Poštnina plačana" v gotovini.
Lendava, 2. novembra 1934.
Posamezna številka Din 1«
LJUDSKA PRAVICA
TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO
Leto I.
Izhaja začasno vsaki drugi petek zjutraj. - Uredništvo Lendava, Glavna ulica 72. - Uprava Vel. Poljana p. Črensovci
Ček, rač. 16.690-Cena: mesečno Din 2-, četrtletno Din 5-, letno Din 20-, za inozemstvo mesečno Din 4*,' fetnoDiSiO-
Štev. 3,
Politični pregled.
Če se ozremo na politični polo-
žaj v Evropi, kakršen je ta bil zad-
njih 14 dni, vidimo, da sta predvsem
važna dva pojava. Mislimo na špan-
sko revolicijo in pa na dogodke, ka-
tere je izzvala kraljeva smrt.
V slovenskih listih je bilo brati
kaj malo poročil o junaškem boju de-
lavcev in kmetov Španije, katerim so
se priključili tudi zatirani narodi te
države. Že davno predno so bili boji
končani, .da, še celo takrat, ko so
bili boji v največjem razmahu, so naši
časopisi vedeli poročati o popolnem
porazu upornikov in o zmagi madrid-
skih čet. Dobro so namreč čutili, da
bi bil poraz kmetov in delavcev Špa-
nije tudi poraz kmetov in delavcev
vsega ostalega sveta. Kmetje in de-
lavci Španije so se uprli radi tega,
ker revolucija, ki je vrgla španskega
kralja Alfonsa pred nekaj leti, ni iz-
polnila obljub, katere jim je bila dala.
Agrarna reforma, katera naj bi bila
dala kmetom najemnikom in kmečkim
delavcem zemljo, katero so do takrat
posedovali veleposestniki, ni bila ni-
koli izvedena. Pa tudi druge re-
forme, katere naj bi izročile vso
oblast ljudstvu, so bile izvedene
nepopolno. Še več, v zadnjem času
se je razpasel fašizem, ki brani inte-
rese veleposestnikov in kapitala tudi
v Španiji. Fašisti skušajo dati vladi
tako oblast, da bi mogla zlomiti od-
por delavnih množic proti znižanju
mezd in proti izkoriščevanju malega
kmeta. Ker se taka stremljenja pojav-
ljajo danes po vsej Evropi, so bili fa-
šisti vse Evrope interesirani na tem,
da bo upor proti fašizmu potlačen v
Španiji.
Po zadnjih vesteh izgleda, da se
je španski vladi res posrečilo zatreti
upor delavnih množic. Pri zatiranju
revolucije se je madridska vlada po-
služila najstrahotnejših in najbolj
krutih sredstev. Da bi zakrila te svoje
grozovitosti, poroča zato danes vsemu
svetu, in naši časopisi zvesto za njo
trobijo, da so bili uporniki kruti in
ne ona. Toda iz vseh poročil, katera
mi beremo, razberemo samo, kako so
se delavne množice Španije junaško
borile in odnehale samo pred veliko
premočjo, takrat, ko niso imele na
razpolago niti več živeža niti streliva.
Slovenski delavci in kmetje pa se za-
vedajo, da so se delavci in kmetje
Španije borili tudi za njihove pravice.
Zato bodo vedno ohranili živ spomin
na junake, ki so padli v tej zadnji
borbi. Slovenski delavci in kmetje se
pa tudi zavedajo, da kmetje in de-
lavci v Španiji s tem še niso poraženi
in da bo prej ali slej prišlo do novih
bojev, kateri bodo ostali zmago-
valci delavci in kmetje Španije in z
njimi delavci in kmetje ostalega sveta.
Marsejski atentat na kralja je
postavil v središče vsega zanimanja
vprašanje, katere države so danes v
Evropi interesirane na tem, da se ra-
zna vprašanja rešijo z imperialistično
vojno. Ker je imperialistična vojna
vedno samo sredstvo kapitalistov in
veleposestnikov, da si po eni strani
povečajo svoje ozemlje in da po
drugi strani uidejo raznim notranjim
težavam, je jasno, da vsako reševanje
spornih vprašanj z imperialistično
vojno ne privede do nobene rešitve,
ampak samo do izpremembe tistega,
ki tlači. Zato so delavci in kmetje
vsega sveta zelo interesirani na tem,
da jasno vidijo, kdo v tem trenotku
želi imperialistično vojno.
V tem oziru so zelo čudne zveze,
katere je dosedanja preiskava odkrila
med atentatorji in pa Italijo in Mad-
žarsko. Te zveze neizpodbitno kažejo,
da sta Italija in Madžarska delali
skupaj s hrvaškimi fašisti. Na ta na-
čin sta se te dve državi pokazali kot
odkriti pripravljalki imperialistične
vojne.
Ministri Male antante, v kateri
so Jugoslavija, Češkoslovaška in Ro-
munija, so se takoj po kraljevem po-
grebu zbrali v Beogradu. V svojem
sporočilu javnosti so ugotovili, da gre
pri atentatu za zločin, ki se je zgodil
pod vplivom zunanjih sil. Ministri;
Male Antante zahtevajo, da se stvar
razčisti in da se krivci kaznujejo. Če
imamo pri tem pred očmi, da sta
med krivci posredno tudi Italija in
Madžarska, nam mora vzbujati skrb
nadaljna ugotovitev v tem poročilu,
da bo v primeru, da krivci ne bodo
kaznovani, prišlo do resnejših kon-
fliktov.
Razen teh dveh pojavov, katerih
eden kaže na notranje napetosti v
evropskih državah, drugi pa na ne-
varnosti v zunanji politiki, hočemo
omeniti v tem našem pregledu samo
še nekaj o francoski notranji politiki.
Že zgoraj smo rekli, da se v vsej
Evropi pojavljajo fašistična stremlje-
nja. Tudi Francija ni nobena izjema.
Jasno, tudi v Franciji so kapitalisti in
veleposestniki, ki si skušajo pomagati
iz krize na ta način, da bi prevalili
vsa bremena na rame delavca in
kmeta. Zato se sedaj francoski kapi-
talisti in veleposestniki poslužujejo
gesel o narodni edinosti o francoski
domovini itd. Glavno, na kar skušajo
vjeti volilce, je pa geslo, da je treba
okrepiti vlado, da bo ona mogla re-
šiti vprašanja gospodarske krize. Zato
je sedaj ministrski predsednik že
napovedal, da se bosta zbrala parla-
ment in senat v posebni zbor, v ka-
terem bosta spremenila ustavo na ta
način, da bo imel ministrski pred-
sednik vso oblast v svojih rokah in
bo mogel, če bo treba, poslati proti
delavskim množicam tudi vojaške čete.
Delavske množice Francije seveda ne
bodo tako enostavno dovolile te spre-
membe, katera bi jih na milost in
nemilost izročila kapitalistom in vele-
posestnikom. Zato imamo pričakovati
v prihodnjih mesecih velike boje v
Franciji. Za nje velja isto, kar smo
že rekli za revolucijo v Španiji. Njih
izid bo važen za kmeta, delavce in
obrtnike tudi ostalih dežel Evrope.
Slovensko preprosto ljudstvo bo
te boje pozorno spremljalo in jim
bomo mi v prihodnjem političnem
pregledu posvetili več mesta.
Kako žive kmetje po svetu?
Na Japonskem:
(Dalje)
Večina kmetov ne pridela niti
zase zadosti riža in je prisiljena ku-
povati riž še pred novo žetvo, v ma-
ju in juniju, ko so cene najvišje. Ta-
ko je po državi umetno doseženo po-
višanje zanje ravno tako škodljivo, kot
nizke cene v decembru. Korist imajo
— kot povsod — zopet samo vele-
posestniki, ki lahko čakajo s svojo
zalogo.
Japonski kmet danes ne more
plačati niti obresti od dolgov. V tem
je pač podoben mnogim drugim kme-
tom agrarnih dežel. Japonski dolgovi
so znašali 1. 1932. šest milijard yenov.
