1 »Nc vedo kaj delajo« ie film je močne social-nc vsebine, ki nam z vso nazornostjo kaže kako ie Ireba posvečati pažnio zapuščenim otrokom, da bodo vzgoieni v poštene in koristne državljane. Pokaže nam pa tudi, da je v navidezno še lako trdi in hrapavi luščini vedno zdravo in kleno jedro. Treba ie samo naiti pol do srca z razumevanjem in litibc7niio — Lepa Silvia Sidnev. ki ie že dolgo nismo videli na platnu, igra v tem globokem socialnem flmu glavno vhotfo Sodeluje pa tudi mal« hollywooriska garda, ki nam na svojstven način pre-doči vso tragiko nizkotnega pouličnega življenja polnega revščine in kriminala. 2viljenie teh malih otrok je najžalostrtejša slika današnjega časa. Premiera ie danes v kinu Slogi.
1 Naša šarmatna rojakinja Kathe Nagiy v veseli burki »Naša Mala ženka«. V dobi, ko sta nam smeh in razvedrilo tako zelo potrebna, predvaja kino Union eno naizabavnejših burk avtorja in režiserja nepozabne veseloigre »Vzorni soprog«, veselo burko »Naša mala ženka«. Trio naipooularnejših komikov: Paul Kcmp, Lucie Engiisch in Georg Aleksander, je naiboljše jamstvo, da ie film res izvrsten, odličen in zabaven. Glavno vlogo ^male ženke«, ki je šarmant-na. ljubezniva, obenem je tudi nagajiva in ljubosumna, igra Kathe Nagy. naša znamenita in vsepovsod priljubljena rojakinja iz Subotice. Oglejte si film v kino »Unionu«.
sv. maša iu nato procesija. V noči od srede na 5e-trtok bo v cerkvi celonočno češčenje za može in fante, zjutraj ob L pa bo zaključna sv. maša. Procesija bo šla po Jerovškovi, Delavski, Betnavski, Stritarjevi in Jerovškovi ulici.
in Uspeh nabiralne akcije prolituberkuloznega tetina l;aie, da so bili mariborski meščani zelo darežljivi. V soboto, 18. I. m., je prinesla poulična zbirka 33-11 din, v nedeljo dopoldne pa 3S04 din. skupaj tedaj 7205 »lin. Pri- obeli nabiralnih akcijah so sodelovale dijakinje drž. trgovske akademije in druge realne gimnazije. Protiluberkulozna liga se zahvaljuje za iskreno sodelovanje vsem ravnateljem in profesorjem navedenih zavodov, ki so se osebno potrudili j>rt organizaciji cele akcije, posebej pa šp dijakinjam, ki so s tako vnemo vršile požrtvovalno delo. PT liga proti tudi vse trgovce, lastnike kavarn in drugih javnih lokalov, da blagovolijo razobesili v Svojih izložbenih oknih propagandne kartone.
m Film o mladinskih dnevih r Ljubljani se bo predvajal v Grajskem kinu v nedeljo, dne 20. maja, ob pol 11. in ob pol 12.
m .lavna produkcija gojencev šole Glasbene Matice srednje stopnje bo nocoj ob 20. v Narodnem domu. Jutri bo istotam produkcija gojencev višje stopnje.
m Občni zbor I.judske univerze bo v ponedeljek, 27. I. m., ob 20. v predavalni dvorani na Slomškovem trgu. Vabljeni člani in prijatelji le važne prosvetne ustanove.
m .Meningitis::, njegov razvoj iu posledice je naslov predavanja, ki se vrši jutri, v sredo, ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Predava ga. dr. Slana Leban. Z ozirom na nevarnost raznih epidemij kot vojnih bolezni je predavanje zelo aktualno.
ni Pododbor '/.druženja rezervnih podčastnikov vabi svoje člane in nečlane na sestanek, ki se vrši v nedeljo, 20. t. m., ob 10. dopoldne v dvorani hotela Novi svet v Jurčičevi ulici. Ustanovitev pododbora v Mariboru je že dovoljena ter se pozivajo vsi rezervni podoficirji, da se prijavijo v združenje. Opozarjajo se obenem, da predvideva novi zakon o ustrojslvu vojske, da prejemajo rezervni podoficirji na orožnih vajah podčastniško plačo.
ni Poučni izlet gostilničarske šole. Gojenci mariborske gostilničarske šole so napravili danes skupaj z učitelji ter vodstvom Združenja gostinskih podjetij poučni izlet z avtobusom v Slovenske gorice. Ogledali si bodo kletarstvo podjelja Bouvier v Gor. Radgoni, naprave Petanjske in Radenske slatine ter zdravilišča, skozi Ljutomer bodo šli poleni v Ormož ter si ogledali Klelarsko zadrugo in njeno vzorno kletarstvo, na povralku pa se bodo ustavili v Ptuju ler si ogledali Vinarski muzej ler [litijski grad.
■m Slikarski mojstri in starka pomočnikov. V soboto zvečer so imeli slikarski mojstri iz Maribora zborovanje, na katerem so zavzeli stališče napram stavki slikarskih pomočnikov. Zborovanje je vodil predsednik Senekovič Jakob ler so bili po izvajanjih Kranja Horvata, Antona Pahernika in drugih sprejeti naslednji sklepi: Pomočniki, ki so končali učno dobo, morajo dobili prvih šest mesecev minimalno mezdo po 3.50 din na uro, po tretjem letu pomočniške dobe pa se la mezda zviša na minimal-
nih 5 din na uro V obeh zadnjih primerih morejo mojstri še primerno zvišati mezde po sposobnosti pomočnikov. Vse druge pogoje pa mojstri odklanjajo ter obenem pozivajo pomočnike, da lakoj nastopijo delo.
ni 1'udlrgel ic poškodbam v mariborski bolnišnici 23 letni Krmijo Strojko. Pred nekaj dnevi so ga pripeljali z meje nevarno poškodovanega v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli rešili življenja.
JEGI.ICEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRETJI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN.
in Obsojeni latovi in pomagati. V soboto smo poročali v Slovencu o velikem tatinskem procesu, ki se je vršil pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Sodišče je sodilo lalu. ki je ukradel trgovskemu potniku liusu iz hotelske veže kovček s -I!l7 urami v vrednosti 127.010 din. Na zatožni klopi ji1 bilo U obtožencev, 3 pa niso prišli k razpravi. Sodišče je v soboto sklenilo, da bo sodbo razglasilo v ponedeljek. Včeraj dopoldne je prišlo ob 11. k razglasitvi sodbe 10 obtožencev. Sodba je bila stroga. Ivan Maček, ki jp kovček ukradel, je dobil J leta in (i mesecev robije; Ivan Klavž, ki je od Mačka prevzel kovček z urami, je dobil 2 leti, 3 mesece in 15 dni strogega zapora. 1000 din globe ali nadaljnjih 70 dni zapora in na plačilo povpreč-nine 1000 din; Anton \Veiss, ki je Klavžu pomagal organizirali razprodajo ur, je dobil 2 leti in 1 mesec strogega zapora, (KKHl din denarne kazni ali 100 dni zapora ler 2 leti izgube častnih pravic; Ivan Peklar, ki je bil najbolj uspešen prodajalec ukradenih ur, je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora, 1000 din globe ali 17 dni zapora: Ferdo Kranes na -t mesece in 10 dni strogega zapora. 1500 din globe ali 10 dni zapora: Stanko Robič je bil obsojen v odsotnosti na 3 mesece strogega zapora. 1200 din globe ali 20 dni zapora: Janez Lazar jp dobil I mesece in 15 dni strogega zapora, 1800 din globe ali 30 dni zapora; Romih Jurij 2 meseca in 10 dni zapora; Darko Kumer 2 meseca zapora. 1200 din globe ali 20 dni zapora; Tadina Julijami 500 din globe ali 0 dni zapora; Aidnik Jurij na 1000 din globe ali 17 dni zapora; I .'op Martin je bil obsojen v odsotnosti na 400 din globe ali 7 dni zapora; Voglar Mirko v odsotnosti na 500 din globe ali 0 dni zapora; Schonbacher Ivan je dobil 2 meseca strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Obsojeni so bili osumljenci v tem procesu ler so bile vse sodbo lie^. pogojne.
Gledališče
Torek, 21. maja: Ob 20. Krisalida . Red A. Sreda. 22. maja: Zaprto.
Četrtek, 23. maja: Ob 20. >Aiia Chrislier. Zadnjič.
Celjske novice
c Praznik sv. Rešnjega Telesa v Celju. Na
praznik sv. R. Telesa v Celju bo ob 8 zjutraj slovesna sv. mnša, nato pa procesija skozi Goskosko ulico. Dečkov trg, Prešernovo ulico. Kralja Petra cesto, Cankarjevo ulico, Aleksandrov trg mimo kolodvora skozi Dr. G. Žcriavovo ulico na Glavni trg, kjer bo zadnji sv. evangelij in blagoslov,
c Zadnja pot Franca Skobcrneta. Na Franko-lovcm pri Celju so v nedeljo popoldne pokopali IS letnega Skobcrneta Franca. Lepa udeležba na pogrebu je bila v dokaz, da jc bil pokojni Franci zelo priljubljen fant. Pred pokojnikovo rojstno hišo je pevski zbor zapel žalostinko -Vigred se povrne , nato je krenil velik sprevod proti Zerov-nikovim. Tu sla blagoslovila krslo duhovni svetnik in pokojnikov veroučitclj g. Vaclav Čeh ter g. p. Vilko Novak. Krslo so nalo nesli v župnijsko cerkev Sv. Jožefa, kjer je bil za Francija sv. križev pot. Pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču je opravil frankolovski župnik g. Sunčič Lojze, pevci pa so Franciju v slovo zapeli še eno ža-ioslinko. Naj mirno počiva!
c Nova grobova. V celjski bolnišnici sta umrla 75 letni pismonoša v p. Vovk Jernej iz Zavodne pri Celiti in 27 letni sin posestnika Trboc Ivan iz Vrbja pri Št. Jurju blizu Celja. Naj v miru počivata! Svojcem naše iskreno sožalje!
c Razprava zaradi dogodka v Hrastniku. V torek, 28. maja bo ob 9. dopoldne v veliki raz-pravni dvorani na okrožnem sodišču razprava proti Zclinka Emanuelu iz Hrastnika. Zeno ustreljenega Gačnika Vilka bo zatsopal v kazenskem in civilnem procesu celjski odvetnik g. dr. Zdravko Kalan.
c Velika mcdklubska molociklistična vožnja bo 26. maja na progi Celje — Šmarje — Rogatec — Ptuj — Maribor — Dravograd — Slovenj gradeč — Mislinje — Velenje — Šoštanj — Letuš — Bra-slovče — Celje. Slart pred kolodvorom ob 6. zjutraj, razglasitev rezultatov v hotelu Union v Celju ob S. zvečer.
c Zanimiva tekma med poročenimi in samci. Protituberkulozna liga v Slovenjgradcu, je naprosila šprtnike, da doprinesejo svoj delež pri zbirki Lige. V ta namen bo na praznik. 23. maja ob 3. popoldne na igrišču SK Slovenjgradca pri kopališču nogometna tekma med poročenimi in samci. Poročeni trenirajo dan za dnem ter nočejo, da bi ?e osramoliii pred svojimi ženami, da ne znajo niti najlažjega športa. Vodstvo moštva samcev je sporočilo vsem agencijam vest, cla bo v njih moštvu nastopilo par profesionalnih nogometašev, ki se slučajno mude na letovanju v mestu. Poročeni so za to povabili na nogometno tekmo čim več navijačev, da bi jih spodbujali h korajži.
c Trg za prodajo zelenjave in drugih potrebščin bodo na praznik sv. R Telesa zaradi procesije premestili na prostor za starim okrožnim sodiščem.
c Beg družine iz goreče hiše. Nt Breznem pri Humu ob Sotli je začela goreti hiša. last 45 letne Prah Bare in njenega moža, 53 letnega Prah Alojzija. Zakonca sta se komaj rešila iz goreče hiše in dobila hude opekline po rokah in nogah. Če bi ne dobila hitre pomoči, bi bila izgubljena. Oba so pripeljali v bolnišnico.
c Prvak II. razreda je postala z nedeljsko tekmo celiska SK Jugoslavija.
c Vlom v Škofji vasi. V noči od sobote na nedelio je bilo vlomljeno v šele pred nekaj meseci ustanovljeno trgovino Premšak Kati v Škofji vasi. Vlomilci so z močnimi drogovi zlomili s pločevino in z železom okovana vrata ter odnesli manufak-turnega in špecerijskega blaga za okrog 20.000 din. Vlomilci, ki jih je bilo najbrž več. «o med potjo na Mariborski cesti proti Vojniku izgubili nekaj parov nogavic, pri čemer sodijo, da so krenili v tei smeri. O vsem ie bila takoj obveščena orožniška postaja v Vojniku, ki zasleduje vlomilce.
I Me
oedo kai delajo
KINO SLOGA, telefon 27 30
Film močne soeijalne vsebine, ki opozarja javnost na zapuščeno in vsej so-ciialni bedi izposlavlieno mladino ler daie inerodajniui pobudo za ustvarjanje socialnih Ustanov, kjer naj se brezdomci vzgoje za poštene državljane! V glavni vloii; »llvla Sidie* in Joel Mt Crea s sodelovanjem hollywod-ke na debudne m adeži. — Pre lstave oh 1H„ 10. in 21. uri — Premiera danes!
Nijjzabavneiša burka, ki bo izzvala cel orkan smclia!
Najboljši komiki Vas bodo rajveseljevali in to
Paul Kemp, Lucie Engliscli in Georg Aleksander
Naša mala ženka
Kino Union tel. 22-21 ob la, 19. in 21. uri
V glavni vloci popularna
KATHE NAGV
Venela vsebina tega filma bo nudila vsakomur obilo razvedrila!

A


GoAp&cLaMtvo
Naložbe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev
V	štev. 3-4 revije Delavska zaščita . glasila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, razpravlja glavni ravnatelj urada g. Kadovan Matjašič o investicijski politiki Osrednjega urada iu navaja tele važne številke:
Izločiti je treba najprej bolezensko zavarovanje, ker služijo tu prispevki za tekoče izdatke. Pač pa pridejo za nalaganje v poštev dohodki od nezgodnega iu starostnega zavarovanja. Nezgodno zavarovanje ima mnogo tekočih izdatkov in ne preostaja mnogo sredstev za dolgoročno nalaganje. Poleg tega je moral urad posodili i/, sredstev nezgodnega zavarovanju bolezenskemu zavarovanju mnogo kapitala, okoli r>t) milijonov din, za potrebne investicije.
Najbolj prihaja za dolgoročno naložbo v postev donos zavarovanja za starost, onemoglost in smrt. Tu prihaja v poštev kapitalno kritje. Pri tem ima pa urad vezane roke. ker se mora držali zakonitih predpisov. 60% razpoložljive gotovine tehničnih rezerv (letnega stvarnega prirastka preinijskih rezerv in kapitalnega kritja) mora vlagati v državne papirje. Od razpoložljivih varnostnih rezerv mora nalagati tudi 50% v državne papirje.
Tako prihajamo do tega. da mora Osrednji urad od 180 milijonov din letnega prirastka imovine dati 108 milijonov din za nakup ali vpis drža v in h papirjev in preostane za ostala nalaganja le še 72 milijonov din. Od tega pride kol kratkoročna vloga za denarne zavode le malo v poštev. Nadalje je treba po petletki dali za povečanje in nove zavo-dove naprave 22 milijonov din letno, šele iz ostanka se morejo dajati komunalna in druga posojila.
V	lanskem letn se je imovina Osrednjega urada povečala (brez prenosnih postavk) za 18(i.ti na 848.2 milijona din, in sicer vloge pri denarnih zavodih za 1 na 183.9, vrednostni papirji za 87.1 na 291.5, posojila za 61.5 na 125.7, nepremičnine za 7.2 na 244.2, inventar je narastel na 2.5, gotovina pa na 0.5 milijonov din.
