ISSN 1318-3656
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Ilirska Bistrica, letnik X - št. 132. - september 2001 - cena 250 SIT DoiEOZASflSki Oddelek
V JI	tp 07
S	SNEŽNIK
2001	!l
070 (497 ...12.1 lir s k.». Bistri ca)	« g
,132
COBISS e
Banka Koper
mmmmammm
TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 6251 ILIRSKA BISTRICA
KAKO JE NASTALA VASICA GABRK?
Vasica Gabrk je dobila ime po drevesih gabrih. Najprej je bil tu velik gozd. Nekdo seje domislil, da bi tu lahko nastala vasica. Vendar, če je tu hotela nastati vasica, je bilo treba nekaj gozda posekati. Posekali so gabre in na tem mestu začeli graditi hiše. Tako je nastala vasica Gabrk
Tomažič Katja, 5. razred
KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA
Spoštovani g. direktor občinske uprave Ivan Barba, 100% se strinjam z vami, da bralec, ki ne pozna problematike, si kaj hitro ustvari nerealno sliko. Zato predlagam, da naredite vse potrebno, na podlagi česar se bodo bralci sami prepričali, katere trditve držijo in katere ne.
STR. 17
RIMSKE CESTE IN UTRDBE I
STR. 11
V turističnih prospektih gradu Prem zelo pogosto zasledimo podatek, daje na tej lokaciji bila včasih Rimska utrdba Castra Primae. Na žalost ne vemo, na kaj se omenjena označba nanaša. Gre še za eno drobnih napak, ki so posledica želje, predvsem italijanskih lastnikov gradu, ki so vedeli za utrdbo iz prvih stoletij našega štetja, ki so se imenovale Castra ( pri nas je bila v Kastvu), ali pa gre res za ostanke kake trdnjavice iz 4-5 stoletja, ki je čuvala takratno pomožno pot skozi dolino Reke. Rezultatov arheoloških raziskav, ki bi potrjevale prvotno tezo ni. Pa saj tudi ne morejo biti, če stvari ne raziskujemo.
NAGRADNA ANKETA
BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE
Vaja z lestvijo - ena izmed sedmih družabnih iger na srečanju hrvaške in slovenske mladine v Kumrovcu
IN MEMORIAM —	v	V	v	
PAVEL ŽNIDARŠIČ |	
JI		- ZUU1J	|	
NATAKAR:
TAKSI,
PROSIM!
0&ART
grafična dejavnost d. o.o.
Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica
ZEGNANJE KAPELICE NA VELIKI BUKOVICI
ČAROVNIŠKI
ŽUR
Knjižnica Makse Samsa je tudi letos organizirala in izvedla slovenski knjižni kviz, ki je bil posvečen Jurčiču in Dolenjski.
STR. 5
ODGOVOR NA “PONUDBO OBČANOM SAMOSTOJNE SVETNIŠKE SKUPINE”
V občinskem glasilu Snežnik št. 130, julij 2001 smo prebrali oglas: Obvestilo za javnost. Avtor oglasa je tako imenovana »samostojna svetniška skupina Občinskega sveta Ilirska Bistrica«, katere vodja je g. Stjepan Miše.
Oglas nas je radostno presenetil, kajti...
STR. 17
STR. 15
PROTESTNO
PISMO
Pri reorganizaciji Davčne uprave so se izpostavi DURS-a v Ilirski Bistrici odvzele določene naloge, ki se sedaj opravljajo le v Postojni. Z nalogami so se v Postojno preselili tudi zaposleni in z njimi delovna mesta. Tako se državne službe oddaljujejo od državljanov, zlasti na oddaljenih, obmejnih in manj razvitih območjih, namesto da bi šli trendi ravno v obratno smer. Oddaljena in manj razvita območja s tem izgubljajo prepotrebna delovna mesta, občani s teh območij pa čas in denar za opravke, ki jim v Ilirski Bistrici niso več dostopni.
TEDEN ODBOJKE NA MIVKI
Športna zveza je od 20. do 26. avgusta 2001 pripravila akcijo s katero je želela popularizirati odbojko na mivki za katero je zadnja leta urejeno igrišče na Športnem centru Trnovo.
BESEDA UREDNIKA
»LARIFARI«
Imam občutek, da bi morala napisati kaj pametnega, ki bi ljudem odprlo oči ampak sem ostala brez besed in če baba ostane brez besed, potem vam j e lahko jasno, daje nekaj pošteno narobe.
Odločitve občinskega sveta in njegovih odborov in komisij ter odločitve občinske uprave postajajo zame zelo predvidljive in očitne tako, da lahko v naprej, z veliko gotovostjo, predvidiš »pravilen« izid.
Snežniku so donacijo ukinili, z obrazložitvijo, da sta letos v občini izhajala dva časopisa ter, daje sedaj čas, da nekaj tega denarja dobi tudi drugi in daje bil drugi ponudnik cenejši. Kvaliteta glasil ni bila ključ po katerem so izbirali. Bog nas obvaruj takšnih odločitev, pri katerih odloča samo cena.
Sama še vedno trdim, da je naš kraj premajhen za dva ampak, če so se tako odločili, bomo pač imeli dva. Glavni in odgovorni urednik časopisa Snežnik, seje odločil, da bo časopis normalno izhajal, kakor MESEČNIK, tudi naprej. Sistem financiranja bomo poizkušali rešiti na dmgačen način, nam j e pa čas nekako naklonjen,saj se bližajo lokalne in županske volitve in če si lahko eden privošči svoj časopis, si ga lahko tudi drugi. Žalostno je tudi dejstvo, daje dobil Snežnik odobreno javno delo in je bil pripravljen tudi dejansko nekoga zaposliti, saj so pogodbe, ki temeljijo na avtorstvu, vedno rahlo vprašljive. Ta nova zaposlitev je z odločitvijo sveta splavala po vodi, saj je Snežniku bilo javno delo odobreno, na račun tega,da je bil Snežnik uradno lokalno glasilo. Ker temu ni več tako, to pač ni več mogoče.