Letno se povečajo za 600 milijonov.
56% dolgov dolgujejo kmetje oderu-
hom. Obresti znašajo često do 30%.
Nekatere kmečke pokrajine so čisto
brez denarja, kar ni čudno, saj imajo
kmetje že nekaj let samo izgube. Pred
vojno je samostojen kmet živel bolj-
še od delavca. Danes je težko spoz-
nati kateremu gre slabše. To jih zad-
nji čas tudi zbližuje. Njihov skupen
nastop resno skrbi japonsko vlado.
Med japonskimi kmeti stalno vre.
Japonski kmetje vedno bolj uvideva-
jo, da je izboljšanje njihovega polo-
žaja mogoče samo tedaj, če se osvo-
bode veleposestnikov. Zato se v ve-
likih množicah organizirajo v svojih
organizacijah. Te organizacije so si
stvorili sami v svoji borbi za boljše
življenje in jih popolnoma sami vodi-
jo, ne pa mogoče kaka gospoda iz
mesta. Kakor mreže so razpredene te
organizacije preko cele dežele in do-
bivajo vedno več pristašev. Kmetje
se ne boje več niti z odkrito borbo
izsiliti svoje pravice. Vedno pogosteje
se sliši, kako se kmetje v tej svoji
borbi bijejo celo s policisti in orož-
niki, napadajo sodišča in urade ter
osvobajajo zaprte kmete, ki so jih v
kmečkih bojih zaprli. To vrenje ja-
ponskih kmečkih množic traja že ves
čas po vojni od znanega upora ja-
ponskih kmetov v 1.1918. naprej. Ta-
krat so se japonski kmetje in kmeti-
ce borili z namenom: „Boljše prodati
riž". Upor je preplavil celo deželo.
Vlada je komaj s strojnimi puškami
in granatami ter vojaštvom zatrla upor.
Toda to vrenje je danes zopet mno-
go hujše, kot je bilo takrat. Preko
2000 spopadov in uporov nezadovolj-
nih kmetov beleži japonska policija
letno. Kot smatrajo poznavalci japon-
skih prilik, bo danes, če pride do po-
dobnega upora, vojaštvo težko na
strani veleposestnikov, ker je vedno
bolj naklonjeno kmetom, od koder se
tudi ono samo rekrutira. Japonski
grozi zato revolucija in japonski bo-
gataši igrajo nevarno igro, ko v svoji
preveliki želji po dobičku in s svoji-
mi načrti zoper Rusijo kličejo k novi
svetovni vojni in novemu klanju.
Izkušnja je japonskega kmeta
izučila, da se bo samo ujedinjen in
organiziran lahko branil pred izkoriš-
čanjem in dosegel izboljšanje svojega
položaja. Pokazalo se je tudi, da so
prilike v onih krajih, kjer je mnogo
kmetov organiziranih, tudi boljše. Ja-
ponske kmečke stranke (dve veliki
sta samo: eno tvorijo srednji in mali
kmetje, drugo pa najemniki brez zem-
lje) se borijo skupno. Stopile so tudi
v zvezo z delavci in obrtniki in nji-
hovimi organizacijami ustvarile skup-
no fronto vsega japonskega prepros-
tega ljudstva.
Zlasti v zadnjem času mnogo
slišimo o tem, da hoče Japonska voj-
no. Toda pri tem ne smemo misliti,
da hoče vojno mogoče preprosto ja-
ponsko ljudstvo. Milijoni japonskega
preprostega ljudstva so odločno za mir
in so se za njega pripravljeni tudi
boriti — tudi proti svojim domačim
mogočnežem, ki pripravljajo vojno in
novo svetovno klanje, da bi lažje bo-
gateli. na račun preprostega ljudstva.
Kaj vidimo iz kmečkih prilik
po celem svetu?
Velikanska ozemlja so naseljena
s kmeti. Kitajska, Indija, Južna in Sred-
nja Amerika, Avstralija, Afrika in ju-
gozapadna Evropa so naseljena sko-
raj samo s kmeti. 7/7 četrtine vseh
prebivalcev sveta ti. eno in pol mili-
jarde je kmetov. Po vsem tem bi mo-
goče mislili, da so kmetje tisti, ki
odločujejo v svetu ali pa vsaj kmetje
skupno z delavci in obrtniki, ki jih
je poleg kmetov največ. Toda v res-
nici je čisto drugače. I eni i drugi so
v silni gospodarski stiski in se težko
borijo za svoj obstanek. Ogromni dol-
govi, davki in eksekucije so kmetova
usoda. Ogromne kmečke množice so
popolnoma prepuščene na milost in
nemilost malemu številu onih, ki se
na njihov račun bogate. Zakaj? Ker
tem kmečkim mnolicam, privezanim na
krpice zemlje nihče ni dal prilike, da
bi se izobrazile, da bi spoznale vzrok
svojih slabih prilik in našle pot k iz-
boljšanju. Kmet je moral zato vedno
drugače delati, kot je sam hotel in kot
je bilo njemu koristno. Sam najbolj
miroljuben se je moral stoletja boriti
in krvaveti po bojnih poljih. Kje je
rešitev iz vsega tega? Kako bo kmet
in vsak preprosti človek onemogočil
to za naprej? S tem, da spoznava
svoje prilike in interese in skuša najti
pot k izboljšanju. To mu bo pa mo-
goče samo potom svojih časopisov,
knjig itd., kjer bo imel on glavno be-
sedo in kjer se bodo obravnavale nje-
gove prilike iz njegovega stališča.
»Ljudska pravica« je zamiš-
ljena kot tak neodvisen list, ki naj
brani interese našega preproste-
ga človeka in mu kaže pot k bolj-
šemu življenju. Taka bo tudi ved-
no ostala. Okoli sebe hoče združiti
vse naše preprosto ljudstvo, ki naj
skupno brani svoje koristi in postav-
lja svoje zahteve. Do zdaj je bilo ne-
edino in razdeljeno na vse mogoče
skupinice. Zato ni čuda če je danes
ž
v tako slabem položaju. Kmetje in na-
še preprosto ljudstvo! Ne čakajte več
pomoči od drugih. Dokler boste de-
lali tako, ne bo vaš položaj nič bolj-
ši. Sami veste najbolje, kaj vas žuli
in tudi sami morate poiskati pot —
kako si pomagati! Zato se združite
okoli svojega lista. Povejte v njem
svoje misli in zahteve, da boste na
ta način spoznali skupno rešitev in
skupno pot k izboljšanju prilik —
vsega preprostega ljudstva!
Po Marseillu.
Preiskava o marsejskem atentatu
je jasno razkrila, da so bili atenta-
torji iz vrst fašistično-terorističnih
organizacij, ki so delale skupno, po
nalogu tistih, ki stojijo za njimi.
Atentaror Georgijev Černozemski je
član makedonske fašistične VMRU in
pripada onim krogom, ki so v Bolga-
riji ob vsaki priliki klali kmete in de-
lavce ter njihove zastopnike. Georgi-
jev je umoril tudi bolgarskega delav-
sko-kmečkega poslanca Hadži-Dimova.
Francoska policija zahteva od Italije
izročiteo voditeljev teroristične orga-
nizacije Paveliča in Kvaternika, ki ju
je italijanska policija v Turinu priprla.
Izgleda pa, da Italija ni pripravljena
ugoditi. Pokazalo se je, da so terori-
sti imeli podporo od strani madžar-
skih in avstrijskih feodalno (grofovsko)
veteposestniških krogov. Avstrijski le-
gitimisti (krogi, ki žele nazaj staro
grofovsko Avstrijo z Habsburžani in
svoja veleposestva) se potom svojih
listov zavzemajo še zdaj za teroriste.
