SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ARO) XLVI (40)	P*“ I \ M B™" & ■ I A II 8"^ ¡P^k	BUENOS AIRES
Štev. (No.) {27	E W LOV E N I A L I B R E	16. julija 1987
Nepravilna sodba o škofu Rožmanu ...in Z leti se tiho Staramo
Pisatelj Alojz Rebula je v Ljubljani pri Slovenski matici iždal knjigo „Vrt bogov“, v kateri popisuje svojo pot po Kanadi in svoja srečanja s Slovenci. V knjigi je poleg lepih opisov Kanade tudi nekaj pripomb, ki spadajo na politično področje. Iz teh je videti, da Rebula še danes ni doumel silne tragedije, ki je zadela Slovenijo s komunistično revolucijo in da ne razume položaja političnih emigrantov. Njihovih izjav v knjigi ni zapisal, morda zato ne, da ne bi imel sitnosti v Ljubljani, kjer je bila knjiga natiskana.
Danes ne želimo podrobneje pisati o tej knjigi. Želimo se omejiti samo na Rebulovo označbo škofa dr. Gregorija Rožmana, da je bil namreč „nerealen“ jn se Jni znal „vpeti fv kolesje zgodovine“.
Vprašamo, kdo pa je pravzaprav realen ali — po slovensko rečeno — stvaren? To je tisti, ki računa z obstoječimi in tudi prihodnjimi dejanskimi in resničnimi razmerami in ne gradi gradov v oblake.
Mi, ki smo poznali škofa Rožmana še v časih, ko ni bil ljubljanski škof, in smo spremljali njegovo delo redno med komunistično revolucijo in pozneje v emigraciji vse do njegovega zadnjega diha, moremo z vsem prepričanjem izjaviti, da je bil pri vsem svojem delu silno stvaren., brez iluzij, sledeč brez omahovanja tistim načelom, ki jih je smatral za pravilne. Ni ga zanimalo, ali bodo sile resnice 'že v tistem trenutku zmagale nad zlobo ali ne; vedel je samo to, da mora vse storiti, da reši slovenska življenja, ki so jih uničevali na eni strani okupatorji, na drugi pa komunistični partizani, ne glede na to, kaj o njegovem delu mislijo njegovi nasprotniki, in tudi ne, kaj mislijo prestrašeni in bojazljivi ljudje.
Res se je v času komunistične revolucije zdelo „nerealno“ boriti se s svetovnim komunizmom, ki je u-žival pomoč tudi zaslepljenega zahodnega sveta. Tudi glede prvih kristjanov v Rimu se je zdelo, da so nerealni spričo mogočnega poganskega rimskega cesarstva.
Škof Rožman je vedel, da gre za boj na življenje in smrt z najhujšim sovražnikom vernega slovenskega naroda in vsakega naroda, ki mu je mar krščanska kultura, in da je sveta dolžnost vsakega domoljuba, da se postavi v bran zoper napad komunizma na slovenski narod.
O komunističnem načrtu podjarmiti si Slovenijo in iztrebiti vse tiste, ki bi ta njihov cilj ovirali, si je bil škof Rožman na jasnem od prvega dne okupacije. Bil je torej velik realist in stvaren presojevalec dejanskega položaja in dogodkov, ki jih je treba predvidevati. Koliko jih je bilo, ki so šele pozneje prišli do tega spoznanja in so to javno priznali (Jeza, Polanšek in dr.), še več pa jih je, ki so to sicer spoznali, pa jih je sram to priznati.
Kako realen je bil škof Rožman, je pokazala in še kaže vsa 40-letna doba v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne. To je danes tudi v
Mosfoee ne veste* da ...
—	da je v Evropi 34% vseh novo-mašnikov in 10% duhovnikov po narodnosti Poljakov. . .
—	da je že omenjeni Stane Kavčič že pred leti izjavil v pogovoru z znanim s'ovenskim javnim delavcem, ki danes igra vidno vlogo v boju za demokratizacijo političnega življenja: SEM ZA VEČPARTIJSKI SISTEM...
■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a»
POPRAVEK:
Podpis uvodnika v prejšnji številki se mora pravilno glasiti: Cilka
Pucko. Prosimo vse za oproščenje.
domovini vsem (s prav malo izjemami) jasno. Ta jasnost odseva celo iz domovinskega tiska. Spisi Bojana Štiha, Spomenke in Tineta Hribarja, Nika Grafenauerja, Rupla, Bučarja in še mnogih drugih popolnoma zgovorno in prepričevalno dokazujejo, kaj nam je prinesla komunistična revolucija na Slovenskem, kako nam je uničila svobodo na vseh področjih, ukinila vsako sled demokracije in pluralizma in kako še vedno uničuje slovensko kulturo in moralo.
Vse to je škof Rožman v naprej videl. Ali je potem mogoče reči, da je bil nerealen ali celo zaslepljen, kot je bil marsikdo med revolucijo in je še danes? Težko je razumeti, da se niti tak nadarjen pisatelj kot je Alojz Rebula, ne more povzpeti do resnice o slovenski državljanski vojni.
Rudolf Smersu
XXII. ŠTUDIJSKI DNEVI
DSI - TRST - 4„ 5. IN 6. SEPTEMBRA 1987
Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna, ulica 89
Petek, 4. septembra 1987
Ob 17.00: Predstavitev predavateljev na letošnji Dragi. Ob 17.30: Predavanje:
GOD BLESS SLOVENIA
Slovenska obzorja v Ameriki danes in jutri, kakor jih vidi visoko kvalificiran pričevalec iz ZDA.
Po diskusiji zakuska in družabnost.
Sobota, 5. septembra 1987 Ob 16.00: Slovesna otvoritev, nato predavanje:
S PREŠERNOM POD JUŽNIM KRIŽEM Če v resonančno plat skupnega duhovnega prostora udari mlada vitalna roka z bregov Srebrne reke.
Po predavanju diskusija.
Nedelja, 6. septembra 1987 Ob 10.30: Predavanje:
KRŠČANSTVO IN ESHATON
Mednarodno priznan teološki strokovnjak o tem, kam tečejo vode zgodovine, po Marxu in po Kristusu.
Po predavanju diskusija in kosilo.
Ob 16.00: predavanje: POT V OBLJUBLJENO DEŽELO
Slovenski intelektualec', občutljiv za najširše strujenje Duha, o tem, ali smo na začetku utopije ali na njenem koncu, ali je treba naskočiti nove vrednote ali še držijo dosedanje, ob izteku tisočletja... Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem.
—	da je pred nedavnim list KOMUNA, glasilo ene od Ijub^an-skih regij, zapisal, da ni več najti govornikov za pogrebe borcev. . .
—	da na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte v aprilu 1941 v Ljubljani Komunistična partija po svojem predstavniku Borisu Kidriču ni pokazala namena, da bi začela z obBroženim bojem proti okupatorju (pogodba med Stalinovo Sovjetsko zvezo in Hitlerjevo Nemčijo!). ..
—	da je v Sloveniji politična policija spet zače’a zasliševati nekatere duhovnike. . .
MLADIKA, št. 4, 1987
Čas beži — tempora labuntur... in z leti se tiho staramo. Že res, da se staramo! Celo mladi ljudje se tega vse bolj zavedajo. Zato je do izbruha štafetno-plakatne' afere v u-radnih mladinskih organizacijah v državi tako silno vrenje in nekakšno vseobsegajoče hitenje, v katerem- ni moč prav dobro slediti dogodkom, ki se vendarle odvijajo s pretirano hitrostjo.
Po vsej Sloveniji se vrstijo protestni zbori upokojencev, kovinarskih delavcev, borcev.
Pa pride nedelja, 1. marca: radio in televizija v poznih večernih u-rah sporočita, da se je pred dvema urama (v nedeljo zvečer!) pričela izredna seja Zveze socialistične mladine Slov enije, ki še vedno traja: Imamo „plakatno afero“ (1). Zanimivo je bilo vendarle, da se je s tem dokončno pričelo po ostalih sed-
Iz biltena z napovedjo Drage 87:
„Draga je že zdavnaj postala vseslovenska, skupna, kot so skupni problemi, ki nas bremenijo v različnih okoljih in situacijah, kot je konec koncev skupna ta naša usoda, kot je skupen kulturni prostor, v katerem oblikujemo svojo vsakdanjost in prihodnost bodočim slovenskim rodovom.