Skrb svetnikov za mlade in brezposelne je pa vsekakor neutemeljena saj je brezposelnost pri nas le navidezna in si mi mladi in brezposelni to samo domišljamo. Ko boste napisali kupe prošenj, šli na kopico razgovorov, ko se boste vozili kilometre in kilometre daleč, da bi se kaj naučili, ko boste svoji izobrazbi namenili dvajset let svojega življenja, potem boste imeli pravico govoriti o navideznosti, ali zaradi mene tudi o prozornosti. Dokler pa temu ni tako, pazite in ne žalite ljudi katerim je ta brezposelnost del krutega vsakdana in načina življenja.
Zahvaljujem se sedmim svetnikom, ki so Snežnik jasno in glasno podprli, nekako v duši, se zahvaljujem tudi vsem tistim svetnikom, ki Snežnik podpirajo ampak so se v danem trenutku zadržali. Upam, da se jim bo to tudi izplačalo in da bo obljubljeno odtehtalo njihov molk.
Tako pač je in tako bodo stvari šle naprej, vsaj do zamenjave garniture, ki je trenutno na oblasti.
Bistriški moto: Uničiti vse, kar se uničiti da!, se je zopet pokazal za nepogrešljivega in tudi, če si sami vsega ne uničimo, nam pa to drugi kar sami vzamejo.
Cenim tudi poizkus enih drugih sedmih svetnikov, pri eni drugi točki dnevnega reda, ker so poizkušali preprečiti, še eno, bistriško značilno potezo, da se namenoma slabi izobrazbena struktura na vodilnih in vodstvenih mestih in se s tem neposredno, še naprej daje prednost drugim, kateri so že tako ali tako daleč pred nami.
Jutro in dan mi je popravil poštar, ki mi j e prinesel »dohodnino«. Vračilo bo vsaj, za ta mesec, popravilo družinski proračun in dokler mi davkarija denar vrača,mi je prav vseeno, če je v Postojni, Ljubljani ali v Mariboru.
Urednica mag. Milena Urh
X______________________________________________________________
z
POZDRAVLJEN, GOSPOD ŽUPAN POSTOJNSKI!
\
I Lado: Rude, ki si biu?
| Rud: Sm se šou pozanimat, kdu ima u Postujni največ možnosti da bu župan I drugu letu.
■	Lado: Kaj te briga, kdu bo tom, bi se ja pozanimal kdu bo pmas.
■	Rude: Sej tu bo drugu letu isti, kaj ne veš, da bomo dmgu letu spadali pod I Postujno?
J Lado: Koku pod Postujno, po kaki logiki?
■	Rude Po penzionističnem sindromi.
I Lado: Kaj je pa zdej tu?
I Rude: Pogljdi. So šle u penzijo Majda, Ivanka in šje ena ne vem kjra, za njimi | pa še šef Bojan. Paf, pa so preselili davkarijo u Postujno. So šle Neda, Majda,
I Neva in še ene dvej na SDK v penzijo, zdej gre še šefica Olga. Evo ti ga na,
■	pa se seli SDK u Postujno. U občinskem sveti imamo itak penzioniste Teota,
■	Frančka, Vitota, Danilota, Vido, Stjepana, Zorkota in hmali grsta še ena dva,
- župan je pa žje šou taku in taku lani. Kaj se po tuojem lohku zgodi na prvih J volitvah? Občinsko upravo bmo imeli u Postujni. Mi kmjeti imamo vsej to * prednost, da bo župan sz naše stranke, kaj pa vi?
I Avtor se odreka honorarju v korist raziskav zdravila, za odpravo sindroma Postujna, saj se vendar vključujemo v “koprsko statistično regijo ”, no ja če bojo vse te službe tam je pa istu... (op cenzura)
v------------------------------------------------------------------------v
OKROGLA MIZA O BISTRIŠKEM
KMETIJSTVU
Fotografija z naslovnice brošure
Društvo rejcev drobnice v občini Ilirska Bistrica, ki deluje pod okriljem Kmetijsko svetovalne službe je 7. in 8. septembra, organiziralo razstavo Društva rejcev drobnice občine Ilirska Bistrica, v okrepčevalnici Grili Danilo. V ta namen j e izdalo tudi lično urejeno brošuro, v kateri je predstavljeno 40 rejcev drobnice v občini ter skupaj, z lastnikom gostišča, po promocijskih cenah, pripravilo jedi iz mesa drobnice. Res je, da bi lahko takšne jedi bile večkrat tudi v gostinski ponudbi.
