MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XV • april 2010 • Številka: 3 1 Ti-Ül Лттш 1 str. 5 Letošnji nagrajenci občine Ig str. 20 Kolišča kmalu na seznamu svetovne dediščine Unesca? str. 27 Zelena bratovščina se predstavi MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2010 Spoštovani bratci in kalket Končno smo jo dočakali - pomlad, seveda. V prebujanju narave jih mnogo najde svežo energijo tudi zase. Prvi pomladni dan sovpada s praznikom Občine Ig, ki smo ga počastili s proslavo in številnimi športnimi dogodki. Podeljena so bila občinska priznanja za leto 2010 ter izbrana športna ekipa in športnik preteklega leta. Če ste zamudili proslavo, lahko dobitnike priznanj spoznate v rubriki Aktualno, rezultate športnih dogodkov pa poiščite na športnih straneh. Dobili smo tudi kar precej pisem naših bralcev, tudi pismo iz Argentine. Vaših odzivov, zlasti konstruktivnih, smo vedno veseli, saj pomenijo, da vam ni vseeno za naš kraj. Vaški sveti poročajo o izvedbi osrednje čistilne akcije, ki je potekala po Ljubljanskem barju konec marca. Iz Bresta poročajo celo o najštevilčnejši udeležbi do zdaj. Koliko smeti s(m)o pobrali, še ni znano, ne bo pa napak, če rečemo, da veliko. Veliko preveč ... Čiščenje okolja se nadaljuje tudi v aprilu, ko bo potekala največja prostovoljna čistilna akcija v Sloveniji. Predstavljamo vam tudi novo rubriko Zelena bratovščina, kjer bodo svoje dejavnosti predstavljali naši lovci. Za uvod predstavitev njihove organizacije in nekaj kratkih novičk. Želimo vam prijetno branje. Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 18. maja 2010. Rok za oddajo člankov je sreda, 28. april 2010. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig oz. na el. naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Protestna zapora ceste? Ig - V sredo, 7. aprila, so se na pobudo ižanskega župana, ki je tudi koordinator celotne akcije, sestali župani Sodražice, Kostela, Dobrepolja, Škofljice in Iga. Gre za župane občin, prek katerih teče trasa ceste Petrina-(Škofljica)-Ljubljana, t. i. 3a razvojna os. Vabljeni so bili tudi poslanci s tega območja in pristojna ministra za promet ter za okolje in prostor, ki pa se sestanka niso udeležili. Glavna srž problema je poleg slabega stanja ceste tudi neurejena obvoznica na Škofljici, kar posledično povzroča močno povečan promet tudi prek naše občine. Vozniki se gneči na Škofljici namreč izognejo z obvozom prek Pijave Gorice in Iga. Zaradi povečanega prometa in neupoštevanja predpisov je tako zmanjšana prometna varnost tudi za naše občane. Dogovor županov je bil, da naj ministrstvo do 10. maja sprejme odločitev o začetku gradnje obvozne ceste na Škofljici, sicer bodo uveljavljali državljansko nepokorščino. Občina Ig je v tem primeru za 10. maj napovedala zaporo lokalne ceste Pijava Gorica-Ig. M. Z. I f m^Sl - &> k. Koledar prireditev ponedeljek, 19. april, ob 19. uri, Knjižnica Ig sreda, 21. april, ob 19. uri, gostilna Gerbec sreda, 21. april, ob 19. uri, Knjižnica Ig sobota, 24. april, ob 18. uri, Dvorana na Golem nedelja, 25. april, ob 17. uri, Marijin dom Kurešček torek, 27. april, ob 8. uri, Planinski dom Kurešček petek, 30. april, ob 20. uri, pred RTC Zapotok sobota, 1. maj, ob 9. uri, Iška (križišče za Gornji Ig) nedelja, 2. maj, ob 8. uri, pred trgovino na Golem sobota, 8. maj, od 14. ure dalje, Gasilski dom Škrilje sobota, 8. maj, od 11. ure dalje, Kurešček mostiščar је glasilo občine IG X. Govekarjev večer Kelti na Ižanskem Čarobni svet aromaterapije Smejalna joga Razstava fotografij Marijinih cerkva in znamenj 11. tradicionalni pohod Kurešček-Rašca Kres Prvomajski pohod na Krim Pohod na Mokrc Dan odprtih vrat Blagoslov motorjev na Kureščku Društvo Fran Govekar Društvo Fran Govekar Ig Knjižnica Ig Društvo Zapotok Župnija Ig TD Kurešček Društvo Zapotok, SVS Zapotok TD Iška vas, Občina Ig TD Kurešček, KD Mokrc, DOM, Društvo Zapotok PGD Škrilje TD Kurešček, Moto klub Ižanc Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1.80 EUR brez DDV (350,00 sIT). Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Andreja Zdravje Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Anton Tegelj Lektoriranje: Katarina Mihelič Naklada: 2400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Prebujenje, Maruša Švigelj Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Izvajanje dimnikarske službe v Občini Ig Ministrstvo za okolje in prostor nam je glede dimnikarskih storitev 16. marca 2010 posredovalo naslednji odgovor: Storitve dimnikarske službe na posameznem dimnikarskem območju lahko skladno z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom izvaja le koncesionar dimnikarske službe. Za dimnikarsko območje Ig ima z Republiko Slovenijo sklenjeno koncesijsko pogodbo le Energetski servis, d. o. o., Roška cesta 2a, Ljubljana. Koncesionarji dimnikarske službe, ki imajo koncesijsko pogodbo, so objavljeni na spletni strani: www.mop.gov.si. Andreja Zdravje Občinska uprava Režijski obrat sporoča: Priznanja Civilne zaščite Uprava RS za zaščito in reševanje je v torek, 9. marca, na slovesni podelitvi priznanjna Škofljici podelila priznanja Civilne zaščite. Podelitve se je udeležil tudi poveljnik Civilne zaščite Občine Ig Anton Pucihar. Prejemniki priznanj so bili tudi iz naše občine, in sicer: Franc Bukovec, Irena Pucihar in Jurij Purkat. Župan izreka čestitke vsem prejemnikom priznanj. Obvestilo lastnikom ■ ••w ■ ■•v* • zemljišč v bližini vodohranov in "V w črpališč Lastnikom kmetijsko obdelovalnih površin, tudi gozdnih v in na robu varstvenih območij vodnih virov, odsvetujemo kakršnokoli gnojenje površin oziroma drugo tretiranje, ki ima za pitno vodo negativne posledice ter lahko pomeni biološko in kemično tveganje za zdravje uporabnikov. Letno poročilo o skladnosti pitne vode na oskrbovalnih območjih v upravljanju režijskega obrata občine Ig Glede na 34. člen Pravilnika o pitni vodi (UL RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) morajo vsi upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo pripraviti letno poročilo do 31. marca in ga posredovati Inštitutu za varovanje zdravja RS. S podatki iz poročila morajo upravljavci seznaniti uporabnike prek sredstev javnega obveščanja. Občina Ig ima za izvajanje kontrole zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodo- vodnih sistemih občine Ig sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki je poročilo tudi pripravilo. Temeljna naloga upravljavcev vodovodnih sistemov je zagotav-ljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode ter nemotene in varne oskrbe s pitno vodo v zadostnih količinah. Upravljavcem vodovodnih sistemov Pravilnik nalaga polno obveznost zagotavljanja zdravstvene ustreznosti vode kot živila, nad katerim mora upravljavec izvajati notranji nadzor na osnovah sistema HACCP (Hazard Analysis by Critical Contol Points). Ta omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih tveganj, ki so lahko potencialna nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se lahko pojavijo tveganja. Na osnovi rezultatov, ki so razvidni iz tabele, Režijski obrat občine Ig kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ig ugotavlja, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2009 (od 1. 6. do 31. 12. 2009) na vseh vodovodnih sistemih ustrezna, notranji nadzor pa primernega obsega in učinkovit. TABELA 2 TABELA 1 Vodovodni sistem Število mest vzorčenja Vodarna Brest 5 Vodovod Gornji Ig 3 Vodovod Visoko Rogatec 2 Vodovod Golo Zapotok 5 Vodovod Iška vas Opomba: Vzorčenje se opravlja na vseh mestih enkrat mesečno. OSNOVNI PODATKI Upravljavec Ime osk. območja Št. prebivalcev Distribucija m3/leto Dezinfekcija Dezinfekcijsko sredstvo Druga priprava vode Tip vode INTERNI NADZOR mikrobiološka preskušanja Število vzorcev Št. neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E. coli kemijska preskušanja Število vzorcev Št neskladnih vzorcev Neskladni po prilogi B Občina Ig Občina Ig Občina Ig Občina Ig Občina Ig Gornji Ig Visoko Rogatec Gornji Ig Visoko Rogatec /as Vpišite št. prebivalcev na osk. območju. 27 101 3932 1492 630 Vpišite 1 - da, vključ- količino distri- no z občasno) buirane vode v / 2 - ne m3/leto 785 4229 124656 35543 17771 vrsta dezin-fekcijskega sredstva (1 - plinski klor, 2 - natrijev hipoklorit, 3 -klorov dioksid, 4 - ozon, 5 -UV, 6 - drugo - vpišite tudi kombinacije!) 2 5 3 3 Vpišite druge priprave vode (koagulacija, sedimenta-cija, filtriranje 1 - površinska / 2 - nepo-vršinska / 3 -mešana 0 0 0 7 0 0 2 1 0 0 vpišite ime preseženega parametra* EC, KB 0 EC, KB 0 vpišite ime preseženega parametra* 0 redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra občasne vpišite ime preseženega parametra vpišite št. preseženih parametrov vpišite ime preseženega parametra 'Legenda: EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22 °C, SK37 - št. kolonij pri 37 °C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa 3 ZZV Ime sistema občasne redne občasne redne občasne / / 2 0 2 www.obcina-ig.si 3 Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja (Pravilnik o pitni vodi. UL RS št.19/04 in 35/04 - 9. člen.) Priporočilo je pripravil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe), je treba redno in pravilno vzdrževati. Kot minimalno in redno vzdrževanje naj upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo uporabnikom zagotovi naslednja priporočila. Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj dve minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu, in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov. 24-urna dežurna služba (vodovod in kanalizacija): 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur, po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/280-23-14 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si - NOVO Katja Ivanuš, režijski obrat AKTUALNO Praznik občine Ig Občina Ig je za svoj praznik izbrala 21. marec, dan ko so revolucionarnega leta 1848 kmetje napadli ižanski grad Zonek. Takrat je približno 300 ižanskih kmetov napadlo grad, ga razdejalo, razbilo dragocenosti ter sežgalo gruntne knjige. Tudi letos smo praznik obeležili z osrednjo občinsko proslavo ter številnimi športnimi in drugimi prireditvami. Občinska proslava V petek, 19. marca, je bila v športni dvorani na Igu ob praznovanju praznika slavnostna prireditev s podelitvijo priznanj. Po uvodni himni, ki so jo zapele Borovničke, je župan v svojem govoru izpostavil najbolj pomembne občinske projekte in načrte za prihodnost. V kulturnem programu, ki je sledil, so nastopali otroci iz Vrtca Ig s folklorno točko, učenci OŠ Ig so predstavili projekt Čar medu na Ižanskem, ki so ga pripravili za natečaj Turizmu pomaga lastna glava - Moj kraj, moj ponos. Ižanskemu občinstvu se je prvič predstavila domača na-rodno-zabavna skupina Podkrimski falotje. Kot gosta sta se predstavila še priznana folklorna skupina Tine Rožanc in pevka Tanja Žagar, ki je ob tej priložnosti obljubila, da se bo jeseni ižanskemu občinstvu predstavila na samostojnem koncertu na Igu. Prireditev je povezovala Andreja Zdravje. Na prireditvi so bila podeljena občinska priznanja, tri zlate plakete in deset priznanj. Razglašena je bila še športna ekipa leta in športnik leta 2009. Vse dobitnike priznanj predstavljamo v nadaljevanju prispevka skupaj z uradno obrazložitvijo. Priznanja je nagrajencem predal župan, pri športnih priznanjih pa mu je pri podeljevanju pomagal naš odlični telovadec svetovnega slovesa Mitja Petkovšek. Pri podeljevanju je županu pomagala tudi članica TD Bober Marina Pucihar, oblečena v prelepo narodno nošo. Zahvaljujemo se Društvu žena in deklet na podeželju Ig, ki je pripravilo redno letno razstavo svojih izdelkov in pogostilo udeležence prireditve, Vrtcu Ig za okrasitev odra, OŠ Ig za postavitev odra, PGD Ig za varovanje in urejanje prometa ter Tonetu Cimpermanu za pomoč pri scenariju prireditve. Spremljajoče prireditve V sklopu praznovanja so se zvrstile tudi spremljajoče prireditve, in sicer Praznujmo s športom, kjer so se športne ekipe merile v košarki, odbojki, malem nogometu, rokometu in streljanju. Več rezultatov najdete na športnih straneh Mostiščarja. Naslednji dan, v soboto, 20. marca, pa je bilo v športni dvorani srečanje starejših občanov naše občine, o katerem je zapis pripravilo Društvo upokojencev. V nedeljo pa je sledil še 8. Mladinski šahovski turnir - Ig 2010. OBČINE le Ж Zapela nam je Tanja Žagar. Marica Zupan Foto: Maruša Švigelj 4 www.obcina-ig.si Na predlog neodvisne liste Nadaljujmo skupaj je zlato plaketo Občine Ig za leto 2010 prejel ALOJZ KOBAL za dolgoletno uspešno delo na področju družbenih dejavnosti v občini. Alojz Kobal, rojen na Igu pred več kot 70 leti, je že vrsto desetletij aktiven na področju družbenih dejavnosti v občini. Njegovo ime je neločljivo povezano s pobudami, za katere lahko rečemo, da so 'meso postale': bil je torej pobudnik in predsednik gradbenega odbora pri gradnjah mladinskega ter gasilskega doma na Igu. Njegovi sta tudi pobudi za adaptacijo podružnične cerkve v Brestu ter gradnjo kozolca - toplerja v Vrbljenu. En mandat je bil predsednik krajevne skupnosti Ig, vrsto let pa predsednik in gonilna sila gasilskega društva Brest. Zadnja leta je njegovo ime neločljivo povezavo z Društvom upokojencev Ig. Predsednikuje mu že tretji mandat in v tem času so člani društva vse drugo kot tisti upokojenci, ki jesen življenja preživljajo neaktivno. Alojz Kobal skrbi, da so člani aktivni tako na športnem kot na kulturnem področju, da jih je čutiti pri vseh delovnih akcijah, ki so organizirane v občini, in da so prisotni tudi na vseh prireditvah. Še posebej pa se zavzema za tiste člane, ki so potrebni posebne pomoči. Že vrsto let si prizadeva, da bi v občini zrasel medgeneracijski center oziroma takšen dom za starejše občane, v katerem bi poskrbeli za dnevno varstvo tistih, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Za zdaj ima takšen center svoje prostore v nekdanji knjižnici na Igu - upokojenci se srečujejo v teh prostorih, ki so za srečanja in sestanke na voljo tudi članom nekaterih drugih društev. Ob naštetem je Alojz Kobal že tretji mandat svetnik v občinskem svetu občine Ig. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami, preudarnostjo in izdelanimi predlogi aktivno sodeluje pri nadaljnjem razvoju občine. Na predlog UO DU Ig in občinskega svetnika Alojza Kobala je zlato plaketo Občine Ig za leto 2010 prejel ANTON ŽAGAR za dolgoletno aktivno delo na področju športnih in družbenih dejavnosti v občini. t. » Anton Žagar s svojim nesebičnim delom dokazuje, kakšni bi morali biti občani ne le naše, ampak vseh občin. Med njegovimi aktivnostmi je vsekakor treba omeniti, da je bil pred 52 leti eden izmed ustanoviteljev športnega društva Mokerc, bil je tudi član upravnega odbora in uspešen rokometaš. Sledovi njegovega dela so vidni v športnem domu, ki se je na Igu začel graditi leta 1968. V začetku 80. let je prevzel funkcijo člana sveta krajevne skupnosti ter s svojim znanjem veliko prispeval k razvoju kraja. Je tudi veteran vojne za Slovenijo in član združenja Vrline Antona Žagarja so vztrajnost, natančnost in skromnost. Je drzen pri oblikovanju ciljev in nepopustljiv pri njihovem doseganju. Z vso energijo se preda delu in vse ovire, ki nastanejo na poti do želenega cilja, premaguje z občudovanja vredno vnemo. Je človek, ki potrjuje pravilo, da se je treba vse življenje učiti. Novosti se ne ustraši, temveč se z njimi sooča in pogumno spopada. In prav tu se kaže še ena njegova vrlina - nesebičnost. Znanja in bogatih izkušenj ne zadržuje zase, ampak jih je vedno pripravljen deliti z drugimi. V svojem tretjem življenjskem obdobju največ časa posveča sožitju med generacijami, kar mu uspeva tudi zaradi dejstva, da ima posluh tako za mlajše kot starejše, pri čemer si prizadeva povezati njihovo energijo s ciljem vsem izboljšati kakovost življenja. Zelo prizadeven je bil pri nastajanju medgeneracijskega centra na Igu in je od leta 2000 član društva upokojencev. Na predlog občinskega odbora SLS je zlato plaketo Občine Ig za leto 2010 prejelo DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET NA PODEŽELJU IG za dolgoletno uspešno in aktivno delo v občini. Korenine Društva žena in deklet na podeželju Ig segajo v leto 1997, ko se je na kuharskem tečaju zbralo 12 ižanskih žena. Že jeseni istega leta je bil ustanovni občni zbor društva in po njem so članice organizirale ter izpeljale številne delavnice, na katerih so izmenjevale znanje in izkušnje ter brusile svoje kuharsko znanje. Število članic se je nenehno povečevalo in zdaj jih je v društvo včlanjenih več kot 100, prihajajo pa iz 16 vasi. V sodobnem času, ko za vrtenje okoli loncev in štedilnika vse bolj zmanjkuje časa, pa jih ne družijo zgoljpeka, priprava najrazličnejših dobrot ter organiziranje kuharskih in drugih tečajev, temveč se tudi nenehno izobražujejo, pripravljajo razstave, se družijo ob nordijski hoji, klekljanju in drugih družabnih dogodkih. Ob srečanjih obujajo spomine na čas in življenje naših dedkov in babic ter spregovorijo o času, ki izginja. S svojimi specialitetami se predstavljajo na občinskih prireditvah in so s svojo značilno nošo že postale prepoznavni znak občine. Posebej pomembno je tudi to, da zgledno skrbijo za podmladek. V predstavitvi na društveni spletni strani, ki je bila lani v celoti prenovljena, o sebi pravijo: »Za nas ni pomembno, od kod prihaja dekle ali žena, je iz hribovske vasi ali morda iz nižine. Ni pomembno, ali je kmetovalka ali pa dela kot učiteljica v šoli. Lahko je srednješolka ali pa ima spoštljivih 70 let. Pomembno je, da živi in dela na našem podeželju ter da želi narediti nekaj dobrega zase in za druge.« V letu 2009 so članice izdale kuharski prvenec z naslovom Ko zadiši po peki na Ižanskem in vanj vključile več kot sto receptov. Ker so se s projektom uspešno prijavile na razpis Leader LAS, je knjiga, ki je rezultat usklajenega dela članic, izšla tudi ob pomoči evropskih sredstev in je dobra promocija tudi za občino. www.obcina-ig.si 5 Na predlog izvršnega odbora TD Krim je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejel PODMLADEK TD KRIM za aktivno delo na področju družbenih dejavnosti v občini. Mladi iz vasi pod Krimom so v okolju, v katerem živijo, že tradicionalno aktivni na vseh področjih družbenega življenja. Nadaljujejo tradicijo svojih prednikov in se poleg svojih šolskih, študijskih in zasebnih obveznosti aktivno vključujejo v delo različnih društev ali pa se individualno udeležujejo najrazličnejših tečajev. Približno 30 jih je pod imenom Zgaga zelo delovnih pri Turističnem društvu Krim. Njihovo prisotnost je čutiti pri vsaki društveni aktivnosti, posebej pa so znani po tem, da prireditve popestrijo s svojimi skeči. Resda so podmladek turističnega društva, a čutiti jih je tudi drugod: nekateri izmed njih sodelujejo v društvu harmonikarjev in s svojimi skladbami popestrijo prireditve, drugi plešejo pri novoustanovljeni folklorni skupini kulturnega društva Izviri, tretji svoje igralske sposobnosti preizkušajo v dramski skupini kulturno-umetniškega društva Iška vas, del pa jih je prevzel vodenje in skrb za razvoj domačega gasilskega društva. Lani so, na primer, pomagali pri nakupu novega gasilskega vozila in pri ureditvi gasilskih prostorov. Že po tradiciji imajo v svojih rokah miklavževanje, ki ga organizirajo predvsem na veliko veselje otrok pa tudi starejših občanov, njihova je skrb za kresovanje in silvestrovanje. Ko je treba zavihati rokave, ne izbirajo del: zraven so, ko je treba pripraviti prireditveni prostor, ko je treba pomagati pri strežbi ali peki. Brez njihove prisotnosti in zavzetosti ne mine nobena akcija, pa najsi se imenuje čistilna, delovna, turistična, kulturna ali pa zabavna prireditev, pustni karneval ali gasilsko tekmovanje. Na predlog neodvisne liste Nadaljujmo skupaj in TD Krim je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejel ANTON SUSMAN za pomembne prispevke k razvoju kraja. Anton Susman je že več desetletij dejaven v vaseh, ki se stiskajo pod Krimom. Njegovo zavzemanje za hitrejši razvoj je pustilo sledi predvsem v nekdanji krajevni skupnost Tomišelj, kjer je bil najprej predsednik, nato pa svetnik. V času predsednikovanja je bil pobudnik in predsednik gradbenega odbora za gradnjo mrliške vežice in ureditev pokopališča v Tomišlju, prav tako pa je sodeloval pri gradnji telefonskega in vodovodnega omrežja ter urejanju in asfaltiranju cest. Več mandatov je predsedoval gasilskemu društvu Vrbljene-Strahomer. Poskrbel je, da se je dogradila garaža, da so se obnovili stolp, ostrešje na domu in dvorana. Poleg tega je bil izredno aktiven na vseh gasilskih vajah in na najrazličnejših prireditvah, ki so jih gasilci organizirali v svojem kraju ali v okolici. Tudi po tem, ko je predal posle predsednikovanja, je ostal aktiven v veteranski desetini. Bil je idejni in izvedbeni vodja za postavitev toplerja in drugih spremljajočih objektov na hipodromu v Vrbljenu. Zasnoval in postavil je tudi brunarico v Strahomerju. Tako topler kot brunarica danes služita namenu, za katerega sta bila postavljena - ogledom in družbenim dejavnostim. Ne smemo pozabiti, da je Anton Susman aktiven tudi v Turističnemu društvu Krim. Člani tega društva sodelujejo pri pripravi različnih prireditev in različna so tudi dela, za katera je treba poprijeti. Ne ustrašijo se niti fizičnih del niti tistih, ki jim je skupni imenovalec zabava. Anton Susman je vedno prisoten in prav zato ga lahko postavimo za vzor vsem krajanom podkrimskih vasi. Glede na to pa, da ima v sebi še veliko idej in ustvarjalnega duha, se lahko zgolj povprašamo, kaj in kakšen bo njegov naslednji podvig. Na predlog Braca Vukosavljevića je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejel TONE ŠTEBLAJ za aktivno delo na področju družbenih dejavnosti v občini. Toneta Šteblaja lahko postavimo za zgled, kaj je mogoče narediti za razvoj kraja, če te spremljata dobra volja in pripravljenost poprijeti za delo. Njegovo ime je namreč neločljivo povezano z nekdanjo krajevno skupnostjo Golo-Zapotok. Leta 1985 je bil predsednik skupščine te krajevne skupnosti, dva mandata pa je bil podpredsednik tedanje vaške skupnosti Zapotok. Vas je bila v času jugoslovanske ljudske armade strelni poligon, znana pa tudi po tem, da jo je 'odlikovala' slaba infrastruktura. Zato so se vaščani odločili, da ustanovijo odbor za razvoj vasi, in Tone Šteblaj seje zavzeto vrgel na delo. Bilje predsednik odbora za gradnjo in asfaltiranje cest v Zapotoku in njegovi okolici, aktivno je sodeloval v odboru za gradnjo telefonskega, elektro in vodovodnega omrežja. Poleg časa in prostovoljnega dela je v razvoj in posodobitev kraja vključil tudi svoje gradbene stroje - in to brez povračila stroškov. Ko se je ustanavljalo turistično društvo Kurešček, je bil med ustanovitelji, še danes pa je njegov aktivni član. Leta 1985 je - prvi v občini Ig - vrata kmetije odprl turistom, a je moral turistično kmetijo zaradi bolezni leta 2002 zapreti. 