Hipotekarnih dolgoročnih posojil je odobri! Osrednji urad do konca lanskega leta 156,3 milij. din. od katerih je že vrnjeno 7, neizplačano pa še 23.5 milijonov din. Od lega zneska je dodeljeno: državi 52.6 (vrnjeno 2.6), dravski banovini 14.4 (vrnjeno 0.8), občinam banovine Hrvatske in društvu Merkur za njegov sanatorij 22.3 (vrnjeno 2.0, ne-dvignjeno 5.5), ostalim mestom 29 (vrnjen 1), tno-ravski banovini 20 (vrnjeno 0.6), drinski banovini 18 milijonov (ki pa še niso izplačani), tako da je skupno 125.7 milijonov izplačanih pa še nevrnjenih posojil. Nadalje je še odobreno, pa neizplačano v letu 11I4I) 34 milijonov din mestoma Zagreb in Sušak in 36 milijonov din mestu Belgrad. V načelu je nadalje odobreno, pa še ne dokončno odobreno dravski banovini 43 milijonov, donavski 20, 18.5 milijonov mestom v banovini Hrvatski, torej skupno 81..") milijonov din. Ta posojila naj bi se izplačala iz nabrane gotovine iu sredstev, ki bi pritekla v naslednjih treh letih.
Nadalje govori g. Matjašič o vprašanju bolnišnic. katere pa morajo po njegovem mnenju graditi država in banovine. Kar se tiče gradbe delavskih hiš, tega posla sam Osrednji urad ne bi mogel opravljati, ker se ne bi mogel brigati tudi za upravljanje leh hiš. Kajti urad se mora brigati za varnost denarja svojih rentnikov brez ozira na to, da bi najemnine v leh hišah z ozirom na 6% obresto-vanje, katerega mora zahtevali Osrednji urad, bile za plačilno moč povprečnega delavca verjetno previsoke. Toda urad je pripravljen dajati občinam v la namen posojila. Tu bi se dala izvesti kombinacija liosojil Borze dela, ki so brezobrestna, s posojili Osrednjega urada, ki bi se morala seveda obrestovati. Seveda je nizka obrestna mera predpogoj uspeha vsake take akcije. Dokler se ne pojavijo javne korporacije kol interesenti za gradbo delavskih stanovanj, bo moral Osrednji urad dajati iz razpoložljive kvote dolgoročna posojila tudi za druge komunalne svrhe, katere določa njegov statut.
Borski rudnik
V francoskih listih je objavljen izvleček iz računskega zaključka borskega rudnika, iz katerega posnemamo:
Butto donos je narastel od 170.7 na '236.4 milijonov frankov, istočasno pa so narasli stroški od 85.4 na 180.3 milij. frankov. Predvsem so narasli slroški za davke v naši državi, in sicer od 78.9 na 149.15 milij. frankov, nadalje je bilo do-ti rano iz lanskega donosa rezervam 23.5 inilij.fr., lela 1938 samo 0.4 milij. frankov. Zaradi tega se je ludi čisti dobiček, zmanjšal od 85.398.000 na 56.188.000 frankov.	v ,
Bilanca sama izkazuje za lansko povečanje vsote od 576.1 na 684.2 milij. frankov. Med aktivi so znašali: nepremičnine 286.3 ( 259.5). zaloge 126.55 (96.7). vrednostni papirji 65.5 (33.84), dolžniki 132.95 (98.6), gotovina itd. 64.64 (58.26). predujem na dividendo 0.17 (17.46). razni računi 3.1
Id. Pasiva so bila naslednja: glavnica 6<>.0
in amortiza-
d
(10.8)
(60.0), obligacije '23.6 (25..>). rezerve in amortizacijski odpisi 240.6 (226.65). rezerve za davke 145.95 (61 5), druge rezerve 8-1.8 (50.9), upniki 69..» (51.34). razni računi 3.1 (10.8) milij. Trankov. Povečanje postavke vrednostnih papirjev (med katerimi se nahajajo blagajniški zapiski ter boni drž. hrambe (od 33.84 na 69.5 milij. frankov, jc pripisovali delno dejstvu, da so delničarji vplačali 33.75 milij. frankov, kolikor so še dolgovali za delnice.
Bilanca Drž. hip. banke
Drž. hipotekama banka izkazuje za "0. aprila naslednje glavne bilančne postavke (vse \ milij. din, v oklepajih snuije z dne 31. marca t. I.):	.... .
Aktiva: gotovina in blagajniški zapisKi Narodne banke 314.(15 (401.36). hipotekama posojila 1.733 " (1.7bv4), na dohodke in doklade 1.936."4 (1.877.7), vodnim zadrugam 23."ih (23.33). Inmbardnn 38.2 (">3.341. moiiično-hiiKitekarna 67.76 (b9.6). menična 36.34 (36.2). lombard drž. bonov 164.H 133.1)). tok. račun ministrstva ^financ 743.83 (763.33). razni tok. računi 2.957.0 (2.736.8), efekti rez. sklada "39.8 ( 338.84). efekti sklada za zavarovali je bančnih zgradb 1.9 (1.9). vrednostni papirji 1.29VI7 (1.279.83). nepremičnine 2">1.6 (242.4. ra/na aktiva 42.4(31.7). bilančna vsota 10.169.3 ( 9.842.3). izvenbilančne postavke 7.733.3 (7.200.0).
Pasiva: samostojni skladi 581.93 (382). razni skladi 1.747.7 (1.711.3), glavnice javnih ustanov (322.2), hranilne vloge 1.147.4 (1.190.9). tek. račun ministrstva financ 100.03 (125.1). razni tek. računi 4.M4.2 (4.026.4). zastavni listi 111 obveznice v obtoku 6(N).7 (616.6). predujmi m depoji bank 254.4 (25"."M, rezervni sklad 396.8 (588.4). sklad za amortizacijo bančnih zgradb T0.1 (70.1). sklad /n zavarovanje bunčnih zgradb '45 (2.45). pokojninski sklad bančnega osebja 76.24 (16). razna'pasiva V)H,06 (555.54), bilančna >sota 10.169.5 (9.842.5) milij. din.
Bilanca kaže. dn so se predvsem zvišale naložbe na tek. računih pri banki, obenem |>a tudi javni kapitali. dočim so hranilne vi >ge nekoliko padle, 'ludi lastna sredstva banke so so povečale. Nova sredstva je banka pora bila predvsem /n okrepitev svoje likvidnosti ter za nova komunalna posojila.
Težave slovenskih pietilcev
V knjižnični dvorani Zbornica za TOI v Ljubljani ie bil danes občni zbor Združenja pietilcev zu Slovenijo, katerega je vodil predsednik g. H. Franzl, udeležil pa se ga je v imenu ljubljanskega župana g. dr. Adlesiča tudi mestni komisar g. Mihelčič.
lz j»oročila predsednika g. Franzla posnemamo da se j imela lani plelilska stroka boriti z znatnimi težavami. Najtežja pa je bila proti koncu leta podražitev surovin ter so se na primer cene volne dvignile za okoli 200';. Zaradi zmanjšanja kupne moči se ie vedno bolj manjšalo število obratujočih pietilcev in danes miruje ze okol-80% vseh obratov. Združenje je za svoje člane sodelovalo zlasti pri skupili akciji ljubljanskih obrtniških združenj, da se doseže odpis davčnih zaostankov. Združenje je v svrho strokovnega po speševanja izdalo knjigo o |.letilstvu ter je pmf piralo obrtno šolstvo. Ker se nahaja pretežni del pletilstva naše države v Sloveniji, je prav, ce bi bila tudi naša plelilska industrija zastopana v onem odboru, ki 1)0 dodeljeval surovine industriji. (Sklenjeno je bilo v tak odbor predlagati g. J ■ Franzla.) Tozadevno je bila sprejeta resolucija ki ho odposlana merodajnim oblastem.
(z tajniškega poročila je posneti, da se je lani število članov združenja povečalo ua 219, Zaninii
vo je. da so vse nove prijave samo mali obrtniki, ki delajo največ z enim |>oniočnikoin ali vajencem, dočim se odjavljajo večji obrati. Lani je bilo 33 kandidatov za pomočniške izpite in je napravilo izjiite 12 kandidatov. Veliko dela je imela uprava združenja s poslovnimi knjižicami, izbijanjem šušmarstva itd.
lz blagajniškega poročila je razvidno, da so zaradi težavnih razmer, v katerih se nahaja ple-titska obrt, ni bilo niti ene [u'isilne izterjave. Po poročilu nadzorstva je bil izglasovan absolutorij, nakar je bil sprejet proračuna za leto 1940 in določena članarina na isti osnovi kot lani.
V imenu župana g. dr. J. Adlesiča je govoril komisar g. Mihelčič, ki je zlasti poudaril skrb niesla za obrtno-nadaljevalno šolstvo in povedal, da bodo upoštevane predvsem one panoge, ki kažejo največji interes za povzdigo tega šolstva. V gradbenem skladu šolskega odbora se je nabralo že 700.000 din in bo kmalu kupliena v la name* parcela.
Borze
Dne 20. maja 1940.
Denar Ameriški dolar 5S.-— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,788.700 din. na belgrajski 8.15 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 1.02 milij. din.
Ljubljana — uradni tečaji;
London 1 funt . . . Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dol. . . Ženeva 100 frankov .	.... 143.40— 146.60 .... 80.85— 83.15 .... 4425.00-4485.00 .... 995.00-1005.00
Ljubljana —	svobodno tržišče:
I<ondon 1 funt . . . Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dol. . . Ženeva 100 frankov .	.... 177.21- 180.41 .... 99.97— 102.27 .... 5480.00—5520.00 .... 1228.18—1238.18
Ljubljana —	zasebni kliring:
Berlin 1 marka . . .	.... 14.70— 14.90
Zagreb —	zasebni kliring:
Solun 100 drahem . .	.... 28.15— 28.85
Belgrad —	zasebni kliring:
Solun 100 drahem . .	.... 28.15— 28.85
Belgrad —	zasebni kliring:
Sofija 100 din . . ■.	.... 97 blago
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.20. London 14.40. Newyork 446.—, Milan 22.50, Madrid 45.—, Berlin 178.75, Stockholm 106.25, Sofija 5.50 (ponudba), Budimpešta 79.50 (pon.), Atene 3.10 (pon.). Carigrad 3.12 (pon.). Bukarešta 2.37 (pon.), Helsing-lors 8.50, Buenos-Aires 103,—
Vrednostni papiril Vojna Ikoda:
v Ljubljani 409 —414 v Zagrebu 412 —415 v Belgradu 412.50—413.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97 blago, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 409—414, begluške obveznice 69—71, dalm agrarji 60—61, 8% Blerovo posojilo 95—98, Vb Blerovo posojilo 85-89, 7% stali, posojilo 95 blago. — Delnice: Narodna banka 7.900—7,950, Trboveljska 236—238.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97 blago, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 412—415 (410, 415). begluške obveznice 71 blago, dalm. agrarji 61 blago, 4% severni agrarji 50.50 do 51.50 (51, 51.50). 6%, šumske obveznice 61 blago, 8% Blerovo posojilo 98 blago. 7% Blerovo posojilo 88 blago. 7% posojilo Drž. hip. banke 100 do 101 (100). Vb stati, posojilo 95 blago. — Delnice: Piiv. agrarna banka 180 blago. Trboveljska 238—240 (236, 238), Gutmann 53 blago, Sladk. tov. Osijek 215 denar, lsis 31 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 380 denar.
Ilrlgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 412.50—413.50 (413), begluške obveznice 68 do 70. dalm. agrarji 60 blago (60.50. 60). 4% severni agrarji 6cb šumske obveznice 59—61, 8% Blerovo posojilo 95 blago (94.50). — Delnice: Narodna banka 7.900—7.950 (7.900), Priv. agrarna banka 175 denar (175).
2itni trg
Novi Sad. Ječmen bač 64—65 kg 207.50 do 210. — Koruza bač, bač pariteta Indjija Vršac 106-198. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
ŠPORT
Ljubljana : Železničar 4 : 4
Ljubljana je imela v nedeljo v irosteh mariborskega Železničarja. Igra je po prvih potezah obetala biti zanimiva, vendar je pa že po "četrt ure izgubila na vsej nogometni privlačnosti. Eno in drugo moštvo ni pokazalo prav nič volje, da bi predvedlo kakšno boljšo vrsto nogometa. Le redke so bile pametne poteze, več pa je bilo ne-jiotrebnega natepavanja tja v en dan. — Ljubljančani so se prvi znašli in so gostom, kar trikrat zaporedoma, brez kakšnih velikih težav pretre sli mrežo. In vse je že kazalo, da bodo morali Mariborčani vsaj s polovico ducata golov proti štajerski prestolnici. Ampak vse se je preokrenilo. Mariborčani so prišli do besede in kar naenkrat je bilo izenačenje tukaj. Še na vsaki strani po enkrat se je zatresla mreža in »ne velika borba je bila pri kraju. Maloštevilni gledalci, ki jih je bilo le kakih 200, so skoraj nezadovoljni zapuščali igrišče.
Sodil je prav dobro Macorattu *
V Celju sta se sestala domača SK Jugoslavija in Laško, ki je odločalo o prvenstvu 11. razreda.
KULTURNI OBZORNIK
Slovenski likovni umetniki so zborovali
Ban dr. Natlačen častni član Društva slovenskih likovnih umetnikov
V soboto zvečer jc bii pri Slamiču občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov Člani so se zbora, ki ga je namesto obolelega predsednika N;ka Piinata vodil podpredsednik Boris Kalin, udeležili v lepem številu. Boris Kalin je v svojstvu vodje /bora naprej pozdravil v6e navzoče posebno častnega člana, upravnika Narodne galerije, Zormana, nato sc je po čitanju zapisnika z lanskega občnega zbora spomnil umrlega Henrike Šantlove. Sledilo je njegovo poročilo o delovanju Društva slovenskih likovnih umetnikov. Spomnil se je vseh naših umetnikov, ki so umrli od časa, ko je bila prirejena v Ljubljani v Mestnem domu prva slovenska umetniška razstava, pa do danes, to je štirideset let pozneje, ko je Društvo slovenskih likovnih umetnikov priredilo svojo jubilejno razstavo pod visokim pokroviteljstvom bana dr. Marka Natlačena. Jubilejna razstava jc bila prirejena v Jakopičevem paviljonu. Nedvomno bi bilo mogoče e deli, ki so jih bili slovenski umetniki napravili v teh štiridesetih letih, napraviti večjo razstavo, toda v skromnem prostoru in pri izredno velikem številu razstavljalcev razstave same ni bilo mogoče razširiti. Namen, ki ga je imela razstava, da bi bil dostojno proslavljen jubilej in da bi se občinstvo, ki mu je umetnost pri srcu, prepričalo o tem, da je danes ta panoga našega kulturnega udejstvovanja živahno razgibana in živa kakor doslej še nikoli, je bil dosežen v polni meri. Umetniška stanovska organizacija, »Društvo slovenskih likovnih umetnikov«, od leta do leta boljše in lepše ter 6talno poglablja in krepi prisrčnost odnošajev med člani. Podpredsednik Boris Kalin je svoja izvajanja končal s pozivom, naj članstvo z vsemi močmi dela na to, da se bo organizacija razvijala vse lepše in da bo njen uspešni razvoj pospešil tudi razmah in prosperiranje slovenske likovne umetnosti.