Skupni kulturni prostor, ta morda najbolj izvirna poteza naše nacionalne politike, ki je edina prodrla v našo zavest ne glede na ideološke razlike in politične ločitve, morda še ne v zadostni meri, morda ne dovolj prepričano in sproščeno, si je vendarle začel utirati pot v naša srca in pameti.“
„Skupni kulturni prostor ni nekaj ■materialnega, je ideja, je želja, je načrt, ki naj omogoči Slovencem, da se rešijo bremen preteklosti, da bo lahko vsak član našega naroda ne glede na državne meje in oddaljenost od središča, pridobil zavest polnopravnega članstva skupnosti, ki naj bo čimbolj normalna in sposobna zdravega kulturnega razvoja, da bo lahko dosegla tisto stopnje zrele civilne družbe, h kateri sme slovenski narod upravičeno stremeti na podlagi svoje zgodovine in evropskega prostora, v katerem živi.“
■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■a«
TARAS KERMAVNER V DSS
Če cinični liberalizem, stalinistični materializem in klerikalizem predstavljajo zlo, potem je ljubezen do drugega ali drugačnega, upanje v transcendenco, v Boga. To je bila e-na od osnovnih misli predavanja Tarasa Kermaunerja z naslovom „Med Bogom in vestjo“ v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Predavatelj je nanizal svoje več desetletno iskanje resnice ob odklonilnem stališču do klerikalizma in teorije o permanentni revoluciji. Omenil je tudi svoje prijateljstvo s Primožem Kozakom, ki se je prekinilo leta 1964 zaradi različnih pogledov na bistvena vprašanja, kot so vest, greh in krivda. Kermauner poudarja namreč vest posameznika in njegovo odgovornost pred samim seboj in družbo, saj lastne odgovornosti ne moremo prenesti na kolektiv pa naj je to partija ali Cerkev. Prav tako je zavrnil zamenjavanje vesti z neke vrste prirojemm občutkom za pravičnost, ki se lahko spreminja kot se v času menjajo družbene vrednote. To vodi namreč v elitizem, ki ločuje ljudi med manj in bolj kultivirane. Glavno vodilo sta upanje m ljubezen, saj kdor ljubi bližnjega, se že s tem odrešuje.
Novi list, Trst, 28. V. 1987
mih federalnih enotah na veliko razpravljati o „slovenskem sindromu“ (2).
Pride 5. marec, ki bo ostal v zgodovini zapisan kot dan, ko je bila v Ljubljani skupščina Društva slovenskih pisateljev (DSP), in kot dan, ki iz omenjenega društva izstopi Josip Vidmar. Zdaj se o „slovenskem sindromu“ govori že vsepovsod' in v vsaki vasi. Še vedno so časopisne strani polne člankov o „številki 57“, o plakatu, o scenariju ob odhodu štafetne palice, ki „štarta“ (čisto po naključju) prav tako iz Slovenije. Ateist Vidmar izstopi iz DSP, slovenski mladinci pa uvrstijo v program; prireditve ob odhodu štafete tudi pesem, v kateri se večkrat omenja Bog. Nastane vprašanje, kaj narediti z dr. Francetom Prešernom, ki je po naključju avtor „neprimerne“ pesmi.
V teh dneh Slovenijo obišče zvezni notranji minister: scena postaja vroča! Ker se v Sloveniji precej tega dogaja. Težava je tokrat v tem, da Slovencem nihče ne očita nacionalizem (naravnost), pač pa kontrarevolucionarno prebucuštvo (kar pa se posredno spet razlaga kot nacionalizem, poskus odcepitve in druge nečednosti) (3).
.. . tacitisque senescimus annis. . . Ampak to velja bolj za Josipa Vidmarja, ki se je s časom res postaral, slovenska mladina, z njo pa tudi razni Smoleti, pa Kučani and company se sploh ne utegnejo starati. Na tiho, ne kako drugače!
Dogaja se pa še nekaj: vzporedno! Gostilne so „non stop“ polne. Ljudstvo razpravlja; vsi vedo vse... Ljudstvo se smeji v brk; nekaj čudnega se dogaja. Bo rekel kdo, da dramatiziram...
Zapadna Nemčija in Sevcerna A-merika sta pred nekaj dnevi praznovali 40 let, odkar je 5. junija leta 1947 takratni severnoameriš|ki zunanji minister, George Marshall, predstavil svoj načrt za gospodarsko pomoč povojni Evropi.
V svojem predavanju na Harvardski univerzi je Marshall trdil, da morajo Združene severnoameriške države storiti vse, kar je v njihovih močeh, da pomagajo porušeni Evropi, kjer sta takrat vladali lakota in beda. Po njegovem mnenju bi obup evropskih narodov lahko privedel do kaosa in do možnih nemirov, prav gotovo pa bi zavrl razvoj urejenega gospodarstva, kar bi seveda imelo močen odsev na splošno gospodarstvo v svetu. Njegove zamisli so sprva naletele na odpor v kongresu, toda v začetku leta 1948 je Severna Amerika le pričela pošiljati na stari kontinent podpore v obliki denarne ali materialne pomoči, ki je v teku 4 let dosegla vrednost 13 milijard dolarjev, kar naj bi odgovarjalo da-našji vrednosti okrog 60 milijard severnoameriške valute. V teh štirih letih je ta vsota predstavljala 11% celokupnega severnoameriškega državnega proračuna. Ameriški politiki seveda niso imeli zgolj altruističnih namenov; vse bolj so se resno bali, da bi v Evropi lahko nastali nemiri, ki bi prav gotovo povzročili upore v prid komunistični partiji — slično, kakor se je v' letih 1946-48 dogajalo v Grčiji, kjer je divjala državljanska vojna. Zato je Severna Amerika s svojo pomočjo nameravala predvsem okrepiti za-padno Evropo in jo na tak način zavarovati pred pretečim sovjetskim ekspanzionizmom. Tudi Sovjetski zvezi in deželam v vzhodnem bloku je ponudila gospodarsko pomoč, vendar je Moskva ponudbo odklonila in tudi prepovedala svojim satelitskim državam, da bi jo sprejele.
Ampak dogaja se! Tempora labuntur ... starati se pa ne utegnemo!
Politiki začenjajo počasi umerjati „sceno“. Pač, kolikor jo je moč u-mčrjati: rudarji v Labinu, v Istri, so stavkali več kot mesec dni in tako postavili zadevni rekord v zgodovini avnojevske Jugoslavije, spotoma pa so odstavili cel kup občinskih funkcionarčkov in rudniških birokratov.
Če se je 'že Vidmar z leti „tiho“ postaral, pa se še vse kaj hujšega godi žal že pokojnemu Ivanu Cankarju, ki je bolj znan kot slovenski pisatelj iz obdobja „moderne“. Mariborski partijski šef je kmalu po tistem, ko je bil prebran na neki partijski proslavi odlomek iz dela omenjenega pisatelja, prekinil nadaljevanje proslave, ker pokojni I-van Cankar ni pisal moralnopolitično in idejno dovolj jasnih besedil (4).
Ta dogodek v Mariboru so nekateri označili kot kulturni škandal, obtoženi mariborski partijski šef pa je izjavil, da bi v podobnih okoliščinah ravnal enako, če bi spet bila potrebna prekinitev kakšne partijske proslave, oz. literarnega nastopa na taki proslavi.
Morebiti si preveč „podajamo“ I-vana Cankarja in Josipa Vidmarja. Namreč o Josipu bi bilo potrebno povedati, da je utemeljil svoj izstop iz DPS s tem, da on „pač ne more sedeti skupaj z nekom, ki je njega označil za denuncianta; in ker tisti (Dimitrij Rupel) ni bil iz DPS izključen, niti ni svojih trditev javno preklical, je pač izstopil on. Afera „Rupel-Vidmar“ je tudi odmevala po Jugoslaviji, presenetljivo manj (Nadaljevanje na 2. str.)
Že nekaj tednov po objavi tkzv. plana Marshall se je v Parizu zbralo 16 zastopnikov raznih zapadno-evropskih držav, ki so sestavili seznam najnujnejših potreb, istočasno pa pripravili obširen gospodarski program kot odgovor na ponujeno severnoameriško pomoč. Tako je plan Marshall mnogo pomagal pri po-mirjenju raznih evropskih držav, ki so še pred nekaj leti bile v bojnem stanju med seboj, istočasno pa tudi odločilno prispeval k ustanovitvi Evropskega skupnega trga. Ameriški zunanji politiki pa je predstavljal važen obrambni jez proti prodirajočemu komunizmu.
Uspeh plana Marshall je bil viden in splošno priznan. Po štiridesetih letih pa se predvsem v deželah z manj razvitim gospodarstvom, tako imenovanih državah tretjega sveta — slišijo želje, da bi tudi one dobile slično pomoč.
Pred kratkim je bivši kancler Za -padne- Nemčije in nosilec mirovne Nobelove nagrade v letu 1971, Willy Brandt, napisal zanimiv članek za argentinski časopis „Clarín“. Piše, da so mnoge vzhodnoevropske države, ki so: neke vrste sateliti Rusije, vzpostavile v zadnjih letih živahne trgovske vezi z Zapadom. A tudi Rusija pod Gorbačevim že želi sodelovati z njim.
Zato se je v zadnjem času Skupni evropski trg bolj okrepil, kakor pa Comecon, to je ekonomski blok vzhodnoevropskih držav. W. Brant poudarja, da je bil v času vzpostavitve plana Marshall položaj v povojni Evropi enostavnejši, kakor pa je sedaj le-ta v deželah tretjega sveta. Evropi je namreč bila potrebna le materialna pomoč, saj je imela dovolj sposoBne in izvežbane delovne sile, tretjemu svetu pa bi bilo poleg denarne in materialne pomoči potrebno omogočiti tudi tehnološke in gospodarstvene napotke.
P. D-ova
Draga 87
40 let plana Marshalla
fjittli
Tone Mizerit
IZZMJENIA V AREENTMI
. . IN Z LETI SE TIHO STARAMO
(Nad. s 1. str.)
pa je bila odmevna mariborska, „Cankarjeva“ afera.