6 www.obcina-ig.si Na predlog občinskega odbora SLS je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejel JANEZ ŽEROVNIK za aktivno in zavzeto delo kaplana v župniji Ig. Janez Žerovnik, rojen v Vogljah, je že deset let kaplan v župniji Ig. Ves čas svojega delovanja se posebej posveča vzgoji mladih, ki ga zaradi njegovega umirjenega in prijaznega odnosa do njih z veseljem sprejemajo in zelo cenijo. Poleg rednega poučevanja verouka je njegov pomemben prispevek pri verski vzgoji mladih vsakoletni enotedenski in tudi enodnevni oratorij pred praznikom sv. Janeza Boska, velikega vzgojitelja mladih, njihovega zavetnika in odličnega pedagoga. V to delo pritegne veliko število mladih animatorjev. Vsako leto organizira enotedenske počitnice na morju, na športnem področju pa mlade vključuje v različne športe salezijanske mladine, kjer župnijska nogometna ekipa tekmuje z ekipami drugih župnij. V ta namen ima z mladimi nogometaši vsak torek redni trening v ižanski športni dvorani. S trikraljevsko koledniško akcijo, ko se zbirajo prispevki za otroke v misijonskih deželah, v mladih vzgaja čut in ljubezen do revnih ter vseh, ki so potrebni pomoči. Z veliko zavzetostjo skrbi za ohranjanje adventne tradicije Marijo nosijo, ki med seboj povezuje ljudi določene vasi. Janez Žerovnik ima poseben čut tudi za bolnike v župniji. Veliko bolnih in priklenjenih na bolniško posteljo, ki to želijo, vsak mesec obišče na domu ter jim nameni dobro besedo in želje po okrevanju. In ne nazadnje - je tudi urednik župnijskega glasila z naslovom Naša župnija. Na predlog občinskega odbora SDS je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejel ANTON ŠUŠTERŠIČ za pomemben prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine kraja V zgodovinskih dokumentih je mogoče najti podatek, da je bilo v sredini 19. stoletja na potoku Iška devet žag in pet mlinov. Zob časa je opravil svoje, tako da je danes žaga v Iški 14, t. i. Benkotova žaga, edina ohranjena in obnovljena v tolikšni meri, da je na ogled obiskovalcem ižanske občine, še posebej tistim, ki jih pot zanese v sotesko Iški vintgar. Žaga je aktivno delovala do sredine osemdesetih let. Njen lastnik Tone Šušteršič je potreboval kar precej let, da je zbral dokumente, ki se nanašajo na to žago, ter nato še vse uporabne dele, in šele nato seje lahko lotil obnove. V primeru Benkotove žage gre za tipično žago venecianko, tako imenovano samico, kakršne so uporabljali tudi drugod v Sloveniji. Žaga je v pisnih virih omenjena že leta 1640, od leta 1816 pa zanjo obstaja dokumentacija. Njena posebnost je v tem, da je edina ohranjena na mlinščici potoka Iška, za katerega je znano, da ima le majhen padec. Rešitev je lastnik našel z vgradnjo lopatastega vretena, ki sicer izkorišča nizek padec, pa vendarle širok in izdaten izliv vode. Prav ta nenavadni pogon za izkoriščanje nizkih padcev vode daje zaradi njene redkosti žagi še posebno vrednost. Preostali mehanizem in naprave so v bistvu klasični elementi žage venecianke, ki so razmeroma dobro ohranjeni in primerno konservirani oziroma obnovljeni. Anton Šušteršič je za obnovo žage potreboval pet let. Zdaj deluje, vendar predvsem za lastne potrebe oziroma za prikaz obiskovalcem, kako je žaganje potekalo nekoč. Ker gre za izjemen kulturni spomenik, kakršnih na naših tleh ni več prav veliko, je občinski svet Občine Ig januarja 2008 t. i. Benkotovo žago skupaj z jezom razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika. Na predlog župana Janeza Cimpermana je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejel IVAN DEMŠAR za aktivno delo v Gasilski zvezi Ig. Čeprav Ivan Demšar ni rojen v občini Ig, temveč se je vanjo priženil, ga po vsem, kar je že do zdaj storil zanjo, lahko mirne duše štejemo med prave Ižance. i V prvi vrsti ga poznamo kot člana tiste organizacije, ki je med najštevilčnejšimi v državi -organizacije gasilcev. Svoje plemenito delo je kot vaščan Matene začel v istoimenskem prostovoljnem gasilskem društvu, kjer je takojpokazal, iz kakšnega testa je. Zaradi njegovega prizadevnega in vestnega dela so ga na eni izmed sej predlagali za predsednika Gasilske zveze Ig in ga za to funkcijo tudi izvolili. Velja namreč za človeka, ki natančno ve, kako pomembna sta napredek in razvoj, zato že tretji mandat prostovoljno in izjemno uspešno vodi gasilstvo v občini Ig. Nobena skrivnost ni, da se je med njegovim vodenjem gasilstvo v vseh desetih gasilskih društvih v občini povzpelo na višjo raven tako po strokovni plati kot po opremljenosti, primerjaje z razvojem okoliških gasilskih zvez pa je ižanska dosegla skokovit napredek. Razlog tiči tudi v dejstvu, da Ivan Demšar uspešno sodeluje ne le z gasilskimi društvi, temveč tudi z Občino Ig, ki gasilstvo vsako leto podpira s finančnimi sredstvi. O tem, komu in koliko denarja bodo namenili, nikoli ni odločal sam, temveč vedno v soglasju z vsemi vodilnimi v društvih. Zaradi takšnega načina razporejanja financ in razumevanja med gasilci so se vsa društva opremila z modernimi gasilskimi vozili in potrebno opremo, člani in članice društev pa so se redno izobraževali na strokovnih seminarjih. Toda Ivan Demšar se ni ustavil le pri gasilcih. Dva mandata je bil tudi član občinskega sveta; sodeloval je pri gradnji pomembnih objektov v občini, kot so predvsem športna dvorana in nekateri drugi infrastrukturni objekti. www.obcina-ig.si 7 Ia) aktualno MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2010 Na predlog občinskega odbora SDS je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejel SLAVKO PAVLIČ za pomemben prispevek na področju gospodarstva v občini. Kdor se Slavka Pavliča spominja iz otroštva, ve, da je bil nemiren, raziskovalen, radoveden otrok. Zato ni čudno, da ga je pot odnesla v svet, kjer se je izobraževal in srkal najrazličnejša znanja. Ob vrnitvi je prevzel kmetijo in jo moderniziral, hkrati pa se je, obogaten s tujimi izkušnjami, zaposlil v tedanjem Slovenijalesu. Bil je zastopnik svetovno znanih podjetij, med njimi švicarskega podjetja Diversey Lever, s katerim je v Sloveniji opravljal pionirsko delo na področju higiene, dezinfekcije, vzdrževanja in čiščenja objektov. Ko je Slovenijales zatonil, je na svoji domačiji ustanovil družinsko podjetje Pan Goslar, d. o. o., in začel zaposlovati svežo delovno silo. Zdaj je v podjetju redno zaposlenih 15 delavcev in nekaj zunanjih sodelavcev, ki s profesionalnimi čistilnimi pripomočki opremljajo vojaške bolnišnice, letališča, inštitute itd., kot prvi pa so z znanjem in izkušnjami uspešno opremili tudi profesionalne čistilne servise. Z odličnim znanjem v tem poslu Slavko Pavlič kot direktor ene izmed vodilnih družb s področja ponudbe čistil, čistilnih sredstev in strojev v Sloveniji kljubuje manj ugodnim gospodarskim kazalcem in vsako leto povečuje obseg dela. Poleg tega pa je bil vsa leta po vrnitvi iz tujine močno vpet v delo tedanje krajevne skupnosti Tomišelj. Bil je svetnik v prvem sklicu občinskega sveta in predsednik odbora za gospodarstvo, njegova pa je bila tudi pobuda za ustanovitev konjerejskega društva Krim, katerega predsednik je bil med pripravami, gradnjo in otvoritvijo hipodroma v Vrbljenu. V prostem času se ukvarja z vzrejo vrhunskih dresurnih slovenskih toplokrvnih konj, ki dosegajo odlične rezultate doma in v tujini. V zbirki medalj ima več kot 50 pokalov s slovenskih in evropskih tekmovanj. Na predlog občinskega odbora SDS je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejela KMETIJA MODIC IZ MATENE za pomemben prispevek pri ohranjanju kmetijstva v občini. Tudi v občini Ig, tako kot drugod po Sloveniji, vse več ljudi išče zaposlitev v mestih. Kmetije ostajajo opuščene ali pa živečim na njih kmetijstvo pomeni zgolj dopolnilno dejavnost. Zato je še posebej pomembno, da so v naši sredini ljudje, ki so si kmetijstvo izbrali za način življenja in so s tem pripomogli k njegovemu ohranjanju in razvoju. Kmetija Modic iz Matene, katere začetki segajo v 18. stoletje, je zato lahko v ponos ne le občini Ig, temveč vsej Sloveniji. Ciril Modic se spominja, da so tedaj, ko je bil še otrok, doma pridelali veliko mleka. Prodajali so ga v Ljubljani - pa ne le mleko, temveč tudi jajca, živino in druge pridelke. Komaj 15-letnemu mu je umrl oče, tako da sta na kmetiji ostala sama z mamo. Po poroki je postal gospodar - niti en dan ni bil v službi, prav tako ne žena, ampak sta vsa leta obdelovala zemljo in delala na kmetiji. Pridelke sta prodajala na ljubljanski tržnici. Danes je Ciril ob vseh pretresih in reformah, ki jim je bil priča, začuden, da sploh še kakšen kmet vztraja na zemlji. Ljubezen do zemlje je Ciril vsadil v srce tudi svojemu sinu Tomažu, ki ga večina ižanskih kmetov pozna kot veterinarja. S svojim znanjem in izkušnjami jim pogosto priskoči na pomoč. V zadnjih desetih letih, odkar je vajeti kmetije prevzel v svoje roke, na kmetiji letno pridelajo 200 tisoč litrov mleka, ki gre povečini v predelavo. V hlevu imajo okrog 60 glav živine, poleg pridelave mleka pa so poznani tudi po vzreji bikovskih mater. Za svoje delo so leta 2006 na sejmu v Gornji Radgoni prejeli zlato medaljo za telico, kmetijsko ministrstvo pa jim je podelilo priznanje za rejo plemenskega goveda v Sloveniji. Na predlog župana Janeza Cimpermana je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejel ŽENSKI PEVSKI ZBOR ŽENE IN DEKLETA DVEH VASI za 10-letnico delovanja. Jeseni leta 1999 se je zbralo nekaj pevskih zanesenjakov, ki so ob podpori voditeljice Nataše Pangerc ob odhodu župnika Blaža Cudermana v cerkvi sv. Marjete na Golem odpeli poslovilno mašo. Tedaj se je rodila ideja o ustanovitvi ženskega pevskega zbora z imenom Žene in dekleta dveh vasi s ciljem ohranjati in razvijati pevsko kulturno dediščino vasi Golo in Škrilje. Pevski zbor deluje pod okriljem Kulturnega društva Mokrc, dekleta in žene pa so prvič skupaj zapele 26. februarja 2000 na zboru članov turističnega društva Kurešček. Uspešen nastop jih je navdal z željo po nadaljnjem delu. Na prvi občinski reviji pevskih zborov v Iški vasi so svoj nastop sicer začele z dvema poškodovanima pevkama in veliko tremo, takšno, da je bilo treba prvo pesem začeti trikrat. A pevke niso vrgle puške v koruzo, temveč so vztrajale in se odločile za sodelovanje - najprej z absolventko fakultete za glasbo Polono Černe, korak naprej pa so naredile s strokovno voditeljico, muzikologinjo Klementino Mikec Korpič. V delo zbora je vnesla nov elan, pod njenim vodstvom se pevke pripravljajo na prvi samostojni koncert ob 10-letnici obstoja, ki bo 23. junija. Zbor, ki ga sestavlja 12 pevk, od deklet do mladostnih upokojenk, redno sodeluje na občinskih revijah, različnih prireditvah v občini in zunaj občinskih meja. Repertoar je spleten iz raznovrstnih slovenskih in tujih skladb, med katerimi prevladuje slovenska ljudska pesem. Pevke družijo nepozabne dogodivščine na eni in težki trenutki na drugi strani, a deset let trdega dela jih je združilo v neločljive prijateljice, ki želijo svojo družbo razširiti in uspešno nadaljevati začeto delo. 8 www.obcina-ig.si Na predlog ravnateljice OŠ Ig Stanke Rebolj je priznanje Občine Ig za leto 2010 prejela DARINKA MAZIBATAGELJ za več kot 30-letno uspešno delo v Osnovni šoli Ig. m ' j 20. marca 2010 bo minilo že 32 let, odkar je v učiteljske vrste Osnovne šole Ig vstopila tedaj mlada in ambiciozna, danes pa modra, izkušena in uspešna razredna učiteljica z nazivom svetovalka - Darinka Mazi Batagelj. Prvih nekaj let je poučevala v kombiniranem oddelku na podružnični šoli Iška vas, naslednja leta pa tretje-, četrto- in petošolce Osnovne šole Ig. Njene učenke in učenci ob njenem zavzetem vzgojno-izobraževalnem delu vseskozi dosegajo izredno visoke učne in vzgojne rezultate. Njen izjemno pozitiven odnos do človeka, zavest, kako pomembni so materni jezik, rojstni kraj z narečjem, običaji in navadami ter domovina, čutimo pri njenem delu tudi zunaj obveznega pouka, saj redno pripravlja številne projekte, aktivnosti in nastope v šoli, kraju in prek občinskih meja. Neprecenljive vrednosti pa je prenašanje njene velike ljubezni do narave na mlajše rodove. Bila je ena izmed aktivnih članic projektne skupine, ki je pred več kot desetletjem v okviru raziskovalnega tabora, ki ga je organizirala Osnovna šola Ig, postavila temelje učni gozdni poti. Tudi z njenim sodelovanjem jo je občina pred petimi leti obnovila in s tem približala mnogo obiskovalcem. Vodila je in vodi številne šole v naravi, naravoslovne tabore ter interesne dejavnosti (naravoslovni, planinski krožek). Ureja del šolskega vrta, pripravlja enkratne cvetlične in sadne aranžmaje. Njene učenke in učenci ter vsi njeni sodelavci in sodelavke so zagotovo bogatejši tudi zaradi njenega iskrivega značaja, vedrine, optimizma ter pronicljivega humorja, ki ga prenaša nanje in jim tako popestri dan. Na predlog SVS Golo-Selnik je naziv Športnik leta Občine Ig za leto 2009 prejel KRISTIAN GRÜNFELD za vrhunske rezultate v letu 2009. Kristian Grünfeld, devetošolec Osnovne šole Ig, je zaljubljen v tek. Splet srečnih okoliščin ga je pripeljal na atletske steze in po petih letih treniranja v Atletskem klubu Špela iz Grosuplja se lahko pohvali, da je najboljši tekač v pionirski kategoriji. Njegova posebnost so teki na srednje proge (1.000, 1.500 in 3.000 metrov), zelo rad se udeležuje krosov, preizkuša pa se tudi v nekaterih drugih atletskih disciplinah (skok v daljino, suvanje krogle, sprint). V Kristianovi sobi stoji velika vitrina, v kateri ima shranjene vse medalje, pokale, plakete in priznanja, ki si jih je pritekel v zadnjih petih letih. Težko bi bilo našteti vse, zato izpostavimo le nekatere: lani je zmagal na vseh šolskih tekmovanjih (državno prvenstvo v šolski atletiki v teku na 600 metrov, državno prvenstvo v uličnem krosu za osnovnošolce, državno prvenstvo v šolskem krosu, Ljubljanski maraton za osnovnošolce), kjer je zastopal osnovno šolo Ig. Na državnih prvenstvih in atletskih pokalih, kjer je tekmoval za Atletski klub Špela, si je pritekel zlati medalji v tekih na 1.000 in 3.000 metrov - v teh tekih je v svoji kategoriji postavil tri nove državne rekorde. Prejel je zlato priznanje osnovne šole Ig, priznanje zveze športnih organizacij, plaketo Atletskega kluba Špela, pokal Atletske zveze Slovenije in priznanje zveze športnih organizacij Grosuplje. V letošnjem letu ga čaka kros v Beogradu, dvoransko državno prvenstvo, želi pa si tudi izpolniti normo za evropsko prvenstvo v krosu, ki bo prihodnje leto v Velenju. Sledijo mu še mladinske olimpijske igre za mlade. To, da je po navadi med najmlajšimi udeleženci, mu je pomagalo utrditi samozavest, se znebiti treme in si pridobiti veliko izkušenj. Seveda pa k dobrim rezultatom največ pripomorejo redni treningi in dober trener. S trenerko Špelo se najmanj štirikrat tedensko srečujeta na stadionu v Grosupljem ali v osnovni šoli Škofljica, kjer izpopolnjujeta tehniko, kondicijo in hitrost. Zato gre velika zasluga za Kristianove uspehe tudi njej. Na predlog ravnateljice OŠ Ig Stanke Rebolj je naziv Športna ekipa leta Občine Ig za leto 2009 prejela Šahovska ekipa dečkov do 15 in deklic do 12 let Osnovne šole Ig za dosežke v letu 2009. Osnovna šola Ig že od šolskega leta 1998/1999, ko so po nekaj desetletjih premora ponovno oživeli šahovski krožek, velja za šolo, kjer so doma tudi mojstri igre za črno-belo ploščo. Kako dobri so poznavalci te igre, so v lanskem letu pokazali učenci Tim Janželj, Domen Hiti, Jaka Čop in Žiga Ciber ter učenke Lara Janželj, Urška Jakič in Živa Pirnat. Na ekipnem šolskem šahovskem tekmovanju so namreč postali državni prvaki. Dečki so nastopali v kategoriji do 15, deklice pa v kategoriji do 12 let. To pa niso bili edini vrhunski rezultati, s katerimi se lahko pohvalijo učenci osnovne šole Ig. Zelo visoko so posegli tudi v kategoriji posameznikov: Domen Hiti je premagal vse sotekmovalce in postal državni prvak, Tim Janželj pa je zasedel tretje mesto v državi. Pa tudi to še ni vse, saj so vsi omenjeni učenci in učenke z izjemnim igranjem šaha pripomogli, da je šahovski krožek osnovne šole Ig v letu 2009 med 137 sodelujočimi šolami prejel pokal za najboljši šahovski krožek v Sloveniji. V treh terminih ga je obiskovalo 30 šahistk in šahistov. Nad delom v krožku je kot mentor bdel zunanji sodelavec Adrijan Rožič, ki sta se mu pridružila še Vesna Rožič in Nejc Župec, koordinatorka vseh šolskih aktivnosti v šoli in zunaj nje (krožki, turnirji, tekmovanja) pa je profesorica Andreja Župec. Seveda pa tako izjemnih uspehov mladih šahistov, ki so tudi prizadevni učenci in prenašalci svojega šahovskega znanja na mlajše prijatelje, ne bi bilo brez podpore staršev in dobrega sodelovanja s Šahovskim klubom Ig. www.obcina-ig.si 9 Zahvala Prejela sem priznanje za več kot 30-letno uspešno delo na ižanski šoli. V desetletjih učiteljevanja sem doživela številne spremembe, nekatere stvari pa se ne spreminjajo, saj so izraz srčne kulture, ki je ali je ni. Zagotovo je to vesel pozdrav nekdanjih učencev ali njihovih staršev. To je tudi dober, prijeten in ustvarjalen odnos s sodelavci - in uspevati ob tako dobrem vodstvu šole je lažje, zato sem rada učiteljica na naši šoli. Zahvaljujem se vsem, ki ste podprli predlog ravnateljice Stanke Rebolj. Hvala vsem tistim, ki ste mi iskreno čestitali. Brez lažne skromnosti sem priznanja vesela. Darinka Mazi Batagelj Ob prejemu zlate plakete Na letošnji proslavi ob našem občinskem prazniku sem prejel zlato plaketo Občine Ig za delovanje na področju športnih in družbenih dejavnosti. Ob prejemu županovega obvestila in vabila v zvezi s tem sem bil prijetno presenečen in vesel pozornosti. Moram pa priznati, da sem se počutil tudi malo nelagodno, saj tako priznanje ni mačji kašelj, ljudi, ki si ga zaslužijo, pa je kar precej. To visoko priznanje jemljem predvsem tudi kot priznanje društvu upokojencev in iskreno podporo njegovim članom pri izvajanju dejavnosti društva. V našem društvu upokojencev si nenehno prizadevamo, da se izboljša življenjske pogoje starejših, da so (smo) čim dlje aktivni in povezani v družbena dogajanja ter da se tistim, ki so potrebni pomoči, to zagotavlja dostojno in čim dlje v domačem okolju. Vesel sem, da sem lahko v društvu upokojencev eden od udeležencev pri teh prizadevanjih. Zahvaljujem se predlagateljem, Alojzu Kobalu in upravnemu odboru Društva upokojencev Ig ter županu in občinskemu svetu. Obenem iskreno čestitam vsem letošnjim prejemnikom priznanj občine Ig, posebej pa še prejemnikoma zlate plakete Društvu žena in deklet na podeželju Ig in predsedniku našega društva Alojzu Kobalu. Anton Žagar Zahvala ob prejemu zlate plakete Na letošnji proslavi ob našem občinskem prazniku sem prejel zlato plaketo Občine Ig za delovanje na področju družbenih dejavnosti. S predlogom neodvisne svetniške skupine Sodelujmo skupaj sem se seznanil kot občinski svetnik že ob pripravi na zadnjo sejo občinskega sveta. Glede na moje dolgoletne izkušnje na področju družbenih dejavnosti in delo v različnih društvih sem vajen vsega dobrega in slabega. Pa vendar moram priznati, da me je najava visokega priznanja vseeno prijetno presenetila. Veseli me, da se velik del ljudi zaveda, da ni vse v nenehnem pehanju za denarjem in drugimi materialnimi dobrinami ter da se kakovost življenja lahko meri tudi drugače. In prav to je prisotno tudi v našem društvu upokojencev, ki ga trenutno vodim. Osnovna skrb nam je čim višja kakovost življenja starejše populacije in njena povezanost z vsemi družbenimi dogajanji. Vse dejavnosti našega društva so naravnane v to, da je ljudem bolje ter da pomoči potrebni to tudi dobijo in pri tem obdržijo svoje dostojanstvo. Glede medgeneracijskega sodelovanja ne izumljamo nič novega - v medgeneracijskem centru sodelujemo društva, katerih člani so vseh starosti. Spoznavamo se, vse bolje sodelujemo, manjšajo se prepadi med generacijami, skratka dokazujemo, da se da skupaj marsikaj doseči. Glede na navedeno lahko rečem, da je visoko občinsko priznanje, ki sem ga prejel, tudi priznanje za vse, kar delamo v našem društvu dobrega za posameznike in širšo skupnost, zato nas zavezuje tudi za naprej. Zahvaljujem se svetnikoma iz neodvisne liste Nadaljujmo skupaj, ki sta pripravila predlog, ter županu in občinskemu svetu, ki so ta predlog podprli. Hkrati iskreno čestitam vsem letošnjim prejemnikom priznanj občine Ig, posebej pa še prejemnikoma zlate plakete Društvu žena in deklet na podeželju Ig ter Antonu Žagarju. Alojz Kobal Zlata plaketa, vzpodbuda za naprej Letošnji občinski praznik je bil za naše društvo še posebej lep prav zaradi visokega priznanja, ki nam je bilo tistega prazničnega večera podeljeno. Letošnjo Zlato plaketo Občine Ig za 2010 smo v društvu sprejele z velikim veseljem in ponosom! Iskrena hvala predlagatelju, občinskemu odboru SLS in njegovemu predsedniku Francu Strletu ter seveda vsem članom občinskega sveta Občine Ig, ki ste predlog sprejeli in ga potrdili! Hvala županu Janezu Cimpermanu, ki nam je priznanje podelil z iskrenim navdušenjem. Vse, kar ste zapisali v obrazložitvi, drži in vesele smo, da ste naše delo in prizadevanja opazili. Vesele smo, da nas spremljate, da nas podpirate! Na letošnji razstavi je bilo mogoče opaziti našo novo dejavnost, ki povezuje večje število žena in deklet, tudi tiste, ki se prav zaradi te aktivnosti, klekljanja, želijo včlaniti v društvo. Ta ročna spretnost je res nekaj posebnega, izdelki so lahko zelo uporabni, in ne samo dekorativni. Včasih res meji na umetnost in sodi med stara slovenska ročna dela. Prav je, da jih obudimo, da se jih priučimo in zanje navdušimo tudi mlade! In vesele smo prav vsake žene ter ponosne na vsa dekleta, ki so se nam pridružila. Snujemo že pravi ižanski spominek, morda celo občinsko protokolarno darilo, seveda narejeno v tehniki klekljanja! A o tem drugič ... Sledimo naši osnovni usmeritvi: učiti se in ohranjati našo preteklost ter jo prenašati na mlade rodove! Hvala še enkrat za visoko priznanje, ki nam je v veselje, ponos in nas zavezuje k še boljšemu delu! V imenu vseh žena in deklet, ki delujemo v društvu: Nevenka Marija Kovač, predsednica 10 www.obcina-ig.si Zlate pevke iz dveh vasi Bližala se je obletnica in razmišljala sem o začetkih. O vseh 'prvič'. Počasi vame priplava tisti srčni nemir, kot bi razmišljala o svoji prvi ljubezni. Prvič ... ... prvič na vaji ... prvič na odru ... prvič za medije ... prvič na tekmovanju ... prvič desetletje delovanja Letos je naš zbor Žene in dekleta dveh vasi dočakal tudi to - prvo desetletje prepevanja. Moja duša je presrečna. Če bi kajpogrešala, bi pogrešala naš zbor in vzdušje v njem, če bi se kdaj poslovile. Pogrešala bi vse glasove posebej, pogrešala bi naš skupen zven. Prekrasne smo. Sploh pa, kadar se smejemo in stresamo energijo druga na drugo. Skupaj smo v dobrem in slabem, med prazniki, ob nedeljskem prazničnem bogoslužju ali na krajevnem prazniku, na občinski reviji in tudi doma. Moji utrinki v vseh teh letih so bili zelo pestri, polni življenja, prijateljstva in sploh trenutkov, ki jih doživiš le enkrat v življenju ter jih z nekaj besedami preprosto ne moreš opisati. So trenutki, ki jih kot pevka zbora doživljaš skupaj s takšnimi pevkami in ki bi si jih vsak zborovodja želel imeti v svojih vrstah. Ni mi žal niti enega trenutka, ki sem ga posvetila vam, drage pevke, in nikoli se ne bi odločila drugače. Pesem in druženje s prijateljicami sta mi obogatila dušo in popestrila vsakdan, da sem se veliko lažje sprehodila skozi deset let življenja. Pojemo zato, ker menim, da se poslanstvo pesmi mora dotakniti vsake duše, in kot pevec to začutiš v očeh poslušalca. Če tega ni, si kot vlak s praznimi vagoni, ki ga na postaji nihče ne čaka. Brez ljudi na postaji pa ni kulture, vsaj tiste, zaradi katere pojemo. Vlak je poln in naj tak tudi ostane. 