Na okroglo mizo, na temo problematike celotnega bistriškega kmetijstva so bili povabljeni tudi člani drugih kmetijskih društev v občini. Okroglo mizo je vodil predsednik Društva rejcev drobnice, udeležil pa se jo je tudi župan g. Franc Lipolt. Čez tridest prisotnih je, z nič kaj preveč optimizma, postavljalo vprašanja in pričakovalo ustrezne odgovore. Okrogla miza se je zaključila z naslednjimi sklepi, ki jih lahko označimo za smernice nadaljnega razvoja in delovanja:
1.	Nadaljujejo se aktivnosti na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede podpore pri odkupu mleka oz. Kmetijski zadrugi Ilirska Bistrica;
2.	V okviru Kmetijsko gozdarske zbornice je potrebno priti do izdelave posebnih programov razvoja kmetijstva v občini;
3 .Društvo daje pobudo za sklic seje občinskih odborov Kmetijsko gozdarske zbornice občin Pivka, Ilirska Bistrica, Kozina in Divača, na kateri bi razpravljali o ideji izdelave posebnih programov razvoja kmetijstva omenjenih občin;
4.0dbor, ki ga sestavljajo Prosen Stanislav, Celin Rudi in Dimic Rudi naj preuči vse možnosti za rešitev zeljame;
5.Odbor, sestavljen iz predsednikov vseh društev, ki povezujejo kmete, naj preuči in pripravi ustrezne rešitve za sodobno tržno naravnano organiziranost kmetov v občini;
6.Zavedamo se potreb vseh uporabnikov občinskega proračuna, vendar smatramo, da bi moralo imeti kmetijstvo posebno mesto v proračunu
za leto 2002:
7.Na občini bi morali storiti vse, da čim prej pride do rešitev v Razvojnem centru.
8.Odbor KGZ naj še v letošnjem letu obravnava delovanje kmetijskega sektorja na Upravni enoti Ilirska Bistrica;
9.	Predsedniki društev in vodstvo občine si morajo še naprej prizadevati za prodajo kmetijskih pridelkov na Kvamer;
10.	Do spomladi leta 2002 se mora končati projekt razvrstitve kmetij in njihovih razvojnih možnosti;
Sklepe posredovala: Kmetijsko svetovalna služba
Za objavo pripravil: Grlj Viljem
ZA STOLETNICO ROJSTVA, VENDARLE “KOCA DRAGA KAROLINA”NA VELIKEM SNEŽNIKU
Dragu Karolinu, ki je pred več kot štiridesetimi leti, z maloštevilnimi pa marljivimi sodelavci, v mnogo težjih časih, kot so danes, gradil tako pomembne objekte na področju Snežnika.
V planinskem društvu načrtujejo v čast svojemu dolgoletnemu predsedniku in častnemu članu Dragu Karolinu ob sto letnici rojstva primemo spominsko slovesnost z začetku letošnjega novembra. Drago Karolin je preminil leta 1993 v Ilirski Bistrici in je pokopan na trnovskem pokopališču, na njegov obsežen planinski opus ta čas spominja le skromen kamen z vrha Snežnika s planinskim pozdravom in markacijo.
Vojko Čeligoj
Sklep za to spominsko dejanje je sprejel upravni odbor društva že na svoji svečani seji ob proslavljanju 90-letnice društva, 12. avgusta 1997. Žal pa tudi društveni mlini meljejo počasi, prepočasi. Preteči so morala kar štiri leta, daje skladno z društvenimi pravili, občni zbor potrdil omenjeni sklep. Tako danes vendarle stoji na snežniški koči
Prva razglednica snežniške koče - Zavetišča na Snežniku, ob dograditvi pred točno 40. leti, leta 1961, kot je snežniška koča izgledala tedaj. Pred kočo ni moč spregledati značilne in prepoznavne silhuete graditelja koče prof. Draga Karolina. Bistriški planinci s prof. Dragom Karolinom so kočo zgradili na skromnih ruševinah italijanske protiletalske opazovalnice že v treh letih, zahvaljujoč marljivim zidarjem še posebej bratoma Francem in Pepetom Štembergar in njunima družinama. (Foto: S. Maraž)
Veliki Snežnik, 25. avgust 2001. Planinska ekipa, en Ivan in dva Edota, ki je opravila častno dejanje. ob vhodu v kočo je namestila napisno tablo z novim imenom snežniške koče “KOČA DRAGA KAROLINA ” in ostalimi podatki, kot se za planinske table spodobi. Stara napisna tabla z napisom “Zavetišče na Velikem Snežniku "je za vedno odslužila in je romala v društveni arhiv. (Foto: F. Ziernstein)
Konec meseca avgusta je skupina bistriških planincev uresničila sklep spomladanskega občnega zbora domačega planinskega društva in na planinski koči na Velikem Snežniku namestila novo napisno tablo, s katere bodo odslej obiskovalci te naše lepe gore zvedeli, da koča nosi ime DRAGA KAROLINA, graditelja te koče, pa graditelja planinskega doma na Sviščakih, 1800 m dolge snežniške ceste in pomembnega društvenega organizatoija.
napis s katerim domači planinci izkazujejo hvaležnost profesorju
Notranjost kapelice na Veliki Bukovici
V nedeljo, 23.9.2001, so na Veliki Bukovici imeli izjemen dan. Dokončali so obnovo kapelice in se odločili, da ta dogodek primemo proslavijo.
Zljutraj so se vaščani zbrali pri maši, po njej pa so se sprehodili do prenovljene kapelice, kjer so jo tudi blagoslovili.
Kapelica je bila narejena 1906 leta, prvič j e bila obnovljena 1942 leta. Ker jo je že pošteno najedal zob časa, so vaščani sami zbrali denar in pričeli z
Blagoslovitev kapelice
obnovo. Temeljito so jo obnovili; zamenjali so streho, obnovili fasado in postavili ploščice. Oltar je obnovil Romeo Volk.
Po blagoslovu so se vsi skupaj zbrali v sosedovi garaži in uživali v kulturnem programu. Nekaj pozdravnih besedje povedal Jože Škrlj, vaški fantje so zapeli štiri pesmi, predstavila pa se je tudi skupina Volk folk.
