Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Razno ravnanje s sadnim drevjem. H r u š k a. Hraška aavadao veliko drevo zraste; sicer pa je za piramidao podobo aaj tsposobaejša; tudi v brajde se da razpeljevati, ia v posodi oskrbljevati. Da bo dreve8ce nizko ostalo, se cepi v slab braškov divjak, ali pa v katao aii glog V kutao cepljeaa bruaka ae trpi zlo dolgo, ker so katae ae potrpeče; boljše je braške na glog cepiti, ker glog dolgo trpi ia se aa ajera delj časa obrauijo. V posodi se braška na tak aačia oakrbuje kakor jablaaček, ia je prav lepo, zato drevesce. Tudi aa brajdah pri steaab ali sicer v vrta ae lepo razpeljava in z amaiai obrezovaojem vedao lepo lice obraauje. E a t a e. Eatae se k hruškam štejejo, ker so jim aekoliko po dobae. Eatae so rurneae, rebraste, lepo dišeče , velike ia nekaj volaate kože, pa malo čeaa trpeče. Posnaeae ali pa s sladkorjeai (cukrom) povrete dajo dober vžitek ; sicer pa brž zgajijo. Sarove v rezajah v kislo zelje devajo, ker ravno okoli tiatega časa zorijo. Rastejo povsod rade ia grme delajo, ker iz koreaia izrastlike žeaejo; zato jih je treba trebiti, gria odstraaiti, okoli koreaia okopavati ia včasi z dobro prstjo pogaojiti; tako bodo debele in zale zrastle; pa tudi drevo sredaje velikoati lepo lice imelo; rodijo rade ia ne pozebejo. Eutae se rade primejo , če se le koreainaki izrastliki presadijo, ali pa se tudi, kakor drago sadno drevje, z pešek izredijo. Edor boče veliko drevo imeti, aiora kutao la vrb bruškovga divjaka cepiti. N e š p 1 j e. Nešplje ra8tejo kakor katae, aajrajši pri steaab, iz pešek ali pa secepijo aa hraškeve divjake ali aa katae ali skarši. Tadi jih je treba trebiti, okopavati ia oskrbovati kakor katae. Po viaogradih ai za katae pa tudi ae za aešplje kraj; pri išab aaj bodo. Sad ima okrogel, kakor braške, ki je še e vležaa ia mehek za vžitek. Zori ob konca oktobra. S k u r š i. Iz pešek zraste veliko ia močao drevo, ki ae cvete doiler ae doraste, to je, le okoli 30 leta, potlej pa dolgo trpi. es iaia trd io je za razao rabo. Sad jedrobaicaai podobea, \a če ai aiebek, je grozao skomiaast ia asta vkup vleče; vležea pa ia še celo zcarznjea ia zmecaa, je sladek ia prijetea. Pravijo, da so posušeai skarši kahaai dobri za grižo. Drevo je od aatore visoko, lepe piraraidae podobe, ia gladkega, ravaega odrsstka, pa ai zlo razširjeao uied sadjorejci. C e š p 1 j e, s 1 i v e. Vsa slivaa plaraeaa se plitvo sadijo, le toliko da zeralja koreaiae zakrije. Edor debele slive ali češplje cepi, aaj jih aa drobae, ali tako imeaovaae cibrove cepi, da dalje trpijo. Edor pa hoče slivaa požlabajeaa pritljičaa drevesea irneti, aaj cepi v oparaice, ki velikega prostora ae potrebajejo, vedao aizke ostaaejo ia dolgo trpijo. Iaače je vso 8livao drevje sredaje velikosti, ki ima aavauae vrhove; le redkokrat 8e tako drevo obrezuje, da dobi vrb kakor saireka, to je, piraaiidai. Češplja se tudi z obrezovaajem pomladi. Ear 8e 8adja tiče, so češplje, slive, debele ia drobae, podolgovate ia okrogle, rudeče ia modre, pa tudi rumeae, podolgovate velike ia drobne okrogle; ta razaa pleaieaa zovejo, drmoaceljae m cibore. Vse 8adje je sarovo prijetea vžitek ia zaleže tudi za imeaitao žgaaje, ki ga slivovec iiaeaajerao ia se lahko ia drago proda. Bolj borae alive, cibore, je posebao prav za tako žgaaje porabiti, ker za jed veliko ae veljajo. Žlahae pa so surove prijetaa jed, Bežlahae pa tudi posušeae dobra zaloga za dom ia za prodaj; posebao olupljeae ia izkostičene, lepo raraeao ae v dimu posušeBe, se zlo drago prodajo ali pa tadi za doniačo potrebo braaijo.