12 članic zbora se nas redno zbira vsak ponedeljek zvečer na vajah, po katerih skoraj ni ponedeljka in ga tudi ne bo, da se ne bi tudi kaj poveselile, bodisi na račun rojstva, rojstnega dneva, godu ali pa kar tako. Družita nas predvsem ljubezen do petja in iskreno prijateljstvo. Vsaka nam čast. Jubilej, ki smo ga praznovale, je v nas izzval še dodatno občudovanje, smeh, radost in še večje veselje do petja. Vedite pa vsi, da je na naše vaje vselej vredno priti. Ne zaradi obveznosti, temveč zaradi tistega prijetnega pričakovanja. Sediš in čakaš, da pridejo prijateljice. Pričakovanje narašča, ker kapljajo počasi skupaj, in vsaki vrneš vesel pozdrav. Vrvež tako na vsaki vaji narašča. In vsaka s seboj prinese svoj nasmeh. Moja pevsko navdihnjena dušica, moja krhka ženska dušica, moja totalno zmedena dušica se vam zahvaljuje za vsa ta leta skupnega prepevanja in zaupanja. Zlate moje pevke, hvala vam še enkrat, brez vas bi mi bilo življenje samotno in dolgočasno, in samo upam, da tako tudi ostane. Vaša prijateljica pevka Nataša Pangerc Pozdrav iz Argentine Razmišljanje pevca po reviji Spoštovani! Ko sem se virtualno sprehajal po Ljubljanskem barju, sem naletel na spletno stran občine Ig. Mama in njeni starši so z Ižanskega, pravzaprav iz Matene, zato sem se ustavil na vaši spletni strani, ker me vse to zanima. Leta 2000 sem bil v Sloveniji po 55 letih, v Črni vasi, kjer je bil naš dom, nasproti cerkve sv. Mihaela na Barju. Povabil me je bratranec Branko Selan. Nekega dne, ko sem bil tam, mi je dejal: Na, tamle imaš kolo in pojdi na sprehod. Ubral sem pot v Mateno, najbližjo vas, in potem naprej skozi Brest, Tomišelj, Podkraj, Vrbljene, Strahomer do Iga in naprej v Iško vas. Prekolesaril sem vse te kraje. Samo tega sem se bal, da me ne bi dobila noč. Vračal sem se po Ižanski cesti, ki se mi je zdela ozka in tudi nevarna. Sorodniku tu v Argentini, Lojzetu Modicu, sem omenil, da sem našel spletno stran ižanske občine. Počakajmalo, mi je dejal in mi prinesel šest izvodov revije Mostiščar. Seveda sem z velikim zanimanjem listal po reviji in bral vse, kaj se dogaja v vaši občini in na Ljubljanskem barju. V reviji sem našel tudi soimenjaka. Do zdaj sem mislil, da smo samo trije Jožeti Škrabe - dva v Argentini, moj bratranec Jose Luis in jaz, v Združenih državah pa neki Joe Škraba. Pošiljam pozdrave Jožetu Škrabi, po domače Teglovemu, iz Iške, ki je s traktorjem in vitlom pomagal pri čistilni akciji okolja. Tudi tukaj v Argentini imamo take ljudi, ki odložijo smeti kjerkoli, ne le v odročnih krajih, ampak skoraj pred našimi nosovi. In ponavljam vprašanje, ki sem ga bral v Mostiščarju: Zakaj imajo ljudje doma radi čisto, drugje pa ne? Lep pozdrav vsem. Jože Škraba Veseli nas, da Mostiščar najde pot tudi na druge celine, kjer živijo naši rojaki. Koliko pozornosti si zasluži dogodek, kot je občinska revija pevskih zborov? Koliko truda zahteva organizacija take prireditve? To sta vprašanji, na kateri iščem odgovor sam pri sebi, in kot sem ugotovil v različnih pogovorih, mučita tudi pevce iz drugih zborov. Kako težko je pripraviti dober nastop ali celovečerni koncert, vemo povedati samo tisti, ki to počnemo. Tega ni mogoče primerjati prav z nobeno drugo dejavnostjo. Upam, da bodo to znali v prihodnje enako ali še bolje ceniti tudi odgovorni. Pevci v naši občini se lahko pohvalimo s solidnimi uspehi iz preteklosti, ki jih ne bom našteval, saj se jih ljubitelji petja zagotovo še spomnijo. Ker pa se od minulega dela ne da živeti, delamo in se trudimo vsak po svoje še naprej. Prav zato mislim, da si naš trud oziroma prireditev, kot je občinska revija pevskih zborov, zagotovo zaslužil nekoliko več pozornosti. Res je, da je za vse nastopajoče zelo pomembna ocena strokovnjaka, ki pa je za bralce verjetno manj zanimiva. Med mnogo prireditvami ima prav ocena občinstva veliko težo. Dobro napisan članek bi zagotovo animiral tudi tiste, ki jih tokrat ni bilo. Morda bi veljalo razmisliti, da bi uredništvo glasila Mostiščar za tovrstne prireditve vnaprej določilo nekoga, ki bi znal in zmogel napisati članek, gledan z očmi kritičnega poslušalca, ki bi nepristransko vsakemu nastopajočemu zboru namenil nekaj besed upravičene kritike in pohvale. Prepričan sem, da bi bili pevci že s tem zadovoljni in bi jim bila velika motivacija za naprej. Občinska revija izide vendarle samo enkrat na leto in vsi se trudimo pokazati največ, kar v tistem trenutku zmoremo in znamo. Tudi to bi pripomoglo k dvigu kulturne ravni občinstva. Mislim, da je bil glavni problem to, da so nekateri pripeljali otroke in so po njihovem nastopu z njimi odšli. Če bi odšli vsaj pri menjavi pevcev na odru, bi še razumel, tako pa si upam trditi, da zagotovo niso prišli zaradi petja. Nekoč sem v nekem članku že napisal, da vzgoja občinstva ni tako preprosta stvar, kot zgraditi kulturno dvorano. Goethe pa je zapisal: »Lahko bi se rodili že vzgojeni otroci, če bi bili roditelji vzgojeni.« Ob tem se mi zastavlja še eno vprašanje. Ali za eno ali dve tovrstni prireditvi res potrebujemo večjo dvorano, ki bi bila takrat polna, sicer pa bi v njej sedelo nekaj deset poslušalcev? Saj so celo ljubljanski zbori imeli pregledno srečanje v dvorani zavoda sv. Stanislava, ki ima samo dobrih 200 sedežev. Morda pa bi bilo treba organizacijsko vse skupaj zasnovati nekoliko drugače. Revijo otroških zborov bi organizirali posebej, ločeno od revije odraslih zborov. Če nimamo dovolj svojih skupin, se lahko povežemo s kakšno sosednjo občino in bi bilo ob tem vse skupaj še bolj zanimivo in primerjava lažja. Enako velja za odrasle zbore. Verjemite mi, da je mnogo prijetneje peti v majhni in polni dvorani, kjer ozvočenje ni potrebno (za pevce tudi bolj škodljivo kot koristno), kot pa v veliki in prazni. Ni moj namen polemizirati in kritizirati po časopisih, saj si vsi nastopajoči in organizatorji zagotovo zaslužijo veliko zahvalo za trud, vendar naj se ve, da se pevci poleg petja tudi pogovarjamo o stvareh, ki nas mučijo. Morda bi veljalo organizirati okroglo mizo, kjer bi lahko vsak povedal svoje mnenje, vezano na to problematiko, in bi bilo tudi organizatorjem v prihodnje mnogo lažje. Za konec tokrat ne bi uporabil že prevečkrat uporabljenega Prešernovega verza le čevlje sodi naj Kopitar, ampak še enkrat Goethejevo razmišljanje, da je govorjenje potreba, poslušanje pa je umetnost. Lojze Janežič www.obcina-ig.si 11 »o iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2010 Čistilna akcija pod Krimom uspela Udeleženci čistilno delovne akcije Pri čistilni akciji na Barju ne gre samo za odstranjevanje odpadkov in čistejše okolje, temveč predvsem za ustvarjanje nove kulture, novega odnosa do okoljevarstva. Z vključevanjem vedno večjega števila prostovoljcev se pričakuje - pa tudi praksa je pokazala -, da je smeti vedno manj in da se kultura izboljšuje, kajti ne pričakujemo, da bi tisti, ki so sodelovali na čistilni akciji, nato čez leto sami odmetavali odpadke. Tudi naša občina je zajeta v akcijo Očistimo Barje. Po čistilni akciji je Barje še vedno onesnaženo, problem divjih odlagališč v naši bližnji in daljni okolici še ni rešen. Brez drugačnega odnosa do narave ni možnosti za čistejše okolje, in prav takšne oblike množičnega vključevanja prostovoljcev so najbolj primerna oblika za ustvarjanje novih okoljevarstve-nih vrednot. Letošnja novost je bil poziv k ločevanju odpadkov že med pobiranjem smeti, s čimer želi- jo organizatorji poudariti pomen recikliranja in zmanjšati delo v centrih za zbiranje odpadkov. V sodelovanju s komunalnimi podjetji je Občina priskrbela vreče in rokavice za udeležence akcije. Po uspešni akciji se prileže dobra malica, za katero so poskrbeli vaški kuharji. Skuhali so nam odličen lovski golaž in gobovo juho. Najse ob tem zahvalimo Lovski družini Tomišelj za lep kos divjačine ter gospodinjam za meso, piškote, potico in druge dobrote. Tako kot lansko leto je ob koncu oz. v času malice začelo deževati in kar prav je, da imamo vaško streho - brunarico, kjer smo lahko na suhem pomalica-li in veselo kramljali. Veseli smo bili župana Janeza Cimpermana, ki je prišel pogledat, koliko smo postorili na čistilni in delovni akciji. Zadovoljno si je ogledal naše novosti - urejenost vaškega jedra, na novo postavljeni drog, na katerega so naši moški pritrdili okvir za gnezdo, ki ga je prispeval Elektro Ljubljana okolica - nadzorništvo Grosuplje. Zahvaljujemo se jim in upamo, da si bo katera od štorkelj uredila gnezdo v naši vasi. Župan se je nato usedel med vaščane in pohvalil tako veliko udeležbo na čistilno delovni akciji. Vsem zbranim se je Rajko Glavan v imenu vaškega sveta zahvalil za udeležbo, ker brez podpore v delu ter sodelovanja z vami in vašo strojno mehanizacijo naša akcija ne bi uspela. Vsem donatorjem za hrano in pijačo hvala. Po končani čistilno delovni akciji je nam vaški ansambel popestril konec, da smo se vsi zadovoljno razšli. Vanja Glavan Tudi v Iški vasi jih imamo ... ... smeti namreč. Zato smo se v soboto, 27. 3. 2010, ob 9. uri zbrali pri Brunarici na Produ. Udeležba je bila sicer zadovoljiva (30 udeležencev), pa vendar smo želeli in pričakovali večjo ekipo. Z vsaj enim udeležencem so se čistilne akcije udeležila vsa društva, in sicer PGD Iška vas, Turistično društvo Iška vas, KUD Iška vas, Čebelarsko društvo Ig ter RD Barje. V veliko pomoč pa so nam bili tudi osnovnošolci in celo en 'vrtičkar'. Razdelili smo se v manjše skupine in krenili vsak v svojo smer, kjer smo pridno polnili vrečke. Čistili smo ob reki Iški, kjer je veliko smeti zaradi piknikov, avtobusno postajo, uredili smo tudi okolico gasilskega doma ter počistili vse glavne in stranske ceste. Kljub dežju in sodri smo delo uspešno končali in počistili celotno vas. Težave nam je delal samo en 'odpadek', in sicer ladja. Ja, ladja, ki pa ne vzbuja dopust- niških in morskih občutkov, ampak pomeni nevarnost za otroke in okolje. Zato še enkrat prosimo lastnika, da jo odstrani, za kar se mu že v naprej iskreno zahvaljujemo. Še enkrat pa moramo pohvaliti vse udeležence akcije, druge pa vabimo, da se nam pridružite prihodnje leto. Mogoče bo najlažje, da smeti odvržemo v za to namenjene zabojnike in bodo torej čistilne akcije nepotrebne. SVS Iška vas Po končanem delu je sledila zaslužena malica. Podgozd - Tudi krajani vasi Podgozd se vsako leto v večjem številu aktivno vključujejo v čistilno akcijo. Zaradi lege vasi ob regionalni cesti jim na čistilni akciji ni nikoli dolgčas, saj je smeti, za katere poskrbijo predvsem tranzitni obiskovalci, žal na pretek. Drago Kosec 12 www.obcina-ig.si iz življenja vaških svetov LZ7" GLASILO OBČINE IG • april 2 01^ MOSTIŠČAR Čistilna akcija 2010 Kot vsako leto smo tudi letos v sodelovanju z Občino Ig izvedli čistilno akcijo. Akcije se je udeležilo več kot 20 vaščank, vaščanov in otrok. Proti koncu akcije nam jo je malo zagodlo vreme, ampak to nas ni ustavilo, zato smo po zasluženi malici ponovno odšli na teren ter do konca izvedli čistilno akcijo. Poleg vremena nam je malo slabe volje vlilo tudi premalo dodeljenih vrečk. Akcija se je uspešno končala ob 13. uri, ko smo šli vsak svojo pot z dobrimi občutki ob misli na čistejšo okolje. SVS Iška Loka Največja udeležba v Brestu do zdaj V soboto, 27. marca, smo se vaščani Bresta zbrali na čistilni akciji Stop divjim odlagališčem na Ljubljanskem barju. Zbralo se nas je največje število prostovoljcev do zdaj, tako da smo popravili slab vtis zadnjih nekaj let, saj so se čistilnih akcij udeleževali pretežno otroci. Morda je zalegla tudi graja prejšnjih let, da vaščanom ni mar za naše okolje in da se akcij nočemo udeleževati. Odpadkov smo ponovno našli veliko, tako da bo treba še veliko ozaveščanja, preden bomo spoznali, da odpadki niso za v naravo. SVS Brest Čistilna akcija v Iški Iška - Tudi v Iški so bile šolarke Petra, Anja, Maša in Zala ob pomoči očka Janeza in še nekaterih odraslih pridne pri čiščenju doline. Začeli so na parkirišču pred Iškim Vintgarjem in nadaljevali ob glavni cesti do križišča za Gornji Ig. Odpadki so bili skriti za večjimi in manjšimi grmiči ob cesti in reki Iški. Napolnili so pet vreč. Bernarda Janežič Čistilna akcija 2010 v Kotu Letošnje čistilne akcije smo se udeležili tudi v Kotu. Ob 8. uri se je pred gasilskim domom v Kotu zbralo 21 vaščanov, od tega tudi sedem šoloobveznih otrok. Ker je bila ekipa res številčna, smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je čistila področje med Stajami in Iško vasjo, druga skupina pa se je podala v našo Gorico, ki je zaradi dobre dostopnosti najbolj onesnažena. Tam smo našli gradbene odpadke, salonitno kritino in mnogo drugih stvari, ki bi jih normalno razgledani ljudje odvrgli v bližnji zabojnik Snage. Polne vreče smeti in kosovne odpadke smo odložili na prostor, kjer so ekološki zabojniki. Po končani čistilni akciji, ki je potekala od 8. do 12. ure, smo se v gasilnem domu okrepčali s sendviči in sokovi, nato pa smo se utrujeni, a vendar zadovoljni, da smo naredili nekaj za čistejše okolje, odpravili domov. Hvala vsem sovaščanom za udeležbo na čistilni akciji, hvala tudi predsedniku ižanskih čebelarjev Roku s sinom, ki se je pridružil čiščenju naše vasi. SVS Kot Tone Modic PREVERI, ČE SO PRAVE SLIKE PRI PRAVIH ČLANKIH Ljubitelji starodobnih vozil Ig na obisku muzejev Tudi med dolgimi zimskimi dnevi se članom LSV dogaja marsikaj. Tako smo imeli v mesecu februarju predavanje na temo obnove vozil ter obisk mednarodno priznanega in za marsikoga neznanega železniškega muzeja v Ljubljani. Marca nas je pot vodila še v Puhov muzej v Juršince in Motoristični muzej na Vranskem. Železniški muzej Zbrali smo se na kavi ter počasi krenili dogodivščinam in muzeju naproti. Muzej je razdeljen na več delov. V glavni hali so skoraj vse serije parnih lokomotiv, ki so vozile na železnicah takratne Avstro-Ogrske, po Jugoslovanskih železnicah, in nekaj lepotic, ki so vozile že kot slovenske lokomotive v glavnem kot vlečna vozila muzejskega vlaka. Drugi del je sestavljen iz signalnovarnostnih naprav, kjer so signali in komandni pulti častitljive starosti iz skoraj vseh večjih postajpo Sloveniji. Tretji del predstavlja gradnjo prog. Občudovali smo sto in več let stare eksponate ter ročne vozičke za vožnjo po progi in staro ročno orodje ter priprave za vrtanje in žaganje tirnic. V četrtem delu smo si ogledali, kako je bila videti pisarna postajo-načelnika pred sto leti, stare uniforme in razstavo slik, ki naj bi jih prejel cesar Franc Jožef ob gradnji Borovniškega viadukta. Posebej zanimiv pa je bil ogled parnih lokomotiv, kjer smo se natančno poučili o delovanju in vožnji parnih lokomotiv. Imeli smo se lepo kot vedno. Med drugim smo se poveselili ob rojstnem dnevu našega tajnika in spili pivo, za katerega se Samu Rupertu še enkrat iz srca zahvaljujemo. Puhov muzej v Juršincih in Motoristični muzej V soboto, 13. marca, se nas je na mrzlo sobotno jutro zbralo deset udeležencev LSV Ig. Po kavici smo se odpravili na ogled Puhovega muzeja v Juršince. Sonce je posvetilo izza oblakov in jutro se je spreminjalo v lep ter sončen dan. Po nekaj kratkih postankih ter dobri uri in pol vožnje smo prispeli v Juršince. Najprej smo si ogledali napisno ploščo na kraju, kjer se je rodil Janez Puh, naš izumitelj in podjetnik. Čez nekaj sto metrov smo se ustavili v stari, s slamo kriti hišici, v kateri je Puhov muzej. Ogledali smo si kratek film o življenju in delu tega znanega Slovenca. Muzej je lep in zanimiv ter nas na svoj način popelje sto let nazaj. Pot smo nadaljevali do bližnjega stolpa, kjer smo si iz ptičje perspektive ogledali še Juršince in pot nadaljevali do turistične kmetije Pri kapeli v Vitomarce. Čakalo nas je odlično in bogato kosilo. Ko smo se okrepčali, smo si ogledali še vinsko klet in poskusili kar devet vrst belih vin tega vinorodnega okoliša. Sledili sta še kava in sladica, nato pa smo se polni dobre volje odpravili v Motoristični muzej na Vransko. Tam nas je sprejel lastnik muzeja Peter Grom ter nam razkazal kolesa in motorje, ob katerih nam je zastal dih. Vsi motorji so bodisi lepo ohranjeni ali v celoti prenovljeni. Ogledali smo si BMW-je, Indiane, Harleye Davidsone, Puhe, Zundappe in mnogo drugih. Seveda nosi večina motorjev letnico pred letom 1940. V večernih urah smo se polni prijetnih vtisov vrnili nazaj ter še dolgo v noč razpravljali o motorjih in izletu, vsem pa priporočamo ogled obeh muzejev. Za konec še vabilo na aprilsko srečanje LSV Ig, ki bo 24. aprila od 9. ure dalje pred gostilno Ulčar. Ogledali si boste lahko sta-rodobna vozila, ki so v lasti naših članov. Marko Hvale Pred železniškim muzejem Pred Puhovim muzejem Priljubljena predstava spet na odru Minili sta dve leti od premiere tragikomedije Žrtve zakonskih viharjev in spet nam je uspel odličen podvig s ponovno uprizoritvijo. Čeprav smo imeli spremembe v igralski zasedbi, smo vso voljo in energijo usmerili v oživitev predstave, saj je bila to naša velika želja. Dva večera so naši obiskovalci do zadnjega stola napolnili dvorano v Iški vasi. Gledalci so živeli z igro - tako je bilo čutiti val navdušenja in smeha, ob težkih trenutkih v prizoru pa tudi pretresenost in čuteče posmrkavanje. Po koncu obeh predstav je bilo poplačano vse, kar smo vložili v igro, obenem pa smo se naužili obilo pozitivne energije. Posebna pohvala gre novemu igralcu Mateju, ki je sprejel izziv in vlogo odlično odigral. Načrtujemo kar nekaj gostovanj, in s tem se bo naša povezanost in zasvojenost z igralstvom še okrepila! Fani Intihar KUD iška vas Predstava je privabila množico gledalcev. 14 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • april 2010 MOSTIŠČAR Razstava velikonočnih jedi in pirhov v Vrbljenah Člani Turističnega društva Krim smo na cvetno nedeljo - 28. marca 2010 - pripravili že tradicionalno razstavo velikonočnih jedi, pirhov in starega orodja. Na razstavi je bilo na ogled veliko velikonočnih potic, kolačev, peciva in drugih dobrot, predvsem pa pirhov, ki jih je bilo veliko, letos več kot tisoč, pobarvanih ali okrašenih tako ali drugače. Vsaka gospodinja ima svoj način priprave in barvanja jajc, tako da je bilo na ogled veliko različno okrašenih pirhov. Seveda pa k velikonočnemu času sodijo tudi šunka, hren in kruh, ki se peče v krušni peči. Tudi to je bilo na ogled, pa seveda še druge stvari, ki sodijo v ta čas. Letos smo na razstavi postavili tudi 'črno kuhinjo', v kateri smo prikazali kuhanje in sušenje mesa. Poleg jedi in pirhov smo razstavili tudi stare, že pozabljene stvari, na primer mizo - mirtngo -, kjer se mesi testo za kruh, stare košare, prte in še marsikaj. Tudi butarice niso manjkale. Joži in Teja Glavan sta prikazali njihovo izdelovanje iz oblancev, t. i. ljubljanske butarice. Člani društva so spletli tudi butaro velikanko, ki je bila res veli- Velikonočne dobrote ka, saj je merila skoraj 18 metrov. V nedeljo zjutraj so jo položili na posebej prirejen voz in jo odpeljali v tomišeljsko cerkev na blagoslov. Po končani maši so jo spet naložili na voz in odpeljali pred gasilski dom Vrbljene-Strahomer, kjer je bila na ogled vsem obiskovalcem, ki so si prišli ogledat našo razstavo. Razstava je bila odprta od 13. do 19. ure. V tem času si jo je ogledalo veliko obiskovalcev. Vse, kar je bilo razstavljenega na razstavi, je težko opisati, zato vas vabim, da si prihodnje leto vzamete čas in si pridete ogledat našo razstavo. Najse v imenu Turističnega društva Krim zahvalim vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi razstave, vsem gospodinjam, ki ste prispevale svoje izdelke, posebej pa še naši članici Darinki Gorenčič, ki je spet pripravila poseben prikaz svojih izdelkov (zajčki, kokoši in še marsikaj), in seveda tudi vsem obiskovalcem, ki ste prišli na ogled razstave, saj je bil namen razstave njen ogled. Turistično društvo KRIM Darja MODIC Foto: Darja Modic TD Iška vas se prebuja z novo predsednico Materinski dan V četrtek, 25. marca, na materinski dan smo našim mamicam pripravili prisrčen kulturni program. Podružnična osnovna šola Križman in Marjano Pšeničnik je napolnila oder s pesmijo. Večer je bil poln topline v srcih naših mam ter tudi očetov. Tudi zaradi otroške preprostosti se je marsikateri Iška vas z učiteljicama Romino materi utrnila solza ob njihovih besedah. Vse mamice, bilo jih je okoli 50, so prejele ročno izdelane rožice, ki so jih izdelovale pridne roke našega podmladka pod vodstvom Milene Arhar. Prijetno druženje ob pecivu, ki so ga spek-le naše domačinke, je zaokrožil večer pomladi TD Iška vas. Občni zbor društva V četrtek, 25. marca 2010, je imelo TD Iška vas občni zbor, na katerem je bilo izvoljeno žensko obarvano novo vodstvo. Enoglasno je bila za predsednico izvoljena Erika Janželj. Nova ekipa si je zadala visoke cilje in naloge, predvsem v povezovanju generacij in izmenjavi izkušenj. V program bomo vključili številne delavnice, ki bodo še potrjevale sožitje med generacijami. Dobro obiskani programi, ki so se v dolgoletni (27 let) zgodovini društva tudi prijeli, bodo ostali, to so Matijev nočni pohod na Krim, izobraževalni pohod po rimskih zapornih zidovih, razstava buč in etnoloških izdelkov s prikazom njihove uporabe, noč čarovnic ter miklavževanje. Dodajali bomo nove vsebine, bogatili program v dolini Iške ter spodbujali ustvarjalnost. Vabljeni tudi vi, spoštovani občani, da