Tajniško poročilo je podal Mirko Šubic. Društvo slovenskih likovnih umetnikov je z raznimi intervencijami Skušalo izboljšati razmere in doseči potrebne ukrepe, tako zlasti da bi se uzakonila določitev potrošnje 5% pri zidavi javnih zgradb in poslopij. Dobiti je poskušalo tudi 6voj lokal, lo pa se mu žal doslej še ni posrečilo. Umetniki so naleteli v preteklem letu na lepo razumevanje od strani slovenske kulturne javnosti, ki se zanima za umetnost in jo ceni. Že konec novembra meseca so člani pričeli z delom za uresničitev velike društvene razstave, ki na| bi bila prirejena v spomin na prvo slovensko umetniško razstavo leta 1900 v ljubljanskem Mestnem domu Razstava naj bi imela značaj jubileja in je uspela celo proti pričakovanju lepo, bila je izredno obiskana. Ogledat si jo je prišlo pod vodstvom znanega hrvatskega slikarja Krste Hegedu-šiča tudi približno 70 zagrebških umetnikov in akademijskih slušateljev. Obisk sam je potekel v izredno prisrčnem vzdušju ter je dobil značaj manifestacije za čim tesnejše in čim bolj prijateljsko sodelovanje med hrvatskimi '.n slovenskimi umetniki. Letošnje neverjetno številne razstave, ki 60 bile prirejene v Jakopičevem paviljonu, dokazujejo, da naši umetniki delajo pridno in vztrajno in da se pri svojem ustvarjanju prav nič ne dajo begati od moreče atmosfere negotovosti kakor je danes zajela ši-
roki svet in množice — ter da 6e z razstavami skušajo čim bolj približati občinstvu, ki mu je umetnost draga. Če bodo razmere dovolile, 6e bo Društvo slovenskih likovnih umetnikov — tak je načrt — letos avgusta meseca udeležilo tudi vseslovenske umetniške razstave, ki jo hoče organizirati »Umetniški klub «iz Maribora na letošnji prireditvi »Mariborskega tedna«. — »Društvo slovenskih likovnih umetnikov «ie nadalje pokrenilo tudi akcijo, da v bodoče za razstave Jakopičev paviljon raznim amaterjem in diletantom ne bi bil več na razpolago, ter je doseglo, da bo pri oddajah Jakopičevega paviljona v razstavne namene odslej naprej odločal umetniški svet »Društva slovenskih likovnih umetnikov«. — Tajn k Mirko Šubic se je nalo zahvalil upravniku Narodne galerije, Zormanu, za vsestransko pomoč in ustrežljivo6t. Ugotovil je v svojih nadaljnjih izvajanjih tudi ,da 6G organizacija postopoma, pa vztrajno in dosledno čedalje lepše uveljavlja. Članstvo občuteva skupnost in tesno povezanost ter se zaveda njene velike pomembnosti. Upravičeno je tedaj upanje, da bo la 6tanovska organizacija lahito vedno uspešnejše ščitila svoje članstvo.
Pqročila blagajnika Šaše Šantla je ugotovilo, da si je društvo znalo urediti finančno 6tanje in da je to stanje razmeroma prav zadovoljivo. Tako se društvo polagoma bliža možnosti, da bo nekoč lahko svojim članom, ki bi zašli v gmotne težkoče in zadrege, tudi konkretno priskočilo na pomoč ter jih izdatno podprlo v njihovem boju, da bi si pomagali iz najhujše stiske. Zaradi jubilejoe razstave sc je letos denarni promet povečal. Občni zbor jc blagajniku Saši Šantlu za njegovo točno poslovanje izrekel soglasno pohvalo.
Po poročilu blagajnika Šaše Šantla je poročal še o delovanju Umetniškega sveta n|egov predsednik, podpredsednik »Društva slovenskih likovnih umetnikov«, Boris Kalin. Potem pa je bila na predlog revizorja Ivana Vavpotiča izglasovana staremu odboru razrešnica. Pri volitvah novega odbora je bila izvoljena sledeča lista: novi predsednik je postal Šaša Šantel, ostali odborniki pa so: Mirko Šubic, Ivan Vavpotič, Stane Kregar, Marij Putrih, Gojmir Ante Kos, France Tratnik, Boris Kalin in Ivan kos iz Maribora Preglednika 6ta postala Sajo-vic Ivan in Vidmar Nande. Končno jc bil izvoljen še umetniški svet. ki ga tvorijo predsednik G. A. Ko« ter Boris Kalin, Stane Kregar, Ivan Vavpotič in Božidar Jakac.
Po volitvah je novi predsednik predlaga! naslednje: Da se je delovanje Društva slovenskih likovnih umetnikov toliko razmahnilo, je nedvomno velika zaslugi bana dr. M. Natlačena. Zato predlaga, da ga Društvo slovenskih likovnih umetnikov imenuje za častnega člana. Občni zbor je ta sklep sprejel z navdušenim odobravanjem.
Slikar Ivan VavpoUč je na kraju predlagal, naj občni zbor sprejme sklep, da 6e v slovenski javnosti odločno poudari nujnost slovenske umetnostne akademije Njegov predlog je bil sprejet soglasno.
Lepo uspeli občni zbor stanovske organizacije slovenskih likovnih umetnikov jc nalo novi njen predsednik Saša Šantel zaključil.
Zmagala je Jugoslavija s 3:2. — Olimp : Jugoslavija s 3:1.
Domači spored ni bil kaj prida in evo nekaj rezultatov: Slavija : Mars jun. 3:2, Svoboda : Moste jun. 1:0, Ljubljana :a Jadran jun. 2:0.
V prijateljski tekmi sta se na Jesenicah srečala Bratstvo in Hermes. Zmagali so domačini z 2:1.
Državno nogometno prvenstvo
Jugoslavija : Hajduk 1 : L Hajdukovci so nastopili s tremi rezervami, katere so mladi prav dobro nadomestili. Jugoslavija spel ni zadovoljila svojih številnih sinipatizerjev. Za Hajduka je neodločen izid prav gotovo časten.
Gradjanski : Hašk 4:0. Prvi pol čas sta si bili moštvi dokaj enakovredni. Skoraj bi rekli, da je Hašk igral bolj povezano. Čeprav je v drugem pol času Gradjanski igral le z 10 igralci je pokazal. kako zna igrati, ako hoče. Bil je ves čas v znatni premoči. Gole so dali: Lešnik, Zalant, Li-mermančič in Wolf. Sodil je Madžar Horvat.
BSK : Slavija 1:0. Današnji obisk te tekme je presegal vse. kar so mogli Sarajlije kaj spravili na igrišče. 601X1 je bilo gledalcev, a vsaj polovico od teh zastenjkarjev. Tekma je bila zelo zanimiva in izredno živahna. Slavija je dokazan, da spada v prav dobra moštva jugoslovanskega nogometa. Edini gol je zabil Matošič iz precejšnje daljave. Z današnjo zmago si je BSK spet priboril
prvo mesto na državni prvenstveni tablici. M »
Do prihodnje nedelje, ko bodo igrali Gradjanski : Hajduk v Zagrebu. Slavija : Hašk in Jugoslavija : BSK v Belgradu, je stanje prvenstvene tabele takole:
BSK	4	3
Slavija	4	3
Gradjanski	4	2
Hajduk	4	1
Jugoslavija	4	1
Hašk	4	0
1
0 0 2 1 0
8:4 4:2 9:5 7:5 7:8 4:15
7
6 4 4 3 0
V	nedeljski igri na tenis igriščih v Zagrebu, koder se vrši dvoboj med Jugoslavijo in Italijo, si je Jugoslavija priborila prvo točko v igri v dvoje. Punčec in Pallada sta v treh setih premagala italijansko dvojico Cucelli in Del Bello. Po tej igri še vedno vodijo Italijani z 2:1. Pri tej zmagi je igral Pallada boljše od Punčeca. Za dokončno zmago so nam potrebne obe zmagi v sing-lih. Upamo, da bomo Imeli srečno roko.
V	Spitu sla se sestala domači Split in varaž-dinska Slavija. V tekmi hrvatsko-slovenske lige. Rezultat 4:2 za domačine. S to tekmo ostane Split v hrvatski ligi.
V	Banja Luki so odigrali Konkordijaši iz Zagreba prijateljsko tekmo z domačim Kajišnikom. Gosti so pred vedli dovršeno tehnično igro. Zmagali so domači z 4:3.
Po svetu
Nemški in italijanski lahkoalleti se bodo sestali na meddržavnem srečanju, ki bo 3. in 4, septembra v Stuttgarlu.
Velika španska kolesarska dirka --Okoli Katalonije je bila končana te dni. Na dirki so vozili tudi belgijski, nizozemski in luksemburški vozači. Žal pa so morali prvi in drugi zaradi vojnih za-pletljajev domov, dočim so Luksemburzant vztrajali do konca in zmagali v tej veliki dirki.
r)34..500 gledalcev ie bilo na letošnjih prvenstvenih 'tekmah avstrijske lige. ki so bile odigrane na Dunaju. Prvenstvo si je priboril Rapit, drugi pa je Wacker.
Madžarska : Romunija 2:0. V Budimpešti je gledalo gornjo srečanje 20.000 gledalcev Srečanje je bilo za Donavski cup. Sodil je Jugoslovan Popovič. Med lekmo je padal dež. Prvi polčas je oslal neodločen. V drugem delu igre pa je zabil dr. Sarosi prvi gol. drugega pa Gyetvary. — 'lek-ma juniorjev Madžarske in Romunije pa se i« končala z rezultatom 1:0.
*
Cisto amerlkansko novost je upeljal južnoameriški paragvajski klub v tem, da se mora strelec, ki je dosegel gol za svoje barve priti poklonit publiki na sredo igrišča. Seveda pri tem nastajajo marsikatere komične situacije. Samo ce pomislimo, da se mora priti poklonit tudi oni igrač, ki je zatresel tudMastno mrežo.
Tekma v korist Rdečega križa med Škotsko in Anglijo, ki je bila odigrana v Glasgowu, se je končala neodločeno 1:1 (0:0).
Tudi Anglija
ima svojo tujsko legijo
Mednarodno delavsko službovanje v Veliki Britaniji Zobozdravniki, rudarji in mojstri
Pred nekaj tedni so nemški listi 6poročili, da je bilo na podlagi statističnega podviga nemškega vojnega ministrstva določeno, da je '5000 inozemcev prostovoljno vstopilo v nemško armado, odkar se je začela vojna. Z zavezniške plati so pa nato opozorili, da je v francoski in po novem tudi v angleški armadi število inozemskih prostovoljcev še dosti večje.
Največ inozemcev, ki se bojujejo za zaveznike, ima seveda Francija in sicer iz tujske legije in iz posebnih edinic, ki so jih zbrali ob začetku te vojne in ki so jih izvežbali v Franciji. Dalje so posebni oddelki inozemcev, ki so stalno v Franciji, in ki so pripuščeni k francoski armadi. Slednjič pa so tik pred to vojno izdali v Franciji poseben zakon, ki obvezuje število iznozemcev, da v dobi vojske vršijo posebno vojaško službo, nekakšno delovno službo, pri čemer so prav tako izoblikovali posebne oddelke. Semkaj spadajo predvsem brezdomovinci in politični ubežniki, ki imajo manj ko 35 let.
Mednarodno delavsko službovanje v Veliki
Britaniji.
Na obe te kategoriji iznozemcev so predvsem mislili tudi v Angliji, ko so pred 6 meseci ustanovili vojaško tujsko legijo (Auxiliary Military Pioneer Corps). Kakor je znano, nima Anglija nobene prejšnje in stalne tujske legije, pač pa je britska armada, dasi previdno iu s pridržkom, že od začetka te vojne sprejemala v svoje vrste število prostovoljno javljajočih se inozemcev, pri čimer se je vršila posebna svečanost. Vpričo častnika in župana tiste občine je moral prostovoljec položiti desnico na sv. pismo in priseči kralju in dali so mu kraljevo pisanje, s katerim se kralj inozemcu v imenu angleškega naroda zahvaljuje za njegovo službovanje.
Vendar ni teh inozemcev baš veliko, ki so pripuščeni k angleški armadi. Tem večji je pa naval k delavskemu službovanju, ki predstavlja delavsko kolono za pomožna dela pri armadi. Te kolone uporabljajo tudi pri vozotajih, delavnicah za popravila vseh vrst, na gradbenih prostorih in v službi za oblačilne in prehranjevalne urade vse armade. Člani teli kolon so izključno sami prostovoljci. V zgodovini »mednarodnih brigad prostovoljcev , ki nikakor ne izhajajo -šele iz španske državljanske vojske ali z finskoruskega spora, marveč so mnogo starejše, kot si mislimo, so pa te mednarodne delavske kolone seveda novost.
Večidel so ti delavski prostovoljci politični ubežniki iz Srednje Evrope, tako iz Nemčije, Avstrije, Češke in Poljske. Mimo teh pa so ondi še Madžari, Rusi, Spanci, Grki in celo Egipčani, Flai-tijci, Siamci in Venezuelci. Nastanjeni so v taboriščih in so seveda tudi oni zapriseženi kralju. V 5—S tednih so izvežbani. Seveda se pri njih ozirajo tudi predvsem na kake posebne, tehniške spretnosti in telesne zmožnosti. Dobijo svojo uniformo in mezdo, so pod vojaškimi postavami in v vsem — glede na prehrano, dopust, podporo svojcev — so izenačeni z rednimi vojaki. Sicer ne morejo doseči stopnje častnika, pač pa lahko postanejo podčastniki in zares je bilo žc v prvih dneh veliko nared-
nikov in kapralov med njimi, sami taki, ki so službovali že v armadi svoje domovine in so žc tozadevno šolani.
Zobozdriavtiiki, rudarji in mojstri.
Angleški časnikarji, ki so pred nekaj tedni prvikrat obiskali izobraževalno taborišče delavske kolonije »A. M. P. C«, so bili predvsem osupli in v dno duše pretreseni zaradi različnih potov usode vseh teh prostovoljcev. Tu so zbrani: doktorji-filozofije, ducat zdravnikov, zobozdravniki, učitelji in odvetniki, zraven s0 rudarji, krojači, kovinarji, brtisači demantov, cirkuški umetniki, bančni ravnatelji, avstrijski industrijci, nekdo od teh ie imel še pred tremi leti »100.000 funtov šterlingov-, dalje je nekaj stotin častnikov, nekaj ducatov Nemcev, neki stotnik, major, mornariški poveljnik, avstrijski podpolkovnik etc.
Dva in dvajset od teh prostovoljev se je v bivši vojni vojskovalo na nemški strani in so prejeli železni križec prvega razreda, prav toliko pa avstrijskih lirabrostnih svetinj; več je bivših čeških in poljskih legionarjev a na tisoče je ruskih državljanov in Špancev iz državljanske vojne. Dandanašnji pa vsi skupaj složno delujejo drug pri drugem v službi kralja Anglije in v 15 jezikih sprejemajo ukaze in navodila.
Tisti dan, ko so bili pri kolonistih angleški časnikarji, so člani tega bataljona njim v čast priredili gledališko predstavo. Nekaj bivših članov dunajske filkarmonije je igralo komorno glasbo; slavni ruski cirkuški klovn. Kako je jezdil na oslu, ki ga je seveda treščil na tla; dva južnoameriška telovadca sta telovadila in skakala v polni opremi — to je bila res izredna, mednarodna slavnost v izredni mednarodni armadi.
- V---'"-, 'MU-"' '{'■ "" Angleški kralj si ogleduje letalsko brodovje v Lysendru.
Poročnik Heim
33
Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
' Ni vedel, kje bi se nahajal prvi klavir, ampak je šel proti drugemu, ki je pravkar utihnil. Š Fritzom sta teklu do konca svojega vrta, hitro prekoračila zid: nato sta prelezla še tri druge, prešla parke, ki so spali nu robu tihih in mračnih hotelov.
»Prepozno!« jc končno rekel Fritz ves zasopel.
»Morebiti ne.« je odgovoril Kompars. ko je pokazal s prstom na oddaljeno svetlo liso, ki se je videla skozi gosto drevje.