Resda poznajo afere povsod po svetu in res so mnogo hujše kot naše. Vendar so njihove afere nekako „pregledne“ — človek tam ve, za kaj pri zadevi gre. Pri naših a-ferah, kjer je pomešan „slovenski nacionalizem“ ,s Cankarjevo neprimernostjo, kjer sta Rupel in Vidmar pomešana z neprimernostjo Prešernove Zdravljice, kjer se stavka v Labinu (o kateri je nekdo dejal, da traja tako dolgo, da ima vse možnosti, da postane tradicionalna) prepleta s plakatno afero za Dan mladosti, kjer v vse to pade „številka 57“... Ne, take afere drugod niso poznane! Je pa to kronologija prve tretjine leta sedeminosemdesetega!
Opombe
(1)	„Delo“ objavi v ponedeljek 2. marca, na prvi strani, da se je predsedstvo slovenske mladine ogradilo od grafične podobe plakata, za Dan mladosti. Isti dan „Delo“ objavi tudi izjavo avtorjev plakata, studia Novi kolektivizem, ¡ki zagovarja svojo rešitev retrogardističnega štafetnega plakata.
(2)	„Delo“, 2. marca, povzema po Tanjugu in na prvi strani objavila: „Slovenski mladinci, ki se že dlje časa pritožujejo zaradi „nerazumevanja“ sovrstnikov iz drugih republik, bodo s takimi „podvigi“ težko našli razumevanje za svoja početja. Tudi sarajevski
TRAiSIČEN ’ NESPORAZUM
Tako- je razložil Jože Smole, predsednik RK SZDL (republiškega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva) na kulturnem večeru Bojana Štiha zadržanje Rafaela Razpeta ob priliki prekinitve kulturnega programa v Mariboru. Vendar naj bi se mu ta napaka spregledala zaradi mnogih prizadevanj za razvoj mariborske kulture v času upravljanja funkcij.
Na večeru je Smole odgovarjal na splošna vprašanja. V temi o eko-nc,miških problemih se je zavzemal za kampanjo za odložitev odplačevanja dolgov po zgledu latinskoameriških držav. Z dosedanjo politiko bi se Jugoslavija čisto izčrpala. Ogreva se tudi za vključitev v Evropski svet, saj ni to blokovska institucija, s katero bi si zapravili mesto neuvrščenosti.
SZDL bi mogla biti alternativa vladnim organom in bi mogla postati tudi dober surogat za pluralizem. Seveda hoče s tem zamašiti usta tistim, ki se potegujejo za večstrankarski sistemi
Kulturni večeri so redni sestanki v ljubljanskem hotelu Slon, na katerih obravnavajo tekoče probleme slovenskega naroda. Tega se je >u-deležil tudi slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.
mladinci so na ¡svoji današnji seji obsodili predlog plakata za Dan mladosti.“
„Delo“, 3. marca, spet na prvi strani objavlja poročilo s seje zveznega odbora za praznovanje Dneva mladosti, pod naslovom: „Nova štafetna palica“, tudi tole: „Pnji je prosil za besedo Mio-drag Mihailovič, ki je zahteval, da je treba ponovno pretehtati neoporečnosti članov predsedstva RK ZSM Slovenije in sicer zaradi tega, ker so poskušali omiliti stališča do hude provokacije skupine avtorjev iz Novega kolektivivizma.“ In: „Žika Ajdačič je zahteval konkretno kazensko odgavornost za vse avtorje plakata.“
(3)	„Delo“, 3. marca, spet na prvi strani, objavi članek z naslovom: „Plakat je premišljeno politično izzivanje,“ kjer med drugim piše: „Kot še nikoli prej so bili člani predsedstva (zvezne mladine) enotnega mnenja, da je pla-kot... premišljena in organizirana prevara, katere namen je bil kompromitirati narodnoosvobodilni boj, revolucijo in osebnost Josipa Broza Tita.“ In: „Goran Markovič je podčrtal, da j;e že oktobra opozarjal na „določene tendence“ v ZSM Slovenije...“
(4)	„Viečer“, 25. aprila 1987, str. 7: „Na srečanju predvojnih in medvojnih komunistov v Mariboru, je med kulturnim sporedom najprej završalo med 'branjem odlomka „O domovina, ko te je bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama“' iz Cankarjevega Kurenta ... “
P. S. S tem sestavkom se „Hotimir“ poslavlja po letu in pol svojega sodelovanja ter prepušča svoje pero mlajšim močem.
Hotimir
Posredoval tudi to pot V. SIemensky
PISMO OD DOMA
. . .Danes sem brala v Družini, kjer dr. Janez Jenko piše, kako je bilo v Argentini. V prihodnji številki Ognjišča pa bo urednik gotovo tudi kaj napisal. O papeževem obisku v Argentini sem precej zvedela iz Družine in iz slovenske oddaje vatikanskega radia. Naša TV pa papeževo potovanje pokaže komaj za kake pol minute. Saj je bil menda papež k nam povabljen od najvišjih predstavnikov oblasti; sedaj pa je vse tiho, najbrž kaki zagrizeni komunisti nasprotujejo temu obisku.
Med tednom enkrat sem poslušala radio Vatikan, ko je škof Jenko govoril o svojem obisku v Argentini. Zelo pohvalno se je izražal o tamkajšnjih Slovencih, kako- so še verni in narodno zavedni in da imajo številne družine. Pri nas so pa številne družine redke...
NAGRADA VSTAJENJE
Kot vsako leto so pred kratkim v Trstu podelili vsakoletno nagrado Vstajenje, ki jo dobi pisec najboljše knjige v zamejstvu in zdomstvu (lani jo je dobil naš pesnik F. Papež). Letos jo je komisija podelila tržaškemu .mlademu profesorju Tomažu Simčiču za njegovo knjigo „Jakob Ukmar — 100 let slovenstva in krščanstva v Trstu“. Knjiga opisuje življenje in delo zaslužnega tržaškega duhovnika, izdala jo je gori-
Kakih dobrih petdeset dni imamo le do konca te čudne volilne kampanje, pa volivni duh še ni prišel ljudem v žile. Vse nekam stoji, vse je hladno. Celo politični vodje, ki so na čelu propagandnih ekip, priznavajo, da v samih strankah ni tistega navdušenja, ki je sicer značilno za predvolitveno obdobje.
Razlogi so jasni. Počasi je narod zašel v neko otopelost, iz katere ga je težko potegniti, ge ljudi vprašate, kaj bodo volili, večinoma skomigne z rameni. Vedo, da sedanja vlada ni uspešna. Da sicer ni kriva težke krize, ki državo utesnjuje že leta in leta; res pa je tudi, da ni ničesar storila, da bi to krizo vsaj nekoliko omilila; še več, s svojimi neodgovornimi potezami jo je še poglobila. Vedo pa tudi, da peroni-zem trenutno nima nikake možnosti kaj bolje vladati državo. Če izvzamemo namen, da omejijo odplačevanje zunanjega dolga, peronisti nimajo drugega gospodarskega načrta, nimajo alternativne smeri, ki bi državi prinesla olajšavo. Kar se o-stalih strank tiče, levica vedno manj navdušuje, sredina pa še ni dozorela, da bi lahko postala resna in močna stranka. Za to je treba še precej let politične vaje in precej samoodpcvedi voditeljev liberalne in konservativne smeri.
ZNOVA ROPOTA
V takem ozračju, ko radikalizem trepeta nad možnostjo nazadovanja v glasovih, peronizem pa boječe u-pa na rahlo napredovanje, se je vlada znova znašla pred problemom v vojaških vrstah. Od velikega tedna sem je nastopanje vladnih mož, od predsednika do zadnjega tajnika, bilo polno, delikatnosti in obzirnosti. Pred samim državnim praznikom 9. julija, ko so se visoki oficirji vseh treh rodov oboroženih sil zbrali na „državni večerji“, je predsednik Al-fonsin svaril pred „psihološko .kampanjo“, katere žrtev naj bi bile o-borožene sile. Politična oblast je storila vse, da bi prišla do soglasja z vojaško oblastjo.
Nenadoma pa je udarilo, ko je poveljnik vrhovnega štaba vojske e-nostavno odslovil podpoveljnika. U-radno je dekret sicer podpisal minister za obrambo Jaunarena. A vse se je izteklo na zahtevo poveljnika, generala Danteja Caridija. Da razumemo položaj, se moramo znova vrniti k velikemu tednu. Ko je gene-
ška Mohorjeva družba kot lansko reidno publikacijo, Pisec te knjige T. Simčič se sedaj nahaja med nami v Argentini, kamor je prišel na obisk s prijateljema prof. Marjanom Kravosom in knjižničarjem Marjanom: Pertotom, ki jih zanima naše življenje tukaj.
ral Ríos Ereñú odstopil, je predsednik na njegovo mesto imenoval omenjenega Caridija. Ta si je naložil cilj: spraviti v red anarhizirane vojaške vrste; a stavil je pogoj: popolno zaslombo civilne vlade.
Že takrat se je dovolj govorilo in pisalo, da uporniki s tem imenovanjem niso bili zadovoljni. Caridi je predstavljal tisto skupino generalov, ki ni bila „dovolj odločna“ nasproti civilni vladi. Zato so za podpoveljnika imenovali generala Fausta Gonzáleza, ki je pri upornikih užival velike simpatije. Tako se je nekako ohranilo ravnotežje. Vsak več ali manj bister opazovalec pa je vedel, da stvar ne more dolgo trajati. Vprašanje, ali bo ostal Caridi a-li González, je bilo le vprašanje časa. Sedaj je poveljnik smatral, da je čas dozorel, in zahteval umik generala Gonzáleza.
