-    21    —
Kako bolnike obiskati.
Bolnika obiskati je dobro delo.   Preden pa k njemu stopiš, se o d ah ni.    Ce si poten,   se ohladi,   če si merzel, se ogrej,    Pervo je potrebno,   de se te nalezljiva   bolezin   ne   prime,   —  drugo,   de   bolnika  ne prehladiš.    Ne prestraši se ga,   ne derži se,   kakor de bi mu hitro smert oznanil; prijazno ga pobaraj, kako mu je? Ima nalezljivo bolezin, ne vsedisemu pre-blizo — ne v njegovo sapo,   ampak k zglavju tako, do v znožje gledaš.    Bolnika,   ki je  na  persih   bolan, ne izprašuj predolgo;  veliko govoriti, mu škodje. Predolgo se pri bolniku ne mudi,  de mu boš le za kratek  čas,  obljubi  mu raj,   ga   večkrat   obiskati. Preveč ljudi v sobo ni dobro naenkrat iti; sopuh prevelik je škodljiv.   Priporoči njegovi družini, de zrak v hiši večkrat   poboljša,   ali   de   se   vsaki dan  enmalo oknjo  ali   vrata odpro,   pa  tako, de  bolnika sapa naravnost ne zadene, — ali de se na razbeljeno železo nekoliko   jesiha  vlije in ž njim soba ([čimer} pokadi, — ali de se v kuhnji nekoliko brinoviga lesa zažge, in kader brez dima lepo   gori,   ž  njim v sobo gre, de oginj škodljiv zrak posmodi.   To naj se stori vsaki dan enkrat.    Cist   zrak v sobi bolnika je eno nar
v
boljših zdravil. Škoda, de ga ljudje tako malo porajtajo! Ne le pri bolnikih, tudi pri zdravih bi se imel vsaki dan pozimi sobni zrak tako čistiti. Nikar naj se prehudo ne kuri.                                             (Po Blaž. in Než.)