nas obiščete in da si tako obogatimo turistične izkušnje. Občnega zbora se je udeležil tudi župan Janez Cimperman, ki je zaželel novemu vodstvu veliko delovnega optimizma. Andreja Zdravje TD Iška vas Srečanje upokojencev ob občinskem prazniku V okviru prireditev ob občinskem prazniku smo upokojenci v sodelovanju z občino Ig v soboto, 20. marca, pripravili že peto srečanje občanov, starih 75 let ali več. Prišlo jih je 87, pridružilo pa se jim je še 230 drugih članov našega društva upokojencev. Naše srečanje so s svojo prisotnostjo poleg obeh gostiteljev župana Janeza Cimpermana in predsednika Društva upokojencev Ig Alojza Kobala počastili tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, poslanka Alenka Jeraj, ravnateljica vrtca Ig Jožica Kovačič, tomišeljski župnik Srečko Golob, ižanski župnik mag. Jože Pozderec, predsedniki sosednjih DU iz Preserij, Rakitne in Škofljice ter predstavniki nekaterih društev, s katerimi največ sodelujemo. Celotno srečanje je domiselno povezoval naš dobro znani in uspešni kulturnik Jože Vozny. Vmes nam je postregel z marsikatero življenjsko modrostjo ter domislico in tako obogatil vsebi- no dogajanja. Prireditev je bila popestrena s krajšim kulturnim programom, ki ga je opredelil in organiziral vodja odbora za kulturo pri DU Ig Srečko Logar. Pozorno smo prisluhnili mešanemu pevskemu zboru našega društva, ki je pred kratkim praznoval peto obletnico svojega delovanja in ga ves čas uspešno vodi Mira Gantar. Folklorni ansambel z Golega, ki deluje pod vodstvom Romana in Lilijane Mavec, nam je zelo lepo predstavil belokranjske in prekmurske plese. Sledil je privlačen in duhovit nastop skupine Vaške klepetulje iz Svibnja pri Radečah. Prisotne je nagovoril naš župan Janez Cimperman, ki je ob pozdravih in dobrih željah na kratko predstavil najpomembnejše lanske dosežke in naloge, ki so pred nami. Posebej je izpostavil več kot sedemletno kalvarijo z ministrstvi pri usklajevanju vsebine občinskega prostorskega reda, ki še vedno ni potrjen, in problem koncesije za dodatnega splošnega zdravnika v naši občini. Seveda ni pozabil omeniti doma za starejše, katerega gradnja je tudi ena od prioritet. Menil je, da bi na naslednja taka srečanja povabili kar vse upokojence iz naše občine, ne samo starejših od 75 let. V drugem delu prireditve smo izkoristili priložnost in izvedli občni zbor Društva upokojencev Ig. Predsednik društva Alojz Kobal je pozdravil vse prisotne in podal poročilo o delu v preteklem obdobju. Poročila iz svojih delovnih področij sta prispevali tudi blagajničarka in predsednica nadzornega odbora, z delom drugih odborov pa smo se seznanili že ob prejetju vabil. Opaziti je zadovoljiv napredek na področju socialne in kulturne dejavnosti, organizacije izletov in družabnih srečanj ter na področju športa in rekreacije. Poseben problem še vedno ostaja premajhno balinišče pri gasilskem domu. Upamo, da ga bomo lahko razširili na obstoječi lokaciji pri gasilskem domu in da za to ne bo treba iskati drugega zemljišča. V sodelovanju z občino iščemo primerno rešitev. Medgeneracijski center je že bolj zaživel. Računalniški kabinet je opremljen v celoti (seveda z rablienoBaBuEmMffiauflaBOlfflBB pri čemer je šahovski klub opravil večji del tega dela. V centru odlično sodeluje naše in še devet drugih društev. Organizirali smo nekaj predavanj, udeležujemo se krožkov drugih društev, vse bolj se uveljavlja tudi tako imenova- •1 IG ' 4 DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG na točka vseživljenjskega učenja, organizirana z društvom Fran Govekar, kjer lahko udeleženci dobijo vsakovrstne nasvete, učijo pa se tudi uporabe računalnika. Za nadaljnji razvoj centra, zlasti za dopoldanske dejavnosti, je nujno, da zagotovimo profesionalno vodenje centra. To je le nekajizpostavljenih dosežkov in problemov. V celoti gledano delo napreduje. Vse je usmerjeno v prizadevanja, da se izboljša življenjske pogoje starejših, da so ti čim dlje aktivni in povezani v družbena dogajanja ter da se tistim, ki so pomoči potrebni, to zagotavlja dostojno in čim dlje v domačem okolju. Srečanje je bilo v lepo urejeni ižanski športni dvorani, ki so jo družno pripravili Tončka Prek s skupino upokojencev in neutrudni AndrejŽupec s sodelavci iz ižanske osnovne šole. Kuharice iz osnovne šole Ig so nam skuhale zelo okusno obaro, naše upokojenke pa so spekle odlične domače dobrote in nam tudi postregle. Celotno prireditev je s svojimi nastopi popestril glasbenik Tadej Sever. Seveda je taka prireditev tudi priložnost, da izpostavimo tiste, ki so odločilno pripomogli k uspešnemu delovanju našega društva. Teh je kar precej, smo se pa posebejzahvalili dvema in jima tudi podelili priznanji. To ^ШкОИпШјјтаtka za družbene dejavnosti na občini Ig, in Ciril Rupert, naš dolgoletni član. Obrazložitvi sta predstavljeni v nadaljevanju. Anton Žagar, Društvo upokojencev Ig ^ 'G ' 4 DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Društvo upokojencev Ig, Odbor za socialo, vabi vse upokojence, ki želite preveriti svoj krvni tlak in sladkor,da nas obiščete v Medgeneracijskem centru. Krvni tlak in sladkor bomo za vas preverjali vsako prvo in drugo sredo v mesecu od 10. do 11.30 ure. Vabljeni, da nas obiščete! 16 www.obcina-ig.si " IG ' ~ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG PRIZNANJE DRUŠTVA ZA ODLIČNO SODELOVANJE je prejela POLONA SKLEDAR Tokrat javno izrekamo priznanje Poloni Skledar, ki nam je vselej priskočila na pomoč, ko je to bilo potrebno. Njena pripravljenost, da z dejanjem ali svetovanjem pomaga pri reševanju zapletenih stvari, je občudovanja vredna. Če smo kdaj že obupali, da to ali ono ni izvedljivo, je našla rešitve in nas potolažila, nikoli pa ni odrekla pomoči, ko smo jo krvavo potrebovali. Veseli nas, da je Skledarjeva z nami. S svojimi dejanji nedvoumno kaže, da ji ni vseeno, kako živijo sokrajani v jeseni življenja. Društvo upokojencev Ig ^ IG ' ^ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG PLAKETO DRUŠTVA ZA DOLGOLETNO PROSTOVOLJNO DELO V DRUŠTVU je prejel CIRIL RUPERT Član našega društva je Ciril Rupert postal leta 1992 in od takrat ga vedno najdemo kot aktivnega člana na mnogo delovnih akcijah. Bil je med najbolj delavnimi pri izgradnji dvosteznega balinišča in prostorov društva pri gasilskem domu. Tudi pozneje, ko je bilo treba pomagati, ga ni bilo treba nagovarjati. Vedno je bil in je pripravljen priskočiti na pomoč, in zato bi se mu radi s plaketo zahvalili za vse dobro. Ciril Rupert je naše ogledalo, po katerem se lahko zgledujemo! Društvo upokojencev Ig Zbor članov KD Mokrc Leto je naokoli in spet smo se zbrali člani KD Mokrc. Za nas je bil letos zbor izredno pomemben, saj so minila že štiri leta in treba je bilo razrešiti staro vodstvo ter izvoliti novo. Zbralo se nas je kar veliko število, tako je sam zbor potekal brez kakršnihkoli zapletov, vsa poročila so bila pripravljena izredno kakovostno. Izkazalo se je, da je bilo društvo izredno dejavno tako doma kot na gostovanjih, finance so bile zgledno porabljene, kar nam izkazuje tudi izredno dobro gospodarjenje. V finančnem poročilu so bile izpostavljene morda suhoparne številke, vendar nam te povedo, da smo oblekli Vokalno skupino Sosedje, da smo nabavljali najrazličnejši material za delovanje ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi, FS Poskočni hribci in Likovno skupino, prispevali pa smo tudi za ogrevanje dvorane. Ta denar so žrtvovale skupine, ki so pripravljale prireditve, ob katerih so se pobirali prostovoljni prispevki in donacije. Teh se je nabralo kar nekaj, zato se zahvaljujemo vsem vam, ki ste nam finančno pomagali in se priporočamo še v prihodnje. Staro in novo vodstvo Omenila sem že, da so naš zbor zaznamovale volitve. Staro vodstvo s predsednikom Romanom Mavcem, podpredsednikom Fran- cijem Leničem, tajnikom Antonom Dvorškom, blagajničarko Natašo Pangerc ter odborom, ki ga sestavljajo vodje posameznih skupin oz. njihovi člani, ki jih določijo člani skupin. Poleg vseh naštetih so nadzorni odbor sestavljali predsednik Jože Andrejek ter članici Marica Poredoš in Maja Glinšek. V celoti je bilo njihovo delo ocenjeno kot zelo dobro in so bili brez zadržkov tudi razrešeni. Nove volitve so nam prinesle nekajsprememb in nekajnovih članov, ki so tudi nekoliko mlajši, kar nas izredno veseli, sajnam to daje upati, da bo naše društvo delalo prihodnje leto vsaj tako dobro kot do zdaj, če ne še bolje. Novo predsedstvo sestavljajo: predsednik Roman Mavec, podpredsednik Jure Škufca, tajnik Anton Dvoršek, blagajničarka Nataša Pangerc, predsednica nad- zornega odbora Maja Glinšek ter člana nadzornega odbora Marica Poredoš in Franci Lenič. Novemu vodstvu želimo vso srečo. Kaj bomo delali letos? Plan dela za 2010 je obširen in verjamemo, da kakovosten. Verjamemo, da boste našli kaj tudi zase in se nam pridružili. Še naprej delujejo v okviru KD Mokrc štiri sekcije - folklorni ženski pevski zbor, vokalna skupina in likovna skupina. V vsako od teh skupin vabimo tudi nove člane tako kot vsako leto. Za društvo je novo upravljanje naše kulturne dvorane na Golem. Ob pomoči vseh drugih društev, ki delujejo na našem območju, smo se preteklo leto z občino dogovorili, da prevzamemo v upravljanje dvorano, ki je večnamenska, tako da so v preteklem letu v njej telovadile ženske, ki skrbijo za svoje boljše počutje, potekal je tečaj standardnih in latinskoameriških plesov in trebušnih plesov, nekaj časa igralne urice naših najmlajših in še kakšne bolj ali manj vesele priložnostne prireditve javnega značaja ali zaprtega tipa. Do zdaj smo nekako financirali ogrevanje s prostovoljnimi prispevki, z novim pravilnikom, ki ga bo določila občina, pa bo treba za najem dvorane poravnavati stroške, ki bodo nastali. Verjamemo, da bomo tako tudi lažje pokrivali stroške. Na koncu zbora smo svoje delo ocenili kot dobro, vendar bomo veseli, če nam boste svoje mnenje o našem delu povedali tudi vi. Poznate nas in naše člane, pridružite se nam ali pa nam samo sporočite, kaj želite, da bi se pri nas dogajalo. Odprti smo za nove ideje in za še več aktivnosti. Tako kot vedno vas bomo še naprej obveščali o prireditvah in dejavnostih. Že zdaj pa vas vabimo na prvi samostojni koncert Ženskega pevskega zbora Žene in dekleta dveh vasi, ki bo na kresni večer, 23. 6. 2010, s katerim bomo počastile svojo desetletnico. Koncert bodo spremljale tudi najrazličnejše druge dejavnosti. Pridite, ne bo vam žal! Za KD Mokrc Lilijana Mavec www.obcina-ig.si 17 literarni kotiček MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2010 IŽANSKE PRIPOVEDKE je zapisal pisatelj Fran Govekar (1871-1949) in objavil leta 1892 v mladinski reviji Vrtec pod imenom Fr. G. Podkrimski. Sodijo med njegova zgodnja dela, saj je tega leta dopolnil 21 let, maturiral in odšel študirat na Dunaj. V tretji pripovedki se srečamo z ljudskim spominom na obdobje turških vpadov. Sv. Lenart Pridrvila se je nekdaj na Ig tolpa krvoločnih Turkov, ki so grozovito morili, požigali in plenili po vsej vasi in okolici. Ižansko vas do tal razdejavši, podili so se naprej skozi Staje naravnost proti Gorenjemu Igu. Hoteli so namreč opleniti tudi skrito cerkvico sv. Lenarta, kamor so znosili okoličani vse svoje dragocenosti. S strašnim vikom in krikom so se podili turški pešci in konjeniki po strmem hribu navzgor, a nenadoma zopet hiteli vsi prestrašeni navzdol. In kaj neki jih je tako uplašilo? Sv. Lenart, pred čegar podobo so klečali tedaj trepetajoči starci, vzdihajoči bolniki in jokajoči se otroci proseč ga pomoči in obrambe pred silovitimi Mohamedanci, storil je čudež. Ko so se pridrvili Turki nekako do srede rečnega hriba, popadale so hkrati podkve z vseh konjskih kopit in skalnata tla so se jela udirati kakor mehko močvirje, da so se - še ne dolgo tega - poznali v skalah razločni sledovi konjskih kopit. Preplašene Turke pa so zgrabili na begu opogumljeni Ižanci s kosami, cepci in sekirami ter jih pred Stajo dobro naklestili in jim celo Pašo ubili. Zaradi tega dogodka se imenuje pot ondu še danes "paške ulice." Ob zidu cerkve sv. Lenarta visi sedaj konjska podkva. Kadar godujejo Gorenje-Išci god svojega patrona, obesijo okrog cerkvenega zidu velikansko verigo v znamenje močne obrambe sv. Lenarta. Foto: Krim odmev bo daL 2. april - mednarodni dan knjig za otroke Knjiga te čaka. Poišči jo! Knjiga te čaka. Poišči jo! je naslov letošnje poslanice ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki jo je prispeval španski otroški in mladinski pisatelj Eliacer Cansino. Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je leta 1967 razglasila 2. april, rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, za mednarodni dan knjig za otroke. Vsako leto na ta dan svet obkrožita poslanica in plakat, ki ju prispeva katera od članic IBBY, ter pri mladih zbujata zanimanje in veselje do knjig in branja. 2. aprila v Sloveniji podeljujemo tudi nagrado Izvirna slovenska slikanica in razglasimo zmagovalce natečaja Moja naj knjiga v dveh kategorijah, moja najljubša slovenska knjiga in moja najljubša prevedena knjiga po izboru mladih bralcev. Mednarodni dan knjig za otroke na Igu Ob letošnjem mednarodnem dnevu knjig za otroke smo v Knjižnici Ig pripravili Pravljično popoldne s pravljičarko Stašo Tajano, ki pravljice piše že desetletje. Objavlja jih v otroških revi- jah, prisluhnemo jim lahko tudi na radiu v oddaji Lahko noč, otroci. Izdala je tri knjige: Kajzani-ma mularijo, Taja, trma trmasta in Vesele pravljice vrbe žalujke. Zadnjo je posnela tudi na treh zgoščenkah. Tudi k nam na obisk je prinesla lutke in veselo vrbo žalujko, ki je pripovedovala pravljice mali štorklji, ki je bila preslabotna, da bi odletela na jug. Povedala nam je dve pravljici: Pravljico o miški, ki sploh ni bila miš in O polžu, ki ni nikamor prišel. Otroci so predstavi pozorno sledili in v njej tudi z navdušenjem sodelovali. Po predstavi so si lutke pogledali od blizu, jih pobožali, stisnili k sebi, jih pokazali mamicam in očkom ter odšli domov s svetlečimi očmi. Berite pravljice! Poslušanje pravljic je za otroka ena izmed najboljših razvojnih spodbud. Pravljica vzgaja, krepi otrokov jaz, zdravilno deluje na njegovo zdravo čustveno ravnotežje, ob njej spoznava smiselnost človeškega življenja in prav v pravljici otrok spozna smisel vrednot, kot so pravica, krivica, ljubezen, sovraštvo, spoštovanje, dobrota, pogum, strpnost itd. na prijeten in magičen način. Albert Einstein je dejal: »Če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bolj bistri, jim pripovedujte še več pravljic!« Tadeja Kavčič, Knjižnica Ig Otroci so uživali ob lutkovni predstavi. Delavnica za očke Mesec marec je v naši skupini potekal v znamenju mamic. Naučili smo se novo deklamacijo, mamice smo slikali in risali ter izdelali darilo zanje. Tudi očki so se izkazali in na delavnici za očke izdelali cvetlico iz žice in krep papirja. Seveda so pri izdelavi pomagali tudi otroci. Zajčki Enota Studenček Očki so izdelovali cvetlice. Veselje pri Žabicah V mesecu marcu sta v skupini žabice potekali kar dve delavnici. Prvo smo pripravili za očke, ki so skupaj s svojimi otroki izdelali pomladno drevo in ga podarili mamicam ob materinskem dnevu. Na drugo delavnico so otroci s seboj pripeljali dedke in babice ter z njimi izdelali volnenega piščančka v jajčni lupini. Na obeh delavnicah smo se imeli lepo, nastali pa so tudi čudoviti izdelki. Žabice z Majo in Natašo Skupinsko delo Družinski mesec v Mavrici Ker je marec obkrožen s prijetnimi prazniki, ki se dotikajo družine, smo se strokovne delavke skupaj z otroci domenile za nastope in različna srečanja s starši. V skupini Kapljice smo starši in otroci skupaj pekli kokosove kocke in z različnimi tehnikami okraševali velikonočna jajčka iz stiropora. Biskvit nam je odlično uspel in tudi tako teknil - tako smo tudi lažje ustvarjali in čas nam je minil, kot bi mignil. V skupini Zvezdic smo si skupaj v domačem kinu ogledali fotografije od začetka naše skupine v oktobru ter si pogledali nekaj videoposnetkov, ki slikovito pri- kazujejo življenje v naši enoti in okolici. Po ogledu smo si privoščili domače mafine, ki smo jih spekli v vrtcu, in zdravilni zeleni čaj, ki smo ga ponudili staršem in otrokom. Lunice pa so za starše pripravile nastop. Skupaj z Anito so zaplesali in zapeli pesem o Klobučku, o znanilcu pomladi Zvončku ter v rajanju zapeli in zaplesali Abraham ima sedem sinov. Ker so vadili vsak dan, je nastop odlično uspel, kar lahko preverite pri nas v Mavrici. Imeli so tudi delavnice, kjer so otroci skupaj s starši izdelovali zajčke. Enota Mavrica www.obcina-ig.si 19 mladi ustvarjalci MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2010 Mlade ustvarjalce je tokrat navdihnila pomlad, zabeležili pa so tudi, kako so preživeli zimske počitnice ... POMLAD Pomlad se približuje. Sneg že kopni. Sonce bo posijalo močneje. Travniki bodo ozeleneli in na njih bodo zacvetele trobentice in zvončki. Tudi v gozdu bo vse zeleno. Živali lisica, zajec in veverica bodo zopet našle svojo hrano. Na vrtu bomo sejali korenje, redkvico in drugo zelenjavo. Najbolj se veselim jagod. V naših jablanah ptice naredijo gnezda. Eva Šetina, POMLAD Prihaja pomlad in sonce počasi odtaja sneg. Na travnikih so začeli poganjati prvi zvončki in trobentice. Gozd je začel zeleneti in po njem veselo skačejo lisica, zajec in veverica. Jablane so začele poganjati v sadovnjaku, na vrtu pa jagode. Posejali bomo korenje, zeleno in redkvico. Џ Filip Borak, 2. a POMLAD Prišla je pomlad in zima se oddaljuje. Rastejo zvončki in trobentice. V gozdu so ptički zažvrgoleli. Veverica skače po drevesih. Travniki zelenijo. Mirta Dolinšek, 2. a MOJE POČITNICE Med počitnicami sem bil doma. Pazila me je babi. Igral sem se z legokockami, sestavljal sem hiše. Reševal sem tudi križanke. Nekaj časa sem preživel zunaj. Počitnice so prehitro minile. Tilen Smole, 2. a ZIMSKE POČITNICE Zimske počitnice so se začele s pustnim karnevalom. Na njem smo videli mažoretke, čarovnice, kurente in druge maske. V sredo sva odšli s sestro Elo k babici. V Ljubljani smo videle nutri-je. V petek smo odšli v hotel v Bohinju, tam smo se sprehajali ob jezeru. Bilo mi je všeč. Tako so se končale zimske počitnice. Ana Božič, 2. a ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV Arheološka dediščina Kolišča kmalu na seznamu svetovne dediščine Unesca? Območje Ljubljanskega barja že več kot stoletje privablja številne arheologe, ki odkrivajo ostanke naših predhodnikov koliščarjev. Manj znano je, da kolišča poznajo tudi drugod po Evropi - prva so bila namreč odkrita v Švici, ki je tudi pobudnica vpisa kolišč med svetovno dediščino pod naslovom Prazgodovinska kolišča okoli Alp. Slovenija je na seznamu svetovne dediščine, ki ga vodi Unesco, za zdaj prisotna s kraškim biserom Škocjanskimi jamami. Postopki vpisa na seznam so zahtevni in dolgotrajni, prvi korak pa je vpis na t. i. Poskusni seznam. Trenutno imamo Slovenci na poskusnem seznamu pet vpisov, najbliže potrditve pa sta: Živo srebro in srebro. Almaden in Idrija s San Luis Potosjem in Prazgodovinska kolišča okoli Alp. V obeh primerih gre za meddržavno kandidaturo. Nosilka kandidature Prazgodovinskih kolišč je Švica, poleg Slovenije pa sodelujejo še Nemčija, Avstrija, Italija in Francija. Gradivo za nominacijo je bilo Centru za svetovno dediščino v Parizu slovesno predano 26. 1. 2010. Odbor bo nominacijo, ki bo všteta v kvoto Švice, predvidoma prvič obravnaval na zasedanju poleti 2011. Naj na tem mestu posebej poudarimo, da so slovenski del nominacije prav naša, ižanska kolišča. O tem smo povprašali enega trenutno vodilnih arheologov, ki raziskujejo koliščarsko kulturo na Barju, dr. Antona Veluščka. Kakšna je bila vaša vloga pri pobudi za vpis kolišč Ljubljanskega barja na seznam kulturne dediščine Unesca? Leta 2005 so me kolegi iz Švice obvestili, da se pripravlja skupna nominacija za vpis kolišč okoli Alp na seznam UNESCO-ve svetovne kulturne dediščine. Seveda, bil sem navdušen in obvestilo oz. vabilo poslal naprej pristojnim institucijam (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU kot znanstvena institucija v takšnem projektu lahko sodeluje samo kot strokovni sodelavec), odziv pa je bil zelo mlačen. Deklarativno je bil projekt podprt, toda volje za delo ni bilo - nekaj podobnega se je verjetno zgodi- lo s pred leti propadlo slovensko udeležbo pri skupinski nominaciji limesa (Claustra Alpium Iuliarum) (ŽAL!). No, nekako (z veliko mojega osebnega angažmaja) smo se uspeli obdržati v projektu tri leta, ko je nato administrativni del prevzel Dušan Kramberger in z veliko truda uspel sestaviti operativno ekipo, da je dokončala dokumentacijo za vpis slovenskih kolišč na poskusni seznam (v začetku leta 2010). Zakaj ste med vsemi kolišči na Ljubljanskem barju predlagali oz. izbrali ravno kolišči na Ižanskem? Za nominacijo ni bilo treba vključevati vseh kolišč, zato smo se odločili, da njihovo število zmanjšamo na minimum, in izbrali smo okolico Iga. Prvi razlog: zaradi tega, ker se je na tem območju vse skupaj začelo (leta 1875). Drugi razlog: kljub odmevnim odkritjem v zadnjih letih (zgodnejša metalurška dejavnost, kot se je domnevalo - najmanj od 4. tisočletja pr. Kr. naprej! -, kolo z osjo, lesena loka, natančna časovna preglednica koliščarskih naselij ...) se kolišča Ljubljanskega barja še vedno identificira z najdbami, ki jih je odkril Deschmann, in to velja tako za Slovenijo kot za svet. Maja Zupančič Fotograf Matija Turk je ujel trenutek ob odkritju lesenega kolesa na kolišču Stare gmajne. V odvodnem jarku sta Borut Toškan (na levi) in Janez Dirjec. Zunaj, z delom kolesa v roki, stoji Anton Velušček. svet okoli nas Ф w GLASILO OBČINE IG • april 2010 MOSTIŠČAR Potovanje po strehi sveta V četrtek, 25. marca 2010, je bilo v dvorani Centra Ig zanimivo predavanje prof. dr. Antona Branclja, vodje Oddelka za ekologijo sladkovodnih in kopenskih ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, z naslovom Limologi(ja) na strehi sveta - ekspedicija na tibetansko planoto. V okviru dvostranskega sodelovanja med Kitajsko in Slovenijo je predavatelj lani poleti obiskal dve jezeri na Tibetu. Na predavanju je predstavil skupno delo s kitajskimi raziskovalci, poudarek pa je bil na predstavitvi življenja in manj znanih predelov Tibeta. Slušateljev nas je bilo res malo, čeprav je bilo predavanje izredno zanimivo tudi zaradi dežele in njenih zanimivosti. Sprašujem se, zakaj? Marica Zupan Foto: Anton Branclj Potovanje po Tibetu se je začelo v Lhassi. Na sliki je Potala - v preteklosti upravno in versko središče Tibeta. Za vse, ki radi raziskujete, odkrivate in ustvarjate V Robu odprli interpretacijski center Kaj je interpretacijski center Interpretacijski center je lokacija, kjer se lahko konkretno spozna, kaj so vrednote okolice, kaj je zanimivega v naravi, ljudeh, kulturi, stavbah. To je tudi info točka, kjer lahko vsi ljudje, ki jih zanima kaj o tem kraju, dobijo informacije in so usmerjeni na vse lokacije, kjer bi se dalo kaj videti, pojesti ali doživeti. Kje smo V Robu in okolici je veliko dediščine, pomembne tako na lokalni, slovenski pa tudi na mednarodni ravni. Rimske obrambne zapore iz 3. in 4. stol. lahko obiskovalcem pokažemo tudi skozi igro in delavnice. Na mokriščih v Mišji dolini, ki je del ekološko pomembnega območja med Knejem, Rašico in Robom, najdemo številne vrste z rdečega seznama najbolj ogroženih rastlin in živali, med njimi je najbolj znana Loeselijeva gre-zovka (Liparis loeselii). Tu poteka Mišjedolska prelomnica, hribi v okolici s pestro kamninsko sestavo in gozdovi so že od nekdaj pozivali ljudi, da preudarno gospodarijo tako z lesom kot z drugimi danostmi. Od tu je izhodišče za številne pohode v Krvavo Peč in naprej proti Iški v Rute in proti Blokam ali le do najdaljšega dolenjskega slapa Kobilji curek. Zanimive aktivnosti za vse Center organizira vrsto dejavnosti za vse generacije, za starejše so pripravili dopoldanske botanične, arheološke in geološke sprehode po bližnji okolici Roba, za otroke pa aktivnosti ob sobotah. Za ljubitelje fotografije pripravljajo sobotne botanično-fotografske sprehode po okolici. Vabijo na številne delavnice ob sobotah in med tednom od knji-goveških in kuharskih do likovnih in gobarskih. Vse aktivnosti Interpreta-cijskega centra Rob lahko redno spremljate na spletni strani www.zavod-parnas.org ali jih obiščete ob torkih od 9h do 15h ali ob sobotah od 9h do 12h, obvestila pa lahko spremljate tudi na radiu Zeleni val. Kontaktna oseba: Metka Starič, 041 833 456 ali info@zavod-parnas.org. Metka Starič, Zavod Parnas Za lepo jesen življenja V torek, 23. marca, je bila v Centru Ig okrogla miza o starosti in staranju. Pobudo zanjo je dala patronažna sestra Mateja Berčan, mag. zdravstvene nege, ki je bila ena od predavateljic, prav tako je okroglo mizo tudi vodila. K sodelovanju je povabila tri strokovnjake, s katerimi dela oz. sodeluje, in sicer: antropologa in socialnega delavca prof. dr. Jožeta Ramovša, zdravnico Marijo Štefančič Gašperšič, dr. med., in fizioterapevtko Tejo Vinšek, dipl. fiziot. Okrogla miza je udeležence prepričala, da za kakovostno starost na eni strani lahko največ naredimo sami, na drugi strani pa bo preživetje posameznika in družbe v prihodnje odvisno predvsem od nove solidarne povezanosti med generacijami. 