Sprememba se je izvedla brez prevelikega potresa. Jasno: medtem je kongres že izglasoval zakon o „dolžni pokorščini“, ki je oprostil kakih štiristo višjih in nižjih oficirjev, obdolženih kršenja človekovih prave med protigverilsko vojno. Trenutno ostaja pred sodiščem le še okrog petdeset visokih oficirjev, domala vsi že v pokoju (torej ni več aktivnih vojakov pred civilnimi sodišči), kar izredno omili napetost v vojaških vrstah. Poleg tega je napredovala študija o rekonstrukciji oberoženih sil, upoštevane so bile in se bodo nekatere druge zahteve o-boroženih mož, tudi v zvezi z dohodki. Mir se je vsaj nekoliko vrnil. General Caridi je smatral, da je prišel čas, da odslovi neljubega podpoveljnika.
Bo tako ostalo? Težko je vedeti. Večina opazovalcev sklepa, da general González nima dovolj moči, da bi sprožil kako gibanje v prid svoje osebe. Tudi ni verjetno, da bi tako gibanje imelo uspeh. In, če dokončno uspe Caridijeva poteza, tedaj si vlada zagotovi mir na vojaški fronti, in celo lahko pred narodom to pokaže kot uspeh, ki ima tudi zadeven volivni odmev. V nasprotnem primeru poteza le še pomnoži napetost med oboroženimi silami in ni težko računati, kakšne posledice lahko zadobi 6. septembra.
KUJ ME, FOND, KUJ
Nekoliko zakrita zaradi drugih dogodkov je ta teden prišla novica ponovnega sporazuma med argentinskim gospodarskim vodstvom in Mednarodnim denarnim fondom:. Nova posojila bodo torej nekoliko o-živela umirajoče državne finance. Kot protiutež pa bo morala Argentina (bo morala?; saj še nikdar ni), izvajati kaj strogo denarno politiko, ki mu jo narekujejo veljaki mednarodnih denarnih ustanov.
Knjige, revije, časopisi...
Med gosti s Primorske je prišel med nas tudi Marjan Pertot, ki se še iz posebnih razlogov zanima za našo skupnost. Komaj je v ponedeljek stopil iz letala, že sem ga ujel za pogovor, katerega sva imela še isti dan:
Najprej bi vas prosil, ¡da se nam predstavite. Kakšno je vaše delo v Trstu?
Pred leti sem bil uslužben v Narodni in študijski knjižnici v Trstu; pozneje sem na povabilo dr. Štoke, ki je deželni poslanec dežele Furla-nije-Julijske Krajine, postal njegov tajnik. Pred meseci pa sem prevzel delo pri Pokrajinsko kmetijskem nadzorstvu za našo deželo.
Poleg tega pa delam tudi med Slovenci. Sem odbornik športnega društva Kontovel, to je iz vasi, kjer stanujem. Najbolj pa mi je pri srcu delo pri urejevanju knjižnice Dušana Černeta pri Slovenski prosveti. Ta si je tudi zadela kot glavno nalogo, da skuša zbrati čim več slovenskega zdomskega tiska.
In to vas je (nagnilo, da se še posebej zanimate za1 našo slovensko skupnost v Argentini?
Pred leti smo izdali bibliografijo slovenskega periodičnega tiska v I-
talijr po II. svetovni vojni, kot je bil naš namen. Opazil sem;, da je v Argentini izšlo ogromno slovenskega tiska, ki še ni bil nikjer sistematično opisan. Zato mislim, da je pravilno, da ves ta tisk popišemo, da tako ne izgine v pozabo. A ne samo to: skušali bomo tudi izpopolniti našo knjižnico s tiskom v izseljenstvu, da bo tako na razpolago vsem Slovencem, ki se zanimajo za izseljence in njih delo.
Koliko pa že imate zbranega ali evidentiranega našega tiska?
Kar se tiče argentinskega slovenskega ti^ka, imamo že zelo lepo zbirko, ki smo jo dobili od raznih ljudi s Primorske pa tudi iz Argentine. To so predvsem knjižne izdaje; i-mamo tudi nekaj kompletnih letnikov raznih periodik. Imamo v evidenci nad 400 knjig in brošur od katerih imamo v knjižnici nad 300 naslovov. Manjka nam le še veliko periodičnega tiska, nekaj redkih in starih knjig ter drobni tisk, to so vabila, programi itd.
In kaj nameravate narediti potem, ko boste izbrali vse te podatke o našli tiskovni dejavnosti?
Skušali bomo čimprej izdati bibliografijo vsega povojnega sloven-
skega tiska v Argentini. (Pri tem bomo upoštevali tudi tisk predvojnih naseljencev.) V načrtu imam tri dele in sicer: v prvem bi opisali knjige in brošure, v drugem ves periodični tisk, to je revije, časopise, liste itd., v tretjem pa ves drobni tisk.
Pri tem bi morali opisati poleg naslova in pisatelja ali urednika tudi založbo, tiskarno, obliko in debelino knjige. Pri časopisih pa še čas izdajanja, oštevilčenje itd. Pa tudi podatek, v kateri knjižnici se jo lahko dobi.
A:’i (se ljudje kaj zanimajo za vse, kar vam je uspelo že zbrati?
Vedeti je treba, da je knjižnica šele na začetku svojega dela. A postavili smo veliko stekleno omaro posebej za vaše publikacije; ta je že skoraj polna. A marsikdo se je že obrnil na knjižnico s prošnjo, da mu damo na ogled zdomski tisk, ki ga ne more dobiti nikjer drugje. Celo iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so nas prosili, da kaj prefotografirajo. Veliko pomeni dejstvo, da smo takoj pri roki, kadar kdo kaj potrebuje; v Argentino je le malo daleč.
Kako gre delo za ¿hiranje tiska od 'drugod po svetu?
Navezali smo stike s Slovenci v Kanadi, v Združenih državah, in zad-
nje čase z Avstralijo. Od raznih krajev smo dobili že marsikaj. Poleg tega pa nam nekateri posamezni ljubitelji knjig iz Francije ali Zahodne Nemčije pošiljajo svoje publikacije. Delo bo težje, ker so skupine bolj raztresene in manj povezane kot pri vas, a počasi se daleč pride.
Ali zbirate samo tisk v slovenščini? Kaj pa razna dela Slovencev v tujih jezikih?
Vsekakor je naša prva skrb zbrati tisk v slovenščini, ki izhaja v zamejstvu, to je v Trstu, Gorici, Celovcu, potem pa slovenski zdomski tisk. Gotovo pa pridejo v poštev tudi dela, ki jih slovenski avtorji napišejo v tujih jezikih, kakor tudi dela tujih avtorjev, ki obravnavajo probleme v izseljenstvu in zamejstvu.
Kako mislite sedaj med nami uresničevati svoje delo?
Gotovo je bil to moj glavni namen. da sem prišel sem. Veliko sem sicer že dobil, a manjše stvari je težko dobiti ali pregledati. To je treba opraviti na licu mesta. Imam namen, da pregledam vaše javne knjižnice in morebitne privatne, ki bi mi jih lastniki dovolili, da morda najdem kako drobno knjžico, na katero so že vsi pozabili. Tako bi popisal, če pa ima lastnik dvojnika, bi jo tudi prosil za našo knjižnico. I-sto velja za starejše periodike itd.
Poglejmo: v začetku leta je gospodarsko vodstvo, ravno tako pod pritiskom Fonda, nakazalo politiko za letošnje leto: inflacija naj ne bi presegla 3% mesečno; zunanja bilanca bi sicer nekoliko padla, a državni deficit ne bi presegel 3,9% domače bruto proizvodnje. In kaj vidimo po šestih mesecih? Inflacija za junij je bila 8%, bilanca je katastrofalna in državni dleficit se suče okoli 6,5 notranje bruto proizvodnje.
Ni čudno, da iz Fonda vedno bolj pritiskajo in so vedno manj pripravljeni pošiljati nova posojila za katere država prosi in jih potrebuje. Medtem pa se denar še naprej razsipa, država je vedno manj uspešna in vedno bolj ubožna. Tudi to, kar je vidno na vse konce in kraje, ni res vaba za ljudske glasove na bodočih volitvah.
Peronisti so medtem imeli svoje tretje zasedanje v Tucumanu. Sovpadalo je s štirideseto obletnico, kar je general Peron v teku svoje prve vlade, razglasil v zgodovinski „tu-kumanski hiši“ gospodarsko neodvisnost. Od te neodvisnosti, ki že tedaj ni imela resne podlage, danes ne preostaja niti drobtine. Kljub temu so peronisti sklenili, v posebnem gospodarskem dokumentu, da se uprejo Mednarodnemu denarnemu fondu in razglasijo moratorij o za odplačevanje zunanjega dolga. Kako bodo to storili, in kako bodo potem vodili državo, to ostaja skrivnost, verjetno tudi za avtorje omenjenega proglasa. Seveda pa so sklenili, da strogo spoštujejo premirje v lastnih vrstah. Do 6. septembra se ukinejo vse debate, vse polemike, vsi notranji boji v peronizmu. Vsi bodo trobili v en sam glasen volivni rog. To ima seveda svojo vabo za volivce. A mnogi pričakujejo’ zorenja, predvsem s strani volivcev.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
24.