Pomembno je poudariti, da bukovčani že zadnjih 7 let pridno obnavljajo sakralne objekte. Najprej so
obnovili cerkev potem križ in nazadnje kapelico.
Ob tej priložnosti se vaška skupnost Velika Bukovica zahvaljuje:
-Podjetjema Teles in Prevozništvu Primc;
-Miri Boštjančič,
-Romeu Volku,
-ter vsem ostalim posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k obnovi kapelice.
Posebna zahvala gre tudi gospej LINI iz Kalifornije.
SREČANJE PARTIZANSKIH UČITELJEV PRIMORSKE
Prvi dan pouka jeseni 1943.
Otrok priteče iz šole in že na hišnem pragu zakriči:
“Mama danes je učitelj govoril slovensko in vsi smo ga vse razumeli!”
Teh nekaj besed pove vse o hrabrosti partizanskih učiteljev, ki so po dvajsetih letih fašističnega zatiranja primorskega ljudstva organizirali slovensko šolstvo na Primorskem in učili otroke slovenske besede, v času najhujše vojne vihre v letih 1943- 1945.
Partizanski učitelji in gosti
Na svojem tradicionalnem srečanju, ki je bilo tokrat v osnovni šoli hrpelje, 22.9.2001, so obujali spomine, ob veselem programu, ki so jim ga pripravili učenci pa so se vrnili v leta svojeha poučevanja na naših tleh. Nekateri so prišli od daleč, potovanje j e bilo za marši koga morda tudi neudobno, obljubili pa so si nasvidenje prihodnje leto, upajoč, da bodo svoje vrste pomladili in pospešili izdajo Antologije partizanskega šolstva na Primorskem 1943 - 1945.	Ivica Smajla
POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA MED STANOVALCI DOMA
KARATE KLUB
V ponedeljek 10. septembra je bil gost našega Doma gospod Vojko Čeligoj, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije.
Srečanje je bilo za vse prisotne priložnost za medsebojni pogovor o problemih, o katerih razmišljajo stanovalci Doma starejših občanov Ilirska Bistrica.
Ne samo višina pokojnin, tudi zaposlovanje mladih ljudi, njihove možnosti za nadaljevanje šolanja v Ilirski Bistrici in življenje ljudi ob meji, so problemi, ki tarejo naše ljudi in tudi o tem bi morali v javnosti razpravljati.
To je bila tudi sklepna ugotovitev srečanja naših stanovalcev s poslancem Vojkom Čeligojem.	Mira Lenarčič
SOKOL
Po vročih in suhih poletnih mesecih nam je prinesel september pravo olajšanje, pa tudi nekaj kapljic dežja, ki se ga hitro naveličamo. Odprla so se šolska vrata, izpraznile naše denarnice, oživele pa športne aktivnosti, ki so nam v poletnem času predstavljaje bolj napor kot užitek. Ker pa se dobra naložba vedno obrestuje, je skrb za telo, mišice in duha vedno dobrodošla.
S športno aktivnostjo so začeli tudi v karate klubu Sokol. Treninge so organizirali 3x na teden, za mlajše 2x na teden. Letos maja ustanovljen karate klub šteje že 40 članov, vpis za nove člane pa traja še ves mesec.
Tekmovalci pod vodstvom trenerja Kristofeija Štembergerja se pripravljajo na turnir, ki bo konec meseca v Kranju. V začetku oktobra pa bodo sodelovali na pokalni tekmi v Oplotnici na štajerskem. Trenerja Branko Štemberger in Maijanca Šajn poučujeta mlajše oz. novo vpisane člane, ki na treningih pridobivajo izkušnje in sposobnosti potrebne za izvajanje karateja.	Marjanca Č.
MARTINČIČ
FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781
*	PRODAJA VOZIL SEAT
*	TRGOVINA Z AVTODEU IN DODATNO OPREMO
g—g * KLEPAR - LIČAR - VLEKA EE3 * MENJAVA avtoplaščev SEHT * PREPISI VOZIL
Imamo veselje, voljo .... uspeh? Mogoče tudi!
glasbena^/šola
Ilirska^ Bistrica
Dvorana Glasbene šole Ilirska Bistrica, Jurčičeva 1
5. oktobra 2001, ob 19.00 uri
VABILO NA VOKALNI KONCERT
Učencev glasbene šole Ivana Mateliča Ronjgova
iz Reke
VANJA KRULJAC, sopran CVETAN PALČIČ, bariton DARKO MATIJAŠEVIČ, bas
Klavirska spremljava: Vjera Lukšič, prof Mentor: Margareta Togunjac, prof.
PROGRAM.
G.F.HANDEL: ALLELUJA - AMEN G.F.HANDEL: »XERXES«, recitativ in Largo G. GIORDANI: Caro mio ben G. CACCINI: AMARILLI A. SCARLATTI: Sento nel core NEZNANI AVTOR: Coronata mater Dei
W.A.MOZART: »ČAROBNA PIŠČAL« arija Sarastra W.A.MOZART: »figarova ženitev« kavatina Barbarine W.A.MOZART: »DON GIOVANNI« duet Zerline in Don Giovannija
J.PAVČIČ: DEDEK SAMONOG B.SMETANA: »VEČERNE PESMI« št.l
S.F.VILHAR-KALSKLOJ TI ZVIJEZDO!