Teroristična organizacija pa je bila
samo sredstvo v rokah drugih impe-
rialističnih držav. Kot pišejo naši in
zlasti češki listi, stoji za njimi poleg
Madžarske in Avstrije predvsem fa-
šistična Italija. Pogajanja za sporazum
med Francijo in Italijo so prekinjena
in pravijo, da ni izgledov, da bi se
kmalu nadaljevala, Avstrijski legitimi-
sti so, kot poročajo naši listi, naredili
v Wollersdorfu ob priliki izpusta ne-
katerih hitlerjevcev iz zaporov demon-
stracije proti Jugoslaviji. Taka naj-
različnejša izzivanja od vseh strani
lahko že itak težki položaj še zaostrijo.
V Jugoslaviji se je izvršila pre-
osnova vlade. Novo vlado je sestavil
prejšnji ministrski predsednik Uzuno-
vič. Na mesto dosedanjega ministra
vojne in mornarice, je stopil bivši
min. predsednik znani armijski gene-
ral Peter Živkovič. Nova ministra sta
še bivša min. predsednika Dr. Marin-
kovič in Dr. Srskič. Vsi trije so bili
ministrski predsedniki po šestem ja-
nuarju. Beograjska „Pravda" pravi s
novi vladi: „Nova vlada pomeni po-
polno utrditev šestojanuarskega režima
in njeno dosledno izvajanje." Vlada je
podala posebno izjavo, v kateri zah-
teva razčiščenje marsejskega umora in
kazni, ki jih misli vlada zahtevati. Iz
njene izjave je razvidno, da ima mar-
seljski atentat še globlji političen po-
men in da je treba ugotoviti tudi tiste,
ki so jih podpirali. Za krivce zahteva
kazen. Kakšna naj bo, bodo pokazali
bližnji dogodki.
Kraljevski namestniki so izdali
25. okt. proglas. V njem povdarjajo
svojo vdanost kralju Petru II. in za-
gotavljajo, da bodo čuvali nad vse
edinstvo naroda, nezavisnost države in
celino državne oblasti. Nato se spo-
minjajo dela pokojnega kralja in kon-
čujejo z ugotovitvijo, da je Jugoslavija
vojaško dobro pripravljena.
Dr. Korošec dobil
svobodo kretanja.
Pristojno mesto je razglasilo, da
je dr. Korošec s svojim postopanjem
dokazal izpremembo svojega prejš-
njega stališča in se mu zaradi tega
dopušča popolnoma svobodno kre-
tanje. Doslej mu je bil določen za
bivanje otok Hvar (lep in velik otok
v Dalmaciji. Op. ur.) Obenem so bili
izpuščeni iz konfincije drugi voditelji
bivše SLS dr. Fran Kukovec, dr. Marko
Natlačen in dr. Anton Ogrizek.
Stalno zniževanje plač
naših delavcev.
V enem mesecu so naši to-
varnarji na račun delavskih plač
zaslužili 14 in pol milijona dinar-
jev z zniževanjem plač, po pravilu:
več dela — manj jela.
Osrednji urad za zavarovanje
delavcev je priobčil statistiko članstva
za mesec avgust 1934. Zavarovanih
delavcev in nameščencev je bilo v
državi 558.984. Napram lanskemu
avgustu je zraslo za 20.158 (glavni
porast v tekstilni industriji; žensko
delo). Plače so bile v avgustu sledeče:
69.788 je dobivalo dnevno maj kot 8
Din. 257.622 je dobilo od 8-24 Din;
96.284 od 34 - 34 Din; 64.355 od 34-48
in 70.935 več kot Din 48. Povprečna
dnevna plača je znašala 22.29 Din ali
1.05 manj kot lanskega avgusta. Torej
je dobil v primeri z lanskim avgustom
letos naš tovarniški delavec dnevno
1.05 manj ali vsi dnevno 560.000 Din
manj. Pri naših 558.984 zavarovanih
delavcih so profitirali tovarnarji samo
v enem mesecu (ako računamo 26 de-
lavnih dni) 14.5 milijonov dinarjev.
Zniževanje pa se je vršilo ravno pri
pri najslabše plačanih delavcih in tako,
da so starejše boljše plačane odpuš-
čali in najemali mlajše. Poleg tega so
v fabriki še večji zaradi novih, po-
polnejših strojev, ki so omogočili pri
manjšem številu delavstva storiti večje
delo.
Siromak in šola.
„Edinost" je v 32. štev. prinesla
pod naslovom „Mali človek in šola"
med drugim tudi sledeče spoznanje:
„Težko živi dandanes naš mali
človek, saj komaj še zmaguje nezno-
sno breme, ki ga v obliki dolgov in
najrazličnejših dajatev tišči kakor mora
k tlom. Iz posojilnic odmeva zgolj
krik dolgov, davkarija grozi z ekse-
kucijami, izdatki pa naraščajo iz dneva
v dan. In kljub temu obupnemu dej-
stvu so bile vse upravičene prošnje in
pritožbe malega človeka doslej za-
man, ker imajo zanj pristojni činitelji
le — gluha ušesa. Komaj se je pred
dnevi pričel šolski pouk, že prinašajo
otroci domov iz šole neprijetno pošto,
koliko dinarjev je zopet treba odšteti
za knjige, zvezke, razne »podmladke"
itd. V šolo je že v samem začetku
treba znositi več sto dinarjev, nihče
pa ne vpraša staršev, kje jih bodo
vzeli! Saj je splošno znano, da
marsikateri hiši ni denarja niti za sol
in petrolej. Gorje pa, kjer je še mno-
goštevilna družina, ker bi moral do-
tični kmet prodati najmanj dobro pi-
tanega vola, da bi z izkupičkom mo-
gel kupiti otrokom predpisane šolske
potrebščine. Ker pa je naš mali člo-
vek do skrajnosti izmozgan in obubo-
žan, je primoran pošiljati svoje otroke
v šolo brez potrebnih knjig, česar po-
sledica je pač ta, da trpe zaradi tega
v prvi vrsti povsem nedolžni otroci,
ki so potem radi očetove revščine in
splošne krize po pouku — zapiti!
Kakor bi bili oni krivi, da njihovi
starši nimajo denarja ? 1
Poleg že itak visokih izdatkov
za učne knjige in ostale šolske po-
trebščine se pa v zadnjih letih vpelju-
jejo še razne druge dajatve in to v
obliki članarin in prispevkov za na-
debudne — „podmladkarje".
Nadalje pripominja list, da kri-
vda za vse to ne zadeva učiteljstvo.
Monopolskih šolskih zvezkov, ki so
jih tudi uvedli in ki se edini smejo
uporabljati v šolah, list ne omenja.
Glede njih so se nam nekateri starši
2. novembra 1934.
pritoževali, da za enak denar dobijo
mnogo debelejše od privatnih tvrdk,
toda jim o tem ne moremo dati po-
drobnejših podatkov.
Med nami.
Gospod urednik, prosim, sprej-
mite tudi od mene nekaj vrstic. Sicer
nas pozivate naj Vam pišemo o svo-
jem življenju, pa to, kako nam gre itak
vsi prav dobro vemo. Pač pa Vam
hočem poročati o novici prve vrste,
kakor ste za njo težko kdaj slišali. V
našem kraju se je zgodilo, da so se
tudi naši veljaki postavili v odkrito in
dejansko borbo za narodov blagor.