Zadnja postaja podzemske na Con-stitucionu. Vrata se odpro, vse zdrvi ven. Za menoj je neka oseba ženskega spola vzdigovala in drsaje vlekla precej težak kovček na peron. V meni se je zbudil kavalir, pogledam ji v oči in brez besede zgrabim za ročaj kovčka, ¡da ji pomagam. Takoj je zavpila kot najmanj policijska sirena: „Ladrón!“. Pritekli so štirje moški, eden me je zgrabil za levo, drugi za desno roko, tretji za vrat, četrti pa je kar mahal z rokami in kričal name. Tresel sem se kot šiba na vodi in komaj izblebetal: „Jo kabaljero, voljo ažudare.“ Spustili so me, slišal sem učinkovit vzdevek „gringo“, in sem ostal sam. Tista oseba ženskega spola pa se je sama nadalje trudila s kovčkom po peronu.
Včasih se najdejo kje prav zanimive in nepričakovane stvari, ki se ljudem ne zde važne, za zgodovino pa imajo svojo vrednost.
Imate v načrtiih kakšno predavanje?
’Če se bo dalo, bi lahko pri Kulturni akciji imel nekak pogovor o razvoju in sedanjem stanju tiska na Primorskem. S seboj sem prinesel nekaj starejših in sedanjih časopisov in revij za ilustracijo. Nekaj takega bi se dalo tudi pri nas na Tržaškem narediti z vašimi publikacijami.
Imate kakšne prošnje ali naročila do bralcev »rašega lista?
Prosil bi vse Slovence, ki hranijo starejše liste, predvsem pa drobni tisk — kot sem že rekel, so to predvsem vabila, programi, plakati, letaki itd. in ki so za zgodovinarja včasih zelo važni, da ga po možnosti pokažejo v evidenco ali morebiti odstopijo. Ne zavreči takih drobnarij! saj je veliko institucij, ki bi se poleg naše zanimale za to. Ponudite jih v uredništvo vašega lista, ali pa osrednji organizaciji Zedinjeni Sloveniji, da jih nato ona pošlje dalje. Take malenkosti večkrat bolj verodostojno opišejo vsakodnevno življenje v neki skupnosti kot debele knjige.
Pogovarjal se je TDml
u	■ —n- -
NOVICE IZ SLXWBÊUE
LJUBLJANA — Regionalne ceste so
bile do sedaj pod oskrbo posameznih občin. Tega bo zdaj konec in bodo prišle v republiško okrilje.
BLED — V Triglavskem narodnem parku so imeli sejo, na, kateri so določili Matjaža Kmecla za predsednika novega obdobja. Odločili so tudi, da je območje Martuljkove gorske skupine naravni rezervat in da ne bodo dovolili v parku več poti, kot pa je potrebnih.
POSTOJNA — Postojnska godba slavi letos 170 let obstoja. Igrala je prav pri odprtju Postojnske jame a na žalost nimajo spravljenih vseh zapiskov o nastopih in godbenikov ter kapelnikov. V sedamji zasedbi ima, 55 članov in zadnjih pet let jih vodi kapelnik Leander Pegan.
BLANCA — Elan je preselil iz Begunj svojo tovarno za tekaške smuči. Zdaj jih bodo izdelovali v obratu Stil-les, ki je do pred nedavnim proizvajal sedežno pohištvo. Ko bo vse v polnem teku, mislijo izdelati vsaj 130.000 parov smuči na leto.
LJUBLJANA — Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU je praznovala svojih prvih petdeset let življenja. Na slavnostni seji so imenovali več novih članov, z glasbenim nastopom sta pa sodelovala kitarist Jerko Novak in violinist Tomaž Lorene.
MIREN — Oskar Kogoj, samostojen oblikovalec, je osebno izročil papežu Janezu Pavlu II. križ iz črnega kamna s pismom, ki ga, je sestavil pisatelj Alojz Rebula. V njem piše, kaj je hotel Kogoj s tem križem izraziti: trpljenje in upanje Slovencev, razpetih med štiri sosede v bratski zajem evropskih obzorij. Umetnik je trdoto kamna tako izgladil, da se mučilna naprava predstavlja, v milini ukročene snovi, skoraj razpeta v četverni objem.
LJUBLJANA — Plečnikove .Žale prenavljajo. V prenovi je zaenkrat vhodni propilej, katerega naj bi dokončali do konca julija. Prenova vhoda bo stala 25 milijonov dinarjev, vse Žale pa okoli 30 milijonov din. (en dolar — 635 din.)
LJUBLJANA — Več roparskih napadov z enakimi karakteristikami za-beležujejo zadnje čase v Ljubljani: na samotnih krajih skupinica obkroži o-sebo, jo premlati in okrade. Zaenkrat še niso ugotovili ali je to nov način ali je delo organizirane tolpe. Pa stati-
stikah naštejejo letno kakih 50 do 60 takih napadov; za letos pa se bojijo, da bo ta številka večja.
PORTOROŽ — Nov Center za korekcijo sluha in govora bodo zgradili. V dosedanjem dela 54 ljudi in je eden izmed treh, ki jih ima, Slovenija. Imel bo tri učilnice za predšolske otroke, o-sem za šolske otroke in dom za 40 o-trok. Poleg tega je seveda še kuhinja, jedilnica, telovadnica, pralnica in druge posebne sobe za odpravo ali zmanjšanje slušnih, govornih ali drugačnih motenj otrok. Center mora, biti zgrajen v letu in pol.
LJUBLJANA — Modri encijan je
ime vlaku, ki veže po tirih mesta Dortmund, Köln, Frankfurt, München, Salzburg in Beljak. Je to eden izmed Euro City vlakov, ki spadajo med najsodobnejše, točne, čiste in z drugimi udobnostmi (bife, telefon, jedilni vagon, itd.). Od meseca junija dalje pa ta vlak vozi do Ljubljane, kar je velik dosežek slovenskih železnic. Iz Dortmunda odpelje vsak dan ob 5.47, v Ljubljano pa dospe ob 20.30.
LJUBLJANA — Slovenska matica
je pripravila večer s predstavitvijo novih d^l šestih avtorjev, med katerimi se ustavimo pri dr. Antonu Stresu (Heglovo in Marxovo pojmovanje svobode) in tržaškem pisatelju Borisu Pahorju (Zatemnitev).
UMRLI SO OD 30. maja do 3. jun. 87:
LJUBLJANA •—- Milka Miljkovič; Fani Mihelič; prof. Vladimir Koch; Rozalija Drobnič, 90; Franc Medved, 57; Marica Srpčič; Anton Jurečič; Jakob Sojer; Justina Recelj roj. Tomšič; Henrik Sotlar, 89; dr. Jakob Svet; Rozalija Boštjančič roj. Kastelic, 86; Olga, Meglič roj. Brumec; Filip Samotor-čan, 55; Franci Globokar, ml.; Avgust Grintal; Ivan Jerih; Boris Krmac; Franc Globokar; Franc Ropoša; Antonija Cankar; Rafael Simčič; Ivan Gu-dlin; Emil Baltič.
RAZNI KRAJI — Mihael Jazbec, 76, Kranj; Marija Fink roj. Koščak, 59, Kopanj; Alojz Dernovšek, Zagorje; Milan Baltič st., Višnja Gora; Marija Graj-zar roj. Maver, Smyednik; Neža Lav-rinšek, Krško; Francka Jerala roj. Moljk, Koper; Alojzija Preskar roj. Golobič, 77, Krško; Marica Majhen roj. Gruden, Koper; Pavla Zorman, Komenda; Andrej Šlibar in Ivana Raztresen, Tržič; Anton Draksler, Medvode; Alojz Jurčič, Smolenja vas; Alojz Petrič, Celje; Jože Kočar, Dob; Valerija Rah-iberger roj. Oman, 82, Zg. Bitnje; Ana Colarič roj. Kodrič, 82, Krško; Vlasta Brumat, Stara Gora; Stane Medved, Stična.
MIRKO VASLE
Slovenci
KOŠARKA
Ljubljanska Smelt Olimpija je zopet v prvi A košarkarski ligi. Po končanem prvenstvu 1. B so Ljubljančani prepričljivo zmagali. Imeli so kar 5 točk prednosti nad drugim. Igrali so 26 iger, od teh so jih dobili 24, ostali dve pa izgubili, in te v gostih. Upamo, da mu bo v prihodnjem prvenstvu 1. A uspelo ostati v ligi, iz katere ne bi smeli nikoli izpasti.
Ker so bile težave s pošto v Buenos Airesu nismo prejeli časopisov ter revij iz Evrope ves mesec april. To je vzrok, da ne moremo poročati o izidu 1. A ZKL pri moških ter pri ženskah. Pri moških je krepko vodila zagrebška Gibona.
Pri ženskah je vodila Jedinstvo Aida iz Tuzle. Ljubljančanke Iskra D. Ježice so zasedle 3. mesto. S tem so si zagotovile mesto v končnici prvenstva.
V drugi ligi pri ženskah so vodile košarkarice Kors Rogaška s točko prednosti pred hrvaško Rijeko.
Odigrali so tudi pri moških končni del državnega prvenstva. Prva je izpadla ljubljanska Smelt Olimpija. Izgubila je proti Bosni v gosteh in doma v Ljubljani.
Pred dnevi se je končalo v Atenah, Grčiji, Evropsko košarkarsko prvenstvo pri moških. Dogodilo se je veliko presenečenje. Nepričakovano so zmagali domačini. V končni tekmi so premagali Sovjetsko zvezo 103:101 v podaljšku. Jugoslavija je bila 3. Premagala je Španijo.