Spet sta hitro tekla in preskakovala bolj ali manj nerodno ovire, ki so se jima stuvljale napoti, kmalu sta prišla nu zid. Tu je Kompars izpustil pridušeno mrmranje popolnega zadoščenja.
Skozi široka vrata sosednjega poslopja je prihajala močna svetloba, ki sta se je komaj privadila. Videla sta. du je nekdo čul. ?ensku je sedela pri delavni mizici, kjer je prebirala razne skladbe? poleg nje je stal klavir Dvignila je glavo, nesla nekaj k ustom: najbrž je bil svinčnik. Za trenutek se je poglobila v razmišljanje. Bila je mlada iu lepa Napisala je nekaj vrstic nn iistič papirja. Za hip se je sklonila. Nažgala je vžigalico in zažgala papir ter razpršila pepel. Stopila je iz sobe in se vrnila, da bi ugasnila svetilko čeprav je hitro odšln, je Kompars videl, da nosi klobuk in potni plašč.
Hitro!« je rekel. Poj tliva od tu. Hočem vedeti. kam gre!«
Precej časa je minulo, jircden je našel izhod. ko je prelezel zid. se je znašel v zapuščeni ulici. Fritz. je odložil lestvo in si obrisal čelo.
»Pojdiva,« je dejal Kompars. »Zgubljeno je.<
Katoliške univerze na Kitajskem
Katoliška univerza v Pekingu je v leiu 1939-40 dosegla s svojimi 2506 dijaki doslej najvišje število dijakov. Od teh obiskuje 1585 slušateljev različne fakultete. 921 jih pa hodi v pripravljalne tečaje. Krog 300 dijakov je katoliške vere, drugi so jx)gaiii.
Medicinsko fakulteto na univerzi »Aurora- v Šanghaju morajo zaradi navala dijakov razširiti. Zdaj je ondi 152 dijakov in 80 dijakinj, ki se šolajo za bolniške strežnice. Bolnišnica Santa Ma-ria«, ki je dodeljena fakulteti, dobi novo moderno operacijsko dvorano in več dvoran za bolnike, tako da bo 1000 postelj v bolnišnici.
Katolištvo na Ogrskem
Po podatkih Ogrskega statističnega letopisa* je bila na Ogrskem glede na vero takale razdelitev: katoličanov 59.5%, reformirancev 20.5%, protestantov 5.8%. Ostali so bili grško-katoliške vere, baptisti, judje itd.
Najnovejše statistike pa povedo, da je katoličanov zdaj več in sicer 65 odstotkov vsega prebivalstva. Med katoličani je tudi največ rojstev. Na ogrskih univerzah je 66 odstotkov dijaštva katoliške vere.
Lajiški verouk na Holandskem
Na Holandskem je obstojalo že dvanajst let gibanje, ki so se po njem po posebnem načrtu usposabljale lajiške katehetke za katoliško lloland-sko. Io gibanje izvira iz brabantske škofije Breda. Leta 1920 je msgr. Frencken, profesor v malem semenišču Jpelaer« v Ginnekemi ustanovil »evha-ristični krščanski pohod za otroke in pri tem so mu pomagala mlada dekleta. Od leta 1924 je bila največja skrb msgr. Frenckena, da je zbiral otroke iz ondotuili tvorniških okrajev. Še isto leto je nastal prvi ^Klub v tvornici Kvvatta , ki sta ga vodili dne prostovoljni pomočnici, katehetki«, duhovno središče pa je bila Hiša evharistične križarske vojne v Kvvatli-. V naslednjih letih se jc izkazalo. da bo delovanje uspelo le tedaj, če bo izu-čenih zadostno število izobraženih katehetk, ki bi bile zares zmožne versko poučevati otroke z pred-mestih in tvorniških delov mesta. L 1926 je msgr. Frencken ustanovil posebno sestrinstvo v Bredi, ki so bile njene določbe cerkveno potrjene S. decembra 1928. Takrat je imela družba IS članic.
Zdaj, ko obstoja družba 12 let, jc več ko 100 članic in mimo materine hiše v Bredi, je še 5 podružnic v škofiji Bredi, dalje še v škofijah Utrecht in Roermond. Katehetke se izobražujejo samo v Bredi in sicer v dvoletnem tečaju: prvo leto je postulat, drugo pa novicijat. Učijo se verouka, vzgojeslovja in kateheze.
Katehetke so na poziv dušnih pastirjev na razpolago posameznim župnijam. Vendar ni njih naloga ta. da bi morale ostati stalno v kaki župniji, marveč da vplivajo na domača dekleta, da postanejo primerne voditeljice v tisti župniji, da morejo začeto delo, verskega šolanja otrok, samostojno voditi dalje.
700 milijonov ljudi v kinu
Iz Berlina poročajo: Ce bodo ljudje še dalje tako posečal kino kakor v jirvi polovici tega leta, tedaj bo naraslo letos število vseh ljudi, ki so obiskali kino, na velikansko število 700 milijonov oseb. — Ko so uvedli zvočni film, se je spočetka število obiskovalcev kina jako skrčilo in šele pred 4 leti je spet naraslo. Odtlej pa se to število zmeraj bolj veča. Leta 1937/38 so v Nemčiji našteli 400 milijonov obiskovalcev kina. Nato pa se je to število vsako leto povečalo za 100 milijonov oseb, tako da je zdaj v Nemčiji 700 milijonov ljudi, ki v kinu iščejo razvedrila in zabave. To se pravi, da gre skoraj vsakdo, ki ima več ko 10 let. vsak mevec po enkrat v kino. S tem je skoraj doseženo število ameriških obiskovalcev kina. Pred tremi leti je bilo v Nemčiji vsega skupaj 300 milijonov obiskovalcev kinematografov, letos pa jih je 500 milijonov. S tem je lilmska proizvodnja za nemški lilm tudi denarno zadosti podprta.
Cerknica
Občni zbor krajevne protituberkiiloznc zveze je bil 0. t. m. Ni bil sicer številčno kdovekaj. obiskan. vendar je pokazal vso dobro voljo, da se delo zveze nadaljuje |>o začrtani poti. Odbor. I<i je bil izvoljen in v katerem so vsi vidnejši predstavniki cerkniških oblasti, si ie nadel nalogo, da bo v povečani meri skrbel za zatiranje jetike in podpiranje jetičnih bolnikov. Bilo je sicer nekaj govora o sestavi odbora, vendar glede tega ni bito težav, ker so se vsi zavedali resne potrebe tostranskega javnega dela. Prva seja odbora je pokazala, da je odbor srečno sestavljen in kaže vse pogoje za ugodno delo. Želimo mu v tem delu največ uspeha in podpore, zlasti merodajnih fak-.torjev. Enako se tudi vse priprave z.a izvedbo protituherkulozJiega terbia zelo ugodno razvijajo, 4)a bi re Wf. Si strprdlajn* mSleiidl prejeli, reS" vsega prodali 1
Kresnica
Na binkoštno nedeljo so člani našega Prosvetnega društva odigrali zadnjo igro v letošnji igralski sezoni »Rodoljub iz Amerike«. To je bila le četrta igra, ki smo jo videli letos na našem odru. Črna žena, Podrti križ, A njega ni, Rodoljub iz Amerike. Poleg tega pa sta bili še dve lepo uspeli mladinski prireditvi: Božičnica in koncert mladinskega pevskega zbora. Kdor je gledal vse te prireditve, mora priznati našim igralcem veliko delavnost in izredno požrtvovalnost. V mrzli zimi, ko je bilo snega do kolen, so hodili člani dve uri daleč peš k vajam, dostikrat v nezakurjeno dvorano. Drugi so na lastne stroške prihajali k vajam iz Ljubljane, kjer so ali v službi ali v šoli. To so bile žrtve in iz žrtev so se rodili uspehi, na katere smo lahko ponosni. Vsega tega pa bi ne zmogli, da nismo imeli močne roke, ki nas je navduševala in nam dajala smernic. To je naš g. šolski upravitelj. S kakšno ljubeznijo se je posvetil režiji. V današnjih dneh, ko veljajo samo zakoni surove materije, se mora človek res čuditi, da se še dobijo tako požrtvovalni ljudje. K uspehom pa je pripomoglo tudi dejstvo, da so sodelovali skoraj vsi farani. Bilo ni nikakih političnih nasprotstev in morda je to naš največji uspeh. Pokazali smo,
Novi italijanski poslanik Allicri je s svojo zeno prišel v Berlin.
kaj lahko naredi složna družina. Ti uspehi naj nam bodo zadoščenje za naše žrtve in pa kažipot za naprej. Bog daj, da bi v prihodnji igralski dobi vziraiali pri našem delu in se povzpeli še do lepših uspehov,
Trbovlje
Smrtna nesreča rudarja pri razstreljavanju v jami! Jama je zopet zahtevala v nedeljo dopoldne svojo žrtev 35 let starega rudarja Antona Urbajsa, ko je na svoji delovni številki hotel razstreliti gručo premoga. Nesreča sc je zgodila na -Plesko sloju v A jašku. Vse je bilo pripravljeno za strel in ko je strelni mojster prišel, da bi |)remog razstrelil. sta z Urbajsom skupaj navezala žico na električni strelni stroj in ko je bilo tudi to gotovo, je strelni mojster udaril na slroj. nevedoč, da jc medtem časom šel Urbajs na delovni kraj, kjer je strel počil in ga zadel tako, da ima glavo razbito. Seveda je bil jionesrcčenec takoj mrtev.
Novorojenca našli v gozdu. V soboto popoldne so tri ženske šle v trozd nad Trbovljami nabirat gobe. Ko so tako hodile po gozdu, so našle vrečo. Začele so s palico brskati jjo njej in so takoj zapazile, da sc v mej nahaja novorojeno dete. Komisija je ugotovila, da je otrok ležal v gozdu kakšna 2 dni. Zadevo preiskujejo orožniki
Iz Julijske Krajine
Lov za modro palico. V zadnjih časih letajo' naši vinogradniki iz, trgovine v trgovino in iščejo modro galico. Bojijo se, da i< ne ho Zanimali smo se za zadevo in doznali. da bo prišlo modre grdice za naše potrebe zadostno na trg. Prišla pa ne bo hkrati, bo na razpolago 70% blaga od količine, ki smo ga porabili druga lela. Po mnenju strokovnjakov l>i morala ta množina zadostovati in vinogradniki bodo morali s tem dragim škro-pilom bolj štediti. Do sedaj so mnogi škropili z 2% in večodstotno mešanico, kar pa. je razsipa-vanje. Izkušnja namreč uči, da je tri četrt do I''o mešanica v vsakem pi hnem dovolj močna, seveda mora biti pravilno napravljena Ker ni apno vedno dobro, naj kmetovalci kot v Franciji uporabljajo namesto apna sodo Solvav . katere gre 473 gramov na vsak kilogram modre galice. Ta sprememba ie tem pri ročne jša, ker je pripravljanje škropilne mešanice s sodo lažje kot z. apnom. kajti p r i sodi ni treba drugega kot jo raz-■ topi t i v mešanici.
Smrt koroškega borca. Na Kambreskem nad Ročinjem ie v najlepši moški dobi, star 39 let. |io kratki, težki pljučnici izdihnil posestnik Alojzij Namar. liil je priden gospodar in zaveden mož. Udeležil se is tudi bojev na Koroškem. Zapušča ženo s tremi nedoraslimi otroki. Naj mu sveti večna luč!
K Materi božji na Vitovljah nad Oscknni v
Vipavski dolini je za binkoštno prazniki, ko obhaja to znano in priljubljeno romarsko svetišče svojo največjo "sakoletno slovesnost, poromalo okrog 2000 vernikov iz. Vipavske doline in Trnov-. ske planote. Lepa dneva sta romarjem poleg verskega okrepčila nudila tudi prijetne naravne užitke.
Tristoletnica goriške Kostanjevice. Zadnjo ne-' deljo. 1!) maja, je Marijino svetišče na Kostanjevici nad Gorico slovesno obhajalo tristoletnico, kar je bila prva cerkvica, ki stoji na mestu sedanjega prikupnega božjega hrama, pozidana in posvečena Pontifikalno sv. mašo je daroval goriški nadškof ivlargotti.
Oddaljena, počasna in umerjena hoja mu je dala pogum. Tekel je pred patruljo. Dva stražnika sta zavila v stransko ulico
»Ali, sta videla .žensko z malim klobukom in velikim plaščem?« ju je vprašal oficir.
>l)a, gosj)od poročnik, nekaj minul je od tega; tu doli...«
»Zakaj je nista ustavila?«
»Toda... imela je vse v redu. Pokazala nama je trajno dovoljenje, da sme hoditi ponoči okrog.«
Nesrečnika! Vi dva sta idiota. Bilo je jk>-narejeno.«
»Ojirostite... nisva mislila... učena ženska.«
»Učena ženska?.. To ni ista. Govorim le
0	ueki mladi in zelo elegantni.«
♦ Morala je biti ona Francozinja, ali ne?«
»Za vsako ceno — jo poiščita. Iščita. Naže-nite vse svoje ljudi, da mi jo privedete pred tretjo uro zjutraj.
*
Adjutant je nemirno |irišel ob V uri zjutraj nn odgovor, ker niso njegovi l judje našli Francozinje. Kompars in Fritz, ki so ju prebudili, nista bila več srečna
Oficir ni več mislil na spnnje. Pridržal je v svoji pisarni Fiilzn, ki mu je prinesel skodelico kave. Velel mu je, naj s(- vsede. Pričel je razgovor z vso jasnost jo in lahkoto.
Očividno je to. kar sva slišala snoči. prenos poročila jjo neznanem glasbenem ključu.
1	ako delata dve osebi, ki se ne moreta vsak čas videti Navadno igra te napove na klavir'. N Franciji so jih vsi sprejeli. Spoznali so jih. ko so hodili mimo. Zadostuje, da naslovljenec označi zapovrsten red; nuto sc pa razvrstitev nu-uče nn jiamet.«
Fritz je pritrdil s kretnjo.
Ali gre za kako zaljubljeno zadevo?«
Ne Ta ženska, ki je šla |ionoči ven. nima nikomur dajuti odgovoru. Prebiva v hiši mili-
jonarjev in ima prepustnico učene ženske. V i-rlela svn. kako je prestavila poročilo, se ga naučila na pamet in ga sežgala. Nato jc previdno razpršila pepel. Ve, da po litija zna brati tudi iz. ožganega papirja, če je list še cel. I ako po-renjanje je sumljivo šlo je ven. da bi raznesla novico, ki jo je sprejela. Preslepila je patruljo. Na vsak način moru biti drzna in izurjena. Fritz. soglašate?«
»Popolnoma.«
»Dobro, Sedaj nesite io pismo poročniku Ileimu.«
Fritz je prebral.
Poročnik kompars poročniku Ileimu.
»Prepričal sem se, da je ženska na št. 19. v ulici Tillenls francoska vohunku. Nocoj je šla ven s ponarejeno propustnico učene ženske, da . . .«
»F,« je rekel Fritz, »da sem nn vašem mestu, se ne bi tako jasno izrazil. Očividno ji je preskrbel ta papir armijski poveljnik Nierder-stoff.«
»Grof Niederstoff? Zakaj?«
»Toda . . . čisto gotovo veste, tla je št. 19 v ulici Tillculs vila Bagatelle. kjer on prebiva. To ženska je. gospa Lecoeur, njegova hišna go-sjjodinju.«
-Gromska strela! je zakričal Kompars. »Vedno sem zadnji obveščen Nič nisem vedel o tem. A zakaj mi niste tega povedali?«
I u že vsak otrok ve. Bes je. dn ste vedno zunaj, ali jaz nisem na to pomislil.«
»Dobro. Pustite me. da premislim.«
»Pišite.« je rekel |>o daljšem odmoru.
Poročnik Kompars poročniku Ileimu.