21. stoletje, stoletje starih? Predavatelj dr. Jože Ramovš je poudaril, da se bo Evropa in z njo Slovenija v naslednjih desetletjih soočila z zahtevno nalogo, kako poskrbeti, da bodo vzdržali socialni sistemi zdravstva, socialnega varstva, preskrbe, varnosti, saj bo starih ljudi dvakrat več kot zdaj, medtem ko bo srednja ali zaposlena generacija za polovico manjša od sedanje. Če je bilo 20. stoletje stoletje otrok, bo 21. stoletje stoletje starih. V razmeroma kratkem času, preden bo odrasla ena generacija, bomo morali doseči, da bo kakovost medčloveških odnosov dohitela raven materialne blaginje in individualne svobode posameznika. Prof. dr. Ramovš je v nadaljevanju človekovo življenje primerjal z letnimi časi. Mladost je kot pomlad, njena naloga je priprava na samostojno življenje. Srednja leta življenja so kot poletje, namenjena resnemu in poštenemu delu ter nadaljevanju učenja, ki je rdeča nit skozi vse življenje. Človekova starost je kot jesen. V tem obdobju človek dejavno nadaljuje z delom, vseživljenjskim učenjem, družbenim življenjem in sožitjem. Šele v jeseni življenja lahko človek svoje dobre življenjske izkušnje uredi, da se zasvetijo v svoji vred- nosti, medtem ko svoje slabe izkušnje odvrže tako, da odpušča sebi, drugim in življenjskim razmeram. Pomembno je tudi, da človek vse nepotrebno izpušča iz rok ter se uči sprejemati tudi smisel svoje nemoči. Osamljenost Naslednji problem, ki ga je izpostavil dr. Ramovš, je osamljenost, ki jo v razvitem svetu občuti vedno več ljudi vseh generacij. Predvsem stari ljudje imajo pogosto občutek, da so nekoristni in odveč. Vsaka generacija je enako potrebna in dragocena. Vse tri generacije smo druga z drugo neločljivo povezane in usodno soodvisne. Vsaka generacija drugima dvema daje in od njiju prejema. Solidarnost je največja vrednota človeštva. Učimo se je, če jo prakticiramo. Starajoči, onemogli so odlični učitelji solidarnosti, človečnosti in sočutja. Prav ob starejših ima evropska kultura priložnost, da se nauči solidarnosti. Odnose lahko izboljšamo predvsem sami. Če pričakujemo, da bo nekdo drug namesto nas izboljšal odnose, smo jih že poslabšali. Pomembno v življenju je prižigati luč, kar pomeni na drugih opaziti predvsem dobro, in ne najprej slabo. Dr. Ramovš nam je povedal nekaj primerov, kako malo je včasih potrebno, da se spremeni naše mnenje o nekom, kar posledično prispeva k boljšim odnosom. Kaj lahko naredimo sami? Največ lahko sami naredimo tudi za zdravje: duševno, telesno, duhovno in socialno. Zdravo prehranjevanje, dovoljgibanja in dobro obvladovanje stresa pomembno vplivajo na ohranjanje telesnega zdravja. Duševno zdravje varujemo in krepimo s študijem, branjem, poslušanjem, spominjanjem na lepe dogodke. Duhovno zdravje obsega notranjo človekovo svobodo za trezno in smiselno odločanje, prevzemanje odgovornosti za svoje odločitve, doživljanje smisla svojega življenja, razvijanje zrele človeške vesti. Od vseh je najmanj raziskano socialno zdravje. Socialne motnje so: osamljenost, čudaštvo, zapiranje vase, napadalnost, nestrpnost. Mednje sodi tudi revščina, ki je pomemben izvir telesnih in duševnih bolezni. Dr. Ramovš je tudi povzel misel Viktorja Frankla, da je za kakovost človekovega življenja odločilnega pomena, da doživlja samega sebe, svoje delo in sploh svoje življenje ter ljudi in svet okrog sebe kot nekaj smiselnega. Zdravnica Štefančič Gašper-šičeva je navedla podatek, da je bilo v Sloveniji leta 2007 16 % starejših od 65 let. Predstavila je tim družinske medicine na primarni ravni in pri tem opozorila na kadrovsko podhranjenost v lokalnih okoljih. Navedla je značilne zdravstvene probleme starostnikov in najpogostejše vzroke za njihov sprejem v bolnico. Poudarila je pomen preventive, zdravega načina življenja, druženja in pozitivnega mišljenja. Mateja Berčan je predstavila patronažno zdravstveno varstvo in vlogo patronažne sestre, osebno higieno starostnika ter pripomočke za osebno higieno, giba- nje, spanje in počitek. Poudarila je pomen neodvisnosti za starega človeka in povezanosti starostnika z domom. Fizioterapevtka Teja Vinšek je najprejpoudarila pomen redne telesne aktivnosti, potem pa se je osredotočila na preprečevanje bolečin v hrbtenici, na pravilno sedenje, pravilno držo, dvigovanje bremen, predstavila je vaje za ohranjanje zdrave hrbtenice in nameščanje ter premeščanje bolnika. V razgovoru je bila izražena pobuda, da bi veljalo s predavanji in delavnicami nadaljevati jeseni. Ponovno je bil izpostavljen problem še enega zdravnika na Igu. Iz društva upokojencev so nas seznanili, da so ljudje počasi začeli prihajati v medgeneracijski center. Njihov predsednik je tudi predstavil medgeneracijski center, ki bi bil še bolj po meri ljudi. Govora je bilo tudi o pomoči na domu in o potrebi po pripravi strategije za kakovostno staranje v občini Ig. Dr. Ramovš je na vprašanje, kam nas pelje neoliberali-zem, odgovoril s pozitivnimi znamenji zadnjega časa in navedel primer sprejetja bolj solidarnega zdravstvenega sistema v ZDA. Predvsem pa nas je spodbudil, naj držimo skupaj in se ne zanašamo na visoko ekonomijo. Zdravnica Štefančič Gašperšičeva je na koncu povedala, kaj ji je oče rekel za popotnico v zdravniški poklic: Zdravnik je dober človek, ki zna medicino. Vsem predavateljem iskrena hvala za trud in za nova spoznanja o aktualni temi. Polona Skledar, občinska uprava Foto: Polona Skledar Vir: Za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami; dr. Jože Ramovš, Ljubljana; Inštitut Antona Trstenjaka, 2009. 22 www.obcina-ig.si kulinarika * GLASILO OBČINE IG • april 2010 MOSTIŠČAR Kruh malo drugače Tokrat vam ponujamo idejo za peko kruha, ki je drugačen, ki že sam po sebi vabi k druženju in prvemu spomladanskemu prijetnemu klepetu ob kozarčku rujnega. Še posebej ga bodo veseli naši možakarji! Kruh za moške 375 g moke 2,5 dl mlačne vode 30 g kvasa 8 žlic oljčnega olja 1 do 2 čebuli 25 g celih bučnih pečk 100 g sira feta 1 žlička soli črne olive (pečene, izkoščičene) rožmarin, groba sol za posip 1 Presejano moko in sol zmešamo v posodi. Kvas raztopimo v mlačni vodi, dodamo 6 žlic olja ter zlijemo na mešanico moke in soli. Zamesimo testo, ki naj počiva pol ure. 2 Čebulo drobno sesekljamo in prepražimo na vročem olju. Pustimo, da se ohladi. Testo še enkrat pregnetemo. Čebulo, sir feta in bučne pečke vgnetemo v testo. Pekač namastimo in ga obložimo z razvaljanim testom. Olive, rožmarin in grobo sol potresemo po testu. Kruh pečemo od 10 do 12 minut pri 250 °C. Namig: zelo primerno za presenečenje gostov. Na krožniku pripravimo posteljico iz rukole, dodamo kolobarčke paradižnika, sira mocarele, tanko narezanega pršuta ali druge suhe mesnine. Posolimo, popopra-mo, dodamo baziliko in pokapljamo z oljčnim oljem. Lahko pa pustite domišljiji svojo pot in vaši gostje vas bodo ob kozarčku rujnega, lahko tudi dobrega piva, ves večer hvalili ... Nevenka M. Kovač Foto: Klemen Kovač Recept je iz knjige Ko zadiši po peki na Ižanskem. Rubriko pripravljamo v sodelovanju z Društvom žena in deklet na podeželju Ig. ■K" IŽANSKA PAZARNA 102. občni zbor PGD Iška Loka V Iški Loki je bil 14. marca 2010 že tradicionalno v nedeljo popoldne 102. občni zbor, ki se ga je udeležilo 61 članov. Prišla sta tudi delegata iz PGD Škrilje in Gasilske zveze Ig Janez Ciber in Andrej Kuralt ter župan Janez Cimperman. Iz poročil predsednika društva Martina Čudna ml. in preostalih članov upravnega odbora je bilo razvidno uspešno delovanje društva. Na gasilskem domu se je zamenjalo dotrajano kritino in žlebove. Za boljšo radijsko zvezo se je na stolpu namestil repetitor sistema ZARE. Kupljenih je bilo tudi 20 kompletov miz in klopi. Na objektu v Senožetki se je namestilo protiveterno zaščito. Za boljšo operativno opremljenost smo dobili brizgalno kotorno, dve tlačni posodi za dihalne aparate, omejevalnik tlaka, univerzalni ročnik in dve B-cevi. Kupilo se je tudi devet delovnih oblek. Uspešno smo se udeleževali izobraževanj, vaj, tekmovanjin intervencij. Tudi gasilska Alojz Černič in Martin Čuden st. Anton Jere, častni član PGD Iška Loka veselica je bila dobro obiskana. Objekt v Senožetki za prireditve in zabave je dobro zaseden. Sodelovanje z GZ Ig in občino je dobro, kar sta potrdila predstavnik GZ in župan. Seveda se je našla tudi kakšna pomanjkljivost, ki se bo skušala popraviti. Zelo spodbuden je sprejem 11 novih mladih članic, dveh pionirjev in ene pionirke. Poleg drugih priznanj in napredovanj so za 60 let aktivnega delovanja priznanje in značko prejeli: Anton JERE, naš častni član Alojz ČERNIČ Martin ČUDEN st. Imenovani so s svojim dolgoletnim požrtvovalnim in aktivnim delom zgled mlajšim generacijam. Za prejeta priznanja jim iskreno čestitamo. Po uradnem delu je prijala 'gasilska' klobasa in tudi za žejo smo znali poskrbeti. Razšli smo se z občutkom, da se za prihodnost gasilstva v našem društvu ni bati. Za PGD IŠKA LOKA Stane Uršič Foto: U. Čuden, V. Uršič www.obcina-ig.si 23 Občni zbor PGD Vrbljene-Strahomer Zadnji petek v mesecu februarju smo imeli gasilci redni občni zbor. Poleg velikega števila članov gasilskega društva so bili prisotni tudi gostje župan Janez Cimperman, Ivan Demšar in Franc Bukovec iz Gasilske zveze Ig, Anton Pucihar, predstavnik Civilne zaščite Ig, in predstavnika PGD Matena. Predsednik PGD Vrbljene-Strahomer Klemen Glavan je podal izčrpno poročilo, kaj vse se je dogajalo v preteklem letu. Izbrati smo morali podjetje za izdelavo nadgradnje novega vozila. Na podlagi kakovosti izdelave in cene nadgradnje smo izbrali podjetje GV PUŠNIK iz Slovenske Bistrice. Tako je bila 12. 12. 2001 na sedežu podjetja podpisana pogodba o izdelavi nadgradnje, novembra pa so bila naročena in tudi plačana nova garažna vrata. Za vsa dela, material in izvajalce smo pridobili najmanj po tri ponudbe in izbrali najugodnejšega, veliko gradbenih del pa smo naredili sami člani, za kar se jim je predsednik lepo zahvalil. Matic Modic je povedal, da smo se udeležili vseh gasilskih tekmovanj, maš, parad in intervencij. Ker se je naš podpredsednik Marko Ošlaj preselil, smo morali izbrati novega podpredsednika/-co. Na občnem zboru smo na predlog pravnega odbora z glasovanjem potrdili Karin Rus za novo podpredsednico društva. Plan dela in nabave za leto 2010 je kar obsežen. Dokončati je treba ureditev garaže (beljenje, razsvetljava, izdelava tlakov ...), barvanje ostrešja in vseh lesenih zunanjih delov, adaptirati stari del doma, organizirati gasilsko veselico s prevzemom vozila, pomoč pri organizaciji KD Barje ob razstavi psov, nabaviti paradne obleke ... in še kaj smo izpustili. Klemen Glavan nas je seznanil z opazko, da so bili ob sprejemu IVECO-a opozorjeni, da smo vznemirjali vaščane s hrupom in sireno. Povedal je, da je sporočil na 112 in opozoril, da bomo uporabljali zvočne in svetlobne signale. Če bi kdo od sovaščanov poklical na 112, bi dobil pojasnilo o dogodku. Župan Janez Cimperman je vsem skupaj čestital ob prevzemu novega vozila, pohvalil naše mlado vodstvo in njihovo požrtvovalno delo. Povedal je, da bo tudi v prihodnjem letu lep del denarja v proračunu namenjen gasilstvu na Ižanskem. Ivan Demšar se je zahvalil za pomoč pri organizaciji tekmovanja in pohvalil aktivnost društva. Vsi gostje so čestitali naši novi podpredsednici in nam zaželeli še naprej tako uspešno delo ter medsebojno sodelovanje. Ob koncu smo imeli manjšo pogostitev, klepet o vsem, kar bi še postorili v letošnjem letu, kakšne obveznosti imamo, kdo bo šel na tekmovanje, o veselici, izvedbi vseh aktivnosti ... »Vse bomo zmogli z dobro voljo in nesebičnostjo,« so rekli mladi in vsi člani gasilskega društva. Vanja Glavan Po vozilo v Amsterdam V načrtu nabave opreme in vozil v GZ Ig je za leto 2010 predviden nakup podvozja za gasilsko vozilo PGD Tomišelj. V lanskem letu je upravni odbor društva ustanovil skupino, zadolženo za nakup vozila. Delo smo razdelili v tri faze: 1. izbira vrste vozila, 2. nabava podvozja, 3. izdelava gasilske nadgradnje. Pri izbiri vrste vozila smo upoštevali številne dejavnike požarnega tveganja. V vasi sta šola in vrtec. Razvoj podjetništva je prinesel mizarske in avtoklepars-ke delavnice, obrat za predelavo plastičnih mas itd. Nekatere novogradnje v vasi so lesene. Zastarelo vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostnega pretoka vode za potrebe gašenja požarov na objektih. Po natančni proučitvi tipizacije gasilskih vozil ter ogledu in preizkusu različnih vrst vozil smo se odločili za gasilno vozilo s cisterno GVC 16/25. Vozilo s posadko šestih gasilcev in vodo v rezervoarju omogoča hitro in učinkovito posredovanje. V drugi fazi nabave vozila smo najprej določili zahteve, ki jih mora izpolnjevati podvozje. Ugotovili smo, da za naše potrebe zadostuje pogon le na zadnji kolesi. Odločili smo se, da bomo kupili rabljeno vozilo in tako prihranili veliko denarja. Zaradi majhnega števila primernih in cenovno sprejemljivih vozil v Sloveniji smo vozilo iskali po vsej Evropi. V letošnjem februarju smo na Nizozemskem našli vozilo znamke Scania. Pridobili smo vse podatke o njem in ugotovili, da je primerno za naše potrebe. V sredo, 3. marca popoldne, se je skupina šestih gasilcev s kom-bijem gasilske zveze Ig odpravila na dolgo pot. Po štirinajstih urah vožnje smo bili v četrtek zjutraj v Amsterdamu. Temeljito smo pregledali vozilo in ga preizkusili. Po krajših pogajanjih smo se odločili za nakup. Administrativni postopki so se zavlekli, zato smo morali prenočiti v Amsterdamu. Naslednji dan smo okoli enajste ure dobili tablice in lahko smo se odpeljali proti domu. Po 20 urah vožnje smo bili v soboto doma. Pred nami je še tretja faza nabave novega gasilskega vozi- la. Ogledali si bomo in preizkusili vozila najboljuglednih izdelovalcev gasilskih nadgradenjv Sloveniji. V vozilo bo vgrajena vsa oprema, ki jo zahteva tipizacija gasilske zveze Slovenije, in dodatna oprema, ki jo potrebujemo za uspešno posredovanje v našem okolju. Izdelava gasilske nad- gradnje je najdražji del projekta. S pomočjo krajanov Tomišlja in Podkraja ter donatorjev bomo zbrali potrebna sredstva. Andrej Kuralt PGD Tomišelj Foto: Urban Kraševec Pred Scanijino poslovalnico v Amsterdamu 24 www.obcina-ig.si Kurjenje v naravi Vsako leto se gasilci srečujemo s požari v naravnem okolju. Ti požari se pojavljajo predvsem spomladi in poleti, ko se izvajajo dela v naravi in je prisotna zadostna količina gorljive snovi. S člankom bi vas radi seznanili z nekaterimi členi iz Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz), ki se nanašajo na požare v naravi. 1. Požar je definiran kot proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času (5. člen ZVPoz). 2. Oseba, ki bo izvajala kurjenje v naravnem okolju se mora pred izvajanjem le-tega pozanimati, ali je dovoljeno kuriti v naravnem okolju oz. kakšna je požarna ogroženost naravnega okolja (opozorila ali prepovedi v času povečane požarne ogroženosti dajejo ministrstva, organi lokalne skupnosti in drugi pristojni organi - 44. člen ZVPoz). 3. Podatek, da se bo izvajalo kurjenje v naravnem okolju, mora oseba, ki bo izvajala kurjenje, sporočiti na regijski center za obveščanje (telefonska številka 112). Tukajtudi pove, kdo bo izvajal kurjenje in kje. Na isti telefonski številki tudi izvemo, kolikšna je stopnja požarne ogroženosti naravnega okolja. 4. Oseba, ki izvaja kurjenje v naravnem okolju, mora imeti ogenj ves čas pod nadzorom, preprečiti pa mora tudi širjenje ognja na sosedovo premoženje (8. člen ZVPoz). Upoštevati mora tudi ukrepe varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara (26. člen ZVPoz). 5. Vsakdo, ki opazi, da grozi neposredna nevarnost požara, oz. kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge. Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti center za obveščanje (tel. št. 112), najbližjo gasilsko enoto ali policijsko postajo. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom (45. člen ZVPoz). 6. Vsaka fizična in pravna oseba je skladno z zakonom kazensko in odškodninsko odgovorna za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi tega nastanejo (9. člen ZVPoz). Za PGD IG Boštjan Bukovec Obvestilo ižanskih gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Ig obvešča občane Občine Ig in kupce franšizne trgovine Tuš, da je spremenjena dovozna in intervencijska pot do gasilskega doma, ki zdaj poteka ob potoku Jelenovka. PGD Ig zato vljudno naproša vse občane in obiskovalce trgovine Tuš, da s parkiranjem in ustavljanjem svojih vozil ne ovirajo intervencijske poti (glej fotografijo) ter tako omogočijo prost prehod gasilskih vozil! Za PGD IG Boštjan Bukovec Foto: Boštjan Bukovec Intervencijska pot mora biti prosta za nujne vožnje. Gasilske veselice 2010 Toplejši dnevi leta prinašajo vrsto prireditev na prostem, med katerimi so zelo priljubljene tradicionalne gasilske veselice v organizaciji prostovoljnih gasilskih društev. Letos se sezona veselic v naši občini začenja že konec maja. Prvo veselico organizira PGD Tomišelj v soboto, 22. maja, kjer vas bodo zabavali Mladi Dolenjci, teden dni pozneje, 29. maja, pa sledi veselica v Iški Loki z ansamblom Jurčki. Koledar vseh gasilskih veselic na Ižanskem bomo objavili v majski številki Mostiščarja. M. Z. VABILO Vodniški odsek planinskega društva Krim vabi vse člane društva, pridružijo pa se nam lahko tudi nečlani, na planinska izleta: 24. aprila se bomo povzpeli na 748 m visoko Goro (Ahac), ki kraljuje nad Želimeljsko dolino. 8. maja se bomo povzpeli na 1.562 m visoki Blegoš, ki je maja ves v cvetju. Informacije in prijave (zaželeno vsaj štiri dni pred izletom) na GSM: 041 408 706, Marjan Ciber, vodnik PZS. Opravičilo: PGD Brest in Slovenski nogometaši se sponzorju pustnega karnevala Pizzeriji Mars opravičujejo za neljub izpad pri navedbi sponzorjev v članku PGD Brest spet presenetil. www.obcina-ig.si 25 laninski kotiček MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2010 Zbor članov PD Krim V PD Krim smo imeli 24. marca 2. redni zbor članov. V prostorih gasilskega društva v Vrbljenu se je zbrala približno tretjina od 108 članov s pravico glasovanja. Zbor smo začeli s planinsko himno Oj Triglav, moj dom. Nato pa nadaljevali s sprejetjem poročil za preteklo leto, planom dela za letos in z nekaj smernicami za delovanje društva vnaprej. Spremljajoča razstava Cirila Velkavrha s planinsko tematiko je naredila prijetnejši občutek in še boljše vzdušje. Razstavil je zbirko planinskega cvetja, panoramski pogled na Alpe iz Šmarne gore ter Triglavsko pogorje. Čeprav smo mlado društvo, smo kar opazni v našem prostoru. Lani je bilo opravljenih nekaj izletov različnih težavnostnih stopenj. Seveda pa veliko pozornosti namenjamo varnosti v gorah. Z občino smo lani pred izletom na Triglav kupili zaščitno opremo, čelade, vrvi, vponke itd. Letos želi- mo opremo dopolniti, saj je med 26 izleti, kolikor jih nameravamo izpeljati, kar nekajtakih, kjer je takšna oprema potrebna. Posebej objavljamo celoten načrt izletov, ki smo ga potrdili na zboru članov. Podrobnejše informacije o posameznem izletu dobite pri vodji izleta, kjer se lahko tudi prijavite. Na čistilni akciji Poti na Krim 17. aprila bomo pobrali smeti po poti oziroma neposredno ob njej, ki jih v glavnem puščajo nevestni obiskovalci. Lani smo na teh poteh nabrali približno 0,5 m3 smeti. Nato bo v bližnji prihodnosti izlet na Ahac pri Turjaku (24. aprila), iz Pekla v Nebesa, to je dvodnevni izlet iz Pekla pri Borovnici do Idrije (15. in 16. maj), Gradiška tura (22. maj), ki je spoznavna tura za Cjajnik (plezalna pot), itd. Konec maja bo srečanje planincev MDO Ljubljana na Žagarskem vrhu. Tega srečanja nismo opredelili kot izlet, saj je Žagarski vrh lepo dostopen iz Sostrega. Imamo novo načelnico Vodniškega odseka Barbaro S. Podlesnik. Za letos smo predvideli nekajizobraževanjv naravovarstvenem in vodniškem odseku. Potrudili se bomo, da bosta zaživela tudi mladinski odsek in odsek za gorsko kolesarjenje. Z veseljem smo se preselili v Medgeneracijske prostore na Troštovi ulici 5 na Igu. Tako bomo imeli tam v aprilu in maju vsak tretji in četrti petek med 19. in 20. uro uradne ure, kjer bodo na voljo tudi vse druge informacije, plačilo članarine in izposoja opreme. Od junija dalje bodo bodo uradne ure enkrat mesečno, in sicer vsak tretji petek ob enaki uri. Vabljeni, da se nam pridružite, ali pa nas le obiščete. Janko Purkat PD Krim Foto: Mateja Uršič Izleti Planinskega društva Krim za leto 2010 Datum Planinska tura Zahtevnost ture Vodnik (organizator izleta) 17. april ČIŠČENJE POTI NA KRIM v okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu лилг L - lahka označena pot JANKO PURKAT, kontakt: 041/370-449, janko.purkat@gmail.com ЛЛЛП1ЛМ riDrn |._„4—A /1 1 /Л AO "7A/C 24. april AHAC L - lahka označena pot MARJAN CIBER, kontakt: 041/408-706 8. maj 15.