Vsi smo prepričani da je dandanes
mir kar najbolj potreben, zlasti ker se
na vseh koncih in krajih nahaja polno
gromovnikov, ki bi ga kar najhitreje
radi prekršili in povzročili novo kla-
nje na račun preprostih ljudi. Takih,
ki ob vsaki primerni in neprimerni pri-
liki radi rožljajo, tudi naši veliki vasi
ne manjka. V časih morda sami ne
mislijo resno. Ali pred par dnevi se
je zgodilo nekaj, kar bo morda naše
mnenje v tem pogledu popolnoma za-
sukalo. V podrobnosti se ne bomo
spuščali, ker so znane. Pred dnevi so
se vračali z nekega sejma naši revni
sejmarje. Eden, ki je slep, je zavozil
v obcestni jarek in obtičal. Klical je
na pomoč. Pomagali so mu drugi, ki
so prišli za njim. Med njimi je bilo
nekaj takih, ki našega jezika ne razu-
mejo. Zato so pač govorili tako, da
so se lahko sporazumeli. Do sem je
v redu in tudi onega so potegnili iz
jarka. Ali to se je godilo pred neko
gostilno ne daleč iz vasi. Iz nje je pri-
šel neki tak odgovorni gospod, dru-
gače dobre volje, na zrak. Ljudje smo
pač posebno ob takih prilikah po-
trebni zraka. Ko je slišal sejmarje go-
voriti, jih je začel preklinjati in ob-
metavati z najrazličnejšimi priimki, ki
jih morebiti Vi niti ne morete prinesti.
Ko ga je neki sejmar pozval, naj jim
takih priimkov ne daje, ga je udaril.
Ker ljudje nismo popolni, jo je dobil
nazaj. Tudi drugod se nam je pripe-
tilo nekaj podobnega, samo da je šlo
tam za salame. Žal mi je, gospod ured-
nik, da pri nas ljudje miroljubnost
tako razumejo. Posebno v teh tež-
kih in resnih časih in to ljudje, ki no-
sijo gotovo odgovornost.
Preprosti človek.
Če za dopise kaj plačujete, na-
menite moj denar fondu za popolno
gimnazijo v Soboti ali pa mogoče pri-
rediteljskemu odboru kakega samari-
tanskega tečaja.
Naše ceste.
Dragi rojaki, to lahko priznate,
da imamo izvrstne ceste, takorekoč
sijajne. Dobre ceste so, prav zado-
voljive, predvsem, če ni na njih bla-
ta, ali pa prahu. Takole včasih moti
nekoliko majhno blato, tako do glež-
njev globoko, samo do gležnjev, hva-
la Bogu. In včasih moti nekoliko pre-
globok prah Ampak, je čas, kadar
na naših cestah ni ne blata, ne pra-
hu, in tedaj so te naše ceste ljubke,
prav izvrstne. Takole za sprehod prav
dobre. Seve, če je nekaj dni dež,
potlej je bolje počakati nekaj tednov,
kar naposled ni dolgo, ako med tem
seve ne pade nov dež, ali sneg. Če
pa je prah, pa lahko hodimo kje po
peš poteh v Lendavo ali v Soboto,
čemu bi lazili po cesti? To je tisto.
In trava je mehka, zakaj tedaj, dragi
rojaki, hodite po cesti? Dobre ceste
imamo, to je res. In tudi, čemu naj
nas moti blato in prah? S^j se člo-
vek lahko pelje z avtomobilom, ali
pa z vozom. Seve ne vsak, ampak,
komur ni za blato, ali prah, pa bi
rad potoval, naj se pelje z avtomobi-
lom, ali pa vsaj z vozom? Kajne, pa
ne moti blato in ne prah?
In da so ceste tako izborne,
dragi, to je predvsem naša zasluga,
takorekoč kmeta in banovine, in na-
posled tudi države. Vsak da nekaj,
kolikor pač premore : nekaj da bano-
vina, nekaj država in nekaj kmet. Oni
dve data denar, kmet pa vozi kamen
na ceste. Država in banovina vendar
ne moreta voziti kamna. Vsak nekaj.
Seve, kamen vozimo zastonj in to je
v redu, saj tudi banovina da denar
zastonj. Predvsem, kakor vemo, se
potrebuje po cestah kamen, denar ne
toliko in zato odpade kamen na kme-
ta, ker banovina nima svojih konjev,
da bi dovažala kamen. Tako gre vse
v najlepšem redu in ceste so izvrst-
ne, takorekoč zadovoljive, zlasti, če
ni blata in prahu. To pride pa samo
po sebi, nismo mi kmetje krivi, ako
je blato in prah.
No, po vaseh je s cestami in
kolniki nekoliko večji križ. Nekoliko
večje blato, hočem reči, majceno več-
je blato in večji prah. To je ostanek
zastarelih časov in navad in ne kriv-
da toliko zdanjega dežja in sonca.
Naši stari ljudje so bili tako navaje-
ni : po močvirjih so postavljali svoje
koče in ne po hribovitih krajih; v
jelšju, samem jelšju, hvala Bogu, da
je prijetna senca, kadar človeku ni
treba delati. Najbrže. jaz tako sodim,
je bilo okoli teh postavljenih vasi
mnogo jarkov in zato so iz vasi na-
pravili povsod samo dve cesti: eno
gor, eno dol. Ako prideš torej s tre-
tje ali s četrte strani, in hočeš v sre-
dino vasi, lahko greš najprej gor, ali
pa dol, kakor ti je ljubše in tako po
majhnem ovinku, po lepem sprehodu,
da več vidiš, na sredo vasi.. Tistih
petsto metrov, ali tisoč metrov več,
kdo bi na to gledal, ako mi je vas
že pred nosom. Saj imamo časa do-
volj, da hodimo okoli.
Zadnje čase, kakor veste, dragi
rojaki, so pri nas imeli nekateri mno-
go posla, naprejpostavljeni takorekoč,
in politiki. Šlo je za primerno razde-
litev občin. To ni bila majhna zade-
va in je zahtevala mnogo truda, spo-
rov, prerekanj, obljub, takorekoč celo
groženj in posmehovanj. Gre zato,
katera politična skupina je močnejša. Mi
smo pravzaprav likvidirali stranke, v
glavnem mislim in to je prav. Čemu
stranke, ko se pa brez strank lahko
živi. Enkrat naj vladajo eni, enkrat
eni, pa gre stvar brez strank in ni
prerekanj. V glavnem so zdaj stranke
likvidirane. Na drobno pa še cvetejo.
To se je dobro pokazalo pri nas. Ne-
kateri so rekli: Imejte občino. Dobro,
pa smo imeli občino. Potlej so drugi
rekli: Ni treba občine. Dobro, pa
nismo imeli občine. Zakaj neki pa bi
jo imeli, ako je tako tudi prav? Pri-
vadili smo se na to stvar in živeli
brez občine. Slejkoprej nas vrag ni
vzel. Denar pa je denar, saj vseeno,
kam ga daš, dati ga moraš. In s tem
2. novembra 1934.
ljudska pravica
3
Domači drobiž.
Naročnike in prijatelje našega lista prosimo, da nam
pošljejo čim vež dopisov iz vseh krajev širom Slovenije.
Samo tedaj bo list v polni meri izpolnil svojo nalogo, ki si
jo je zastavil kot glasilo preprostega slovenskega ljudstva,
če bo verno zrcalo vsakdanjih njegovih gospodarskih težav
in borb. To pa je mogoče v polni meri doseči samo s
stvarnimi dopisi. Kmetje, delavci in obrtniki, dopisujte in
oglašujte v „Ljudsko pravico4'! Oglasi po zelo nizki ceni.
Plača na dan kraljevega po- zadnjih par let že mnogo na
greba. Iz Sobote poročajo: Na dan celi prekmurski meji. Ljudje, ki se
kraljevega pogreba so pri nas stale
vse tvomice in sploh vse delo. Ko
pa je prišel plačilni, dan nismo dobili
plače za četrtek. Niti ena tvornica ni
izplačala plače za četrtek. Vse to je
v nasprotju s prisilnimi določili obrt-
nega zakona, ker § 219. o.z. določa:
„Službojemnik obdrži svojo pravico
do plače, če je zadržan opravljati
službo brez svoje krivde iz važnih
vzrokov, ki zadevajo njegovo osebo".
Mislimo, da je izven dvoma, da smo
bili na dan 18. oktobra zadržani iz
vzrokov, ki ležijo izven nas in da ni
bilo ustavljeno delo po naši krivdi.