— Ali morete pojasniti, po kakšnih opravkih je šla gospa Lecoeur ob no' eni ponoči in kdaj se je vrnila. Povedal vam bom ustno, zu kaj gre: to je brez dvoma... —
»To je vse.«
»Oh!« je pripomnil Fritz. s poročnikom boste lahko sami š|i tja. Sovraži to žensko, mi
je povedal njegov pomočnik, odkar jo je jio-slal na komundaturo.«
\i pa tudi vse čenče veste. Povejte mi bolj podrobno.«
Fritz se je odločil. Ko je končal, se je Kom-jiars obotavljal in spet spremenil svoj sklep.
»Ni treba nositi |>isina. Povejte I.angu in Konradu, da se zadovoljim, da označita uro, ko se bo ženska vrnila, ne da bi jo aretirala. \! pa ugotovite, če je njena propustnim uradni. I o je vse. Govorite mi nekoliko o n jej. Zdi se mi čudovita.«
»Sa j tudi je. Tako svetlega in naravno ljubeznivega obraza je. da jo že oddoleč vzljubiš. Nič ne bi tvegal, če bi jo imenoval milost.«
T.! K!" Zaljubljenec?«
»O! Ne. Moja narava, slabo gmotno stanje in zavest, da n i mu m denarju, mi to znbranjuje. I o je nevredna ženska. Revščina povzroča vse to. Kn j pa je ta starček za njo, ki ga ne more 1 j ubiti?«
»kapitan .^troliberg zatrjuje, da mu ni onu nič. O tem je popclnoma prrpričun.«
»Ne razumem več.« je dejal Fritz razočaran. »Povedni sem. da prebije polovico svojih dni v cerkvi na račun...«
»Pravite, da gospa Lecoeur vzdržuje »talne zveze z duhovščino?«
■» I o sp pravi, do ima rada maše. |iridige, večernice in novem koliko oremus na dan.«
»lns|iektor. še eno skodelico kuve«
ko se je Fritz vrnil, jc Kompars spet spremenil svoje mnenje.
'P niz. od zdaj ne za|)iistim več Snint-Quo-rentin. I u bom našel teren za pristajanje. Ne vprašujte me zakaj. Nič ne vem čemu. A o tem sem gotov. Fvo povelju:
l. Ni vredno jniziti na lleima, ker je že pod nadzorstvom.
2 Vi mi boste Sešteli v«e klavirje in igralce na kluvir v kraju 500 m okoli vile Bagatelle.
MALI OGLASI
V malih oglasih vetje vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 1 din. Debelo tiskane naslovno besede se računajo dvojno Najmanjši rnesek za mali oglas 15 din — Mali oglasi sa plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismena odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Velika zaloga ličnih kletk za ptice
v žele/.nlnl Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Kolesa
po neverjetno nizki ceni, Izbira velika. Remec, Dolenjska costa B, Ljubljana.	(1
Šofer
7. osemmesečno prakso išče službo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7 »>17.
40 letno dekle
vajena vsega dela - Išče službo pri mali krščanski družini. Ponudbe upravi ■ Slovenca« pod »Poštena« št. 7513.	(a
Trgov, izobražena gospa
zanesljiva, Iz boljše hiše. •,:cll nameščcnju kot gospodinja (poleg služkinje). Ponudbe upravi -Slovnica« pod »Zanesljiva moč-št. 7660.	(h)
Nameščenec
zmožen državnih Jezikov, nemščine ln italijanščine, strokovnjak v lesni ln stavbni stroki, išče primerno znposlenje. - Ber-gant. Židovska 1.	(a
mmm\
14-letna deklica
bi se šla rada učit za šiviljo. Polzve se Florljan-ska ul. 1«.	(v
IHEG3I
Klavir
z.angleško mehaniko kupim. Plačam takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod -Navedba cene« 7670.
Medičarski pomočnik
sc sprejme v stalno služIm. K. Kraupner, Celje.
Pekovskega pomočnika
takoj sprejmem. Lahko šele Uučen. Magušar, Lesce pri Bledu.	(b
Prodajalko
dobro Izurjeno v špecerijski stroki, Iščem zn tn-kojšen nastop. - Dopisi: Celje, poštni predal 82.
Pekovskega pomočnika
mladega, ki bi tudi raz-nnšal pecivo - sprejmem. Plača po dogovoru. Vilko Zunlin, pekarna. SelnicR ob Dravi.	(b
liTTTTiiTO
Vsakovrstno
zlato kupule
po najvišjih cenah CEH NE, juvelir, Ljubljana Wottova ulica ŠL 3
ODDAJO;
Enosobno stanovanje
lopo, lahko tudi opremljeno, oddam. Javorškova ulica 7, Zg. fciška.	(č
Stavbeniki! Štor jo za strope
strešno lepenko, trboveljski cement In ves ostali gradbeni material — nudi najugodneje železni na Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Mreže za postelje
Izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
Dobra košnja -
polna mošnja!
Najboljše kdse, kosirje, osle lil klepalnike, dobite po najugodnejših cenah v železninl Fr. Stuplca. Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Čitajte »Slovenca«

Ljudska hranilnica in posojilnica v Mirni peči naznanja žalostno vest. da je danes ob štirih popoldne umrl njen ustanovitelj in dolgoletni načelnik, |>rečastiti gospod
Anton Zore
župnik in duhovni svetnik
Pogreb pokojnika bo v sredo, dne 22. maja. oh 9 dopoldne. Mirna peč, dne 20. maja 1040.
upravni in nadzorni odbor.
Nenadoma je umrl moj dobri gospod župnik
Anton Zore
duhovni svetnik
Pogreb pokojnika bo v sredo, dne 22. maja, ob 0 dopoldne. Mirna peč. dne 20. maja 1940.
Krislo Stolbičar, ka|)latu
Otroiki kotiček
ZAČARANI GOZD
Hišo
ob glavni cesti poleg cerkve prodam. Jarenina 25.
Velika trgovska hiša
v mestu Celju naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Trgovska hiša«.	(p)
Hišo in parcelo
prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mesto« št. 7581.	(p
Njivo ob cesti
v občini Ljubljana kupim. Ponudbe z opisom in ceno upravi »Slovenca« pod »Njiva« št. 7664.-	(p)
Novo enodružinsko hišo
z vrtom, prodam za 32.000 din. Polovica kapitala potrebno, drugo po dogovoru. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 74-11.
Enonadstropno hišo
z lepim vrtom, v bližini glavnega kolodvora v Mariboru, takoj prodam. Naslov jv upravi »Slovenca«
(145) Drugo jutro se je zbudila ob težkih zvokih gonga. Zravnala se je v postelji. Kako krasno! Prvi sončni žarki so sijali skozi od^rajene zavese naravnost na njeno posteljico. Kje pa ,je, prav za prav? A, že ve! V gozdu pri palčkih.
/AS
(146) Hitro je vstala, se umila in oblekla. Ali, kako je krasno spalni imenitno se počuti. Sedaj pa hitro zlati ključek in odklenili vrata!
Sobo
postcl.il, oddam. Tred
.Maribor št. 667.
(p) | škofijo 16 1.
<s
Zahvala. Vsem,- ki ste z nami sočustvovali ob prebridki izgubi našegi skrbnega in ne|>ozabnega moža, dobrega očeta, starega očeta; tasta, gos|>oda
Jožefa Kača
posestnika na Tetiarjih pri Celju in bivšega člana načelstva Ljudske posojilnice t Celju
se na iprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo * duhovščini, g. župniku Pavlu Vese-najku za tolažilne..obiske in ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu. gg. dr! Jožefu FlajSu in dr. Janezu Lovšinu za skrbno in požrtvovalno zdravljenje za časa dolgotrajne bolezni, načelstvu Ljudske posojilnice v Celju gg. prof. Cestniku, ravn. Jeriču, Prelogu in članu Strenčanu, kakor tudi vsem ostalim, ki so ga počastili in spremili na njegovi zadnji poti.
Teharje pri Celju, dne 19. maja 1940.
Žalujoči ostali.
+
Umrl nam jc nai ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Ivan Dobnikar
železničar t pokoju
dne 20. maja, po »Sik i bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 22 maja 1940 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta 277, na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, Radovljica, Mirzuschlagg, dne 20 maja 1940.
Žalujoči sorodniki.
Zahtevajte povsod naš list!
ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta in svaka, gospoda
Antona Miklavčiča
prejemnika mestnega trošarinskega urada v pokoju
*
kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem polom vsem iskreno zahvaljujemo, Posebno zahvalo izrekamo č. duhovščini, g župniku dr. Novaku za tolažilne besede, g. dr. Gvidu Debeljaku za skrbno in požrtvovalno zdravljenje, zastopniku mestne občine ljubljanske, posebno pa uslužbenstvu trošarinskega urada, zastopnikoma in uradništvu Državnega pravobranilstva, zastopnikom šole Ig. uradništvu in delavstvu tobačne tovarne ter končno vsem, ki sle ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, in na kateri koli način počastili spomin jiokojnega.
Svela maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 22. maja, ob pol sedmih v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Ljubljana, dne 20. maja 1940.
Žalujoča soproga Ana in hčerke Ana. Antonija in Pavlina
ter ostalo sorodstvo.
Umrli so nam dragi oče, brat, tast, stari oče, svak in stric,
gospod
Janez Kavčič
dne 19, maja, po kratki bolezni, v 77. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 21. maja 1940 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Majke Jugovičeve ul. št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Dev. Mar. v Polju, Montreal, Vrhnika, Leoben, Logatec, dne 19. maja 1940.
Žalujoči: družine Kavčič — Kovič in ostalo sorodstvo.
Občinska uprava Mirna peč naznanja žalostno vest. da je danes nenadoma umrl preč. go-pod duhovni svetnik in župnik
Anton Zore
častni član občine Mirna pei
Pogreb dragega in zaslužnega občana bo v sredo. 22. maja, oh 9 dopoldne.
M i r n a peč. rine 20. ma ja 1940.
Umrl je moj mož in najin oče
Alojzij Bučar
nadpreglednik iinančne kontrole v p.
K večnemu počitku ga bomo spremili danes, v torek, dne 21. maja ob pol treh popoldne iz mrliške veže na Vidovdanski ccsti na božjo njivo k Sv. Križu.
Uršula, žena; Vckoslav, sin; Angela, hči.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je po kratki bolezni, nenadoma, previden s tolažili svete vere, zapustil v 70. letu svoje starosti, naš predobri brat, stric in bratranec, prečastiti gospod.
Anton Zore
duhovni svetnik in župnik v Mirni peči
Pogreb blagega pokojnika bo v Mirni peči v sredo, dne 22. maja 1940, ob 9 dopoldne. Kranj, Ljubljana, Laško, Šmartno pri Kamniku, dne 20. maja 1940.
Rudolf Zore. šolski upravitelj v pokoju, brat; Marija, Zinka, dr. Slavko Malenšek, Jana por. Baraga, nečak in nečakinje; Marija Zore, sestrična — ter ostalo sorodstvo.
Ižitaiateli: inž. Jože Sodiš
Urednik: Viktor Cenčič
Pretnijera! — V naravnih barvali. — Režija WUllam Keighley, tvorec filma „Robin Hood".
Rušijo se stoletna debla, nasipi, mostovi in železnice. Požar se širi in kri se preliva ......za svobodo hrabrega naroda.
KINO MATICA, tel. 21-24 Ob 16,19 in 21
Dolina velikanov
I IIUBI1ANA
Izredno drzen rop v Ljubljani
Včeraj opoldne je sredi Ljubljane drzen ropar na ameriški način izropal zlatarja g. Ludvika černeta
Ljubljana, 20. maja.
Ljubljanski zlatar in urar g. Ludvik Čeme je danes kmalu po 12 zapuščal svojo zlatarsko trgovino v Wolfovi ulici. Ko je zaklepal trgovino, se mu je približal neznanec, ki ga je zaprosil, naj se vrne v trgovino, ker bi rad kupil več večjih žlahtnih kamnov. Zlatar g. Černe ni slutil ničesar hudega in se je podal z neznancem nazaj v trgovino.
Komaj sta prišla v trgovino, je neznanec potegnil iz žepa revolver in ga naperil na zlatarja. Obenem j" zahteval, naj dvigne roke kvišku in naj mu izroči ključe od blagajne. Ropar je hitro zvezal g. Černeta in ga odvedel v sobo pri prodajalni, nakar je začel hitro jemati plen iz blagajne, kjer je bilo čez poldne spravljeno najdra-
gocenejše blago. Ko je opravil svoj posel, je hitro zapustil trgovino in odhitel po ljubljanskih ulicah.
Kopar je med napadom pačil neko primor-ščino s hrvaščino, najbrž zato, da bi zakril pravi izvor, od kod da je. Drzni ropar je star okoli 50 let, visok okoli 1-70- cm in -precej debele postave. Obraz ima okrogel in na angleški način pristrižene brke. Sam je temnejše rjave barve.
Iz blagajne je g. Černetu ropar odnesel več zlatih ur, verižic, prstanov in ovratnic ter nekaj denarja. Po dosedanjem pregledu znaša škoda okoli 100.000 din, ki je krita z zavarovalnino.
Naša uprava policije je takoj potom ljubljanske radijske postaje in drugih najhitrejših sredstev opozorila prebivalstvo na drzno izvršeni rop in na roparja. Policija opozarja vse prebivalstvo, naj jo podpre pri lovu za drznim vlomilcem.
Procesija
sv. R. T. v stolnici
Na praznik presv. Rešnjega Telesa bo ob osmih v stolnici slovesna pontifikalna sveta maša. ob 8..45 bo ob lepem vrenunu šla procesija po naslednjih ulicah: Pred škofijo, Stritarjeva ulica (pred frančiškansko cerkvijo 1. blagoslov), Wolfo-va ulica, Kongresni trg (pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov — tega blagoslova se bo udeležila tudi tista šolska mladina, ki se bo že prej tu zbrala), Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta (pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov), Stari trg, Mestni trg (pred mestno hišo— magistra — IV. blagoslov).
Razvrstivev:
Društva. 1. Prosvetna zveza z zastavo; 2. Ženska zveza- 3) Prosveta Ljubljana-mesto s praporom; 4) Vajeniški dom; 5) Katoliško mladeniško društvo; 6) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov; 7) Steg skavtov Ljubljana III; 8) privatni nameščenci; 9) zastopstvo Akademske zveze, katoliška akademska društva, katoliško akademsko starešinstvo.
II. Bandero Naše Ljube Gospe. 1) gojenke £č. šolskih sester; 2) Poselska zveza s praporom.
□I. Ženske Marijine družbe. 1) Dekliška Marijina družba iz Lichtenturna; 2) Dekliška Marijina družba; 3) Uršulinska dijaška Marijina družba; 4) Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih; 5) stolne kongregacije,
IV.	Bandero presv. Rešnjega Telesa. 1) Dijaška kongregacija pri oo jezuitih; 2) stolne dijaške kongregacije; 3) kongregacija »Zgodnja Danica«; moške Marijine družbe; stolna Vincencijeva konferenca.
V.	Narodne noše; dečki in deklice s cvetjem.
VI.	Prva četa vojske y godbo.
Vn. Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskih svetom; zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij; ravnatelji in nastav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor se ne bodo udeležili procesije z zavodi; dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica Poštne hranilnice; direkcija drž. železnic; dravska finančna direkcija in zastopstvo mestne kontrole; državno tožilstvo; apelacijsko sodišče; akademski senat in profesorji univerze.
Vili. Ljubljanska oltarna mladina; duhovščina; prevzvišeni z Najsvetejšim.
IX,	Ban s komandantom divizije; konzularni zbor; načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kralj, banske uprave jostalo državno in samoupravno uradništvo; oficirski zbor.
X.	Druga četa vojske.	r -
Vsi udeleženci korakajo v štiiistopih.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se vljudno naprošajo, da iz spoštovanja do evha-rističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Naprošate se, da procesije ne trgate. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo.