I.ZAJC: LASTAVICAM CH.GOUNOD: »FAUST« kavatina Valentina V.BELLINI: A PALPITAR D’AFFANNO B.BARTOK: MEGITTAM A PIROS BORT
I.MATETIČ RONJGOV: OJ DIVOJKO
IVE KOSI KUKAVICE NOSI
LETA 1911 NAM JE:
Nadljevanje sledi
OVČARJI IN VOVCE PR DANILOTI
Na srečanju ovčarjev je imel predsedujoči naslednji uvod v diskusijo:
Knap Rudi: Prejšnji županje bil ovčar, pa nismo imeli nobenih ugodnosti, sedanji župan pa kaže za ovce veliko razumevanje.
Marjan: Ja ja, posebnu ker našo zadrugo tuoži za najemnino senika na škarpi. Najlepše pr vsemi pa je, da senik nej njegov, ampak od Pepota.
Stane: Kaj pa, zdej kuje naša zadruga v težavah, so nam vzjeli še zbiranje mleka, da si njebi slučajnu kej pomagali.
Knap Rudi: Se moreste sprijazni. Nova oblast, nove vovce.
Avtor se odreka honorarju v korist fonda za izgradnjo zadružne klavnice za občinske vovce
Najboljše odločitve vašega življenja
■BEMHEr •
mesec osebnih zavarovanj
----p;*:- : -
v Zavarovalnici Triglav, Območni enoti Postojna
mašM sšSskr?
Oktober
Posebne ugodnosti ob sklenitvi življenjskih, rentnih in pokojninskih zavarovanj!
triglav
PRAZNOVANJE JUBILEJA
Vpetek, 21. septembra 2001, se je v gostišču Grili pri Danilotu v Ilirski Bistrici zbrala prijetna družba, ki je praznovala lep jubilej. Vsakih pet let se namreč snide letnik 1936 - letos so torej obhajali svojo petinšestdeseto obletnico. Kar 50 postavnih »fantov in deklet« se je zbralo in obujalo spomine na minule čase. Prejeli pa so še številne pozdrave kolegov in kolegic, ki se srečanja niso mogli udeležiti - tisti s tujine so bili še posebej ganljivi. Bilo je prijetno, prisrčno in nadvse zabavno. Sprejeli so sklep, da se bodo doslej sestajali vsako leto.
Vsaj še trideset krat. Na mnoga leta!	Dimitrij Grlj
IN MEMORIAM
PAVEL ŽNIDARŠIČ
(1940 - 2001)
Usoda nam odmeri srečo, njen čas pošlje luč, doda bolečino, določi mejo strahu, upu, kesanju, sanje razpne v pore vsakega jutra. Do večera te opere sprenevedanj, da veš kako in kam. Delavno, ustvarjalno, iz sanj razsežno, bogato, čudenja polno, iz tvojega uma in rok. (D.P.)
Umetnikov, njihovih idej in pričakovanj, pa tudi pomembnosti njihovih del sodobniki velikokrat ne razumejo. Prav za slovenski prostor velja še posebej neštetokrat izražena misel, da v svojem kraju ne more biti prerok nihče. Nekako tako, ob vsej veličini in trpkosti tega pomena, bi lahko rekli za enega najžlahtnejših umov, kar jih je premogla naša dolina v nekaj zadnjih desetletjih.
Gospod Pavel Žnidaršič je namreč izobraženec, estet, kije kot arhitekt v svoje stvaritve vtkal poleg izkušenj in širokega razumevanja sveta ter odličnega poznavanja skrivnosti svojega poklica, še svoje vsestranske sposobnosti. Sadove njegovih snovanj, bodisi udejanjenih ali samo v obliki načrtov, zasledimo daleč naokrog.
Njegove arhitekturne dragulje lahko občudujemo doma, v krajih slovenske in hrvaške Istre, na Reki, v Dubrovniku, segajo pa celo tja daleč do Pariza, kjer je ustvarjalec živel dalj časa. Med njegova odmevnejša dela sodi poletna rezidenca, zgrajena ob francoski obali za nekatere člane angleške kraljeve družine. Tudi dalmatinsko mesto Zadar se ponaša z njegovo stvaritvijo, eno naj večjih in naj lepših diskotek v tem delu sveta. V centru bližnje Reke pa stoji elegantna stavba banke. Še veliko bi lahko naštevali, a bodi dovolj.
Eden redkih naših pravih intelektualcev, gospod v najimenitnejšem pomenu te besede, je pravi otrok toplega juga. Imel se je za mediteranca in je nadvse spoštoval harmonijo narave ter ljubil morje. Zato je naravnost osupljiva zlito st njegovih stavb z okoljem. Prav tako izžareva opus njegovih del, tudi likovnih, veliko svetlih barv razžarjenega kraškega kamna, živahnost in optimizem. Česarkoli se je lotil je trdno umestil izven časovnih okvirov, daleč od modnih tokov in oblik .
Kot široko razgledan razumnik je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja opozarjal, da bosta našo takratno državo Jugoslavijo poleg režima uničila predvsem primitivizem in “mediokriteti” na oblasti; kazal je torej na probleme, s katerimi se v naši mladi državi soočamo tudi danes in s katerimi seje velikokrat srečeval tudi sam. Kljub vsem raznovrstnim tegobam, ki so ga pestile, je vedno trdno verjel v svoj življenjski in umetniški čredo. Njegova plemenita narava ob vsem trpljenju do zadnjega ni popustila, boril se je do konca. Daleč od naših oči...
Njegova velika ljubezen, njegova žalost, včasih tudi obup zaradi nemoči kaj spremeniti, ter njegova zvestoba, so veljali Ilirski Bistrici. Bila je njegovo mestece, gnezdo, brez katerega potomec ene naj starejših bistriških rodbin ni mogel. Prav meščani tega kraja in okolice mu dolgujemo veliko, morda največ.