Torej nam gre celodnevna plača. De-
lavci, oziroma delavke smo morali ta
dan prav tako jesti in prehraniti svo-
je, kot katerikoli drugi dan, da ne
omenjamo ponovno obrtne zakonoda-
je, ki nam celo to določa. Pri malen-
kostni plači, ki jo dobivamo, nam
eden dan ogromno pomeni. Saj tudi
uradnikom n. pr. za ta dan niso od-
tegnili in to .nikomur niti na um ni
prišlo. Zahtevamo, da se nam ta dan
izplača in da se tudi v Soboti zač-
nejo izvajati že enkrat določbe obrt-
nega zakona, ki je itak dovolj popust-
ljiv! — Kakor smo slišali, ni bila So-
bota glede tega dne edina in so se
tudi marsikje drugje dogajale podob-
ne zlorabe.
Obe novoustanovljeni ekseku-
torski mesti pri davčni upravi v So-
boti sta že zasedeni. Kakor smo že
zadnjič poročali, sta bili ustanovljeni
po pregledu višjega inšpektorja zara-
di preobilice poslov, ki jih dosedan a
dva eksekutorja nista zmogla. Tem
težje bi šlo to sedaj na jesen, ko je
posel še težji. Davčna uprava upa, da
bo šlo sedaj delo redno od rok.
Na meji ustreljen. Pred nekaj
dnevi so naši graničarji na Pinici us-
trelili Franca Konec iz Gutorfolda na
Madžarskem. Imenovani je hotel iz
Madžarske domov v Petešovce, kjer
je bil rojen. Naše ljudi opozarjamo,
da imajo graničarji glede obmejnega
pasu stroge predpise. Naj se taki slu-
čaji več ne dogajajo. Saj kot slišimo,
je bilo takih žalostnih slučajev tekom
zaradi upanja na svoj majhen zaslu-
žek in zaradi resnično težkih prilik
lotijo, tihotapstva, na ta način žalost-
no končajo. Zaradi tega se tudi vča-
sih primeri, da kdo, ki morda ni mi-
slil tihotapiti, a je slučajno prišel v
obmejni pas, pomotoma trpi.
Bobnanje. Po naših vaseh so
dala sreska načelstva na poziv ban-
ske uprave te dni razbobnati, da kdor
še od 1. 1932. (od uredbe o zaščiti
kmetov) naprej ni plačal določenih 6%
obresti bankam in posojilnicam za svoj
dolg in tega ne bo storil do 15. no-
vembra t. 1., ga nobena zaščita ne
ščiti. Lako mu banke napravijo ru-
bež in tudi prodajo. Določbe veljajo
samo za tiste, ki jih naredba ministra
za poljedelstvo smatra za kmete (glej
poročilo o tem v današnji „Ljudski
pravici!") Za druge je veljalo to že
itak prej. Naši kmetje pravijo, da v
današnjih težkih časih niti za te ob-
resti ne bodo zmogli. Zlasti, ker sta
letos rž in pšenica tako slabo poka-
zala in je cena tako nizka.
Poročilo »Slovenca" o zahtevi
pravosodnega ministra pred narodno
skupščino, da se napram g. poslancu
Benku dovoli postopanje, je vzbudilo
v nekaterik krogih v Soboti precejšen
prah. Zadnja »Murska Krajina" pravi,
da ta objava (menda § 107—108) ni
točna in da se bo pomota ugotovila.
Do zdaj se vsaj za javnost ni nič
ugotovilo, kaj je na stvari.
Rakičan. Živimo kot povsod,
če mislimo na eno : Vse kar prodamo
je poceni, vse kar moramo kupiti, pa
drago. Ni čuda potem, če so redke
hiše, kjer je še kaj denarja. Pri mno-
gih kupujejo samo še sol in še to
težko. Križe in smolo imamo pa pri
vsem. Naprimer agrarna zemlja. Straš-
no dosti je je bilo včasih in cela le-
ta se je govorilo o njej. Veliko se
nam je obetalo in v vseh mogočih
organizacijah smo bili. Končno se je
zemlja razdelila. Kar je ni ostalo ve-
leposestvu. In sicer so dobili: dobro-
voljci iz solunske fronte čez 300 ora-
lov in banovinska kmetijska šola 130.
Kar je ostalo so pa dobili rakičanski
agrarni interesenti in oni iz sosednjih
vasi, ki so mejile na veleposestvo.
Dobrovoljci ne obdelujejo sami zem-
lje. So skoraj sami uradniki in po-
dobno : profesorji, ravnatelji gimnazij,
oficirji itd. Samo trije kmetje so med
njimi. Zemljo smo vzeli v najem ve-
činoma mi iz vasi, če smo imeli de-
nar. Dogajale so se tudi razne nepri-
like. Kakšen dobrovoljec je n. pr. dal
zemljo v najem za 3 leta. Nato smo
jo pognojili, a drugo leto jo je pa
prodal komu drugemu. On je dobil
denar, kregala sta se pa kupec in na-
jemnik, ki je drugemu gnojil. Na ve-
leposestvu je ostalo le nekaj familij
„berošev". Večinoma takih, ki so do-
bili košček zemlje, pa si niso nikakor
mogli zgraditi doma. Dobila je fami-
lija povprečno s stavbiščem vred 4
orale. Od tega 1 oral travnika. Da na
tem ni mogoče živeti, nam ni treba
posebej omenjati Zdaj pa še zgradi-
te hišo, kupite orodje in živino! Ni
čuda, ako je velika večina do vratu
zadolžena: 50—60 tisoč Din na tem
koščku zna imeti za posledico, da se
nam še tisti košček, ki nam ga je da-
la agrarna reforma, proda. Če je ka-
teri imel to srečo, je šel v Francijo,
da si mogoče do starosti za silo od-
plača dolgove. Če bo imel seveda
srečo, zdravje in ga prej domov ne
pošljejo. (O tem bomo še sprego-
vorili v prihodnji številki več.)
Kdo je kmet?
Minister za poljedelstvo je obe-
nem s pravosodnim in trgovinskim
ministrom izdal na podlagi uredbe o
zaščiti kmeta pravilnik o obrazcu po-
trdila, da je ta ali ona oseba poljedelec.
Po tem pravilniku bodo občinske ob-
lasti izdajale potrdila po tem obrazcu
samo tistim, ki so bili za časa svoje
zadolžitve kmetje. (Tisti bivši obrtniki,
ki so takrat še imeli obrt, a so jo
pozneje odpovedali, ker so ostali
brez dela in žive sedaj samo od ko-
ščka zemlje, če ga morebiti še imajo,
torej ne pridejo vpoštev. Mislimo zla-
sti na naše podeželske čevljarje in
krojače. Op. ur.) Obrazec potrdila
vsebuje vse določbe, ki jih odreja
uredba o zaščiti kmeta. Zato bo ob-
činska oblast, ko bo izdala potrdilo,
prečrtala vse tiste točke na potrdilu,
ki ne veljajo za osebe, za katere gre,
za dobo zadolžitve, izpolnila pa tiste
točke, ki so se v dobi zadolžitve na-
našale na osebe, ki jim izdajo potr-
dilo. Tistim osebam, ki po tej uredbi
niso, kmetje, bo občinska oblast dala
posebno potrdilo, kjer bo navedla, da
niso kmetje (pa četudi so sedaj).
Dopisi.
Sv. Juri] ob Ščavnici.
Tiskovne napake, ki so"se vrnile
v naš zadnji dopis, si naj blagovolijo
čitatelji sami popraviti. Jurjevškemu
poročevalcu očitajo strahopetnost, ne-
doslednost, površnost in korupcijo, ker
je v svojem zadnjem dopisu pozabil
ali bolje povedano hote zamolčal zgo-
dbo o dveh jurjevških stebrih, ki je
znana že vsepovsod, samo časopisi
o njej še niso poročali. Ta dva ste-
bra sta dve osebi, ki res zaslužita, da
o njih piše Ljudska pravica. Ena od
teh oseb sedi v največjem poslopju,
ki ga naš trg Videm premore in ka-
kor nekdaj graščaku mu podložni
kmetje brez vsake odškodnine po-
pravljajo njegovo rezidenco. Gospo-
dinje pa mu prinašajo, kar v svojem
gospodinjstvu najboljšega zmorejo.