Na dan presv. Rešnjega Telesa bodo v stolnici sv. maše od 4 do 8 vsake pol ure, nadalje pa še ob 9 in pol 12.
Zbirališče malih otrok, ki bodo potresali cvetje, je za stolnico. Matere naj pripeljejo v času od 8 do 8.45 le take dostojno oblečene otroke, ki si jih upajo izročiti v to določenim gospodičnam v varstvo in vodstvo med procesij Še pred končanim IV. blagoslovom jih bodo zopet dobile za stolnico.
Narodne noše se vljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže procesije presv. Rešnjega Telesa, ki bo v četrtek ob 8.45 šla iz stolne cerkve.
1 »Slovanski klub v Ljubljani« je imel občni zbor dne 30. aprila 1940 ter je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: dr. Grivec Franc, univ. profesor; podjiredsednika: dr. Štele Fr., univ. profesor, in dr. Murko Vladimir, univ. docent; tajnik: Boje Etbin profesor; blagajnik: Berkopec Anton, akademik: revizorja: dr. Korošec Viktor, univ. profesor, in Povšič Jože, profesor; kot zastopnik Slov. dij. zveze: Peterlin Jože, dipl. pilil.
1 Popoldanske uradne ure so uvedene po vseh oddelkih mestnih uradov in po vseh mestnih zavodih in podjetjih zaradi odsotnos1- večjega števila mestnih uslužbencev in zaradi izrednih razmer po-
večanega dela. Navzlic popoldanskim uradnim uram pa za stranke poslujejo mestni uradi samo dopoldne in zato opozarjamo občane, naj prihajajo samo do 12 po opravkih v mestne pisarne.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josef« grenčice.
1 Pavlihov oder v Unionu je v nedeljo dopoldne dvakrat privabil skoro j>olno belo dvorano malih občudovalcev ter častilcev Pavliho-ve dramske umetnosti. Ljubljana in njeni najmanjši prebivalčki so že dolgo pogrešali lutkovnega gledališča. Zdaj je po dolgili letih ta želja spel izpolnjena Du bi zdaj le tako ostalo! Da bodo muli gledalci rudi in navdušeno obiskovali to gledališče, to nam jamči nedeljski uspeh igrice »Vražiček v steklenički«. Igrica, ki ni bila le zanimiva odrska igračka Pav-lihovih postavic, marveč tudi vzgojna zgodbica, je naše malčke tako prevzela, da so vsi kakor eden glasno sodelovali z lesenimi »igralci« na odru ter so kakor nekak »zbor« ali »kor« uspešno posegali v razvoj dogajanja ter z glasnimi medklici skušali igrici dati zažel.jeno smer. Prav z vzgojnega stališča tudi odrasli, zlasti pa starši, resno želimo, da bi ta Pavlihov oder v beli unionski dvorani uspeval ter med našimi malimi vzbujal čim več zanimanja ter veselja. — V nedeljo 2. junija dopoldne bosta
zopet dve predstavi igrice »Mizica, osel in kre-
objšč.te
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu
Odprta od 8 dopoldne do 6 (večer.
pelce«. Kdor je zamudil v nedeljo, naj ne zamudi 2. junija!
1 Proslava 40-letnega umetniškega dela člana Drame Josipa Daneša, ki je bila preložena zaradi njegove bolezni, bo v nedeljo, dne 26. maja v opernem gledališču Igral se bo Gogoljev »Revizor«. V vlogi poglavarja bo gostoval mesto našega I. Cesarja, ki je na orožnih vajah, veliki hrvaški igralec Markovič, ki šteje to vlogo med svoje najboljše. — Vstopnice, kupljene za 9 april veljajo za to predstavo. Opozarjamo na ta izredni dogodek, — občinstvo pa, ki je rezerviralo vstopnice prosimo, da jih dvigne do petka 24. maja opoldne. — Za jubilej našega najstarejšega in priljubljenega igralca je veliko zanimanje in zato segajte po vstopnicah, ki so v predprodaji v operi.
1 Ruska matica. Letni občni zbor Ruske matice, ki je bil oklican na dun 19. maja t. 1., se ta dan ne lx> vršil.
1 Brezplačno poskusno pranje z novim senzacionalnim pralnim sredstvom »ČISTINIT« 6e vrši danes popoldne od 3 naprej v prodajalni Prvega delavskega konzumnega društva na Kongresnem trgu št. 2. — Prinesite 6 seboj volnene in svilene predmete za pranje in čiščenje.
1 »Ne vedo kaj delajo« je film je močne socialne vsebine, ki nam z vso nazornostjo kaže kako je treba posvečati pažnjo zapuščenim otrokom, da bodo vzgojeni v poštene in koristne državljane. Pokaže nam pa tudi, da je v navidezno še tako trdi in hrapavi luščini vedno zdravo in kleno jedro. Treba je samo najti pot do 6rca z razumevanjem in ljubeznijo — Lepa Silvia Sidney, ki je že dolgo nismo videli na platnu, igra v tem globokem socialnem filmu glavno vhogo. Sodeluje pa tudi mala hollywoodska garda, ki nam na svojstven način pre-doči vso tragiko nizkotnega pouličnega življenja polnega revščine in kriminala. Zviljenje teh malih otrok je najžalostnejša slika današnjega ča6a. Premiera je danes v kinu Slogi.
1 Naša šarmatna rojakinja Kathe Nagiy v veseli burki »Naša Mala ženka«. V dobi, ko sta nam smeh in razvedrilo tako zelo potrebna, predvaja kino Union eno naizabavnejših burk avtorja in režiserja nepozabne veseloigre »Vzorni soprog«, veselo burko »Naša mala ženka«. Trio najpopularnejših komikov: Paul Kcmp, Lucie Englisch in Georg Aleksander, je najboljše jamstvo, da je film res izvrsten, odličen in zabaven. Glavno vlogo »male ženke«, ki je šarmant-na. ljubezniva, obenem je tudi nagajiva in ljubosumna, igra Kathe Nagy, naša znamenita in vsepovsod priljubljena rojakinja iz Subotice. Oglejte si film v kino »Unionu«.
Najnovejša poročila z bojišč
Nemška poročila
Berlin, 20. maja. AA. DNB: Kar se tiče vojnega položaja, se lahko reče, da se preganjanje- sovražnika v Belgiji nadaljuje, istočasno pa se nadaljuje tudi napredovanje nemških čet v severni Franciji. Tudi Francozi se močno držijo tako pri obrambi kakor pri protinapadih. Angleže je bilo v toku zadnjih borb komaj opaziti. Poskus močnejših francoskih sil, ki so zaradi napredovanja nemških čet, ki so napredovale proti Tournayu in C a m -braiu v prostoru Valenciennes— Maubeuge prišle v klešče iti se poskušale umakniti proti jugu in pa proti jugovzhodu, je bil odbit. Sovražniku je bila pot odrezana. V tej borbi, ki je zelo |>odobna brezuspešnim poskusom Poljakov v bitki j>ri Kutnu, so imeli Francozi težke izgube. Uničenih je bilo čez 00 oklopnih enot. Sovražni napad oklopnih enot z boka, ki so ga Francozi izvršili pri Laonu v smeri proti severu, naj bi podprl poizkus proboja med Valenciennoin in Maubeugom. Ta poskus je bil v celoti odbit. Pri tem se je pokazala velika premoč nemškega letalstva nad francoskimi bombniki. Severno od Keiinsa so nastojiile nove nemške sile. Nemško letalstvo je izvršilo napad v velikem obsegu ter bombardiralo sovražne zveze v ozadju. Med te zveze je treba šteti tudi pomorska pota med belgijsko in francosko obalo in Anglijo.
Berlin, 20 maja- AA. DNB: Nemški vojni krogi so orisali predstavniku DNB razvoj položaja nu zahodnem bojišču po 11 dneh ofenzive takole:
1.	V Belgiji in severni Franciji preganjajo nemško čete nasprotnika, ki se deloma umika, deloma pa beži.
2.	Prvi poizkus prolx>ja, ki so ga izvršile belgijske in francoske čete v teku umikanja proti jugu |>ri Valencinnesu in Maubeugu, se ni posrečil. Severno krilo nemške vojske je prispelo do gornjega teka reke Schelde ter sc nahaja nu zahodu ne|M>srcdno pred utrjeno zaščitno točko Gen t ter je samo še 00 km oddaljeno od belgijske obale pri Ostendeju. Zu-radi tega jc popolnoma razumljivo, da prihajajo angleške čete zdaj v pospešenem tempu v luke ob Rokavskem zalivu. Zdaj je tudi znano, da so angleške čete zuj>ustile Mnginotovo črto ob začetku nemške ofenzive na zahodu 10. ma ja in da so v nočeh tajno prihajale v luke ob Rokavskem prelivu. Že včeraj se je zvedelo, da je treba računati s tem, du IhhIo vrgle zavezniške čete iz Srednje Francije na severovzhod, da bi se razbremenila belpijsko-trancoska vojska, ki se umika iz Belgije. Prvi spopadi, ki jih je bilo pričakovati, so se že odigrali tei so bili zavezniki odbiti. Z Liegeom in Namurom so padle zadnje zaščitene točke v Belgiji, ter so ostale za hrbtom nemških čet. ki napredujejo. Razen tega je najvažnejša prometna pot postala svobodna za čete, ki na preti u jejo.
Francoska poročila
Pariz, 20. maja. A A. Ilavas: Po poročilih, ki
prispela v Pariz v teku jjojioldneva in ve-c<*ra, se ne zdi, da bi se bil položaj dosti spremenil, kakor so to poročali dopoldne. Zahodno od Landreciesa in vzhodno od Cambraia se vodijo srdite borbe ter včasih motorizirani oddelki prodirajo', včasih pa še umikajo, To velja takon za naše kot za sovra ne oddelke. Od 15 naprej Je Pariz, stalno v telefon ični zvezi s Cambraijem, Kar se tiče Peronne, je položaj še negotov ter se ne ve, ali so to mesto za-sedle močnejše nemške kolone, ali pa so vanj prodrle samo patrole. Do 18 ni bil jnvljen noben važnejši dogodek z Maginotove črte razen
napada nemških čet pri Montmedyju. Na tem
odseku so Nemci izvršili obupne napade nn Ma-jrinotovo črto. Na me rodu j nem mestu izjavljajo, tla francoske četo še vedno krepko držijo Laou in l a Fere.
Pariz, 20. maja. AA. Ilavas: Prodiranje nemških čet v pokrujini severno in zahodno <wl St. Quentina je še vedno zelo močno. V j>o-krajini Montmedv so bili nemški napadi odbiti. Na ostalem delu bojišču ni bilo danes nič posebnega razen velikega udejstvovanja zavezniškega letalstva Številne letnlvke ogledniške j>n-trole so pripravile teren za l>orbo zavezniškim bombniškim formacijam proti nemškim oklop-nim divizijam. Sovražne kolone, ki so bile v zastoju, so bile bombardirane od našega letalstva in imele ob tej |>ritiki velike izgube.
Angleška poročila
London, 20. maja. A A. Posebni Reuterjev dopisnik ki se nahaja z angleško vojsko na kontinentu, poroča:
Neprestano izkrcavajo ladje nove čete, ki prihajajo iz Anglije ter jih prevažajo s tovornimi avtomobili na bojišče za veliko bitko. Nemške čete, jired katerimi gredo tanki in avtomobili, se trudijo na vse mogoče načine razširiti črto, ki so si jo že ustvarile na zavezniškem ozemlju. Nad nemškimi četami lete ob bočnih straneh številne forinarije bombnikov v spremstvu lovskih letal. Angleški mehanizirani oddelki napadajo s severa, francoski pa z juga sovražnika z boka. Francoski mehanizirani oddelki izkoriščajo vsa sredstva za barikadiranje cest v krajih, kjer prodirajo sovražni mehanizirani oddelki. Povsod postavljajo protiletalske tojiove v vsej naglici. Nove čete prihajajo na bojišče. V zraku se vodijo obujmo bitke. Naša letala obstreljujejo neprestano sovražnika na samem bojišču. Zaradi aktivnosti našega letalstva se lahko trdi, da je napredovanje Nemcev zastalo, vendar pa je nemogoče točno opisati borbo, ki se sedaj vodi.
London, 20. maja. AA. Reuter; Angleško letalsko ministrstvo je izdalo tole sporočilo:
V toku minule noči so angleški bombniki izvršili pritisk na nemške prometne proge. Istotako so uspešno bombardirali rafinerije v severozapadni Nemčiji. Južno od Bruslja so angleška letala bombardirala železniške mostove in postaje. Tako je bil zadet železniški most v Rouxu. Bombniki so napadli tudi koncentracijo tankov. V bližini Sedana so zažgali park tovornih avtomobilov. Istotako so z uspehom napadli letališče v Barnesu, severno od Trondhjema. Veliko število sovražnih letal, ki so bila na letališču, je bilo večkrat bombardiranih od angleških letal vrste »Hudson«. Prizadeta je bila ogromna škoda ter so naši bombniki povzročili kar sedem požarov. Danes so ves dan angleška letala napadala zelo močne sovražnikove formacije, ki so delale zmedo nad zavezniškimi četami. Skoraj iz vsake borbo so se vračala angleška letala z velikimi uspehi. Letala so se preskrbela po vsaki borbi z novim gorivom ter se ponovno podala nad sovražnika. V toku včerajšnjega dno je eskadrila letal vrste »Huricant ojiazila čez 100 sovražnih letal. V borbi z njimi so angleška letala uničila 11 sovražnih letal, med njimi osem bojnih. Neki mladi pilot se je s svojim letalom spustil v borbo s štirimi letali vrste »Ueinkfel U« ter jih 3 zbil drugo za drugim. Po poročilih, ki so do sedaj prispela, so angleška letala uničila včeraj 30 sovražnih letal, še več., pa m jih poškodovala. V borbah je izginilo 14 angleških bojnih letal.
London, 20. maja. AA. Reuter: Uradno sporočajo, da je angleško letalstvo v minuli noči uničilo še 30 sovražnih letal. Samo dve angleški letali sta izgubljeni.
Madžarsko jugoslovanski stiki
bn
Budimpešta, 20. maja. AA. Danes ob 17 je v Budimpešti v slavnostni dvorani zveze madžarskih industrijcev skupna seja obeh delov jugoslov.-mudžarskih gospodarskih zl>ornic. Sejo je s svojo prisotnostjo počastil madžarski trgov, minister Vatga, prisostvovali pu so ji tudi mnogi zelo znani madžarski gospodarstve-niki ter delegacija jugoslov. gospodarstvenikov, ki so na čelu s predsednikom jugoslovansko-inadžarske zbornice v Belgradu Vladi Iličem včeraj dopotovali v Budimpešto. Seji je prisostvoval tudi jugoslov. poslanik Svetozar Rasič z osebjem poslaništva. Predsedoval je seji jired-sednik madžarsko - jugoslovanske gospodarske zbornice v Budimpešti, bivši finančni minister Tibor Kolaj. V pozdravnem govoru je naglasil pomen poglobitve jugoslov.-madžarskih trgovinskih odnošajev ter izrazil upanje, da se bodo gospodarske zveze med obema sosednjima in l>rijateljskima državama še nadalje krepile na korist obeh narodov Predlog predsednika, da se za častna predsednika madžarsko - jugoslov. gospodarske zbornice v Budimjješti izvolita jugoslovanski jioslanik Svetozar Rašič in predsednik jugoslovansko - madžarske gosjx>darske zbornice v Belgranu Vlada llič, je bil s|>re.jet z aklamacijo in burnim odobravanjem. Nato je spregovoril jugoslovanski poslanik Rašič, ki se je zahvalil za izkazano mu čast in izrazil prepričanje, da s (i bodo trgovinski odnošaji med obema sosednjima državama lahko tudi v sedanjih težkih mednarodnih razmerah ohranili in razširili. Za Ra.šičem je spregovoril j>redsednik jtigoslov.-madžnrske zbornice v Belgradu llič, ki je v svojem govoru naglasil, da jugoslov.-madžarska zbornica v Belgradu /e 10 let delu je za ojačenje gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Zbornica je navzlic težkim gospodarskim razmeram v prvih letih njenega obstoja in težkemu političnemu položaut, ki vlada zdaj na svetu uspela, da doseže pomembne rezultate. Naši sestanki, je dejal llič, in naše intimno sodelovanje v sedanjih težkih razmerah dokuzaje, da smo delali pravilno v mirnem času in dn je pot, po kateri smo šli pred 10 leti, bila na jprnvilnejšu. Med Madžarsko in Jugoslavijo obstojajo številne možnosti gospodarskega sodelovanju, ki je v interesu
tm
Ne oedo kaj delajo
KINO SLOGA, telelon 27-30
Film mofne socijalne vsebine, ki opozarja javnost na zapuščeno in vsej so-ciialni bedi izpostavljeno mladino ter daje nterodajnim pobudo za ustvarjanje socialnih ustanov, kjer naj se brezdomci vzgoje za poštene državljane! V glavni vloji: tllvla Sldne* in loel Mc Crea s sodelovanjem hollywod-ke nadebudne m'adeži. — Predstave ob 16.. 19. in 21. uri — Premi«« danes!