-16. maj 22. maj 28. maj 12. junij 25.-26. junij 13. - 14. julij 17. julij 28. avgust 11. september 18. september 25. september 2. oktober 3. oktober 9. oktober 16.oktober 23. oktober 13. november 25. december BLEGOŠ IZ PEKLA V NEBESA GRADIŠKA TURA (spoznavna za Cjajnik) POLNOČNA POLHOGRAJSKA GRMADA KRIM P0 MEJAH OBČINE IG IZ KAMNIŠKE BISTRICE V ROBANOV KOT CJAJNIK VISOKA PONCA GRINTOVEC Čiščenje poti ob reki Iški do sotočja Zale in Iške SREČANJE ŠTIRIH OBČIN KOFCEGORA KRIM UREKOV POHOD NA GORO NAD MALENSKIM VRHOM IZLET V NEZNANO ALI ZNANI KRAJ NAKNADNO POLHOGRAJSKA GRMADA POTEPANJE PO JAMAH PLANINSKEGA POLJA PLANINCA L - lahka označena pot Z - brezpotje - omejeno št. udeležencev ZZ - zelo zahtevna pot ZPP - zavarovana plezalna pot L - lahka označena pot; SN - srednje naporna(nočna tura) L - lahka označena pot L - lahka označena pot; N - naporna ZZ - zelo zahtevna pot ZZ - zelo zahtevna pot ZPP - zavarovana plezalna pot ZZ - zelo zahtevna pot L - lahka označena pot; N - naporna L - lahka označena pot in brezpotje po kanjonu (strugi) L - lahka označena pot L - lahka neoznačena pot L - lahka označena pot L - lahka označena pot L - lahka označena pot L - lahka označena pot L - lahka označena pot L - lahka neoznačena pot (nočna tura) MARJAN CIBER, kontakt: 041 408 706 JANKO PURKAT, kontakt: 041/370-449 janko.purkat@gmail.com ALEŠ CVAHTE, kontakt: 041/201-264 ales.cvahte@gmail.com BARBARA S. PODLESNIK, kontakt: 041/790-211 bpodlesnik@gmail.com BOŠTJAN P. STRNAD, kontakt: 041/637-408 bostjan@votanleoburnett MARJAN CIBER, kontakt: 041/408-706 BOŠTJAN GAČNIK, kontakt: 041/638-616 bostjan@iskaadventure.si ALEŠ CVAHTE, kontakt: 041/201-264 ales.cvahte@gmail.com BOŠTJAN GAČNIK, kontakt: 041/638-616 bostjan@iskaadventure.si BOŠTJAN P. STRNAD, kontakt: 041/637-408 bostjan@votanleoburnett BOŠTJAN P. STRNAD, kontakt: 041/637-408 bostjan@votanleoburnett MARJAN CIBER, kontakt: 041/408-706 BARBARA S. PODLESNIK, kontakt: 041/790-211 bpodlesnik@gmail.com JANKO PURKAT, kontakt: 041/370-449 janko.purkat@gmail.com BOŠTJAN P. STRNAD, kontakt: 041/637-408 bostjan@votanleoburnett MARJAN CIBER, kontakt: 041/408-706 JOŽE KRAŠOVEC, kontakt: 041/351-343 jozekras@gmail.com Zelena bratovščina Spoštovane bralke in bralci Mostiščarja! Tudi ižanski lovci smo se odločili bolj pogosto napisati kakšno vrstico v naš občinski mesečnik. Vsak mesec vas bomo seznanjali z zanimivostmi iz narave in naših vrst. Za začetek je prav, da se predstavimo tudi tistim, ki nas malce manj poznate. S tem mislim predvsem na naše delo in poslanstvo. Lovska družina Ig je bila ustanovljena kmalu po drugi svetovni vojni. Takratni ustanovni člani so bili večinoma domačini ali okoličani različnih stanov, izobrazbe, poklicev in starosti. Vsem pa je bilo eno - skrb za naravo in divjad. Danes lovska družina Ig šteje 71 članic in članov. Vodi jo upravni odbor na čelu s starešino Markom Vilfanom in gospodarjem Jožetom Intiharjem. V družini deluje več odborov in komisij. Vsako leto prejmemo kar lepo število prošenj za članstvo v naši LD, kar pomeni, da smo prijetna, tovariška in Pred odhodom na čistilno akcijo (foto: Arhiv LD Ig) homogena družina. Mejimo z lovskimi družinami Mokrc, Rakitna, Rakovnik Škofljica, Tomišeljin Žilce. Upravljamo z dobrimi štiri tisoč hektarji obsežnim loviščem, za katerega imamo od leta 2009 podpisano 20-letno koncesijsko pogodbo. Lovišče je razdeljeno na nižinski - barjanski del in višinski del (pobočje Krima z Iško, Brdo in Sarsko). Dolina ribnikov v Dragi ima v naši LD še prav posebno mesto. Je naravni biser in zagotavlja življenjski prostor številnim živalim (ptice, sesalci, ribe, dvoživke ...). Zastopanost živalskih vrst v našem lovišču je zelo pestra in raznovrstna. Rjavega medveda praktično srečaš skorajpovsod, prav tako tudi divjega prašiča. Prehodno se pojavljata tudi ris in volk. V času parjenja, kotenja ali poleganja mladičev samice budno čuvajo svoj naraščaj, zato naj previdnost v gozdu ne bo odveč. Precejšnja je zastopanost srnja-di in gamsov, malo manj pa jelen-jadi. Zadnja na jesen v času ruka (parjenja) postane precej agresivna. Veseli nas, da se povečuje stalež divjega zajca in fazana. Tudi nutri-ja je vse pogostejša in ponekod že izpodriva pižmovko. V zadnjem času se širijo govorice tudi o prisotnosti šakala. Še mnogo drugih vrst živali in ptic prebiva pri nas in naloga nas lovcev je, da za njih kar najbolje poskrbimo. Hude suše, velike povodni, mrzle zime z obilico snega, vse to je za živali težava, težka preizkušnja, za marsikatero pomeni tudi smrt. Krvni davek dnevno zahtevajo tudi ceste, železnice . Lovci skozi vse leto z divjadjo načrtno gospodarimo in upravljamo s številnimi gospodarskimi objekti (lovske koče, visoke preže, jasli, kaluže, krmne njive). Skrbno opazujemo in proučujemo divjad tudi zaradi morebitnih znakov bolezni, kot so garje, steklina in podobno, ter izvajamo potrebne ukrepe. Izvršujemo in izvršimo načrtovani odstrel, ki je usklajen s pristojnimi ustanovami in institucijami. Medvedka z mladiči (foto: M. Ocvirk) Skozi desetletja se je v naši družini marsikaj spremenilo. Tam, kjer so bili nekoč travniki in pašniki, so danes vasi in naselja, na obronkih gozda počitniške hišice rastejo kot gobe po dežju. Marsikatera makadamska cesta je prerasla v hitro dvopasovnico, naš očak Krim pa, ki je včasih zbujal kar malce stra-hospoštovanja, je danes izletniška točka, do katere hitijo množice od blizu in daleč. Pri tem seveda ne izbirajo ne poti ne prevoznih sredstev. Napredek 21. stoletja? S tem seveda ni nič narobe, saj človeštvo mora v korak s časom. Samo da na koncu ne bomo plačali previsoke cene! Na snidenje v prihodnji številki ... NA KRATKO Na letošnji volilni skupščini je bilo izvoljeno novo vodstvo LD Ig, in sicer: Starešina: Marko Vilfan (031/687-718) Gospodar: Jože Intihar (041/974-170) Tajnik : Brane Ciber (041/278-478) Cenilec lovske škode: Matija Bolha (041/723-384) Člani LD Ig smo se 27. marca udeležili obsežne čistilne akcije, ki tradicionalno poteka na območju Ljubljanskega barja in okolice. Sobotna akcija se končala z novinarsko konferenco na hipodromu Vrbljene. Skupaj s člani LD Tomišelj smo prisotne postregli z okusnim divjačinskim lovskim golažem. V prvem tromesečju letošnjega leta naša LD beleži hude izgube divjadi predvsem v prometu. Rezultat: 16 povozov, od tega večina srnjadi. Opozarjamo vse voznike na previdno vožnjo. V zadnjem času so vse glasnejše govorice o prisotnosti šakala (družina: Canidae, rod Canis) tudi na območju naše LD. Tudi v strokovni reviji Lovec smo v člankih zasledili informacijo o zadrževanju dveh tropov šakalov na Ljubljanskem barju. Več o šakalu v prihodnji številki. Jani Šivc www.obcina-ig.si 27 Praznujmo s športom Športne prireditve ob občinskem prazniku V okviru praznovanj ob občinskem prazniku so potekale tudi številne športne prireditve, ki so jih organizirala domača športna društva. Objavljamo prispevke športnih društev in nekatere rezultate. Turnir v odbojki Športno društvo Krim-Barje-Mokerc (KBM) je v tednu pred občinskim praznikom izvedlo turnirja v košarki in odbojki. Odbojko v klubu igra več skupin: mladinke, starejši mladinci in občani - ti igrajo skupaj že več kot 15 let. Tako smo v četrtek, 18. marca, priredili odbojkarski turnir, kjer je tekmovalo osem ekip. Poleg domačih ekip so igrale še ekipe iz Škofljice, Želimelj, Zapotoka in Ljubljane. Razdelili smo se v dve skupini, A in B, in se nato potegovali za čim boljšo skupno uvrstitev. Letos smo igrali na treh igriščih istočasno, tako da je igralo šest ekip hkrati, preostali dve ekipi pa sta imeli čas za opazovanje trikov, podaj, zabitih žog in servisov. Kot predstavnica skupine mladink lahko rečem, da je orga- nizacija turnirja prijetna. Potrebna sta prava ekipa in načrt, in nato občutiš zadovoljstvo, ko vse ekipe dihamo z žogo v rekreativno prijateljskem vzdušju. Na treningih se občasno jezimo, zakaj žoga ne gre čez mrežo, vendar ti da turnir voljo, da gremo naprejk cilju -doseči lepo igro, dobre sprejeme, natančne podaje in močne udarce. Zagotovo pa lahko rečem, da je ekipa rekreativcev prava ekipa, ki skupaj vztraja in igra že 20. leto in je lahko naš vzor. Ne boste verjeli - vsi po vrsti se borijo in skačejo za vsako žogo, kolikor le morejo. Niti pomislijo ne na besede: Ah, saj bo naslednja točka boljša. Ne, izžarevajo borbeno energijo in prijateljsko navezo. Na drugi stra- Pri odbojki je sodelovalo osem ekip. Igrala se je tudi košarka. KONČNA RAZPOREDITEV (ODBOJKA) 1. ULČAR-KBM 2. MOBYSTYLE 3. ŠKOFLJICA 4. ZAPOTOK 5. PARALELA 6. PERSPEKTIVA 7. REAKTIVCI 8. ŽELIMLJE ZREB PO SKUPINAH SKUPINA A SKUPINA B 1. PERSPEKTIVA 1. ULČAR-KBM 2. ZAPOTOK 2. REAKTIVCI 3. ŽELIMLJE 3. ŠKOFLJICA 4. MOBYSTYLE 4. PARALELA VRSTNI RED SKUPINA A SKUPINA B 1. MOBYSTYLE ZA 1. MESTO 1. ULČAR 2. ZAPOTOK ZA 3. MESTO 2. ŠKOFLJICA 3. PERSPEKTIVA ZA 5. MESTO 3. PARALELA 4. ŽELIMLJE 4. REAKTIVCI ni je ekipa Ulčar - starejši mladinci, ki znajo dobro tehniko podaje in bloka. Od vsake ekipe se nekaj naučimo. Vsekakor pa na turnirju ne gre samo za tekmovalnost, temveč ima velik pomen tudi druženje. Srečanje s starimi prijatelji, kratki klepeti, nasmejani obrazi in pozitivna energija, ki nadomesti iztrošenost po tekmah. Vesela sem, da je turnir uspel, in se že veselim naslednjega športnega dogodka. Na vsakem vogalu spodbujamo Športno društvo KBM, da bi zaživelo v vseh pano- Rokomet gah in uspelo organizirati tudi druge dogodke. Ne nazadnje, če se znamo dobiti s sorodniki, bližnjimi in prijatelji za praznike ter skupaj uživati ob prijetnem kramljanju, naredimo naslednjič spremembo in v druženje vključimo kot člani KBM dogodek, kjer se morda lahko srečamo s prijatelji, za katere si ne znamo drugače vzeti časa. Šport krepi dušo in človeka! Manca Tjaša Hostnik Foto: Igor Plevnjak in Jure Comino RKMOKERC-IG Rezultati tekem Petek, 12. 3. 2010 Kadeti, ob 18:00 RK MOKERC IG - RK Kranj-Žabnica 36 : 23 Sobota, 13. 3. 2010 Mlajši dečki A, ob 15:00 RK MOKERC IG - RK Trimo Trebnje 5 : 26 Starejši dečki A, ob 16:15 RK MOKERC IG - RK Cimos Koper 23 : 26 Mlajši dečki B, ob 17:45 RK MOKERC IG - RK Radovljica 28 : 19 Člani, ob 19:30 RK MOKERC IG - RK Velika Nedelja 35 : 41 Sreda, 17. 3. 2010 Mladinci, ob 18:30 RK MOKERC IG - RK Col 39 : 27 Ker pa sta ta dan obe napovedani tekmi v mini rokometu in trening tekme mlajših dečkov odpadli zaradi obveznosti gostujočih ekip, smo v petek, 26. 3. 2010, to nadomestili s trojnim dvobojem mini rokometnih ekip RK Mokerc Ig in RK Krim. Petek, 26. 3. 2010 Mini rokomet 1. in 2. razred, ob 14:40 RK MOKERC IG - RK Krim 18 : 11 3. razred, ob 15:20 RK MOKERC IG - RK Krim 14 : 14 4. razred, ob 16:00 RK MOKERC IG - RK Krim 22 : 5 Za RK Mokerc - Ig Andrej Ambrož 28 www.obcina-ig.si šport i GLASILO OBČINE IG • april 2010 MOSTIŠČAR Osmi mladinski turnir v pospešenem šahu Ig 2010 V nedeljo, 22. marca 2010, so se na Igu kljub slabemu vremenu ponovno zbrali mladi šahisti iz vse Slovenije, da bi se pomerili na osmem mladinskem turnirju v pospešenem tempu. Vsak igralec je imel 15 minut časa za partijo. Igralo se je v dveh skupinah: stari do 8 let (31 udeležencev) in starejši do 20 let (115 udeležencev). Skupaj je torej igralo 146 šahistov, kar je 5 več kot lani. Na koncu se je določilo zmagovalce v starostnih skupinah do 8, 10, 12, 14, 16, 18 in 20 let - ločeno za dekleta in fante. Domačini smo imeli močne adute: Jana Župca, Sama Rožiča, Tima Janžlja, Domna Hitija, katerim so se pridružili nekoliko manj izkušeni Jaka Čop, Lara Janželj, Urška Jakič in Ana Kunšek. Za Šk Ig pa so nastopili tudi novi mladi šahisti in Nika Janželj je celo osvojila srebrno medaljo v starostni kategoriji deklic do 8 let. Zmagal je popolnoma zasluženo petnajstletni domačin Domen Hiti in s tem zagotovil, da je zmaga ostala doma. Lani je namreč zmagal Jan Župec. Drugo mesto je zasedel Samo Rožič, tretje mesto Matic Škrinjar iz ŠK Nova Gorica, sledita pa spet člana ŠK Ig Tim Janželj na četrtem mestu in Jan Župec na petem mestu. Na turnirju smo bili priča bojem naših adutov med seboj za vodilna mesta in kar štirje so se uvrstili med prvih pet. To je dosežek, ki ga bo težko ponoviti. Prejemniki medalj iz vrst ŠK Ig po starostnih kategorijah so: Do 20 let fantje Jan Župec (1. mesto) Do 18 let fantje Samo Rožič (1. mesto) Do 16 let fantje Domen Hiti (1. mesto) Do 16 let fantje Tim Janželj (2. mesto) Do 12 let fantje Jaka Čop (1. mesto) Do 18 let dekleta Ana Kunšek (3. mesto) Do 14 let dekleta Lara Janželj (3. mesto) Do 12 let dekleta Urška Jakič (2. mesto) Do 8 let dekleta Nika Janželj (2. mesto) Lahko rečem le to: neverjetna žetev ŠK Ig, in šele ko sem začel pisati članek, sem dojel, da so v vseh kategorijah dominirali naši. Imamo tudi dve dekleti na odličnih 4. mestih - Marušo Čop (dekleta do 10 let) in Zalo Janželj (dekleta do 16 let). Domačini smo bili vsekakor zelo močno zastopani, saj smo prijavili 21 igralcev in upamo, da bodo do naslednjega leta naši najmlajši, ki redno obiskujejo šolski šahovski krožek, izboljšali svojo znanje in se uvrstili še višje. Igralci ŠK Ig, ki so igrali na glavnem turnirju in na turnirju najmlajših Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju: Tip oglasa Cena z DDV Cela stran 240 € Pol strani 130 € Tretjina strani 90 € Četrtina strani 75 € Osmina strani 40 € Zahvala/čestitka 15 € Ob naročilu več zaporednih oglasov se obračuna popust: • za naročilo 5 zaporednih oglasov (pol leta) -5 % • za naročilo 10 zaporednih oglasov (celo leto) -10 % Cena barvnega oglasa je višja za 10 %. Vsi udeleženci so bili kot vsako leto do zdaj navdušeni nad turnirjem in seveda nagradami, saj so prvi trije prejeli pokale, pokal je prejelo tudi najboljše dekle Špela Kolarič iz ŠD Kočevje. Podelilo se je tudi 38 medalj. Spremljevalci mladih šahistov, mentorji šahovskih krožkov in starši so bili ponovno zelo zadovoljni z organizacijo in izvedbo turnirja. Tako je postal mladinski turnir na Igu že kar pojem med mladinskimi turnirji v Sloveniji. Letos nam jo je zagodlo vreme, saj nismo mogli realizirati pohoda na Krim, ki bi se ga udeležilo precej spremljevalcev. Turnir je kot vselej do zdajv primerjavi s podobnimi turnirji ponudil izvrstne pogoje za igralce in spremljevalce, za kar gre zahvala županu Janezu Cimpermanu in ravnateljici OŠ Ig Stanki Rebolj. Pri organizaciji so se še posebejpotrudili člani ŠK Ig, starši, sestre in bratje naših šahistov, kar je skupaj pripomoglo k odlični izvedbi turnirja. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki jih nismo posebej omenili, pa brez njih turnir ne bi bil to, kar je. V nadaljevanju so zabeleženi rezultati naših članov glede na doseženo uvrstitev in število točk, posebejza glavni turnir in turnir najmlajših. Objavljamo pa še nekaj fotoutrinkov s turnirja. 8. MLADINSKI TURNIR IG 2010 - glavni turnir U 10-20 - rezultati ŠK Ig 1. Hiti, Domen I 8.0 2. Rožic, Samo MK 7.0 4. Janželj, Tim MK 7.0 5. Župec, Jan I 7.0 35. Janželj, Lara WII 5.0 36. Cop, Jaka III 5.0 59. Jakic, Urška 4.5 69. Ciber, Žiga IV 4.0 74. Kunšek, Ana 4.0 82. Debevec, Martin 4.0 88. Cop, Maruša 3.5 98. Jevtič, Slaven 3.0 106. Pirnat, Živa 2.5 107. Janželj, Zala 2.5 109. Rednjak, Teo 2.5 112. Kunšek, Luka 2.0 8. mladinski šahovski turnir Ig 2010 -turnir najmlajših U 8 8. Janželj, Nika 4.5 9. Jelen, Miha 4.5 17. Salobir, Jan 3.0 23. Djuzic, Patrik 3.0 29. Kavcic, Anže 2.0 Adrijan Rožič Predsednik ŠK Ig MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG • april 2010 Smučanje s Športko na Bodentalu Letos smo v času zimskih šolskih počitnic že četrtič zapored izvedli petdnevni smučarski tečaj, na katerega smo se vsak dan vozili. Naš prevoznik je bil tudi letos Vučko, šofer pa Andrej, ki nas je vse dni varno vozil na smučišče, tam pa nam tudi prijazno pomagal pri obuvanju in zapenjanju smučarskih čevljev. Tečaj je potekal od ponedeljka, 15. 2., do petka, 19. 2. 2010. Vsak dan smo se zbrali na avtobusni postaji na Igu, kjer so vstopali prvi tečajniki, druge smo pobirali pri Mokarju, tretje pa na Celovški. Nato smo imeli do cilja dovolj časa, da smo pomalicali, kar smo prinesli od doma. Že ob 9.15 pa smo bili na Bodentalu, kjer smo začeli s smučanjem. Za tiste, ki smučišča ne poznate, naj zapišem, da je čez mejni prehod Ljubelj na avstrijski strani, odcep levo in od tam še pribl. 5 km. Gre za manjše družinsko smučišče, primerno za začetnike in otroke, kakšna ura smuke pa se prileže tudi odraslim, nato pa lahko nadaljujete s tekom na smučeh na urejenih progah ali pa s sankanjem ali pohodom. Dopoldansko učenje smučanja je potekalo do 11.30, nato smo imeli kosilo. To je bilo vedno dobro in obilno! S smučanjem smo nadaljevali od 12h do 14.30, ko smo pospravili opremo in se odpeljali proti domu. Imeli smo še čas, da smo pospravili vse priboljš-ke. Seveda pa se zahvaljujemo tudi mamici, ki nas je razveselila z energijskimi bomboni. Nazaj grede smo izstopali v obratnem vrstnem redu s prihodom na Ig ob 16.15. Srečo pa smo imeli tudi z vremenom, saj je vsak dan, razen petka, sijalo sonce. Da pa petek kljub padavinam ni bil tako turoben, smo izvedli veleslalomsko tekmo. Predtekmovalka je bila mama Minka, za njo pa smo progo odpeljali še vsi drugi ter bili nagrajeni z diplomami in medaljami ... in še slastnimi palačinkami! Pa kaj bi še pisali . vidimo se prihodnje leto! Mojca Škulj Foto: Grega Erman Karateisti z Iga osvojili 17 medalj na državnem prvenstvu! V marcu se je sedem članov domačega karate kluba udeležilo mednarodnega Odprtega prvenstva Shotokana Srbije 2010, ki je potekal v nedeljo, 21. marca 2010, v Novem Sadu. Na turnirju je sodelovalo 450 tekmovalcev iz 35 klubov z Madžarske, iz Srbije in Slovenije. Na tekmovanju so člani kluba dosegli nekaj vidnejših uvrstitev: Matej Kabaj prvo mesto člani kate in tretje mesto člani borbe ter Dino Mujdžič tretje mesto kate mladinci. Z novimi izkušnjami s turnirja smo se lahko dobro pripravili na finale državnega prvenstva, ki nas je čakalo v Sloveniji. V Rušah je zadnjo soboto v marcu potekalo Finale Državnega S.K.I.F. prvenstva Slovenije. Državno S.K.I.F. prvenstvo Slovenije je sestavljeno iz dveh kvalifikacijskih in finalnega turnirja. Najboljših osem tekmovalcev po kvalifikacijskih turnirjih po posameznih kategorijah se je uvrstilo na finalni turnir. Skupaj s točkami iz finala in kvalifikacij smo dobili državne prvake v posamezni kategoriji. Iz domačega karate kluba na Igu se je državnega prvenstva udeležilo 11 tekmovalcev. Nastopali so v kategoriji mlajših in starejših dečkov ter mladincev v katah posamezno in ekipno ter športnih borbah kategorijsko. Za klub je nastopal tudi glavni trener kluba MatejKabajv kategorijah moški kate posamezno, kumite kategorijsko +75 kg in absolutno (brez težnostne kategorije). Karate-do klub Ig Shotokan je po osvojenih medaljah pristal na odličnem drugem mestu, saj je skupno osvojil 17 medalj, od tega osem zlatih, sedem srebrnih in dve bronasti. Tudi v seštevku klubskih točk je zasedel tretje mesto v katah in drugo v športnih borbah. Državni prvaki v katah so postali Vanessa Mujdžič (malčice vsi pasovi), Aljaž Horvat (mlajši dečki do oranžnega pasu), Jakob Rupert (starejši dečki, zeleni in modri pasovi), Matej Kabaj (člani črni pasovi), v športnih borbah pa David Lah (dečki -55 kg), Dino Mujdžič (dečki +55 kg) in Matej Kabaj (člani +75 kg in člani absolutno). Čestitamo za odlične rezultate! Mateja Breznik Sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan RK MOKERC-IG Obiskali smo Zagreb V nedeljo, 28. februarja, smo na povabilo RK Zagreb obiskali hrvaško prestolnico. Povabljeni so bili pravzaprav naši mlajši dečki, ki so jeseni Zagrebčane gostili na Martinovem turnirju. Seveda smo fante spremljali tudi starši in trenerji. V Zagrebu nas je pričakal trener ekipe mlajših dečkov RK Zagreb Kazimir Ilijaš in nas vodil na ogled mesta. Prav prijetno nas je prese- netil s svojim bogatim znanjem o Zagrebu iz njegove zgodovine in sedanjosti. Pod njegovim vodstvom smo si ogledali stari del mesta s Katedralo, Kaptol, Trg bana Jelačiča, spomenik Nikole Tesle, sprehodili smo se skozi pasažo Oktagon ter na povratku na Trgu bana Jelačiča srečali igralca RK Zagreba Marka Kopljara in Luko Rakoviča, ki sta našim fantom naredila veselje in se fotografirala z njimi. Z avtobusom smo naredili še krog po mestu mimo Mirogoja, prek Pantovčaka na Ilico in nato mimo študentskega naselja do Jaruna, od tam pa v dvorano Trešnjevka - legendarno Kutijo šibica, kjer so se ob 14h naši rokometaši spopadli z vrstniki iz RK Zagreb. Zagrebčani so bili še naprej dobri gostitelji, saj jim je naša ekipa izdatno vrnila za poraz na Igu in zmagala s 23 : 17. Izkazali so se prav vsi. Zelo dobra je bila predvsem obramba, ki Zagrebčanom ni dovoljevala lahkih metov na gol. V tretjem polčasu te prijateljske tekme so se pomerili igralci ene in druge ekipe, ki niso veliko igrali v prvem delu. Tudi tu so bili naši mladi upi boljši in zmagali z 11 : 10. Po napornem dnevu se je prileglo kosilo, nato pa nas je čakala še poslastica večera: tekma Lige prvakov med RK Zagreb Croatia osiguranje in BM Ciudad Real v dvorani Arena. Mladi roko-metaši RK Mokerc so bili gostje Zagrebčanov, spremljevalci pa smo si vstopnice kupili. Tudi to je bili doživetje, kajti dvorana za 15 tisoč gledalcev je bila nabito polna. Na žalost so Zagrebčani izgubili, kljub temu pa je bilo vzdušje v dvorani enkratno. Polni vtisov in z dogovorom, da se bo sodelovanje z velikim klubom nadaljevalo, smo se vrnili domov. Marko Hostnik Foto: Marko Hostnik Rokomet - RK Mokerc - spomladanski del sezone Tudi v drugem delu sezone se rokometaši uspešno kosajo z nasprotniki v Državnem prvenstvu s kar šestimi ekipami. Do zdaj so v nadaljevanju odigrali že 34 tekem državnega prvenstva in še nekaj prijateljskih. Članska ekipa Člani se še s sedmimi ekipami iz vse Slovenije borijo za vstop v višjo ligo. Za zdaj držijo tretje mesto v skupini, in če ne bo kakšne napake, bodo za vstop v 1. B-ligo igrali kvalifikacijsko tekmo z 11. uvrščenim iz le-te. Ob zelo srečnem spletu okoliščin pa bi se uvrstili na drugo mesto in tako neposredno v ligo 1. B. Člani, 2. državna liga -Sezona: 2009/2010 (1. Krog: 05. KROG Lestvica: Mesto Ekipa končnica 1 - 8 7. 