Kdor hoče pokazati svojo posebno
vdanost mu vozi gnojila v vinograde,
ki obilno rodijo. Davke plačuje le,
kadar na to pozabijo usmiljena srca.
Da bi ostalo njegovih 100.000 Din, ki
mu jih letno prinese njegova služba,
nedotaknjenih, si je izposodil kakih
60.000 Din iz sredstev, ki so« mu bila
zaupana. Ta steber srednjevekšega fe-
vdalnega sistema je znal torej izko-
ristiti še vse privilegije, ki mu jih nudi
današnje kapitalistično gospodarstvo.
Drugi steber je ženskega spola
in je bolj širok kakor dolg. Pripravlja
se, da spravi v kratkem vso faro
na boben. Skoraj ga ni župljana,
ki ne bi imel „porgeM pri tej častit-
ljivi, kateri se klanjajo med dru-
gim tudi vsi naši »feldvebli1^ z' vso
jaro gospodo. Kdor misli, da je samo
drugod, po mestih korupcija, se zelo
moti. Pri nas se delajo usluge za liter
vina ali pa za golaž, kakor pač nanese.
Če pride kdo „višji" iz Gornje Rad-
gone ali Ljutomera, je razen tega po-
trebno mizo še pogrniti. Da bi kdo
kaj odklonil, se ni bati. Zaradi te svoje
dobrote je častitljiva dobila ime steber,
kar znači, da drži nekoga po koncu,
— kmetje pa seveda pomagajo, ker
so neumni. Po konci pa drži korup-
cijo, in ne župnije kakor se večkrat
skupno s svojim sosedom zgoraj že
omenjenim „stebromfl, rada pobaha.
Borko.
Zahtevajte povsod proizvode prve
jugoslovanske specijalne tovarne za briv-
ske nož ce in aparate z imenom Simes.
Na zalogi jih že imajo: Trgovski dom
Stermecki v Celju, veletrgovina Antona
Adamiča v Kranju in trgovina Senčar
Ljutomer—Mala Nede ja.
tudi kakih posebnih olajšav nismo
zgubili. Če kdo skrivaj toči, da bi
deci kupil čevlje za zimo, mora pla-
čati takso in čevljev ni, celo gor pla-
ča, naravnost povedano. Zakaj pa to-
či ! Naj bi sam spil vino, saj ga je
potreben. Ven pa ni treba iti, ako je
mrzlo, naj pa sedi pri peči in to je v
redu. Naj čaka tople pomladi, ko bo
lahko bos hodil. No, potlej, da se
vrnem k občinam, so nekateri spet
rekli, da bomo dobili občino nazaj.
Hvala Bogu. Življenje gre po ovinkih,
a pride na svoj cilj. Tako dobimo
občino in kaj naj rečemo mi, ki bo-
mo imeli občino? Nič, to je v redu.
Toda v teh spremembah se je
zgodilo nekaj posebnega. Mi imamo
takorekoč oobčinske organe. In ti ob-
činski organi so doma sedeli za časa,
ko smo imeli doma občino. Mi kme-
tje pa smo imeli tudi drugod posla
in smo neprestano predlagali: Napra-
vite cesto naravnost, mi kmetje ne
potrebujemo nikakih sprehodov, da bi
hodili okoli vasi in šele potem notri.
Ampak občinski organi je niso po-
trebovali in zato ni bilo, da narav-
nost povem, niti solidne peš poti.
Pelješ se po tej peš poti s kolesom,
da bi nekaj prikrajšal pot, a jo šele
podaljšaš. Enkrat so jarki prepolni in
voda odnese brv nekam na njive, po-
tlej je blato in takorekoč se ne mo-
reš peljati naravnost, temveč je bolje,
da greš okoli. — Zdaj pa so naši
občinski organi enkrat sami morali
poskusiti, kako je, kadar je treba iti
po ovinkih in nisi namenjen na spre-
hod, naravnost pa je blato. Zdaj je
bilo takoj predvideno, da se napravi
dostojna peš pot. Hvala Bogu, mi
kmetje nimamo proti temu prav nič.
Mi uvidevamo. da je ta pot potreb-
na. Zdaj so prek jarkov lepi mostič-
ki, dostojni mostički, pot je zravnana,
docela tako, kakor pravi Sveto pis-
mo : Pripravite pot Gospodu. Hribe
ponižajte, jarke pa povišajte. Tako se
je zgodilo. Vsakdo mora biti hvale-
žen občinskim organom, da imamo
tako dostojno pot. Mi celo upamo,
da bodo počasi napravili tod cesto.
Lahko se zgodi, da se bo kakšen
občinski organ vozil s konjičkom na
občino in potlej bo namestu poti za
bicikel, tudi pot za voz, da ne bo
treba okoli vasi. Nam bi bilo ustre-
ženo. Saj jo mi radi napravimo. Ka-
men navozimo mi, banovina pa da
denar za nadzornika.
Škoda, da nam zdaj spet vrne-
jo občino. Zgodi se lahko, da ti mos-
tički počasi razpadejo in potlej smo
spet na jarkih. Kajti, občinski organi
je več ne bodo potrebovali, kmet pa
naj gre po ovinkih. Mi bi želeli, da
zdaj občino premestijo kam drugam,
da bi tako dobili spet dostojno zve-
zo na drugo stran. Tako počasi naj
bi se to premeščenje vršilo. Mi bi
prišli do poti, lepih in dostojnih, po-
tem pa naj bi nam vrnili občino.
Upravljati bi se že znali sami. Gre
predvsem za ceste.
Dragi rojaki! Ako imate še kje
take ceste, prosite tedaj, naj vam pre-
stavijo za nekaj časa občino. In zgo-
di se, da boste imeli vsaj dostojne
poti. Ako pa vam nočejo prestaviti,
tedaj pa poprosite, da bo kakšen go-
spod, ki je pri vas, inteligent takore-
koč, hodil kam k dekletom v drugo
vas vasovat v tak kraj, kamor še ni-
mate poti. In tudi se lahko zgodi, daj
bo svetoval pot in jo boste potle
napravili.
Zastran blata pa, ako ga imate
na cestah, ali pa prahu, tu se pa ne
da nič napraviti. Tu pa tudi občinski
organi niso krivi in ne nihče. Dež je
dež, prah pa prah. Treba je potrpeti,
da pride tak čas, ko ne bo dežja in
ne prahu. In takrat lahko gremo v
mesto, zakaj bi hodili, ko je blato,
ali pa prah. Zastran tega torej dos-
tojno trpimo in vozimo počasi kamen
za naše potomce. Nekoč bodo poti
vendarle lepše in zložnejše tudi za
siromaka. — Kranjec Miško. —
Oglašujte in razširjajte
,LJUDSKO PRAVICO!'
4
ljudska pravica
2 novembra 1934.
v
š
P
h
š
ii
k
O
s
t,
s
Iz borbe španskega preprostega ljudstva.