NafoahavneiSa hnrka. ki ho izzvala cel orktin smetmi
Najboljši komiki Vas bodo razveseljevali in lo
Paul Kemp, Lucie Englisch in Georg Aleksander
Naša mala ženka
Kino Union tel. 22-21 ob ie., 19. in 21. uri
V glavni vlogi popularna
KATHE NAGY
Vesela vsebina tega filma bo nudila vsakomur obilo razvedrila!
obeh držav. Danes smo v številnih ozirih navezani gospodarsko drug na drugega, ker se medsebojno dopolnjujemo. Na koncu svojega govora je llič dejal, da bo zbornica v bodoče svoje delovanje ne samo nadaljevala, temveč ga tudi razširila, kar omogočajo dobri sosednji odnošaji, ki vladajo med Madžarsko in Jugoslavijo. Nocoj je mndžarsko-jugoslovanska go-sjvidarska zbornica priredila svečano večerjo na čast jugoslovanskih gospodarstvenikov.
Belgrajske novice
Belgrad. 20. maja. AA. Opozarjajo se vse	osebe, ki so vložile prošnjo za sprejem v službo	ravnateljstva za zunanjo trgovino, da se lahko	prijavijo k izpitu samo omenjeni kandidati.
Belgrad, 20. maja. m. Poljedelsko razstavo in razstavo plemenske živine v Novem Sadu, ki jo je odprl v soboto kmetijski minister dr. Čubrilo-vič, je danes obiskala skupina bolgarskih poljedelcev s predsednikom sofijske kmetijske zbornice Ivanom Ikolovoin na čelu. Skujiino obiskovalcev iz Bolgarije so številni domači obiskovalci razstave toplo pozdravljali in vzklikali jugoslovansko-bolgarskemu bratstvu.
Potres
Belgrad, 20 maja. AA. 19. t. m. ob 5.50 so aparati potresnega zavoda na Tašmajdanu zabeležili začetek hudega jiotresa v daljavi 8100 km od Belgrada, maksimalni pomik tal je bil ob 6.27. Konec potresa so aparati zabeležili ob 8.25.
Drobne novice
Rabat, 20. maja. AA. Havas: General Nogučs je v Maroku ustanovil za ves čas vojne gardo, ki bo pomagala braniti ozemlje pred sovražniki v zaledju. Prvi oddelek se bo ustanovil s sodelovanjem legije bivših vojakov v Casablanci.
Budimpešta, 20. maja. MTI: Madžarska vlada je imenovala najstarejšega sina regenta Horthyja za predsednika madžarskih državnih železnic.
Washington, 20. maja. AA. Reuter: Uradni zastopnik Bele hiše je izjavil časnikarjem na njihova vprašanja, da Mussolinijev odgovor na poslanico predsednika Roosevelta Mussoliniju ne bo objavljen,
Pariz, 20. maja. AA. Štefani: Pariški policijski prefekt je odredil, da se do nadaljnjega zapro v Parizu in okolici vsi zabavni lokali in plesišča.
Havas: Kandidat za francoski kraljevski prestol vojvoda Guise je prišel z belgijskimi begunci v Anglijo. Vstopil je takoj v armado,
Saragoza, 20. maja. AA. Havas: Pariški kardinal nadškof Suhard je v spremstvu škofov iz Utarbe, Lourda, Bayonne in Perpignana nadaljeval svojo pot v Madrid. V Madridu bo obiskal španskega kardinala primasa msgr. Gomeza.
(jjOtp&dGK&tVO
Naložbe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev
V	štev. 3-4 revije »Delavska zaščitar, glasila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, razpravlja glavni ravnatelj urada g. Kadovan Matjasič o investicijski politiki Osrednjega urada in navaja tele važne številke:
Izločiti je treba najprej bolezensko zavarovanje, ker služijo tu prispevki za tekoče izdatke. Pač pa pridejo za nalaganje v poštev dohodki od nezgodnega in starostnega zavarovanja. Nezgodno zavarovanje ima mnogo tekočih izdatkov in ne preostaja mnogo sredstev za dolgoročno nalaganje. Poleg tega je moral urad posoditi iz sredstev nezgodnega zavarovanja »bolezenskemu zavarovanju mnogo kapitala, okoli 50 milijonov din, za potrebne investicije.
Najbolj prihaja za dolgoročno naložbo v poštev donos zavarovanja za starost, onemoglost in smrt. Tu prihaja v poštev kapitalno kritje. Pri tem ima pa urad vezane roke, ker se mora držati zakonitih predpisov. 00% razpoložljive gotovine tehničnih rezerv (letnega stvarnega prirastka premijskih rezerv in kapitalnega krilja) mora vlagati v državne papirje. Od razpoložljivih varnostnih rezerv mora nalagati tudi 50% v državne papirje.
Tako prihajamo do tega, da mora Osrednji urad od 180 milijonov din letnega prirastka imovine dati 108 milijonov din za nakup ali vpis državnih papirjev in preostane za ostala nalaganja le še 72 milijonov din. Od tega pride kot kratkoročna vloga za denarne zavode le malo v poštev. Nadalje je treba po petletki dati za povečanje in nove zavo-dove naprave 22 milijonov din letno, šele iz ostanka se morejo dajati komunalna in druga posojila.
V	lanskem lelu se je imovina Osrednjega urada povečala (brez prenosnih postavk) za 180.0 na 8-18.2 milijona din, in sicer vloge pri denarnih zavodih za 1 na 183.9, vrednostni papirji za 87.1 na 291.5, posojila za 61.5 na 125.7, nepremičnine za 7.2 na 214.2, inventar je narastel na 2.5, gotovina pa na 0.5 milijonov din.
Borski rudnik
V	francoskih listih je objavljen izvleček iz računskega zaključka borskega rudnika, iz katerega posnemamo:
Butto donos je narastel od 170.7 na 236.4 milijonov frankov, istočasno pa so narasli stroški od 85.4 na 180.3 milij. frankov. Predvsem so narasli stroški za davke v naši državi, in sicer od 78.9 na 149.15 milij. frankov, nadalje je bilo do-tirano iz lanskega donosa rezervam 23.5 milij. fr., leta 1938 samo 0.4 milij. frankov. Zaradi tega se je tudi čisti dobiček zmanjšal od 85.398.000 na 56.133.000 frankov.
Bilanca sama izkazuje za lansko povečanje vsote od 576.1 na 684.2 milij. frankov. Med aktivi so znašali: nepremičnine 286.3 (259.5), zaloge 126.55 (96.7), vrednoslni papirji 65.5 (33 84), dolžniki 132.95 (98.6), gotovina it(i. 64.64 (58.26), predujem na dividendo 0.17 (17.46), razni računi 3.1 (10.8) itd. Pasiva so bila naslednja: glavnica 60.0 (60.0), obligacije 23.6 (25.5), rezerve in amortizacijski odpisi 240.6 (226.65), rezerve za davke 145.95 (01.5). druge rezerve 84.8 (50.9), upniki 69.55 (51.34), razni računi 3.1 (10.8) milij. frankov. Povečanje postavke vrednostnih papirjev (med katerimi se nahajajo blagajniški zapiski ter boni drž. hramhe (od 33.84 na 69.5 milij. frankov, je pripisovati delno dejstvu, da so delničarji vplačali 33.75 milij. frankov, kolikor so še dolgovali za delnice.
Bilanca Drž. hip. banke
i Drž. hipotekama banka izkazuje za 30. aprila naslednje glavne bilančne postavke (vse v milij. din, v oklepajih stanje z dne 31. marca t. 1.):	.
Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 514.05 (461.56), hij>otekarna posojila 1.753.7 (1.763.4), na dohodke in doklade 1.936.74 (1.877.7), vodnim zadrugam 25.36 (25.53), lonibardna 38.2 (35.54), menično-hipotekarna 67.76 (69.6), menična 56.34. (56.2), lombard drž. bonov 164.8 155.9), tek. račun ministrstva financ 745.85 (765.55), razni tek. računi 2.957.0 (2.736.8), efekti rez. sklada 339.8 (338.84), efekti sklada za zavarovanje bančnih zgradb 1.9 (1.9), vrednostni papirji 1.293.97 (1.279.85), nepremičnine 231.6 (242.4. razna aktiva 42.4 (31.7), bilančna vsota 10.169.5 (9.842.5), izvcnbilnnčne postavke 7.735.3 (7.200.0).
Pasiva: samostojni skladi 581.95 (582), razni skladi 1.747.7 (1.711.5), glavnice javnih ustanov 533,37 (522.2), hranilne vloge 1.147.4 (1.190.9), tek. račun ministrstva financ 100.05 (123.1), razni tek. računi 4.314.2 (4.026.4), zastavni listi in obveznice v obtoku 606.7 (616.6), predujmi in depoji bank 254.4 (257.3), rezervni sklad 396.8 (388.4), sklad za amortizacijo bančnih zgradb TO.t (70.1), sklad za zavarovan je bančnih zgradb 2.45 (2.45), pokojninski sklad bančnega osebja 16.24 (16), razna pasiva 398.06 (335.54), bilančna vsota 10.169.5 (9.842.5) milij. din.
Bilanca kaže, rla so se predvsem zvišale naložbe na tek. računih pri banki, obenem pa tudi javni kapitali, dočim so hranilne vloge nekoliko padle. Tudi lastna sredstva banke so se povečale, Nova sredstva je banka jiorabila predvsem za okrepitev svoje likvidnosti ter za nova komunalna posojila.
Težave slovenskih pletilcev
V	knjižnični dvorani Zbornica za TOI v Ljubljani je bil danes občni zbor Združenja pletilcev za Slovenijo, katerega je vodil predsednik g. H. Franzl, udeležil pa se ga je v imenu ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča tudi mestni komisar g. Mihelčič.
Iz poročila predsednika g. Franzla posnemamo, da se j imela lani pletilska stroka boriti z znatnimi težavami. Najtežja pa je bila proti koncu leta podražitev surovin ter so se na primer cene volne dvignile za okoli 2007". Zaradi zmanjšanja kupne moči se je vedno bolj manjšalo število obratujočih pletilcev in danes miruje že okoli 80% vseh obratov. Združenje je za svoje člane sodelovalo zlasti pri skupni akciji ljubljanskih obrtniških združenj, da se doseže od|iis davčnih zaostankov. Združenje je v svrho strokovnega pospeševanja izdalo knjigo o pletilstvu ter je podpiralo obrtno šolstvo. Ker se nahaja pretežni del pletilstva naše države v Sloveniji, je prav, če bi bila tudi naša pletilska industrija zastopana v onem odboru, ki bo dodeljeval surovine industriji. (Sklenjeno je bilo v tak odbor predlagati g. 11. Franzla.) Tozadevno je bila sprejeta resolucija, ki bo odposlana merodajnim oblastem.
Iz tajniškega poročila je posneti, da se jo lani število članov združenja povečalo na 219. Zanimi-
liipotekarnih dolgoročnih posojil je odobril Osrednji urad do konca lanskega leta 156.3 milij. din, od katerih je že vrnjeno 7, neizjilačano pa še 23.5 milijonov din. Od tega zneska je dodeljeno: državi 52.6 (vrnjeno 2.0), dravski banovini 14.4 (vrnjeno 0.8), občinam banovine Hrvatske in društvu Merkur za njegov sanatorij 22.3 (vrnjeno 2.0, ne-dvignjeno 5.5), ostalim mestom 29 (vrnjen 1), mo-ravski banovini 20 (vrnjeno 0.6), drinski banovini 18 milijonov (ki pa še niso izplačani), tako da je skupno 125.7 milijonov izplačanih pa še nevrnjenih posojil. Nadalje je še odobreno, pa neizplačano v letu 1940 &4 milijonov din mestoma Zagreb in Sušak in 36 milijonov din mestu Belgrad. V načelu je nadalje odobreno, [>a še ne dokončno odobreno dravski banovini 43 milijonov, donavski 20, 18.5 milijonov mestom v banovini Hrvatski, torej skupno 81.5 milijonov din. Ta posojila naj bi se izplačala iz nabrane gotovine in sredstev, ki bi pritekla v naslednjih treh letih.
Nadalje govori g. Matjašič o vprašanju bolnišnic, katere pa morajo po njegovem mnenju graditi država in banovine. Kar se tiče gradbe delavskih hiš, tega posla sam Osrednji urad ne bi mogel opravljati, ker se ne bi mogel brigati tudi za upravljanje teh hiš. Kajti urad se mora brigati za varnost denarja svojih rentnikov brez ozira na to, da bi najemnine v teh hišah z ozirom na 6% obresto-vanje, katerega mora zahtevati Osrednji urad, bile za plačilno moč povprečnega delavca verjetno previsoke. Toda urad je pripravljen dajati občinam v ta namen posojila. Tu bi se dala izvesti kombinacija posojil Borze dela, ki so brezobrestna, s posojili Osrednjega urada, ki bi se morala seveda obrestovali. Seveda je nizka obrestna mera predpogoj us|>eha vsake take akcije. Dokler se ne pojavijo javne korporacije kot interesenti za gradbo delavskih stanovanj, bo moral Osrednji urad dajati iz razpoložljive kvote dolgoročna posojila tudi za druge komunalne svrhe, katere določa njegov statut.
vo je, da so vse nove prijave samo mali obrtniki, ki delajo največ z enim jjomočnikoin ali vajencem, dočim se odjavljajo večji obrati. Lani je bilo 33 kandidatov za pomočniške izpite in je napravilo izpite 12 kandidatov. Veliko dela je imela uprava združenja s poslovnimi knjižicami, pobijanjem šušmarstva itd.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so zaradi težavnih razmer, v katerih se nahaja pletilska obrt, ni bilo niti ene jvisilne izterjave. Po poročilu nadzorstva je bil izglasovan absolutorij, nakar je bil sprejet proračuna za leto 1940 in določena članarina na isti osnovi kot lani.
V imenu župana g. dr. J. Adlešiča je govoril komisar g. Mihelčič, ki je zlasti poudaril skrb mesta za obrtno-nadaljevalno šolstvo in povedal, da bodo upoštevane predvsem one panoge, ki kažejo največji interes za povzdigo tega šolstva. V gradbenem skladu šolskega odbora se je nabralo že 700.000 din in bo kmalu kupljena v ta nantea parcela.
KULTURNI
Borze
Dne 20. maja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55,—
mmmmmmmmammmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,783.700 din, na belgralski 8.15 milij. din.'V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 1.02 milij. din.