2009-30. 6. 2010) Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl.zad. Točke MT 1. RK VELIKA NEDELJA 5 5 0 0 168 140 21 0 2. T ŠD ŠKOFLJICA 5 4 Čr\ Dl/ ft/!/"M/CD/~ 1r A 1 ri 0 i 170 1 "70 128 i m 18 1 A 0 ri 3. 4. ŠD RK MOKERC - IG 5 4 RK CERKLJE 5 3 Dl/ ft/!IT/"\l СС7ЛМЛ C 0 0 1 2 173 142 152 147 14 10 0 0 5. 6. 7 RK IVIIIOL SEŽANA 5 2 RK DOL TKI HRASTNIK 5 1 МРП ПП(5П\/А ^ n 0 0 n 3 4 C 126 132 1 1 A 130 159 1 /П 9 7 C 0 0 n 8. MRD DOBOVA 5 0 RK BREŽICE 5 0 0 1 5 4 II6 141 143 169 5 4 0 0 Mlajše selekcije Mladinci in kadeti so možnosti za uvrstitev med prve v državi zapravili že v jesenskem delu in zdaj igrajo za mesta od 9 do 16. Starejši dečki po uvrstitvi v polfinalno skupino dosegajo slabše rezultate od želenih tudi zato, ker je kar nekaj igralcev poškodovanih in je zanje sezona že končana. Mlajši dečki, ekipa je sestavljena iz fantov letnika 1998, 1999 in 2000, igrajo v dveh tekmovanjih, skupini A (letnik 1997) in v skupini B (letnik 1998). V obeh tekmovanjih so se po jesenskem delu uvrstili v polfinalne skupine. V skupini A so nasprotniki iz RK Trimo Trebnje in RK SVIŠ premočni, tako da objektivno ne moremo računati na uvrstitev v finalni del, v skupini B, torej med vrstniki, pa so fantje letos še brez poraza in je njihova uvrstitev na zaključni turnir četverice praktično že zagotovljena. Prav lahko se zgodi, da bomo letos imeli na Igu državne prvake. rkmokerc-k Mlajši dečki B, Polfinale - A-skupina Sezona: 2009/2010 (1. 7. 2009-30. 6. 2010) Krog: 04. KROG Lestvica: Mesto Ekipa Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl.zad. Točke MT 1. ŠD RK MOKERC - IG 4 4 0 0 98 : 67 8 0 2. RK TRIMO TREBNJE 4 3 0 1 89 : 77 6 0 3. RK CIMOS KOPER 4 1 0 3 72 : 83 2 0 4. ŠD RK RADOVLJICA 4 0 0 4 78 : 110 0 0 Za velikonočne praznike se mlajši dečki, kadeti in igralci mini rokometa odpravljajo na mednarodni turnir v Trogirju. Tudi od tam upravičeno pričakujemo vesti o uspehih. Sicer pa vsi ti uspehi glede na stanje v klubski blagajni pomenijo mali čudež. Mnogo velikih klubov, kot so Cimos Koper, Trimo Trebnje, Merkur Škofja loka, Riko Ribnica, Slovan Ljubljana, Olimpija Ljubljana in drugi, najbrž težko verjame, da klub s tako majhno podporo občine in sponzorjev uspeva vzgajati generacijo, ki za šalo premaguje svoje vrstnike iz teh klubov. Imajo pa naši igralci nekaj, kar jih vodi naprej, in to je neomejena podpora staršev, ki finančno in s pripravljenostjo na sodelovanje vztrajamo. Marko Hostnik www.obcina-ig.si 31 I GLASILO OBČINI Državno mladinsko prvenstvo Slovenije Rogaška Slatina 2010 V Rogaški Slatini se je končano 17. mladinsko državno prvenstvo v šahu, kjer je nastopilo 219 šahistk in šahistov. ŠK Ig je na letošnjem Državnem prvenstvu mladinskih kategorij, ki je bilo v prijetnem okolju zdravilišča v Rogaški Slatini, nastopil z rekordnim številom 11 udeležencev in kar dva sta se kvalificirala na svetovno oziroma evropsko prvenstvo, štirje tekmovalci pa so osvojili medalje, kar je ponovno eden največjih uspehov v zgodovini ŠK Ig. Prvenstvo lahko razdelimo na dva dela, in sicer: prvenstvo v počasnem šahu in prvenstvo v pospešenem šahu. Junaka prvega dela sta bila Nika Janželj in Domen Hiti, ki sta prejela bronasti medalji v svojih starostnih kategorijah. V pospešenem šahu je postal nov državni prvak Samo Rožič v starostni kategoriji do 18 let, Tim Janželj pa je v starostni kategoriji do 16 let osvojil bronasto kolajno. Podrobnejši rezultati so v priloženih tabelah, večina udeležencev je svoje rezultate izboljšala, razveseljivo je opaziti velik napredek naj- mlajših - poleg pogumne Nike so se srčno borili tudi Miha, Jan, Maruša, Urška, Jaka in Lara. Najboljnapeto je bilo tekmovanje pri fantih do 16 let, kjer smo imeli dva močna predstavnika, Tima in Domna. Timu je ves čas kazalo odlično, žreb pa mu je v zadnjem krogu namenil klubskega kolego Domna, ki ga je v klubskem derbiju premagal in osvojil tretje mesto, ki mu daje pravico udeležbe na evropskem oziroma svetovnem prvenstvu. Na žalost pa je bil naš najstarejši udeleženec Samo Rožič, ki je bil zadnji dve leti državni prvak do 16 let, letos povsem iz forme in je končal na devetem mestu. Slab vtis je sicer popravil že kar naslednji dan, ko je osvojil zlato medaljo (resnici na ljubo naj zapišemo, da organizator podeljuje pokale) na pospešenem prvenstvu fantov do 18 let. Po podrobnejšem pregledu rezultatov lahko rečemo, da je najmlajša Nika Janželj dosegla najboljši skupni rezultat, in sicer tretje mesto v počasnem šahu in četrto mesto v pospe- šenem. Družina Janželj pa je imela v ognju še dva tekmovalca in zadnji dan je uspelo Timu J., ki je osvojil bron v pospešenem šahu. Naši tekmovalci so imeli na prvenstvu podporo staršev in trenerjev vseh udeležencev, vzdušje je bilo odlično. Nekaterim je le malo manjkalo do medalj in prepričan sem, da bodo prej ko slej posegli po njih. Poleg veselih dogodkov, ki sem jih opisal, moram na žalost zapisati tudi, da je morala družina Čop zaradi bolezni predčasno zapustiti tekmovanje in tako nam je bila odvzeta možnost za še eno medaljo v pospešenem šahu, kajti lani jo je v tem tekmovanju prejela Maruša Čop. Vsekakor si bomo to državno prvenstvo zapomnili kot enega večjih uspehov v zgodovini ŠK Ig. Adrijan Rožič Predsednik ŠK Ig 17. DRŽAVNO POSAMIČNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO MLADIH DO 8, 10, 12, 14, 16 in 18 LET - dekleta 17. DRŽAVNO POSAMIČNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO MLADIH DO 8, 10, 12, 14, 16 in 18 LET - fantje Starostna skupina Mesto Tekmovalec D 8 3. Nika Janželj D 10 7. Maruša Čop D 12 9. Urška Jakič D 14 7. Lara Janželj POSAMIČNO DRŽAVNO PRVENSTVO MLADIH V POSPEŠENEM ŠAHU OD 8 DO 18 LET - dekleta Starostna skupina Mesto Tekmovalec D 8 4. Nika Janželj D 12 5. Urška Jakič D 14 4. Lara Janželj Starostna skupina Mesto Tekmovalec F 8 11. Miha Jelen F 8 15. Jan Salobir F 12 9. Jaka Čop F 16 3. Domen Hiti F 16 5. Tim Janželj F 18 9. Samo Rožič POSAMIČNO DRŽAVNO PRVENSTVO MLADIH V POSPEŠENEM ŠAHU OD 8 DO 18 LET - fantje Starostna skupina Mesto Tekmovalec F 8 13. Miha Jelen F 8 23. Jan Salobir F 10 19. Debevec Martin F 16 3. Tim Janželj F 16 6. Domen Hiti F 18 1. Samo Rožič F 8 23. Jan Salobir Nagrajenci Kluba Gaia Pravilni odgovor na nagradno vprašanje Kluba GAIA iz marčevske številke se je glasil: BIOGRENA. Med pravilnimi odgovori so izžrebali pet nagrajencev, ki bodo praktične nagrade prejeli po pošti: Silva Mihelič, Kot Rajko Ojstrež, Ig Tončka Lavrič, Ig Lidija Maroh, Iška Jure Repanšek, Kamnik Nagrajencem čestitamo! m Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan Direktor občinske uprave Sprejemna pisarna Družbene dejavnosti Komunalne dejavnosti Gospodarske dejavnosti Kmetijstvo Požarna varnost in zaščita Turizem Finančno-računovodska služba Urbanizem Režijski obrat Medobčinski inšpektorat 01 280 23 02 01 280 23 04 01 280 23 00 01 280 23 10 01 280 23 12 01 280 23 08 01 280 23 24 01 280 23 24 01 280 23 18 01 280 23 06 01 280 23 16 01 280 23 14 01 360 16 24 Vabimo vas, da se sprostite, razgibate in nasmejete v soboto, 24. aprila 2010, ob 18. uri v dvorani Gasilskega doma na Golem s SMEJALNO JOGO pod vodstvom inštruktorice JVVŽ Darinke Suljević. Joga smeha je preprosta aerobna vadba, ki ima mnogo pozitivnih učinkov na telo in duha. Primerna je za vse starosti obeh spolov, predznanje joge ali druge vadbe ni potrebno. Informacije na tel. št. : 041/397 789, 041/471 326, 041/457 520. Prispevek znaša 2,5 EUR za člane Društva JVVŽ, za druge udeležence 5 EUR, za otroke je joga smeha brezplačna. Udobno se oblecite, s seboj prinesite ležalko in odejico. Društvo ZAPOTOK, Sekcija za zdravo življenje "Tri najpomembnejše stvari so v življenju. Ljubezen, ljubezen, ljubezen in še ena, na katero največkrat pozabimo. Ljubezen." Rudi Kerševan —" društvo fran govekar ig Vabimo vas na X. Govekarjev Večer, v ponedeljek, 19. aprila 2010, ob 19. 00 v Knjižnico Ig. Gost večera bo Rudi Kerševan. Odprli bomo tudi razstavo izdelkov, ki so nastali na likovni delavnici. Vabljeni! V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vabimo na predavanje z naslovom Kelti na Ižanskem. Predavanje bo v sredo, 21. aprila 2010, ob 19. uri v Gostilni Gerbec na Igu. Predaval bo dr. Dragan Božič (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU). Vabljeni! fran govekar ig Župnija Ig pri Ljubljani vljudno vabi k odprtju razstave fotografij Marijinih cerkva in znamenj ob slovenskih planinskih poteh, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Razstavo bomo odprli v nedeljo, 25. aprila 2010, ob 17. uri v Marijinem domu na Kureščku, Visoko 121. Avtorja bo predstavil domačin prof. matematike Ivan Pucelj, o vsebini razstavljenih fotografij bo spregovoril prof. Anton Košir pri maši ob 16. uri, kulturni program pa bo popestrila mezosopranistka Jožica Kališnik. m ^DRUŠTVO l/ Knjižnica Ig vabi v sredo, 21. aprila, ob 19. uri na predavanje ČAROBNI SVET AROMATERAPIJE Izvedeli bomo, kaj je aromaterapija, kako deluje na telo in možgane, kako si s pravilno uporabo eteričnih olj naredimo življenje bolj prijetno, bolj zdravo in bolj kakovostno ter kako lahko vsakodnevno izkoristimo prednosti, ki nam jih ponuja aromaterapija. Predavala bo Melani Kovač. »Če hočemo biti zdravi, se moramo vsak dan skopati v dišeči kopeli in si privoščiti masažo z dišavami.« (Hipokrat, 400 pr. n. š.) www.obcina-ig.si 33 TURISTIČNO DRUŠTVO KUREŠČEK vabi na 11. tradicionalni pohod KUR СШШШ v torek, 27. aprila 2010. Zbirno mesto za pohodnike je pri Planinskem domu na Kureščku, od 8. do 8.30 ure. Na pot se bomo podali prek vasi Zapotok, Granjevice, Velikega in Malega Osolnika do Trubarjeve domačije na Rašci in se z avtobusom vrnili nazaj na Kurešček. Pot je dolga 15 kilometrov, rahlo se dviga in spušča. Prehodi se v treh urah in pol, primerna je za vse starostne kategorije pohodnikov. Ob koncu pohoda na Planinskem domu na Kureščku bo sledilo družabno srečanje. Startnina znaša 7 EUR za odrasle in 1 EUR za otroke, vključuje pa prevoz z avtobusom z Rašce na Kurešček in malico. Pohod bomo izvedli v vsakršnem vremenu. Vse informacije dobite po telefonu na št.: 041/474-327, Braco. Dobrodošli! Društvo ZAPOTOK (Äjm SVS Zapotok VABITA NA KR V POČASTITEV PRAZNIKA DELA PRED RTC ZAPOTOK V PETEK, 30. 4. 2010, OB 20.00 URI. ZA PIJAČO, JEDAČO, PLES IN ZABAVO POSKRBLJENO! VABLJENI! PGD Škrilje vas vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 8. maja 2010, od 14. ure dalje pred gasilskim domom v Škriljah. Želimo vam predstaviti aktivnosti in delovanje našega in vašega prostovoljnega gasilskega društva, v katerega se lahko vključi vsa družina, in sicer otroci, starši ter stari starši. Vzemite si urico časa in pojdite na kratek sprehod do gasilskega doma Škrilje, kjer bo ob prijetnem klepetu in vzdušju poskrbljeno za vse. Vsi prav lepo vabljeni! Vabilo Društev iz pod Mokrca! TD Kurešček, KD Mokrc, Odmev Mokrca in Društvo Zapotok vas vabijo na tradicionalni pohod na Mokrc. Pohod se bo začel v nedeljo, 2. 5. 2010, ob 8.00 pred trgovino na Golem. Pot nas bo vodila na vrh Mokrca, kjer bosta krst in kulturni program, ki ga oblikujete pohodniki, zato ste vabljeni vsi, ki si želite predstaviti svojo prozo ali recitale. Pot nas bo dalje vodila v Petelinove doline, kjer nas čaka malica. Vabljeni! VABILO Tradicionalni PRVOMAJSKI POHOD na Krim KDAJ: sobota, 1. maj ob 9. uri. KJE: Iška, križišče za Gornji Ig KDO: pohodniki, ki se radi družite. Tik pod vrhom bo poskrbljeno za dobro okrepčilo. Startnina: 5 eur Vabita vas TD Iška vas in Občina Ig 34 www.obcina-ig.si _MALI OGLASI_ Izdelava osebnih wellnes analiz telesa. Ocena prehranjevalnih navad. Meritev odstotkov podkožne maščobe in indeksa telesne mase (BMI). Izdelava prehranjevalnega programa. Svetovanje o zdravem načinu življenja. Spremljanje do končnega cilja. Rezervirajte termin za brezplačno wellnes analizo na: 031 313 215 (po 16. uri). Na Igu najamem 70 m2 vrta. Pogoj: sklenjena najemna pogodba za eno leto z možnostjo podaljšanja. Plačilo: 50 € mesečno. Ponudbe sprejemam na naslovu: Mateja Fazarinc (pri Otmarju Senegačniku), Zagorica 7, 1292 Ig. Potrebujete potrpežljivega in izkušenega inštruktorja za matematiko OŠ/SŠ? Več kot 15 let poučujem matematiko v OŠ. Stanujem na Kureščku. Cena po dogovoru. Pokličite na: 040 260 104._ Ekološko pridelana semena znamke Amarant (za pridelavo zelenjave) lahko naročite na gsm 031 32 55 21. Prodamo kmetijsko zemljišče - njivi v izmeri 3.568 m2 in 3.798 m2, k. o. Ig, po ceni 2,10 € za m2. Informacije na telefonu: 041 596 056. Iščemo pomoč invalidni osebi 10 ur na teden. Plačilo po dogovoru. Tel. 041 907 686_ Pomoč pri čiščenju gospodinjstva za 3-4 ure na teden išče družina v Stajah. Plačilo po dogovoru. Tel. 041 907 686 Imate težave pri učenju angleščine? Nudim kakovostne inštrukcije angleškega jezika za osnovnošolce in dijake po zelo ugodni ceni. Pokličite: 031/241-886_ V najem vzamem travnik pribl. 2 ha za košnjo. Info: 041/761-615 proIAtebra PRO LATEBRA STANE ŠKERLAK, s. p., Vrbljene, Ig SALON: Zaloška cesta 54, Ljubljana Tel.: 01/546-52-42, Faks: 01/620-92-28, GSM: 040/210-360, 041/749-504, www.prolatebra.com,info@prolatebra.com Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si Rok za oddajo malih oglasov za objavo v naslednji številki je 28. april 2010. OBVESTILO Obveščamo vas, da lahko na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, kupite DVD 13. Podkrimski pustni karneval po ceni 9,00 €. OKNA o VRATA o SENČILA Stop vročini, mrazu, komarjem in vlomilcem z do 50-odstotnim popustom pri nakupu PVC-oken in vrat poskrbite, da bodo nezaželjeni dejavniki ostajali zunaj vašega doma. Pri današnjem tempu življenja je prosti čas vrednota - preprosto, minimalno vzdrževanje omogoča, da dragoceni čas namenite svojim bližnjim, hobiju, počitku, prijateljem ... Novogradnje, zamenjava in zasteklitve za vas na enem naslovu: O svetovanje O projektiranje O meritve O demontaža O montaža O zaključna dela in odvoz materiala Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig PRIJAVNICA Podpisani se prijavljam na občinsko tekmovanje koscev in grabljic 1. kot kosec 2. kot grabljica (Ustrezno obkroži) Točen naslov posameznika/društva Telefon, el. naslov Datum:__Podpis:_ Prijave zbiramo do 20. maja 2010. Prijavnico lahko pošljete po faksu: 01 280 23 22 ali po el. pošti info@obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 35 AVTOR: MARKO BOKAUČ MANJŠI IZVIR VODE NATANČNA TOPOGRAFSKA KARTA VELIKO MESTO V KANADI LIZA MINNELU PUN V SVETILNIH CEVEH PRIDOBIVANJE VELJAVE, UGLEDA STARI OČE ZDRAVILNA RASTLINA PRVINA IZRAELSKI DRŽAVNIK WEIZMAN DALMATINSKA ANA 3. OSEBA EDNINE NAŠA PEVKA (MAJDA) SIMBOL ZA NATRIJ RIMSKA 2 BRAZILSKI DIRKAČ (FELJPE) FRANC. MESTO OB ŽENEV. JEZERU GRŠKI JONSKI OTOK ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL) RIBI PODOBEN IZUMRLI MORSKI PLAZILEC SPRAVLJANJE ČESA IZ ZEMLJE S KOPANJEM EMIL ADAMIČ FRANEK TREFALT RIBJA KOŠČICA OBRAMBOSLOVEC GERŠAK PREPROSTA VODNA RASTLINA NEKDANJI PORTUGAL. PREDSEDNIK (ANTONIO) ГТАША AMERIŠKI PISATELJ (WASHINGTON) PRISTANIŠČE V JUŽNI ŠPANIJI PROVINCA V KANADI BREZBRIŽEN NEVEDNEŽ ODISEJEV OČE SLADKOVODNI KRAPOVEC IVO DANEU SLIKAR CHAGALL MESTO V ZAHODNI GRČIJI NAJVEČJA TIROLSKA REKA ŠVICARSKI TEOLOG NAPRAVA ZA USTAVLJANJE NAŠ IZBOR PESMI EVROVIZUE RUSJANOVO LETALO VIKI AŠIč VZKLIK ZA ZAPRIGAr NJANJE KONJA JANEZ DRNOVŠEK FR. NOGOM. (ZINEDINE) RAZPEČE-VALEC MAMIL ZBIRKA STARIH LETIN POLONA JUH VERDIJEVA OPERA KONEC MOUIVE ZA ZAHTEVNEJŠE REŠEVALCE UGANKARSKI IZZIV PREPUSTNA MESTA V SNOM TELESNA POSTAVA OBDELAN KOS POLJA MOŠKO OBLAČILO HRV. PREDSEDNIK JOSIPOVIČ OZNAKA GRČIJE PRITOK DONAVE V ROMUNIJI Informacije o naročilih: Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@salomon.si Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana. Cesta 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče ALMERIA - sredozemsko pristaniško mesto na jugu Španije, EREDE, Alberto - pokojni ital. operni in koncertni dirigent, IALOMITA - 400 km dolg levi pritok Donave v Romuniji, NIGG, Walter - švicarski evangeličanski teolog in cerkveni zgodovinar 36 www.obcina-ig.si In memoriam Jože Božnar - Rutarjev Jože 14. 9. 1932-17. 2. 2010 Jože je v bolnici. Dobro, tako kot že nekaj zadnjih let, za nekaj dni, da si malo opomore in pride spet domov. Vendar je bilo tokrat drugače. V svoj dom na Sarsko, ki si ga imel tako rad, katerega nisi nikoli zapustil, se, dragi moj stric Jože, nisi vrnil nikoli več, nikoli več ... Natanko pred 30 leti je odšla tvoja mama, stara 77 let. Kakšna usoda, čez 30 let si odšel tudi ti, star ravno tako 77 let. Skozi vsa ta leta si se ob trdem garanju na svoji kmetiji, skromnemu življenju in odrekanju prebijal sam. Skrbno in počasi si vsa ta leta nabiral in hranil prihranke, privoščil si nisi ničesar. Le za koga? Kdo bodo tisti, ki bodo lahko brez moralnih zadržkov uživali tvoje, s trdimi žulji prigarane sadove? Tvoj skromen, miren način življenja je bil na neki način poseben. Pri nekaterih žal nisi bil priljubljen, vendar so bili to le tisti, ki niso želeli sprejeti in razumeti, da imaš lahko tudi ti svoje mnenje in svoj pogled, ki jim ni enak in katerega z vso pravico ter povsem suvereno lahko tudi izraziš. To si bil ti, ki nikomur nisi storil ničesar žalega, rad si pomagal, se pogovarjal, spremljal dogodke, se tudi pošalil. Bil si del nas, tega dela nam ne more nadomestiti nihče. Čeprav te ni več, zame nisi odšel za vedno, vedno boš ostal naš Jože. Obiščem te na grobu, prižgem svečko. Karkoli ti povem, karkoli te vprašam, čakam, vendar mi ne odgovoriš. Samo tišina, črna, prazna tišina. Tvoj zadnji, večni dom je v tej mrzli, črni zemlji - zakaj? Odgovora ni, vendar vem, da ti tukaj, kjer si še bolj sam, ni lepo. Tako tiho, tiho, kot si živel, tako tiho, tiho si tudi odšel. Nondum omnium dierum sol occidit. (Livij) Darja ODDAMO PROSTOR ZA TRGOVINO Lahko tudi za druge namene - skladišče, pisarno itd. V prostorih Gasilskega doma v Iški vasi oddamo prostor površine 102 m2 za odprtje trgovine z živili in gospodinjskimi potrebščinami. Prostor je pred leti že služil v ta namen. Obsega prodajni prostor, ločena skladišča za živila in neživila, WC, centralno ogrevanje, svoj električni priključek ter ločena vhoda za kupce in skladišče. Trgovina bi pokrivala relativno široko območje, saj je najbližnja tovrstna trgovina v centru Iga in v Brestu. Način poslovanja - franšiza ipd. - prepuščamo zainteresiranim. Franšizo nudita zainteresiranemu najemniku trgovca Mercator in Tuš. Vse podrobnejše informacije prejmete na: 041/721-353 in 041/723-872. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO IŠKA VAS ZAHVALA Ob zadnjem slovesu Marije Žagar, roj. Jakič_ z Iga Iskrena zahvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in vsa izrečena sožalja. Zahvala g. Kobalu in g. Voznyju za poslovilne besede. Vsi njeni pogrebne storttue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Ana Tomc, s. p. Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 Ikebane, venci, sveče, aranžiranje daril, cvetje in poročna floristika. Do 30 km dostava brezplačna! Košmerl - Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA www.obcina-ig.si 37 OBČINA IG št. 1/2010 april 2010 Uradne objave Skladno s Statutom Občine Ig (UL RS, št. 129/06) in Pravilnikom o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ig (Mostiščar, UO 2/04), Spremembami pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti (Mostiščar št. 10/2005, maj/07, marec/09) objavlja Občina Ig. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ig v letu 2010 1. 2. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ig za sofinanciranje dejavnosti ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ig za leto 2010. S proračunom Občine Ig za leto 2010 se za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti namenjena sredstva v višini 21.000,00 eur. Po sprejemu Letnega programa kulture se po posameznih dejavnostih nameni sredstva kot sledi iz tabele: dejavnost gledališka pevska literarno-glasbena plesna likovna lutkovna honorarji JSKD Skupaj št. udelež. 64 83 76 59 47 23 352 št. skupin 4 6 5 3 3 2 23 sofinanciranje 5.700,00 eur 6.700,00 eur 1.500,00 eur 2.000,00 eur 1.000,00 eur 800,00 eur 2.800,00 eur 500,00 eur 21.000,00 eur 3. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. členu Pravilnika, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: imajo sedež v Občini Ig, so registrirani kot društvo najmanj eno leto, imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot določa Zakon o društvih, redno v rokih dostavljajo načrte in poročila o izvajanju kulturnih programov, da je njihova dejavnost neprofitna, poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom, da je predloženi program namenjen čim večjemu številu uporabnikov, - da je izvedba programa primerljiva s povprečno kakovostjo v dejavnosti. 4. Ravno tako so do teh sredstev upravičene druge skupine, vendar le za sodelovanje na občinskih prireditvah in le v primeru, če redno dostavljajo načrte in poročila o izvajanju kulturnih programov. 5. Do sorazmernega dela sredstev za delovanje je upravičena Območna izpostava JSKD Ljubljana Okolica, koordinator medobčinskega delovanja društev, ki so aktivna na področju ljubiteljske kulture v Občini Ig. 6. Predlagatelji morajo oddati vlogo za sofinanciranje na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na domači strani: www.obcina-ig. si. 7. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. Prijave je potrebno poslati na Občino Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig s pripisom Javni razpis - kultura 2010. 8. Izbor programov in izvajalcev bo opravila 5-članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. 9. Rok za oddajo vlog je petek, 30. april 2010. Prepozno prispele ne bodo obravnavane. 10.Predlagatelji bodo do 31. maja 2010 pisno obveščeni o izidu razpisa. 11. Dodatne informacije glede razpisa vam je na voljo na tel.: 01/2802-324. Številka: 62001/001/2010 Datum: 31. 3. 2010 Občina Ig Janez Cimperman, župan Skladno s Statutom Občine Ig (UL RS, št. 129/06) in Pravilnikom o sofinanciranju dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih institucij (Mostiščar, UO 2/04) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih institucij v Občini Ig v letu 2010 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ig za sofinanciranje dejavnosti z vsebinami, ki spodbujajo lokalno prebivalstvo k izvajanju aktivnosti lokalnega in širšega pomena na najrazličnejših področjih neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih institucij v Občini Ig v letu 2010. 