Po nekaterih naših listih beremo
neverjetne zgodbe o krvoločnih špan-
skih kmetih in delavcih, ki si jih, kot
vedno, izmišljujejo nasprotniki pre-
prostega ljudstva, da bi opravičili zve-
rinstva, ki so jih sami zakrivili. Kaj
je resnica? Španski veleposestniki in
Tako so ravnali oni, ki se imajo
zahvaliti ravno človekoljubljenosti pre-
prostega ljudstva, da so ostali naprej
v sedlu. Poznavalci pravijo, da je
glavni vzrok poraza španskega pre-
prostega ljudstva v Barceloni in dru-
god ravno dejstvo, da je predolgo
velekapitalisti so hoteli uvesti še hujšo	odlašalo. Bivši katalonski minister pra-
diktaturo, da bi ubogo preprosto špan-	vi o tem: Imeli so dovolj dinamita,
sko ljudstvo še lažje izžemali. Proti	da bi lahko razstrelili v zrak vojašni-
temu pa je nastopilo preprosto ljudst-	ce. Ampak jih niso, ker so hoteli va-
vo. Španska vlada, kot obrambno	rova« človešk° življenje.. PosedovaH
i o« o«*/*]«* n,K.u mumcijo, da K-
sredstvo v rokah veleposestnikov m
velebankirjev, je nastopila proti njim
z najbolj krvavim terorjem. Iz poro-
čila vlade same je razvidno, da je
vlada mobilizirala artiljerijo (topništvo)
in aeroplane ter bombardirala španske
kmečke domove in fabrike, v katerih
so bili delavci. Preprosto ljudstvo, ki
je bežalo pred bombami, so obstre-
ljevali s strojnicami. Artiljerija je z
bombami zasula rudnik, v katerega se
je zateklo nad sto delavcev. Ker ni
bilo domače vojaštvo dovolj zanesljivo
in je v nekaterih krajih prestopalo na
stran preprostega ljudstva, so pripe-
ljali maroško (španska kolonija v Sev.
Afriki.) Jutro" od 25. oktobra poroča
o obleganju upornega mesta Ovieda:
Na cestah v Oviedu je ležalo tisoč
razpadajočih trupel, ki so jih morali
takoj sežgatl. Koliko je bilo smrtnih
so strojne puške in municijo, da bi
lahko pokosili cele kompanije proti
njim nastopajočega vojaštva. Vendar
niso hoteli streljati, ker so hoteli pre-
prečiti prelivanje krvi. Tako je potekel
dragocen čas. General Batet pa je med
tem spravil svojo artiljerijo v posto-
janke in je nameril topove. Še preden
je dogovorjeno premirje poteklo, so
začeli topovi bruhati ogenj na poslopja,
v katerih so se nahajali uporniki. S
pomočjo najstrašnejšega orožja in brez
ozira na človeško življenje je Batet
udušil katalonsko revolucijo. Katalon-
ska revolucija je bila izgubljena za-
radi svojega človekoljublja.
Španski kmetje so se borili za
zemljo, ki jim kljub vsem obljubam
agrarne reforme ni bila podeljena. Ka-
talonski in baskovski narod pa poleg
tega še za narodno svobodo. Velepo-
sestniki in velebankirji so jih dali po-
?t^Jt->i!,k°_!!Ud_i Ie_!!?,je_"je ; streliti na najbolj krvavi način, izrab-
ljajoč usmiljenje preprostega ljudstva.
Splošno mnenje je, da španski mo-
gočneži ob drugi priliki, do katere bo
sigurno zopet kmalo prišlo, na tako
usmiljenje in prizanašanje ne bodo
mogli več računati. Na tisoče zaklanih
kmetov in delavcev, ki so bili glavni
kmetovi zavezniki v njegovi borbi za
zemljo, preveč glasno govori.
v plamenih ali pa pod razvalinami po-
rušenih hiš, se točno ne more dogna-
ti .. . Maroško vojaštvo ni pri na-
skoku na mesto nikomur prizanašalo.
Samo na dvorišču pehotne vojašnice
so postrelili 700 upornikov. Koliko so
jih ustrelili drugod, ne bo nikdar ugo-
tovljeno. Klali so kmečke in delavske
žene in otroke.
Nemški protestanti proti Hitlerju.
Hitler hoče vero nemških pro-
testantov prikrojiti čisto v svoje na-
mene. Rad bi, da bi mu čim bolj slu-
žila v njegovem zatiranju nemškega
preprostega ljudstva. To nalogo je dal
Hitler fašističnemu škofu Miillerju, ki
ga je kar sam postavil na čelo nemške
protestantovske cerkve.Njegovemu ško-
fovanju pa se večina nemških pastor-
jev in ljudstvo nikakor noče podrediti.
Posebno južnonemški škofje kažejo
odločen odpor. Zbirajo se okoli škofa
dr. Meiserja, ki ga je dal Hitler radi
tega zapreti. Protestanti pa so nato
naredili demonstracije proti Hitlerju.
Oblasti so bile prisiljene škofa izpus-
titi. Pastorji so nato sklicali posebno
zborovanje, kjer so sklenili voditi od-
ločno borbo proti vsem takim Hitler-
jevim načrtom.
Kako bo izgledala bodoča vojna.
Komaj 15 let je minilo odkar so
utihnili poslednji streli svetovne voj-
ne in zopet je vse pripravljeno. Pov-
sod bojeviti govori, silno oboroževa-
nje in vojaška vzgoja vsega prebi-
valstva. Medtem ko milijoni ljudi cr-
kavajo po cestah, gredo milijarde za
novo oboroževanje. Mogočniki tega
sveta tekmujejo med seboj za nove
dežele in večjo oblast in samo čaka-
jo pripravnega trenotka. Žarki, od ka-
terih se tank raztopi, kakor mast na
ognju, smrtni žarki, ki uničijo na 60
km vse kar je živega, zračni napadi,
plini. V času, ko druge tovarne stoje
prazne in je po cestah milijone brez-
poselnih, tovarne municije ne vtegne-
jo izvršiti naročil. Kakor strašna prav-
ljica je opisovanje bodoče vojne, s to
slabo stranjo, da lahko postane jutri
krvava resničnost, ko bo človek za
profit par posameznikov brezpomemb-
na žrtev. Preprosto ljudstvo živi vsak-
danje življenje v neprestani skrbi za
jutri, za bodočnost, za kruh, ki še ni
prislužen in za kruh, katerega jutri
več ne bo. Ni ga preprostega člove-
ka, ki bi želel vojne, ki bi rad gle-
dal, kako umira sin, hči, žena, mati,
oče. Če bi se vprašalo delavno ljud-
stvo za mnenje o vojni, bi vsi kakor
iz enega grla odgovorili: Nočemo vojne.
Za tiskarno Balk4nyi Ernest, Dolnja
In kljub temu je vojna nevarnost iz dne-
va v dan večja. Nehote se vprašamo,
kako more nekaj posameznikov delati
vojno, kako pride do tega, da se mo-
ra miroljubno preprosto ljudstvo za
njihove interese klati med seboj in
kdo jim pri tem pomaga ? Odgovor:
fašizem, pretirano narodnjaštvo, na-
cionalizem. Fašizem, ki druge narode
ne prizna za sebi enakovredne, ki
hoče gospodarstva nad tujimi narodi
in novih profitov svojih ustvarjalcev.
V razorožitveno konferenco nih-
če več ne veruje. Služi samo za pri-
krivanje še večjega oboroženja. Obo-
rožujejo se vse države, pa naj imajo
zato »dovoljenje" ali ne. N. pr. Nem-
čija. Dovoljeno ji je 100.000 vojakov,
4000 oficirjev, 288 topov. Ima pa
810.000 vojakov, 14.000 topov, 2400
bombnih letal. Nemška težka indu-
strija je vsak hip pripravljena, da se
izpremeni v vojne tovarne. Prebivalci
so preskrbljeni s plinskimi maskami
in privatni promet organiziran tako, da
se vsak čas lahko mobilizira. 150.000
tovornih avtomobilov, 522.000 potniš-
kih avtomobilov in 874.000 raznih
drugih motorjev je vsak čas priprav-
ljeno, da stopi v vojno službo. Itali-
janski fašizem je za 13. obletnico
svojega režima, ki jo ta čas slavi, iz-
delal nov program še silnejšega obo-
roževanja. Vojaške slovesnosti, slavo-
spevi vojski, nove orjaške križarke,
letala, obvezne vojaške vaje za vse
prebivalstvo, pove dovolj. Moški in
ženske se morajo izvežbati v uporabi
orožja. V drugih državah ni nič dru-
gače, ponekod celo hujše. Dočim gre-
do za oboroževanje milijarde in v
državnih proračunih za knjižnice, gim-
nazije in druge kulturne ustanove ni niti,
pare, da ne omenjamo nič drugega.