Ljubljana — uradni tečaji)
London 1 funt . . Pariz 100 frankov < Ne\vyork 100 dol. . Ženeva 100 frankov
143.40— 146.60 80.85— 83.15 4425.00—4485.00 995.00—1005.00
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt . . Pariz 100 frankov . Newyork 100 dol. . Ženeva 100 frankov
177.21— 180.41 99.97— 102.27 5480.00—5520.00 1228.18—1238.18
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 28.15— 28.85
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 28.15— 28.85
Belgrad — zasebni kliring: Sofija 100 din ...... . 97 blago
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.20. London 14.40, Newyork 446.—, Milan 22.50, Madrid 45.—, Berlin 178.75, Stockholm 106.25, Sofija 5.50 (ponudba), Budimpešta 79.50 (pon.), Atene 3.10 (pon.), Carigrad 3.12 (pon.), Bukarešta 2.37 (pon.), Helsing-fors 8.50, Buenos-Aires 103.—
Vrednostni paplrfl
Volna Skoda;
v Ljubljani 409 —414 v Zagrebu 412 —415 v Belgradu 412.50—413.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97 blago, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 409—414, begluške obveznice 69—71, dalm. agrarji 60—61, 8% Blerovo posojilo 95—98, 77" Blerovo posojilo 85—89, 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Narodna banka 7.900—7.950, Trboveljska 236—238.
Zagreb. Državni papirji: 7% Invest. posojilo 97 blago, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 412—415 (410, 415). begluške obveznice 71 blago, dalm. agrarji 61 blago, 4% severni agrarji 50.50 do 51.50 (51, 51.50), 6%, šumske obveznice 61 blago, 8% Blerovo |x>sojilo 98 blago, 7% Blerovo posojilo 88 blago. 7% j>osojilo Drž. hip. banke 100 do 101 (100), T/o stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 180 blago. Trboveljska 238—240 (236, 238), Gutmann 53 blago, Sladk. tov. Osijek 215 denar, Isis 31 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 380 denar.
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 412.50—413.50 (413), begluške obveznice 68 do 70, dalm. agrarji 60 blago (60.50. 60), 4% severni agrarji 6% šumske obveznice 59—61, 8% Blerovo posojilo 95 blago (94.50). — Delnice: Narodna banka 7.900—7.950 (7.900), Priv. agrarna banka 175 denar (175).
2itnl trg
Novi Sad. Ječmen bač 64—65 kg 207.50 do 210. — Koruza bač, bač pariteta Indjija Vršac 196—198. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
ŠPORT
Ljubljana : železničar 4 :4
Ljubljana je imela v nedeljo v gosteh mariborskega Železničarja. Igra je po prvih potezah obetala biti zanimiva, vendar je pa že pO četrt ure izgubila na vsej nogometni privlačnosti. Eno in drugo moštvo ni pokazalo prav nič volje, da hi predvedlo kakšno boljšo vrsto nogometa. Le redke so bile pametne poteze, več pa ie bilo ne-l>otrebnega natepavanja tja v en dan. — Ljubljančani so se prvi znašli in so gostom, kar trikrat zaporedoma, brez kakšnih velikih težav pretresli mrežo. In vse je že kazalo, da bodo morali Mariborčani vsaj s polovico ducata golov proti štajerski prestolnici. Ampak vse se je preokrenilo. Mariborčani so prišli do besede in kar naenkrat je bilo izenačenje tukaj. Še na vsaki strani po enkrat se je zatresla mreža in »ne velika borba« je bila pri kraju. Maloštevilni gledalci, ki jih je bilo le kakih 200, so skoraj nezadovoljni zapuščali igrišče.
Sodil je prav dobro MacorattL
I i
V Celju sta se sestala domača SK Jugoslavija in Laško, ki je odločalo o prvenstvu II. razreda.
Slovenski likovni umetniki so zborovali
Ban dr. Natlačen častni član Društva slovenskih likovnih umetnikov
V 6ohoto zvečer je bil pri Slamiču občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov Člani so se zbora, ki ga je namesto obolelega predsednika Nika Pitnata vodil podpredsednik Boris Kalin, udeležili v lepem številu. Boris Kalin je v svojstvu vodje ibora na,v rej pozdravil vse navzoče posebno častnega člana, upravnika Narodne galerije, Zormana, nato se je po čitanju zapisnika z lanskega občnega zbora spomnil umrlega Henrike Šantlove. Sledilo je njegovo poročilo o delovanju Društva slovenskih likovnih umetnikov. Spomnil se je vseh naših umetnikov, ki so umrli od časa, ko je bila prirejena v Ljubljani v Mestnem domu prva slovenska umetniška razstava, pa do danes, to je štirideset let jx>-zneje, ko je Društvo slovenskih likovnih umetnikov priredilo svojo jubilejno razstavo pod visokim pokroviteljstvom bana dr. Marka Natlačena. Jubilejna razstava je bila prirejena v Jakopičevem paviljonu. Nedvomno bi bilo mogoče z deli, ki so jih bili slovenski umetniki napravili v teh štiridesetih letih, napraviti večjo razstavo, toda v skromnem prostoru in pri izredno velikem številu razstavljalcev razstave 6ame ni bilo mogoče razširiti. Namen, ki ga je imela razstava, da bi bil dostojno proslavljen jubilej in da bi se občinstvo, ki mu je umetnost pri srcu, prepričalo o tem, da je danes ta panoga našega kulturnega udejstvovanja živahno razgibana in živa kakor doslej še nikoli, je bil dosežen v polni meri. Umetniška stanovska organizacija, »Društvo slovenskih likovnih umetnikov«, od leta do leta boljše in lepše ter stalno poglablja in krepi prisrčnost odno-šajev med člani. Podpredsednik Boris Kalin je svoja izvajanja končal s pozivom, naj članstvo z vsemi močmi dela na to, da 6e bo organizacija razvijala vse lepše in da bo njen uspešni razvoj pospešil tudi razmah in prosperiranje slovenske likovne umetnosti.
Tajniško poročilo je podal Mirko Šubic. Društvo slovenskih likovnih umetnikov je z raznimi intervencijami skušalo izboljšati razmere in doseči potrebne ukrepe, tako zlasti da bi se uzakonila določitev potrošnje 5% pri zidavi javnih zgradb in poslopij. Dobiti je poskušalo tudi svoj lokal, to pa se mu žal doslej še ni jjosrečilo. Umetniki so naleteli v preteklem letu na lepo razumevanje od strani'slovenske kulturne javnosti, ki se zanima za umetnost in jo ceni. Že konec novembra meseca so člani pričeli z delom za uresničitev velike društvene razstave, ki na) bi bila prirejena v spomin na prvo slovensko umetničko razstavo leta 1900 v ljubljanskem Mestnem domu Razstava naj bi imela značaj jubileja in je uspela celo proti pričakovanju lepo, bila je izredno obiskana. Ogledat si jo je prišlo pod vodstvom znanega hrvatskega slikarja Krste Hegedu-šiča tudi približno 70 zagrebških umetnikov in akademijskih slušateljev. Obisk sam je potekel v izredno prisrčnem vzdušju ter je dobil značaj manifestacije za čim tesnejše in čim bolj prijateljsko sodelovanje med hrvatskimi in slovenskimi umetniki. Letošnje neverjetno številne razstave, ki 60 bile prirejene v Jakopičevem paviljonu, dokazujejo, da naši umetniki delajo pridno in vztrajno in da se pri •vojetn ustvarjanju prav nič ne dajo bogati od moreče atmosfere negotovosti kakor je danes zajela ši-
roki svet in množice — ter da se z razstavami skušajo čim bolj približati občinstvu, ki mu je umetnost draga. Če bodo razmere dovolile, se bo Društvo slovenskih likovnih umetnikov — tak je načrt — letos avgusta meseca udeležilo tudi vseslovenske umetniške razstave, ki jo hoče organizirati »Umetniški klub «iz Maribora na letošnji prireditvi »Mariborskega tedna«. — »Društvo slovenskih likovnih umetnikov «ie nadalje pokrcnilo tudi akcijo, da v bodoče za razstave Jakopičev paviljon raznim amaterjem in diletantom ne bi bil več na razpolago, ter je doseglo, da bo pri oddajah Jakopičevega paviljona v razstavne namene odslej naprej odločal umetniški svet »Društva slovenskih likovnih umetnikov«. — Tajn-k Mirko Šubic se je nato zahvalil upravniku Narodne galerije, Zormanu, za vsestransko pomoč in ustrežljivost. Ugotovil je v 6vojih nadaljnjih izvajanjih tudi ,da se organizacija postopoma, pa vztrajno in dosledno čedalje lepše uveljavlja. Članstvo občuteva skupnost in tesno povezanost ter se zaveda njene velike pomembnosti. Upravičeno je tedaj upanje, da bo ta stanovska organizacija lahko vedno uspešnejše ščitila svoje članstvo.
Poročila blagajnika Šaše Šantla je ugotovilo,' da 6i je društvo znalo urediti finančno 6tanje in da je to stanje razmeroma prav zadovoljivo. Tako se društvo polagoma bliža možnosti, da bo nekoč lahko svojim članom, ki bi zašli v gmotne težkoče in zadrege, tudi konkretno priskočilo na pomoč ter jih izdatno podprlo v njihovem boju, da bi si pomagali iz najhujše stiske. Zaradi jubilejne razstave se je letos denarni promet povečal. Občni zbor je blagajniku Šaši Šantlu za njegovo točno poslovanje izrekel soglasno pohvalo.
Po poročilu blagajnika Šaše Šantla je poročal še o delovanju Umetniškega sveta njegov predsednik, podpredsednik »Društva slovenskih 1,kovnih umetnikov«, Boris Kalin. Potem pa je bila na predlog revizorja Ivana Vavpotiča izglasovana staremu odboru razrešnica. Pri volitvah novega odbora je bila izvoljena sledeča lista: novi predsednik je postal Saša Šanlel, ostali odborniki pa sn: Mirko Šubic, Ivan Vavpotič, Stane Kregar, Marij Putrih, Gojmir Ante Kos, France Tratnik, Boris Kalin in Ivan ko« iz Maribora Preglednika sta postala Sajo-vic Ivan in Vidmar Nande. Končno je bil izvoljen še umetniški svet. ki ga tvorijo predsednik G. A. Ko« ter Boris Kalin, Stane Kregar, Ivan Vavpotič Iq Božidar Jakac.
Po volitvah je novi predsednik predlagal naslednje: Da se je delovanje Društva slovenskih likovnih umetnikov toliko razmahnilo, je nedvomno velika zasluga bana dr. M. Natlačena. Zato predlaga, da ga Društvo slovenskih likovnih umetnikov imenuje za častnega člana. Občni zbor je ta sklep sprejel z navdušenim odobravanjem.
Slikar Ivan Vavpotič je na kraju predlagal, naj občni zbor sprejme sklep, da se v slovenski javnosti odločno poudari nujnost slovenske umetnostne akademije Njegov predlog je bil sprejet soglasno.
Lepo uspeli občni zbor stanovske organizacije slovenskih likovnih umetnikov je nato novi nien predsednik Šaša Santel zaključil.
Zmagala je Jugoslavija s 3:2. — Olimp : Jugoslavija s 3:1.
Domači sjKired ni bil kaj prida in evo nekaj rezultatov: Slavija : Mars jun. 3:2, Svoboda -.Moste
jun. 1:0, Ljubljana :a Jadran jun. 2:0.
*
V prijateljski tekmi sta se na Jesenicah srečala Bratstvo in Hermes. Zmagali so domačini z 2:1.
Državno nogometno prvenstvo
Jugoslavija : Hajduk 1 : 1. Hajdukovci so nastopili s tremi rezervami, katere so mladi prav dobro nadomestili. Jugoslavija spet ni zadovoljila svojih številnih simpatizerjev. Za Hajduka je neodločen izid prav gotovo časten.
Gradjanski : Hašk 4:0. Prvi jx>1 čas sta ei bili moštvi dokaj enakovredni. Skoraj bi rekli, da je Hašk igral bolj povezano. Čeprav je v drugem pol času Gradjanski igral le z 10 igralci je pokazal, kako zna igrati, ako hoče. Bil je ves čas v znatni premoči. Gole so dali: Lešnik. Žalant, Ci-mermančič in VVolf. Sodil je Madžar Horvat.
BSK : Slavija 1:0. Današnji obisk te tekme je presegal vse, kar so mogli Sarajliie kaj spraviti na igrišče. 6000 je bilo gledalcev, a vsaj polovico od teh zastonjkarjev. Tekma je bila zelo zanimiva in izredno živahna. Slavija je dokazala, da spada v prav dobra moštva jugoslovanskega nogometa. Edini gol je zabil Matošič iz precejšnje daljave. Z današnjo zmago si je BSK spet priboril
prvo mesto na državni prvenstveni tablici. *
Do prihodnje nedelje, ko bodo igrali Gradjanski : Hajduk v Zagrebu, Slavija : Hašk in Jugoslavija : BSK v Belgradu, je stanje prvenstvene tabele takole:
BSK	4	3	1	0
Slavija	4	3	0	1
Gradjanski	4	2	0	2
Hajduk	4	1	2	1
Jugoslavija	4	1	1	2
Hašk	4	0 *	0	4
8:4 4:2 9:5 7:5 7:8 4:15
7
6 4 4 3 0
V	nedeljski igri na tenis igriščih v Zagrebu, koder se vrši dvoboj med Jugoslavijo in Italijo, si je Jugoslavija priborila prvo točko v igri v dvoje. Punčec in Pallada sta v treh setih premagala italijansko dvojico Cucelli in Del Bello. Po tej igri še vedno vodijo Italijani z 2:1. Pri tej zmagi je igral Pallada boljše od Punčeca. Za dokončno zmago so nam potrebne obe zmagi v sing-
lih. Upamo, da bomo imeli srečno roko.
♦
V	Spitu sta se sestala domači Split in varaž-dinska Slavija. V tekmi hrvatsko-slovenske lige. Rezultat 4:2 za domačine. S to tekmo ostane Split v hrvatski ligi.
*
V	Banja Luki so odigrali Konkordiiašl iz Zagreba prijateljsko tekmo z domačim Kajišnikom. Gosti so predvedli dovršeno tehnično igro. Zmagali so domači z 4:3.
Po svetu
Nemški in italijanski lahkoatleti se bodo sestali na meddržavnem srečanju, ki bo 3. in 4. septembra v Stuttgartu.
Velika španska kolesarska dirka »Okoli Katalonije« je bila končana te dni. Na dirki so vozili tudi belgijski, nizozemski in luksemburški vozači. Zal pa so morali prvi in drugi zaradi vojnih za-pletljajev domov, dočim so Luksemburžani vztrajali do konca in zmagali v tej veliki dirki. *
234.500 gledalcev je bilo na letošnjih prvenstvenih tekmah avstrijske lige, ki so bile odigrane na Dunaju. Prvenstvo si je priboril Rapit, drugi pa je VVacker.
Madžarska : Romunija 2:0. V Budimpešti je
gledalo gornjo srečanje 20.000 gledalcev. Srečanje je bilo za Donavski cup. Sodil ie Jugoslovan Po-povič. Med tekmo je padal dež. Prvi polčas ie ostal neodločen. V drugem delu igre pa je zabil dr. Sarosi prvi gol, drugega pa Gyetvary. — Tekma juniorjev Madžarske in Romunije pa se i» končala z rezultatom 1:0.
*
Čisto amerikansko novost je upeljal južnoameriški paragvajski klub v tem, da se mora strelec, ki je dosegel gol za svoje barve, priti poklonit publiki na sredo igrišča. Seveda pri tem naslajajo marsikatere komične situacije. Samo če pomislimo, da se mora priti poklonit tudi oni igrač, ki je zatresel tudijastno mrežo.
Tekma v korist Rdečega križa med Škotsko in Anglijo, ki je bila odigrana v Glasgowu, s« je končala neodločeno 1:1 (0:0).