2. S proračunom Občine Ig za leto 2010 je za sofinanciranje dejavnosti drugih društev namenjeno 3.600,00 eur. 3. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v 2. členu pravilnika. 4. Predlagatelji morajo oddati vlogo za sofinanciranje na razpisnem obrazcu , ki ga lahko dobijo v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si. 5. Prijave je potrebno poslati na Občino Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig s pripisom »Javni razpis - neprofitne organizacije 2010«. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 6. Izbor programov in izvajalcev bo opravila 3-članska komisija, imenovana s strani župana. 7. Rok za oddajo vlog je 10. maj 2010. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. 8. Predlagatelji bodo v roku 30 dni obveščeni o izidu razpisa. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na tel.: 01/2802318, e-pošta: marica.zupan@obcina-ig.si. Datum: 7. 4. 2010 Občina Ig Številka: 09302/002/2010 Janez Cimperman, župan št. 1/2010 april 2010 Občina Ig na podlagi 10. člena Zakona o športu (UL RS, št. 22/98) in Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO, 3/04), ter Sprememb Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig, ki so bile sprejete na 24. redni seji z dne 1. 3. 2006 Občina Ig, objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju športa v letu 2010. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo: vrtci, šole, športna društva, športne zveze, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki ter organizacije, registrirane za izvajanje športne dejavnosti, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so javno koristne in neprofitne. Športna društva in njihova združenja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da dostavijo potrdilo nacionalne panožne zveze o rangu tekmovanja (velja za kakovostni in vrhunski šport), občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih, kopijo zaključnega računa ter druge zahtevane podatke, da se ukvarjajo s športi, pri katerih je pomembna telesna aktivnost. V program se ne uvrščajo tehnični športi (avto-moto, letalski, športno modelarstvo, jamarji, potapljači), body building, fitnes, vse vrste aerobike, ples (razen standardnih in latinsko ameriških plesov ter rock & roll), športi z živalmi (kinološka društva), razen miselni športi (šah) in konjeniški šport, kjer se upošteva tradicija, izpolnjujejo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov, da imajo urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih, da imajo zagotovljene materialne in kadrovske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, da je njihova dejavnost neprofitna, da imajo sedež v Občini Ig. Za leto 2010 so s Proračunom Občine Ig za programe športa otrok in mladine za Vrtec Ig in Osnovno šolo Ig namenjena sredstva v višini 10.376,00 eur. Po sprejemu Letnega programa športa se po posameznih programih nameni sredstva za, kot sledi iz tabele: Program Finančna sredstva po posameznih programih Sport otrok in mladine 1. Gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok Interesna športna vzgoja predšolskih otrok - plavanje - program Zlati sonček - program Krpan - drugi programi 1.776,00 eur 2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok - program Zlati sonček - program Krpan - program Naučimo se plavati - šolska športna tekmovanja drugi programi Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 8.300,00 eur 3. Športna vzgoja mladine Interesna športna vzgoja mladine Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Sportna dejavnost študentov Interesna športna dejavnost študentov Sportna rekreacija Športna rekreacija Kakovostni šport Kakovostni šport Vrhunski šport; bonus točke Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje strokovnega kadra Izobraževanje 300,00 eur Založniška dejavnost Informacijski sistem Dodatne točke Državni prvak Skupaj 10.376,00 eur IV. Za leto 2010 so s Proračunom Občine Ig za programe športa društev v višini 21.000,00 eur. Po sprejemu Letnega programa športa se po posameznih programih nameni sredstva za, kot sledi iz tabele: Program Finančna sredstva po posameznih programih Šport otrok in mladine 1. Gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok Interesna športna vzgoja predšolskih otrok - plavanje - program Zlati sonček - program Krpan drugi programi 2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok -program Zlati sonček - program Krpan - program Naučimo se plavati - šolska športna tekmovanja drugi programi Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 6.100,00 eur 3. Športna vzgoja mladine Interesna športna vzgoja mladine Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 3.600,00 eur Športna dejavnost študentov Interesna športna dejavnost študentov 150,00 eur Športna rekreacija Športna rekreacija 1.800,00 eur Kakovostni šport Kakovostni šport 3.900,00 eur Vrhunski šport; bonus točke 250,00 eur Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje strokovnega kadra Izobraževanje 2.500,00 eur Založniška dejavnost 300,00 eur Informacijski sistem 200,00 eur Dodatne točke 1.800,00 eur Državni prvak 400,00 eur Skupaj 21.000,00 eur V. VI Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi na sprejetih Meril in Sprememb meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig. Predlagatelji programov morajo oddati prijavo na razpisnem obrazcu ločeno za posamezne vsebine športnih programov. Razpisno dokumentacijo lahko dvignejo na Občini Ig, Govekar-jeva cesta 6, Ig v času uradnih ur ali na internetni strani www. obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, ne bomo upoštevali. VII. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, s pripisom »javni razpis - šport«. VIII. Prijavi je potrebno priložiti potrdilo panožne športne zveze o rangu tekmovanja, v katerega je društvo vključeno. IX. Rok za prijavo na razpis je ponedeljek, 30. april 2010. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. X. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe o sofinanciranju športnih programov. XI. Predlagatelji programov bodo do 31. maja pisno obveščeni o izidu razpisa. Datum: 31. 3. 2010 Številka: 67101/002/2010 Janez Cimperman ŽUPAN št. 1/2010 april 2010 Skladno s proračunom Občine Ig (UL RS št. 25/2010), Statutom Občine Ig (UL RS, št. 129/06) in Pravilnikom o sofinanciranju letnih turističnih programov v Občini Ig (UO št. 2/07) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje letnih turističnih programov v Občini Ig za leto 2010 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje programov turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo v občini Ig in imajo to opredeljeno v svojih programih. 2. POGOJI IN MERILA Pravico do sofinanciranja imajo tisti, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju letnih turističnih programov v občini Ig. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli programi in projekti z vsebinami, ki so opredeljene v 4. členu Pravilnika o sofinanciranju turističnih programov v občini Ig. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev so natančno opredeljeni v 6. členu Pravilnika o sofinanciranju turističnih programov v občini Ig. 3. VIŠINA SREDSTEV Višina razpisanih sredstev za leto 2010 znaša 12.231,00 €. 4. ROK PORABE SREDSTEV Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2010 za programe/projekte, za katere so bila dodeljena. 5. VSEBINA PRIJAVE Predlagatelji morajo oddati prijavo izključno na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dvignejo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig v času uradnih ur ali na spletni strani www.obcina-ig.si Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so v razpisnem obrazcu. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 6. ROK ZA PRIJAVE IN NAČIN PREDLOŽITVE Rok za prijavo na razpis je 30. 4. 2010. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom »Javni razpis-turizem - društva«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. Izbor programov in izvajalcev bo opravil Odbor za turizem in gostinstvo Občine Ig. 7. OBVESTILO O IZIDU RAZPISA Prejete vloge ovrednoti strokovna komisija občine Ig, potrdi pa odbor za turizem in gostinstvo. Predlagatelji bodo najkasneje v 15 dneh po preteku roka za predložitev prijav pisno obveščeni o izidu razpisa. Občina Ig bo z izbranimi sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Dodatne informacije na telefon: 01/2802-318, e-pošta: marica. zupan@obcina-ig.si Datum: 31. 3. 2010 Janez Cimperman Številka: 322/003/2010 župan Občine Ig ■ ■ Občina Ig na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev v občini Ig (Mostiščar, maj 2007) objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za organizacijo in izvedbo rednih in izrednih prireditev v letu 2010 1. Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, zavodi in druge organizacije, ki so registrirane za izvajanje dejavnosti in imajo sedež v občini Ig, pretežno delujejo na območju občine Ig oz. je prireditev v interesu Občine Ig. 2. Iz proračunske postavke »Razpisi-prireditve« se bodo sofinancirale redne in izredne prireditve v skladu s Pravilnikom. 3. S proračunom Občine za leto 2010 je za sofinanciranje organizacije in izvedbe rednih in izrednih prireditev namenjenih 10.000,00 eur. 4. Predlagatelji morajo oddati prijavo na razpisanem obrazcu, ki ga lahko dvignejo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, v času uradnih ur ali na spletni strani www.obcina-ig.si Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu komisija ne bo upoštevala. 5. Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig s pripisom »Javni razpis- redne in izredne enkratne prireditve 2010«. 6. Rok za prijavo na razpis je 6. maj 2010. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. 7. Izbor programov in izvajalcev bo opravila 5-članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. 8. Predlagatelji bodo v roku 30 dni s sklepom obveščeni o izidu razpisa. 9. Z izvajalci prireditev bodo podpisane pogodbe. Dodatne informacije v zvezi z objavljenim razpisom na tel.: 01/2802-318, e-pošta marica.zupan@obcina-ig.si. Datum: 2. 4. 2010 Občina Ig številka: 21501/002/2010 Janez Cimperman, župan ■ ■ Na podlagi 7. člena Statuta Občine Ig (UL RS, št. 129/06) ter na podlagi 40. člena Odloka o pokopališkem redu na območju Občine Ig (UL RS, št. 113/2002, 93/05) je Občinski svet na svoji 22. redni seji dne, 10. 3. 2010 sprejel SKLEP o določitvi cen najema grobnih mest in mrliških vežic v Občini Ig za leto 2010 1. člen Cena najema grobov na pokopališčih, ki jih ureja Občina Ig, za leto 2010 znašajo: Vrsta grobnega mesta Pokopališče Golo, Ig, Tomišelj Pokopališče Kurešček Enojni 19,00 17,00 Dvojni 38,00 33,00 Trojni 57,00 49,00 Žarni 12,00 10,00 Cene so v EUR z DDV. 2. člen Cena najema mrliških vežic na pokopališčih Ig, Tomišelj in Golo za leto 2010 znaša 70,00 € brez DDV. 3. člen Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se za leto 2010. Datum: 11. 3. 2010 Številka: 3546/ 004 /2010 Janez Cimperman ŽUPAN ■ ■ št. 1/2010 april 2010 Na podlagi Zakona o kmetijstvu (UL RS, št. 45/08), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Ig za programsko obdobje 2007-2013 (UL RS, št. 89/07) ter Odloka o proračunu Občine Ig za leto 2010 (UL št. 25/10) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje sredstev za programe na področju kmetijstva v občini Ig v letu 2010 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NEPOSREDNEGA UPORABNIKA PRORAČUNA Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA UKREPI: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev b) Urejanje pašnikov 2. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu III. VIŠINA SREDSTEV Višina razpisanih sredstev za ukrep 1 je 37.000,00 EUR, za ukrep 2 pa 3.000,00 EUR. IV. UPRAVIČENCI Upravičenci do pomoči so: • pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče in sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Ig; • člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti; • organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva; • registrirana stanovska in interesna združenja ter zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine Ig ali regije. V. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 1. Sredstva za izvajanje programov na področju kmetijstva v občini Ig se zagotavljajo v proračunu Občine Ig. Višina sredstev je določena z Odlokom o proračunu za leto 2010 (UL RS, št. 25/10). 2. Občina bo dodeljevala sredstva pod pogojem, da upravičenci podajo za posamezne namene izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oz. da priložijo ustrezno dokumentacijo in navedejo višino že prejetih sredstev za določen namen. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh oblik pomoči, ki jih prejemnik za posamezni namen lahko pridobi iz državnega, občinskega ali drugega sklada. 3. Skupna višina vseh prejetih sredstev iz proračuna Republike Slovenije, proračunov lokalnih skupnosti in mednarodnih virov za posamezne namene iz tega razpisa ne sme preseči zgornje meje pomoči, določene s smernicami za državno pomoč v kmetijskem sektorju (2000/C 28/02). 4. Sredstva za ukrepe po tem razpisu, ki se izvajajo na območju občine Ig, se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali v obliki subvencioniranih storitev. 5. Investicije in investicijska vlaganja, za katera se dodeljujejo sredstva, se morajo začeti v letu 2010, zanje mora biti podana ocena možnosti obstoja oziroma preživetja kmetije po metodologiji kmetijske svetovalne službe. 6. Sredstva pomoči se lahko dodelijo v primeru, kadar ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oz. je pomoč nujno potrebna za ohranjanje stabilnosti in doseženega nivoja kmetijske pride- lave, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti. 7. Upravičenec ne more na tem javnem razpisu vložiti dveh vlog za en ukrep. 8. Društva se lahko prijavljajo le na ukrepe, pri katerih je navedeno, da so upravičenci društva. 9. Občina izplačuje upravičencem sredstva samo do skupne vrednosti, določene po pravilniku, in skupne višine sredstev, določene v proračunu. 10.Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge na javni razpis in dokumentov, ki so navedeni v javnem razpisu. 11. V letu 2010 lahko upravičenec vloži izključno eno vlogo za posamezen ukrep, in sicer do poteka rokov iz tega razpisa. 12.Kumulacija iz 20. člena Pravilnika se uporablja za ukrepe št. 1 in 2 (19. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006). Najvišji zneski pomoči po posameznem ukrepu se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti. V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES št. 18-57/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87 (1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88 (1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo ES št. 1857/2006. Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo »de minimis« v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006 in v tem pravilniku. VI. NADZOR IN SANKCIJE Namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska uprava Občine Ig v skladu s Pravilnikom. VII. UPRAVIČENI STROŠKI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Prijave na razpis bodo ovrednotene na podlagi meril ki so objavljena na spletni strani občine Ig in ki bodo upoštevana pri dodeljevanju proračunskih sredstev, in sicer za ukrepa 1 in 2. VIII. UKREPI 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo UKREP 1: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - 4. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Namen ukrepa: sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo: • mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, če investicija presega 20.000 EUR, št. 1/2010 april 2010 • ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo oziroma študijo ali projektno dokumentacijo s predračunom, • v primeru investicij, povezanih z graditvijo objektov, ustrezna dovoljenja, • za projektno dokumentacijo predračun, račun o izdelavi. b) Urejanje pašnikov (4. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Namen ukrepa: sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha), za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha) ali za obnovo pašnika, starejšega od 10 let, če ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje na državne razpise. K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo: • ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo oziroma študijo ali projektno dokumentacijo s predračunom 2. Zagotavljanje tehnične podpore UKREP 2: Zagotavljanje tehnične podpore (14. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Namen ukrepa: je zagotavljati tehnično pomoč za boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijskih primarnih pridelovalcev ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja. Predmet ukrepa: sredstva tega ukrepa so namenjena zagotavljanju tehnične podpore, in sicer: 1. usposabljanju, izobraževanju in izvajanju drugih aktivnosti v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva), 2. izobraževanju, usposabljanju in informiranju ter svetovanju kmetov in članov njihovih družin, 3. promociji (publikacije, katalogi, spletišča ...), 4. kritju stroškov nadomeščanja kmeta oz. kmetovega partnerja v času bolezni, dopusta oz. druge odsotnosti kmeta, 5. organizaciji forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav, sejmov ter sodelovanju na njih. Upravičenci: izvajalci tehnične podpore (upravičenci) so: 1. registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije, 2. organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije. 3. kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo, in imajo sedež v občini. Upravičenci pod točkama 1 in 2 prejšnjega odstavka morajo k vlogi predložiti letni program dela in dokazila, zahtevana z javnim razpisom. Splošni pogoji upravičenosti: pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. IX. VSEBINA VLOGE Celoten razpis je objavljen na spletni strani Občine Ig na: http://www.obcina-ig.si/. Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge na sedežu Občine Ig, Govekar-jeva cesta 6, 1292 Ig, in sicer obvezno na predpisanem obrazcu »Vloga za dodelitev sredstev za področje kmetijstva 2010«, ki je na voljo na Občini Ig v sprejemni pisarni ali na spletni strani http://www.obcina-ig.si/. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu, predvsem pa: • osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), številko KMG MID, davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev, • namen zahtevka, • izjavo, da upravičenec za namen, za katerega vlaga zahtevek za sofinanciranje, še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna oz. mednarodnih virov, če pa je, višino že dodeljenih sredstev pridobi občina od izplačevalca oz. jo dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo, • druge zahtevane priloge (predračuni, računi, strokovna mnenja idr.). X. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Župan Občine Ig imenuje strokovno komisijo, ki bo prispele vloge pregledala in obravnavala. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo prispele do zaprtja razpisa - do 3. 5. 2010 Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo s sklepom direktorja občinske uprave zavrnjene in ne bodo obravnavane v postopku dodelitve sredstev. Za oceno upravičenosti posamezne vloge se uporabijo merila, ki so sestavni del razpisa. O dodelitvi sredstev po tem razpisu odloča na predlog strokovne komisije direktor občinske uprave do porabe sredstev. Upravičencem se izda sklep v višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredeli namen in opravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisa. Zoper odločitev lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na osnovi podpisane pogodbe ter zahtevka posameznega upravičenca, kateremu mora biti priložen račun (original na vpogled) in dokazilo o plačilu računa (original napis plačano in datum plačila, plačilni nalog, posebna položnica, spletno potrdilo o plačilu...). Upoštevali se bodo le računi in potrdila o plačilu, ki bodo datirani po prejemu sklepa s strani Občine Ig. Originalni računi in potrdila o plačilu morajo biti oddani na Občino Ig najkasneje do 20. 11. 2010. XI. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije glede razpisa so vam na voljo vsak delovni dan na tel. 01/2802-324 ali v prostorih občinske uprave Občine Ig. XII. ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vloge na javni razpis je najkasneje do 3. 5. 2010. Datum: 31. 3. 2010 Številka: 330/003/2010 Župan: Janez Cimperman ■ GLASILO OBČINE IG • april 2010 MOSTIŠČAR Občinski praznik Mladi folkloristi iz vrtca Čebelji ples «£ Podkrimski falotje Folklorna skupina Tineta Rožanca Foto: Maruša Švigelj www.obcina-ig.si Blagoslov motorjev na Kureščku Odpira se nova motoristična sezona in s tem tudi vsakoletni obred blagoslova motorjev. Letos sta se v skupnem sodelovanju Turistično društvo Kurešček in Motoklub IŽANC odločila, da organizirata BLAGOSLOV MOTORJEV IN MOTORISTOV pri MARIJI KRALJICI MIRU NA KUREŠČKU. To bo prva prireditev take vrste v naši okolici. Člani obeh društev si želimo, da postane tradicionalna in vsakoletna, zato se bomo letos posebej potrudili z organizacijo in programom. £4 Prireditev bo potekala v so [•H 8. o aja začetkom ob 11. uri. Program prireditve: 11:00 Prihod in sprejem motoristov Živa glasba Predstavitev motorističnih znamk Žar, odojek, golaž, pijača Stojnice 12:45 Pozdrav motoristom 13:00 BLAGOSLOV MOTORJEV 13:30 Zabava z živo glasbo. Na prireditvi pričakujemo do 500 motorjev in motorističnih navdušencev. Ob prireditvenem prostoru bodo predstavitve motorističnih znamk, stojnice, veliko hrane in pijače ter seveda živa glasba. Ob blagoslovu bo potekala tudi dobrodelna prireditev Motoristi za motoriste pod okriljem patra Nika. Prireditev bo v vsakršem vremenu, saj bo na prizorišču tudi velik šotor. Parkirni prostor je zagotovljen, dobra volja tudi, zato prisrčno vabljeni. Turistično društvo Kurešček in Motoklub IŽANC Kontakt: 040/886-333, Gregor TURISTIČNO DRUŠTVO ' KUREŠČEK Znižanih več kot 50 izdelkov! Izbrani materiali za vse vrste gradenj Akcija! 22.3. do 15.05.2010 V kratkem bomo odprli sodoben trgovski center z gradbenim, tehničnim in kmetijskim materialom ter bencinskim servisom. • Ljubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 Škofljica, Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 • Železokrivnica, T: 01 / 3603 845 • Salon keramike T: 01 / 3603 856