Višek take kulture znači tank, plinska
maska in strojnica.
Kako bo izgledala bodoča voj-
na? Vršila se bo po zemlji, zraku in
vodi. Napadena bo fronta in zaledje.
Zračni napadi bodo uničevali človeš-
ke pehote. Pehota, zlasti pa konjeni-,
ca izgubita vlogo. Namesto teh pri-
dejo oddelki s stroji. Glavno moč
bodo tvorile zračne sile. Zračni napadi
bodo razrušili vasi in mesta ter za-
strupili tisoče in tisoče žena in otrok,
zlasti onih iz preprostega ljudstva, ki
bo tudi tu manj zaščiteno. En zračni
napad na Berlin, Pariz in London zah-
teva v par urah 500.000 žrtev. Eks-
plozivne bombe, bombe, ki povzro-
čajo gorenje in plinske bombe so po-
nos današnje nasilne kulture. Bombe,
ki povzročajo gorenje, so do 1000 kg
težke in če se dobro vržejo, uniči
ena cele mestne dele. Vse to je na-
menjeno za preprosto ljudstvo, ki naj
v medsebojnih klanjih veča dobičke
nekaterih posameznikov.
Odkod jemle Hitler denar za oboroženje?
S svojo notranjo politiko je Hit-
ler docela razočaral tudi oni del pre-
prostega ljudstva, ki mu je bil v za-
četku naklonjen. Velike obljube, ki jih
je dajal kmetom in delavcem, še ko
je bil v opoziciji, so se izkazale samo
kot obljube. Namesto odprave brez-
poselnosti in izboljšanja težkih kme-
tovih prilik so se te razmere še po-
slabšale. Hitler se je postavil na stran
pruskih grofov in veleposestnikov ter
velike nemške oboroževalne industrije
(Krupp). Kmetom je navrgel še večje
davke, kot so pa plačevali prej. De-
lavcu se godi ravno tako slabo kot
kmetu. Nemško delovno ljudstvo je
pod Hitlerjem še bolj izkoriščano kot
prej.
Glavna skrb Hitlerja odkar je
prišel na oblast, je oboroževanje. Hoče
oropati tuje pokrajine, da bi si na ra-
čun tujega ljudstva nekoliko popravil
nemogoč položaj doma. Njegov apetit
po Ukrajini je vedno večji. Toda
zaradi politike sovjetske Rusije, zla-
sti sedaj po vstopu Rusije v Društvo
narodov, Hitler na tej strani ne bo
našel izhoda. Ali pa bo vojna nem-
škemu preprostemu ljudstvu prinesla
kako izboljšanje? Nikakor ne, kakor
sploh nobenemu na svetu. Dobiček
bodo imeli samo nemški veleposest-
niki, ki bi radi dobili na7aj svoja
inozemska posestva in pa oborože-
valna industrija. Preprosto ljudstvo bo
moralo te dobičke plačevati s svojo
krvjo in večjimi davki.
Ako pregledamo nemški državni
proračun za sedanje proračunsko leto
1934/35 z lanskim 1933/34, bomo jasno
videli na čigav račun gre oboroževa-
nje. Izdatki so računani v milijonih
mark:
1933 34 1934/35
Podpore za brezposelne 520 265
Pomoč za brezposelne 204 120
Reichsvvehr (državna vojska) 482 655 ■
Mornarica	187 236
Letalstvo	79 211
SA (Hitlerjevi oboroženi oddelki) 250
Lanski nemški proračun je imel
milijardni deficit (se je več izdalo kot
pa dobilo dohodkov). Pa kljub temu
je, kot se to vidi iz gornjih številk,
proračun za 500 miljonov mark večji, rra
račun brezposelnih podpor. Pa je mo-
goče Hitler odpravil brezposelnost?
Po hitlerjevskih modnih statistikah je
brezposelnih v Nemčiji 3 milijone. Hit-
ler se hvali, da je zmanjšal brezpo-
selnost v Nemčiji za 3 milijone. Toda
kako? Brezposelne so spravili v po-
sebna taborišča, kjer za slabo hrano
in stare uniforme morajo delati cel
dan razna dela za državo — pa tudi
za privatnike, če so ti v posebni mi-
losti pri hitlerjevskih „voditeljih". Znani
so primeri, ko so morali celo fabri-
kantom delati pod ravno tako .plačo".
Kmetskim delavcem in malim
kmetom, ki so si iskali nekdaj zaslu-
žek v bližnjih večjih mestih, so to
prepovedali. Če tak kmet na svoji krpi
zemlje ne pridela zadosti in trpi po-
pomanjkanje, Hitlerja nič ne briga.
Fabrikantom, ki so hoteli najeti k svo-
jim še več delavcev, so dovolili, da
so lahko drugim znižali plače. Fabri-
kantom je to zelo prav prišlo. Najeli
so čim več novih delavcev, znižali
ostalim plače, nato jih pa zopet začeli
odpuščati, ne da bi ostalim kaj zvišali.
Za javna dela (večinoma vojaškega
značaja: mostovi, vojaške ceste itd.)
so nameščencem odtrgovali 15% od
plač, delavcem pa 25%. Oblasti so
cele čete brezposelnih pošiljale na vasi.
Kmetje, ki sami niso mogli živeti in
so bili sami potrebni zaslužka, so jih
morali vzeti na poljsko delo. Kmetje
so se temu upirali in je prišlo med
njimi in SA četami, ki so te trans-
porte vodile, do pogostih pretepov.
Hitler bi se torej rad reiil brezposel-
nih na ta način, da bi jih pregnal na
vasi, naj jih hranijo kmetje, ki so sa-
mi v stiski.
Umetni dež v Rusiji.
Ogromna je škoda, ki jo leta in
leta pretrpe kmetje po celem svetu od
suše. Žetve na velikih površinah so
vsako leto uničene. Na tisoče je ma-
lih kmetij, ki so zaradi tega propadle.
Zato je tembolj važno vprašanje u-
metnega dežja. Potom njega bi si
naj kmet pomagal v času, ko mu
suša grozi s propadom. S tem so se
učenjaki že dolgo bavili, toda brez-
uspešno. Kot so pa listi pred nedav-
nim poročali, se je skupini mladih
znanstvenikov v Turkmenskem zavodu
v Ašabadu v Ruskem Turkestanu,
pod vodstvom profesorja Fedosejeva,
to posrečilo.
Neko jutro so prebivalci tega
mesta začudeni videli, da je vse me-
sto zavito v gosto vlažno meglo, v
kateri se ni videlo niti 5 korakov
predse in to čeravno je bilo drugače
jasno. Šele pozneje so izvedeli, da so
to samo poizkusi (probe) umetne me-
gle. Umetni dež pa so delali v čisto
suhih dneh na ta način, da so metali
iz aeroplanov posebno snov v obliki
praška na oblake ki so bili do 1300
m visoko. Po nekaj minutah je po-
stal najnižji oblak čisto svetel in iz
njega se je vlil dež. Počasi so vsi
oblaki izginili. To so ponovili še več-
krat in se jim je popolnoma posre-
čilo. Pri vsakem slučaju so namočili
okoli 20 kvadratnih kilometrov zem-
lje. Teh praškov so porabili okoli 16
kg in so poceni.
Po teh poizkusih (probah) sodeč,
se je človeštvu posrečilo priti zopet
daleč naprej v svojem boju z naravo.
Ruski učenjaki so na ta način pomo-
gli ruskim kmečkim gospodarstvom
odstraniti velikega škodljivca — sušo.
Mogoče pa je to izvesti samo na ta-
kih ogromnih kmečkih gospodarstvih,
kot so ruska ali pa na veleposestvih,
kot jih imamo drugod, zlasti n. pr. v
Ameriki. Naši kmetje pri svojih go-
spodarstvih tega jasno ne bi nikoli
zmogli.
Izdajatelj in urednik: Kranjec Miško, D. Lendava, 72.