(20)
in šport
ROKOMET
Tukaj imamo isti problem kot pri košarki. Vsi turnirji so se končali aprila meseca, ko nismo prejeli materiala, ki se je „izgubil“ na tukajšnji pošti. 1. ZRL moški, ljubljanski Dinos Slovan deli 5. mesto. V 1. ZRL ženske, pa ljubljanska Belinka Olimpija deli 3. mesto. V 2. ZRL moški, Aero Celje „leži“ na devetem mestu. Pri ženskah so rokometašice Velenja bolj zadaj.
V	četrfinalni tekmi za Jugoslovanski pokal so rokometašice Belinke Olimpije dobile igro v Beogradu proti Borovo 15:13 in se tako uvrstile v polfinale.
Odigrala se je v Ljubljani prva polfinalna tekma za pokal pokalnih prvakov med moškimi. Sovjetski CSKA je praktično odpravil z upanjem Dinos Slovana. Slovenci so izgubili 19:22.
NOGOMET
V	II. zahodni nogometni ligi se Maribor „drži“ na zadnjih mestih čeprav je z zelo dobro igro premagal vodilno Vojvodino. Do sedaj so Mariborčani odigrali 29 iger. Dobili so jih 10, izenačili 6, ostalih 13 pa izgubili,
V	Slovenski nogometni ligi krepko vodi slovenska Integral Olimpija. Ima štiri točke prednosti pred lanskim drugoligašem Koper. Ljubljančani so odigrali 22 iger, 16 od teh so dobili, ostalih 6 pa izenačili. To se pravi, da še niso bili poraženi.
Spominske proslave
V soboto, 27. junija smo se v Slomškovem domu spomnili vseh naših padlih v revoluciji. S sv. mašo smo prvo molili za njih duše, in za svobodo in mir v Sloveniji, našo domovino, za katero so darovali svojo mladost in življenje.
Na proslavi, ki je sledila maši, je posamezne točke povezovala Anka Smole. Mladinski ramoški zbor, pod veščim vodstvom Tineta Selana je zapel narodne pesmi: Lipa zelenela je in Gozdič je že zelen in domobransko Naj čuje nas presveti Bog. Slavnostni govornik tega večera je bil Božo Fink. Njegove tehtne besede so nam bile vsem v globok premislek in spodbudo, kako naj gledamo ne samo na preteklost, ampak predvsem na bodočnost.
„Pred sabo imamo zdaj sliko slovenskih bojevnikov, ki so se uprli komunističnemu vsiljevanju materialističnega pojmovanja človeka in zgodovine in protinaravne ureditve družbe. V čem nam osebno lahko sveti njihov vzor? Pojem domovine jim ni bil abstraktna ideja. Zanjo so šli v boj in zanjo so dali zadnjo kapljo srca. Nič mešetarjenja' s polovičarstvom ni bilo pri njih, nič opreznega sredinstva pa tudi ne i-dejne praznine, kot je bila pri tistih, ki so so udinjali svetovnemu proletariatu, sovjetski domovini in kav-kaškemu velikemu očetu...
Ko jih občudujemo kot junake v boju, so nam lahko tudi za zgled za sprejemanje usode iz božjih rok. Trdno smemo zaupati, da bo njihova kri nekoč seme novih kristjanov, ki bodo dvignili slovensko domovino iz razdejanja nravnega razvrata in miselne neorientiranosti v svobodno družbo zdravih osebnosti in srečnih ljudi, tudi nam, njenih raztresenim sinovom in hčeram in njihovim potomcem, v veselje, zadoščenje in čast.. .“
Tone Rode in Marko Vombergar sta nato recitirala Simčičevo: „In nekoč bo“, nakar je šolski zborček pod vodstvom Kristine Qualizza občuteno zapel Kje so moje rožice in Glejte že sonce zahaja.
Zopet je Tone Rode recitiral V duhu pojdimo na naše grobove; medtem so šolski otroci pod vodstvom Lenčke Malovrhove in učiteljic prižgali svečke in jih ponesli k znamenju na vrtu Doma kot sim-
MALO TUKAJ MALO TAM
Jugoslovanski (slovenski) dresurni jahalci so tekmovali v Lausanne, Švica. Na tretji tekmi za svetovni pokal v prostem programu z glasbo je med dvanajstimi finalisti Dušan Mavec zasedel 6. mesto v tem privlačnem tekmovanju najboljših dresurnih jahačev na svetu. Ladislav Fabris je zasedel 11. mesto. Že drugič zapored je-zmagala slovita Švicarka Stiickelberger. V kvalifikacijah za to tekmovanje je nastopilo 32 tekmovalcev iz enajst držav.
Tradicionalni, letos jubilejni deseti rally Saturnus, ki je bil v Portorožu, je nudil vse tisto, zaradi česar je ta vrsta avtomobilskega športa tako priljubljena pri gledalcih. Številne spremembe v vodstvu, a-traktivne vožnje, dinamičnost in na-pornost so bile osnovne značilnosti rallyja Saturnus, ki si ga je ogledalo okrog 180.000 gledalcev.
Presenetljivo pa je zmagala poljska dvojica A. Koper-K. Geborys z Renaultom 5 turbo. Druga sta bila Slovenca Zrnec-Nartnik z Renault 11, turbo. Na 5. mestu sta bila Va-lant-Kožar, tudi Slovenca z Susuki Swift 1300. Na sedmem mestu sta dospela Slovenca Črnivec-Humar z Zastavo GT 65.
Deset najboljših krmarjev sveta se je pomerilo v Rovinju, med katerimi sta manjkala le Američana Connor in Avstralec Gilmour, se je več dni merilo vsak z vsakim na jadralnem tekmovanju za pokal AYC. V tej hudi mednarodni konkurenci je slovenski zastopnik Dušan Puh dosegel izjemno lep uspeh s tretjim mestom. Na zanimivem tekmovanju je zmagal prvi favorit, Irec Harold Cudmore.
bol za vse neznane grobove, ki še po 40. letih nimajo križa in o katerih se še ne sme javno govoriti. Za vse naše padle junake smo skupaj zbrani zmolili molitev za njihov večni pokoj, z zavestjo, da bomo tako molili, dokler ne bomo lahko prižgali svečke, ponesli rože in molili na njihovih grobovih v svobodni domovini.
Na Pristavi smo se spomnili v nedeljo, 28. junija žrtev komunistične revolucije v Sloveniji med drugo svetovno vojno.
Pri nedeljski maši je pel Mladinski pevski zbor Pristave z dirigentko Anko Gaserjevo, ob koncu pa je župnik prof. France Bergant pomolil za pokoj duš vseh onih, ki so dali svoja življenja za dobrobit slovenskega naroda v letih 1941-1945.
Z začetno recitacijo Gabrijele Ča-mernik (Vinko Beličič: Antigona) se je razvila komemoracija dogodkov, ki jih je strnil v sonet Nedolžna kri Janez Kačar (recitiral Dominik Oblak).
Govor s svojim pogledom na one tragične trenutke in na sedanjost je imel lic. Tomaž Rant. Iz govora povzemamo naslednje misli:
„Slovenci imamo stalno v spominu tragedijo, ki je potekala na rodni zemlji cd leta 1941 do junija 1945. leta. In prav v mesecu juniju vsako leto ti spomini izbruhnejo kakor razburjeno deroča reka, nesoč s seboj vrsto žalostnih dogodkov, osebnih tragedij, dejanj junaštva, pa tudi utrditev idealov, za katere so naši heroji dali življenje.
Živimo v dveh svetovih; zato je naša odgovornost večja, naše delo toliko bolj naporno. Se zavedam vloge, ki jo igram kot argentinski Slovenec ali slovenski Argentinec? Posebno mi, mladi rod, moramo imeti jasno naše poslanstvo: to je odločni bof proti brezbožnemu in brezdomskemu komunizmu, da branimo našo vero, našo domovino (slovensko in argentinsko) in našo svobodo. Kot Slovenci, oziroma sinovi slovenskih staršev, smo predvsem dolžni posredovati našim otrokom iste ideale, katere so branili naši junaki. To moramo delati z besedo in z zgledom.
A tudi kot Argentinci imamo večjo odgovornost od ostalih domačinov, kajti s tem, da smo bolje poučeni o nevarnostih in metodah marksizma, je tudi naša obveznost do tega naroda večja. Sedanji politični, ekonomski in socialni položaj Argen-
TELOVO V MENDOZI
V nedeljo 21. junija smo praznovali tudi pri nas slovesni praznik sv. Rešnjega telesa. Po običajni skupni maši so bili na prostornem dvorišču pred Domom, ki je zdaj že zaprto ob pločniku na cesti z visokim zidom, s procesijo štirje blagoslovi. Otroci so z velikim navdušenjem pred oltarje na preproge trosili cvetja — po starem običaju. O-brede je vodil g. Jože Horn. Prepeval pa je zbor in vsa navzoča- skupina.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENCEV
Naše društvo je sklicalo svoje člane na 38. redni občni zbor za nedeljo, 28. junija po skupni dopoldanski maši.