Potrebno bo nekaj časa, mogoče tudi nekaj generacij, da ga bomo obravnavali z dolžnim spoštovanjem in razumevanjem tistega, kar nam je zapustil. Prezgodaj je, da bi razpravljali o njegovi borbi s samim seboj, z umetnikom v sebi, z mislijo o nerazumevanju okolja do njegovih dvomov in iskanj, ob katerih so mu nekateri celo odrekali človeško dostojanstvo.
V	steno njegove rojstne hiše bodo vzidali spominsko ploščo, podobno tistim, ki jih je za zaslužne žene in može kreiral sam.
Spal bo v belem grobu, na zunaj svetlem, podobnem tistim, ki so jih izdelali po njegovih zamislih...
Počivajte v miru, gospod Pavel Žnidaršič, arhitekt in slikar.
V	imenu tukajšnje Zveze kulturnih društev in Javnega sklada Republike Slovenije Območne izpostave Ilirska Bistrica izražam sorodnikom in njegovim najbližjim globoko sožalje.
Dimitrij Bonano
POGOSTOST PRIIMKOV V NAŠI OBČINI n. del
V septembrski številki časopisa vam, spoštovani bralci, posredujem 152 priimkov, ki ga imata po dve osebi in ravno toliko priimkov, ki jih imajo tri osebe v občini.
Za morebitne napake se opravičujem in vas naprošam, da mi jih sporočite na uredništvo časopisa.
PREGLED
POGOSTOSTI
POJAVLJANJA
PRIIMKOV
PRIIMKI, KI GA
IMATA
DVE OSEBI V OBČINI
1.	HUMEK
2.	MAROH
3.	ANDREJ AŠIČ
4.	PLEJNŠEK
5.	POVRŽENIČ
6.	PALCICH
7.	BRATOVIČ
8.	SVETEK
9.	ZAGORJAN
10.	LIBER
11.	MUŠEVIČ
12.	SCHIN
13.	STRAJNIČ
14.	MITROVIČ
15.	CVITANIČ
16.	ŠUC
17.	FORZA
18.	TAŠLER
19.	BRODNIK
20.	ANTOLIN
21.	UDOVIČ
22.	TUŠAR
23.	TRAMPUŽ
24.	DIR
25.	RISTOVIČ
26.	KLUN
27.	STANKOVIČ
28.	BRNETIČ
29.	KREMIČ
30.	PRINC
31.	AFRIČ
32.	PERMAN
33.	ŽIVEC
34.	LAMPE
35.	ALIČ
36.	KOČEVAR
37.	MARINŠEK
38.	MATEJČIČ
39.	BERGNACH
40.	VADNJAL
41.	VRBNJAK
42.	GABERŠNIK
43.	PETKOVIČ
44.	PALMIČ
45.	FUGOŠIČ
46.	SKORIČ
47.	ZOREC
48.	GRMEK
49.	GOLOB
50.	PADOVAN
51.	MOHORKO
52.	SELAK
53.	SAMEC
54.	KOSANČIČ
55.	BABIČ
56.	ŽAKELJ
57.	ŠPROHAR
58.	NELC
59.	KOSTESKI
60.	BARBO
61.	MI JATO VIČ
62.	KHAN
63.	KALIK
64.	SIMIČ
65.	JURAČ
66.	JOVANOVIČ
67.	BERCE
68.	KRAŠOVEC
69.	JANČAR
70.	HODNIK
71.	DIRAKA
72.	MIHČIČ
73.	GOLO VIČ
74.	BELETIČ
75.	MALJKOVIČ
76.	KUKOVEC
77.	MIHAILOVIČ
78.	PAPEŽ
79.	ZUBČEVIČ
80.	ZRILIČ
81.	PERKOVIČ
82.	KITANOSKI
83.	KRANJC
84.	MAODUŠ
85.	TUTA
86.	BONANO
87.	SUSIČ
88.	DUMIČIČ
89.	OMERČIČ
90.	BUDINOSKI
91.	RAVNIKAR
92.	TRUPKOVIČ
93.	MOLAN
94.	PETRLIN
95.	LAMPIČ
96.	BORENOVIČ
97.	POPIT
98.	SAJE
99.	MARIČIČ
100.	MARIČIČ
101.	TOMAN
102.	ŽUVELA
103.	PLAVŠIČ
104.	PUCIČ
105.	MAJDEVAC
106.	KOVŠCA
107.	GAJŠEK
108.	ČUKLJEVIČ
109.	RADOVANOVIČ
110.	BERNETIČ
111.	PANGERC
112.	GRUDENIČ
113.	TI JAN
114.	ŠABANOVIČ
115.	TRUZZARDI
116.	JAVORNIK
117.	SLAPŠAK
118.	JERKIN
119.	ŽLOGAR
120.	JAKIČ
121.	KRESE
122.	PREMRL
123.	INJAC
124.	SEPČIČ
125.	LUNDER
126.	ŽAGAR
127.	MEKIČ
128.	KARIŽ
129.	DJAK
130.	JELERČIČ
131.	LADAVAC
132.	HROVAT
133.	RAZINGAR
134.	PROTIČ
135.	NEKIČ
136.	KOSANOVIČ
137.	ČEVNA
138.	PASQUI
139.	KOPRIVA
140.	CIMPRIČ
141.	COLJA
142.	SMUK
143.	BENETEK
144.	ŠTAMCAR
145.	BALUT
146.	BERNIK
147.	GRILC
148.	RETAR
149.	PERŠE
150.	ZEMLJIČ
151.	PIRŠIČ
152.	ŠOŠTARIČ
PRIIMKI, KI GA IMAJO