Udeležba je odgovarjala sklepčnosti po pravilih. Po čitanju zapisnika lanskega letnega občnega zbora sledila so poročila odbornikov. Iz tajniškega poročila povzamemo, da je bilo v pretekli poslovni dobi delovanje Društva kar dovolj razgibano s svbjjimi prireditvami. Tudi podrobna dopolnilna dela za končava-nje zgradbe novega Doma so napredovale.
Predsednik arh. Božidar Bajuk je
tine je plodna zemlja za seme marksističnega delovanja. Bog daj, da to seme ne bi nikoli vzklilo, vendar moramo biti pripravljeni, da če se to zgodi, zasedemo svoje mesto na o-kopih.“
Komemoracijo, ki jo je vodil Gregor Batagelj, sta prijetno dopolnila samospeva v izvedbi Vilme, More-schi (Pojdem u Rute) in Janeza Mežnarja (Gozdič je že zelen), s spremljavo na klavir Anke Gaser-jeve. Zadnja misel pa je izšla iz duše poljskega pesnika, ki je spisal Molitev in v kateri prosi božje pomoči, da njemu in — tudi — nam vrne domovino.
Za konec tega spomina na pobite domobrance in vse druge žrtve komunizma je zbrana pristavska družina zapela še nepozabno himno Moja domovina.
Sl	0	I	ffil	m	iDom
			SAN		MARTIN	
V nedeljo, 27. junija, smo v San Martinu počastili spomin na padle junake. Lepa scenografija — delo Sonje Zorko in Janeza Filipiča — je pripomogla k prazničnemu razpoloženju. Proslavo je pričel in vodil Miloš Mavrič.
Glavni govornik na proslavi je bil prof. Alojzij Zupan, ki je poudaril, da niso spominske proslave samo za to, da se spomnimo padlih žrtev komunistične revolucije, ampak tudi za to, da se spomnimo na dolžnost, ki jih imamo kot potomci ali sorodniki padlih. Tudi je govornik poudaril zvestobo padlih junakov brez o-mahovanja na možne posledice. Med vsemi je takrat obstajala trdna povezanost. — Ob spominu na one, ki so izpili kelih trpljenja do konca, se nam; vsiljujejo razna vprašanja z ozirom na našo zvestobo njim in našim skupnim idealom. Govornik je zaključil svoj govor z upanjem, da bo tudi našemu narodu zažarelo jutro svobode, saj naši mučenci bedijo nad njegovo bodočnostjo kot angeli varuhi in priprošnjiki pri Kralju vseh Kraljev.
Sledila je deklamacija učencev in učenk Rozmanove šole. Nato so deklice krepko podale pesen) „Majnik 1945“. Helena žužek in Tone Podržaj pa sta prebrala pomemben sestavek „Spomin za naprej“. Nato smo poslušali petje slovenskih domobrancev iz leta 1944, ki ga je tedaj vodil Drago Pfeifer, posneto na ploščo. Skupina šestih deklet in šestih fantov, ki so vsi tukaj rojeni, je lepo recitirala Mauserjevo „Ne pozabi“1. Vsa dvorana je nato zapela našo domobransko himno „Oče, mati... “ Za lep in bogat program sta poskrbeli gospe Marija Kerži-čeva in Rezi Marinčkova.
povzel v svojem poročilu načrtno delo odbora in se zahvalil za sodelovanje vsem članom odbora in Društva.
Nadzorni odbor je predlagal odhajajočemu odboru zaupnico s pohva-1°.
Posvetovanje je bilo tudi o bodoči članarini, ker so izdatki in javne dajatve vedno višje.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik — Maks Ov-čjak; podpredsednik arh. Božidar Bajuk in pomočnik — Stane Grebenc; tajnik — inž. Jožko Šmon in pomočnik — inž. agr. Janez Grintal; blagajnik — Dane Žumer in pomočnik — Lado Šmon; knjigovodja —/ inž. Jože Germi in pomočnik — Karel Kavka; gospodar — Marjan Bajda in pomočnik — Davorin Hir-schegger; odborniki: Jakob Mlinar, Miha Bajda (obenem kulturni referent), dr. Jure Bajuk, Janez Štirn, Pavle Bajda, Miha Hirschegger, Lovro Jerovšek in Ivan Bajuk; knjižničarka — Darinka Žumer; adopti-, rana člana odbora — predsednik Fantovske zveze in predsednica Dekliškega krožka; stalni član odbora — duhovni vodja Jože Horn; za Planinski odsek — Jernej Bajda; nadzorni odbor: Marko Milač, Jože Kralj, Peter Slovša; v razsodišču — Mirko Šmon, inž. Jože Germ in Ernest Hirschegger.
Bb.
H. Ž.
SLOVENCI V ARGENTINI
MEIN][ß>®l!ü
MALI OGLASI
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ZA DOM
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-soo 168— San Isidro; T. E. 743-5986.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -
17.	nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do
19.
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
TRGOVINA
OPTIKA „Lugano“: Očala vseh vrst — Za Slovence poseben popust. Larra-zabal 3800, Villa Lugano, Capital, T. E. 602-5961. Kol. 141, 36, 117,
80, 185, 56.
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od
18.	do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SIOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr.
J.	Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,:30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SVOBODNA SLOVENIJA	Tl
TEBI	SVOBODNI SLOVENIJI
• to srečko z nagradami:	• pomoč
1.	Mini komponenta Philips 2.	Fotoaparat	•	solidarnost •	zvestobo •	10.- Avstralov
3. Walkman	v dar za tiskovni sklad
Izpolnite anketo! Pridite na prireditev! Kupite srečke!
KULTURNO
DRUŽABNA PRIREDITEV SVOBODNE SLOVENIJE
bo v soboto, 8. avgusta 1987 v Slovenski hiši ob 20
Ob veselem razpoloženju in dobri, domači večerji ter prijateljskem pogovoru boste lahko videli
AVDIOVIZUAL O NAŠEM DROBNEM TISKU
Istočasno bomo izvedli NAGRADNA ŽREBANJA
SREČKO dobite za A 10-Nakaznico za VEČERJO pa za A 8.-
Mladinski dan v San Martinu
- 19 JULIJA -
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
6.	KULTURNI VEČER	V soboto, 18. julija, ob 20
prof. Tomaž Simčič
Pogled Iz Trsta na slovensko problematiko
7.	KULTURNI VEČER	V soboto, 25. julija, ob 20
V SPOMIN FRANCETA GORŠETA
Govori ¡France Papež, predvajanje filma iz Kanade in video-tlape is Koroške.
Obe predavanji bosta v gornji dvorani Slovenske hiše.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
....—	■'	j i i
/Poravnajte naročnino!
klinične analize
Lic. Zofija Pograjc
“Obras Sociale«” Informacije na Tel. 629-6901.
OBVCSTILG
PETEK, 17. julija:
Seja Medorganizacijskega sveta na Slovenski pristavi v Castelarju ob 20. uri.
SOBOTA, ¡18. julija:
Predavanje SKA: Tomaž Simčič — Pogled iz Trsta na slovensko problematiko; ob 20. uri.
NEDELJA, 19. julija:
Občni zbor Mutuala Sloge ob 10.30 v Slovenski hiši.
Mladinski dan v San Martinu. Srečanje s tržaškimi rojaki na Pristavi po maši.
SOBOTA, 25. julija:
V	Slovenski hiši ob 16 nadaljevanje filozofskega ciklusa pod vodstvom univ. prof. dr. Milana Komarja.
Seja prof. zbora Sred. tečaja ob 9. Ob 17 sestanek s starši dijakov tečaja.
Večer SKA: v spomin Franceta Gor-šeta; govori France Papež s predvajanjem filma in videotape o pokojnem kiparju.
SOBOTA, 1. avgusta:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Predavanje Marjana Pertota o slovenskem tisku v Italiji ob 20.
SOBOTA, 8. avgusta:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 19.15 sv. maša za pokojne urednike in sodelavce Svobodne Slovenije.
Kulturno-družabna prireditev SVOBODNE SLOVENIJE v Slovenski hiši ob 20. uri.
SOBOTA, 15. ¡avgusta:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 16. ¡avgusta:
Romanje v Lourdes.
VARNA, Bolgarija — Na grafičnem bienalu je umetnik Jože Spacal dobil e-no izmed štirih enakovrednih nagrad. Predstavil se j:e s petimi akvatintami iz lanskega leta.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 65; pri pošiljanju po pošti A 75; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215
NOV NASLOV
DR. VITAL AŠIČ odvetnik
Don Bosco 168	- SAN ISIDRO
Tel. 743-5985
Uradne ure
Ponedeljek, sreda,, petek od 17. do 19. ure
V SLOVENSKI VASI 26. JULIJA 1987	
XXXV. obletnica Hladnikovega 9 Sveta maša 12 Slavnostno kosilo 10 Kulturni program 18 Prosta zabava	doma,
Sodeluje orkester ANSAMBEL Prijava za kosilo; tel. 248-4021/6862	
Vas pričakujemo!	
FRAN MILČINSKI	(65)
Ptički brez gnezda
Tako je oče tiščal sina in mu srepo gledal v oči, dokler ni sinu z obraza izginila upornost in se umaknila strahu in bolesti. Še nekaj je zamrmral po laško, potem se je vzravnal iznad Stanka in ne pustivši ga iz oči mu hitro potegnil z noge čevelj in z druge drugega.