TRI OSEBE V OBČINI
1.	SILIČ
2.	OVČARIČ
3.	DROBNJAK
4.	CMREČNJAK
5.	CORALLINI
6.	GRGIČ
7.	ANZELC
8.	KOSANČIČ
9.	MUHIČ
10.	KNAP
11.	ŠAVRON
12.	GRABAR
13.	GERLICA
14.	ANTONČIČ
15.	PAVLOVIČ
16.	NEGRO
17.	JOLIČ
18.	ŽELJKO VIČ
19.	KRIVOGRAD
20.	MAJKIČ
21.	KUNEJ
22.	MIŠKIČ
23.	ROŽANEC
24.	SIROL
25.	HAFNER
26.	MACAROL
27.	NOVAKOVIČ
28.	SEKETIN
29.	PELOZA
30.	KREGAR
31.	VERGAN
32.	GAŠI
33.	PETROVIČ
34.	BUNETA
35.	MATETA
36.	MATJAN
37.	GERK
38.	ŽOLGER
39.	MORAN
40.	BATAGELJ
41.	BERA
42.	STIPIČ
43.	BARONE
44.	ŽIVKOVIČ
45.	ZVER
46.	BLATNIK
47.	PANGOS
48.	TERNOVEC
49.	BELOVIČ
50.	JAMŠEK
51.	RAŽEM
52.	DJURDJEVIČ
53.	KEZIČ
54.	MITIČ
55.	STOJIČIČ
56.	JURETIČ
57.	MATIČ
58.	SIMONIČ
59.	KAPEL
60.	LIKAR
61.	MUČIČ
62.	BUKOVŠEK
63.	ŠISERNIK
64.	LILIČ
65.	RIBIČ
66.	STRAŽE
67.	D JURIČ
68.	DJURANOVIČ
69.	GLAVINA
70.	ANDRIČ
71.	MOADI
72.	MAJCEN
73.	ORUČ
74.	CERKVENIK
75.	KAMENŠEK
76.	ŠAFRAN
77.	SREBOT
78.	MAJSTOROVIČ
79.	BIHELOVIČ
80.	RADOŠ
81.	NOVOSELEC
82.	JOSIFOVIČ
83.	BOJIČ
84.	TRSTENJAK
85.	TRIFUNOVIČ
86.	KONJEVIČ
87.	ČURLIČ
88.	HOFMAN
89.	PERC
90.	JUG
91.	GEREČNIK
92.	BALAJIČ
93.	MEŠKO
94.	TEOFILOVIČ
95.	STANČEV
96.	ŠČUKA
97.	JOIMO
98.	PREM
99.	ČERNAČ
100.	SGOMBA
101.	LEKIČ
102.	VILOTIČ
103.	POPAJ
104.	CETINA
105.	ŽOGAJ
106.	PEKEVSKI
107.	PRAŠEK
108.	KARLIČ
109.	SLOSAR
110.	PERIŠA
111.	BOBNAR
112.	PREDARSKI
113.	PERTOT
114.	BELE
115.	MAGAJNA
116.	ZICCARDI
117.	JOVANOVSKI
118.	ČOTAR
119.	BERGOČ
120.	GRUDEN
121.	ANŽIČ
122.	KRAŠEVEC
123.	KLARIČ
124.	KIŠIČ
125.	ŠIŠKO
126.	FURAR
127.	ŠTULAR
128.	VERKO
129.	BAČIČ
130.	BUZADŽIJA
131.	ZJAČIČ
132.	RŽEK
133.	GVARDIAN
134.	GAVRIČ
135.	STARE
136.	ROVAN
137.	KNEŽEVIČ
138.	GULIČ
139.	LUKANEC
140.	ZAFRED
141.	BARANJA
142.	PIRNAT
143.	TURCO
144.	JOVANOV
145.	MIKLAVEC
146.	GRANDUČ
147.	SLAK
148.	ŠULER
149.	RINK
150.	IVANIČ
151.	KEUC
152.	GRBAC
PODATKE POSREDOVALA: Upravna enota Ilirska Bistrica
Viljem Grlj
KNJIŽNI KVIZ JOSIP JURČIČ IN DOLENJSKA
Knjižnica Makse Samsa je tudi letos organizirala in izvedla slovenski knjižni kviz, ki je bil posvečen Jurčiču in Dolenjski.
Reševanje kviza se je začelo že v spomladanskih mesecih in je trajalo vse do septembra. V reševanje kviza so se vključile osnovne šole, kjer so reševalci najtrše orehe trli s pomočjo šolskih knjižničark in svojih učiteljic.Mladi bralci pa so lahko knjižni kviz reševali v knjižnici, kjer so si z njim krajšali počitniške dni.
Letos smo prejeli 575 rešitev. Knjižnica je kot organizator kviza poskrbela za bogate nagrade.Vsem reševalcem je bil namenjen ČAROVNIŠKI ŽUR s profesorico Mc Hudduro, ki seje zgodil 13.9.2001 v naši knjižnici.Profesorica Mc Huddura je s pomočniki iz številnega občinstva med reševalce razdelila 10 knjižnih uspešnic Harry Potter.
Glavna nagrajenka Silvana Vidovič z OŠ D. Kette bo 3.10.2001 odpotovala na republiško zaključno prireditev knjižnega kviza v Ljubljano.
Upamo, da se bodo otroci prihodnje leto spet tako številno lotili reševanja knjižnega kviza, hkrati se zahvaljujemo vsem šolskim knjižničarkam in učiteljicam, ki so pomagale otrokom pri reševanju letošnjega knjižnega kviza.