Postavil jih je na mizo in krute poteze obraza so se mu obrnile na smeh, ko je iztaknil za platneno podlago v Čevlju zavitek bankovcev. Tudi iz drugega čevlja je priromal na dan šop prijaznih modrih papirjev. Zadovoljen z uspehom jih je položil na mizo. Potem se je ozrl po sinu, ki je glavo kloneč v roke poihteval. Vrgel mu je čevlje pred noge in kratko velel: „Obuj!“ Lotil se je plena, razvijal je bankovce, jih gladil in štel. Blaženi občutki so mu sijali z obraza — bilo je čez osem sto kron!
Toliko denarja še ni imel v rokah. S to vsoto bi se lahko peljal v Ameriko — delati mu sicer ni dišalo, toda zna na harmonike in pravijo, da se s harmoniko tudi dobro preživljajo po Ameriki. Ali pa če bi poskusil svojo srečo v igri.
Pa se je spomnil na nevarnost, da mu denar vzemo in da utegne imeti še sitnosti zaradi njega. Ej, bomo že videli — je prekinil te misli.
„Avanti!“ je pozval sina, ki si je bil medtem obul čevlje; prijel ga je za roko in ga peljal po hodniku zopet v klet. S šaljivo besedo je vrgel krčmarju tolar na mizo, krčmar mu je prijazno pokimal. Mimogrede je ogovoril natakarico, natakarica ga je smeje se udarila po roki in mu nekaj rekla, Kocmur je segel v žep in ji stisnil
bankovec v roke. Tako sta prišla na prosto.
„Zdaj pa lepo pojdi z mano, greva gledat morje in ladje!“ Govoril je prijazno, niti ga ni več tiščal tako trdo za roko in ko se je bilo v ozki ulici treba umakniti vozičku, ga je slednjič celo izpustil. Tako je stopal Kocmur sam, zatopljen v razkošne misli. Stanko pa je hodil dva koraka za njim in je tudi kuhal svoje.
Kocmur se je potipal po prsih, kjer ¡je je imel shranjen denar, in je preudarjal: Saj bi lahko ostal pošten čevljarju hi poslal štiri sto kron, češ, toliko sem našel pri fantu, okroglih štiri1 sto hi jih pa ostalo meni in nikdo bi mi nič ne mogel. To je imenoval: ostati pošten! Pa ga je prijela sveta jeza nad čevljarjem: smolar, čemu nastavlja otrokom, denar, ali ga ne zna bolje spraviti? Kakor da bi jih nalašč navajal k tatvini! Sam si je kriv, da so mu ukradli — še zaslužil bi, da ga za-pro! Dovolj bo imel, če jih dobi dve sto nazaj. Ne pričakuje tako niti bora... Saj jih je še dvesto preveč! Ej, bomo že videli! — je polglasno del sam sebi in zopet pritisnil roko na prsi, kjer je čutil denar.
Potepeno je za njim korakal Stanko z nagubanim čelom, našobljenimi u-sti, mrkim pogledom. Stiskal je pesti in v mislih zmerjal očeta: Tat! Tat! Tat! Namesto da bi dajal sinu lepih zgledov, mu s silo krade! Sram ga bodi! Ni gnusne jšega greha od tatvine!
V svoji srditosti je Stanko pozabljal, kako si je sam prisvojil denar — tuja krivica mu je rezala v meso, lastne si ni bil svest!
Iz ozke ulice sta stopila na široko
cesto z drevoredom. Drčali so vozovi, delavni ljudje so hiteli za svojimi o-pravki, gospoda se je sprehajala, fantalini so kriče prodajali liste. — Kaj mi je vse to, se je jezil Stanko, ko mi je onile ropar pobral denal! Strupeno je pogledal očeta.
Kocmur se je ozrl za sinom. ,,Stopaj, stopaj!“
iStanko se je nejevoljen stresel, nekaj zagodel vase in ni pospešil koraka. Zdaj vpričo ljudi sta mu rasla pogum in upornost.
Kocmur je obstal. „Kaj praviš?“
Tudi Stanko se je ustavil. „Nič!“ je rekel trmasto.
„No, potem je dobro. Če ti ni kaj prav, o, le povej, se že zmeniva!“
Nadaljevala sta svojo pot, Kocmur naprej, Stanko nekaj korakov za njim, venomer mrmrajoč. Več in več ljudi je bilo na cesti, oib straneh so se vrstile gostilne in kavarne s platnenimi, na cesto segajočimi strehami, prodajalne z lepimi izložbami... vse drugače in lepše ko v Ljubljani. Pa vendar ni zbujalo Stanku drugega občutka, nego da mu je množilo jezo. Polglasno je rev-skal za očetom: „Tat, tat, tat!“
Kocmur je zdajci razumel sina. U-stavil se je in ga divje pogledal. „Kaj bi rad?“
„Tat, tat, tat!“ je tresoč se od jeze klical Stanko očetu v o,či. V bližini je videl dva .stražnika. Vpričo njih me ne bo ubil, si je mislili!.
„Ali mi ne boš tiho, falot! Koj te dam zapreti,“ je zagrozil Kocmur.
„Denar mi vrni, tat, tat, tat!“ je zavekal Stanko v očeta; solze so se mu ulile iz oči in ni več pritajeval glasu.
Kocmur je videl, da postajajo ljudje na cesti pozorni. Z očmi je zažugal sinu, potem pa hitrih korakov krenil preko ceste. Ogorčen je bil. Tak otrok! Morje bi mu pokazal in ladje, otrok ga pa zmerja!
Onkraj ceste se je pomešal med ljudi.
Tudi prav, si je mislil, naj si pa za-nikrnež sam pomaga naprej, ako si more!
Ali tudi tam so se ozirali vanj ljudje, razločil je hripavi sinov klic: „Tat, tat, tat!“ — tramvaj je vozil mimo, skočil je vanj in se zaril v gnečo.
Pa sta se začula dva ostra brlizga in voz se je ustavil. Kakor zmenjeni so se odmaknili ljudje v vozu od Kocmurja in ko se je začuden še oziral, kaj to pomeni, je že stal pred njim stražnik in mu pomignil s prstom, naj gre z njim.
Stanka je isti čas spremljal drug stražnik. Na policijskem uradu so prišli vsi štirje vkup. Tam sta oče in sin lepo tožila drug drugega, in šla potem v zapor, vsak v svojo celico. Denar pa so spravili v železno uradno blagajno.
24.	Povest gre h koncu.
. Prijazni gospod Kobilica se je spet prikazal prav v pravem trenutku pri svojih varovankah v Korenovi hiši.
„Dober dan, gospod nadstražnik!“ ga je pozdravila Koemurjeva. „No, Mici, zdaj pa le povej gospodu, kam da misliš in kako! Kakor gospod odloči, tako bo, da se ne boš vame zadirala, da ti jaz branim srečo.“
„Saj nič...“ je rekla Mici in očitajoče pogledala mater, čemu to pripoveduje sitnežu v policijski obleki.
Mati ni odnehala. „Nikar ne taji! Misliš, , da nisem videla, kako si prežala na pismonošo, če ima kako pismo zate. Nič se ne boj! Le naravnost povej gospodu, da hočeš na Reko, kamor te vabi oče!“
„Jej, jej, škoda, da že niste šli, gospodična!“ je rekel gospod Kobilica. „Na Reki se močno zanimajo za vas, na postaji vas pričakujejo, res, res! Ne šalim se — smo dobili pismo z Reke.“
Koemurjeva je sklenila roke — kaj
bo spet slišala! Mici pa je obrnjena v zid kuhala rilec, kakor pravijo.
„Pišejo in vprašajo, kaj je s tisto gospodično Mici, ki je pisala nekemu Kocmurju, da bo pršila ta in ta dan na Reko in naj ji Kocmur koj odpiše, če jo bo čakal na postaji. Pišejo in vprašajo, na kakšnem glasu je ta Mici, ki so njeno pismo našli pri Kocmurju, in ali je morebiti tudi kaj prizadeta pri oni tatvini... “
Mici se je obrnila. „Pri kaki tatvini?“ se je zakregala. „Kdo mi more očitati, da sem tudi le toliko premaknila, kar j,e črnega za nohtom ? To so same laži!“
„To ni laž, da smo dobili tako vprašanje!“ je s povzdignjenim glasom rekel prijazni gospod Kobilica. „Če ne verjamete, kar koj lahko greste na Reko. Nikdo vam ne brani, še na vlak vas spremim, da vas n,e bo nikdo ustavljal! Če z vsemi štirimi silite v nesrečo, pa bodi! Prav nič vam ne branim, le pojdite!“ S prstom ji je pokazal vrata.
Odločni glas gospoda Kobilice in zanimanje reške policije je poparilo Mici. „Ne grem,“ je odgovorila in se u-maknila k oknu in vzela delo v roke.
Gospod nadstražnik pa je pravil naprej in njegove besede so padale kakor batine po gospodični Mici. „Ali veste, kje je vaš oče? Zaprt je. če vas vleče k njemu, kar na noge! Morebiti imajo za vas tudi še kaj prostora.“
Povedal je, kaj se je zgodilo na Reki. Stari Kocmur bo tam imel sodbo, Stanka pa pošljejo, brž ko se končajo poizvedbe, semkaj, njega bo tukajšnje sodišče delo v kraj.
Kocmurjevi se je krčilo srce. Fre-različne misli so ji vrvele po glavi: sramota moževa in njena, rešitev hčere Mici pred zlim očetovim vplivom, Stanko na potu v Ljubljano in tu v zapore ali v prisilno delavnico...