Knjigo Harry Potter so prejeli naslednji reševalci:
1 • David Slavec OŠ Knežak
2.	Maja Kuridža OŠ Anton Žnideršič Il.Bistrica
3.	Klavdija Iskra OŠ Jelšane
4.	Petra Baša OŠ Anton Žnideršič Il.Bistrica
5.	Jure Šajn OŠ Knežak
6.	Ema Husič OŠ Podgora
7.	Jan Trstenjak OŠ Anton Žnideršič Il.Bistrica
8.	Zoran Dragutinovic OŠ Anton Žnideršič Il.Bistrica
9.	Gašper Dolgan OŠ Dragotin Kette Il.Bistrica
10.	Barbara Dekleva OŠ Anton Žnideršič Il.Bistrica (nagrada tudi za najboljši kostum in znanje o Harryju Potterju)
Nada Koritnik, Knjižnica Makse Samsa
Profesorica Mc Huddura
OBNOVLJENA TUDI KAPELICA MARIJE SNEŽNE
Gotovo so vsi obiskovalci Snežnika, ki so se podali na njegov vrh iz Grde drage, bili prijetno presenečeni. Kapelica Marije Snežne, kije bila vsa leta po vojni močno poškodovana in seje že sumljivo nagibala, je že od junija meseca povsem popravljena in obnovljena. V lini stoji tudi že mali kip Matere Božje. Da kapelica sodi v niz podobnih kapelic, ki so jih postavljale italijanske vojaške oblasti po Snežniku še pred letom 1930, verjetno zgolj v vojaške namene, priča že močno zbledeli napis v italijanščini “Madona della Neve” (in prosi slovenski napis). Zahvaljujoč planinski ekipi s Hinkom Poročnikom so doslej obnovljene podobne kapelice Sv.
Gabrijela, Sv. Kozma in Damjana in sedaj še ta Marije Snežne.
Vsekakor gre za zahtevno gradbeno pa tudi za težaško delo, saj je bilo treba ves material znesti v nahrbtnikih kar precej visoko pod Snežnik, utrditi temelje kapelice, jo zravnati ter prebeliti. Ob kapelici so uredili tudi klop za počitek. Čestitke planinskim mojstrom. Ker je na snežniškem še pet takšnih kapelic, ki so tudi potrebne popravila, bomo vsekakor radi Planinski izletniki, ki se podajo iz Grde Drage na Snežnik se poročali o kakšnem novem tovrstnem planinskem podvigu, radi zaustavijo ob prenovljeni kapelici Marije Snežne in
Tekst in foto: Vojko Čeligoj oddahnejo pred zadnjim delom do vrha.
PRENOVLJENA GASBENA ŠOLA
Glasbena šola Ilirska Bistrica je svoje stare in nove učence, pričakala v novi preobleki. Med počitnicami so prenovili celotno streho in popravili sprednji del fasade.
Nova fasada Glasbene šole Ilirska Bistrica
Investicijo je podprla tudi občina Ilirska Bistrica, saj je fmacirala popravilo strehe, v višini 2/3 celotne investicije. Fasade so se šolniki lotili z lastnimi sredstvi. Želeli bi seveda obnoviti celotno fasado, zato upajo, da bo del občinskega proračuna, v naslednjem letu bil namenjen tudi za obnovo šole.
Tudi del glasbene šole na Župančičevi 3 oziroma v »starem vrtcu« je, potreben temeljite prenove. Dotrajala je streha in nujno bi bilo potrebno zamenjati okna.
V letošnjem šolskem letu seje vpisalo 60 novih učencev, tako da jih je skupaj nekaj več kot 300. Ostali so na petnajstih oddelkih, kronično pa jim primankuje učiteljev. Ravnatelj glasbene šole, g. Laszlo Balasz, se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem staršem za izkazano zaupanje, ponosen pa je tudi na svoje učence, ki se brez težav vpisujejo na srednjo glasbeno šolo in dosegajo lepe rezultate na različnih tekmovanjih.
NOV POSTOPEK PRIGLASITVE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV
Po uveljavitvah sprememb Zakona o gospodarskih družbah v mesecu juniju tega leta seje spremenil tudi Pravilnik o načinu in postopku vodenja vpisnika samostojnih podjetnikov , ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, številka 64/2001.
Bistvena novost pravilnika je, da davčna uprava za priglasitev podj etnika v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov ne zahteva dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, razen v primerih, ko gre za opravljanje gostinske dejavnosti. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da podjetniku ni potrebno izpolnjevati več nobenih pogojev. V primeru, ko specialni predpisi kot je Obrtni zakon, Zakon o trgovini, Zakon o prevozih v cestnem prometu, ki urejajo določeno področje, predpisujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, podjetnik ne sme začeti z opravljanjem dejavnosti, če ne izpolni pogojev, katere mu nalagajo. Priglasitev se opravi pri izpostavi davčnega urada DURS, na območju katere ima samostojni podjetnik svoj sedež. Priglasitev je pisna in vsebuje: priglasitveni list-obrazec PL (obrazci so novi!), overjen podpis oseb, pooblaščenih za zastopanje, z navedbo prebivališča in davčne številke (obrazec OPP) in prijavo za poslovne subjekte v poslovni register Slovenije (obrazec PRS-1 oziroma PRS-2, ko gre tudi za vpis podružnice). Podjetnik predloži davčnemu organu izpolnjen priglasitveni list ( v njem sam izpolni podatke, ki se nanašajo nanj) v dveh izvodih. Davčni organ pa najkasneje v roku petih dni po prejemu popolne vloge, pošlje Statističnemu uradu RS oba izvoda priglasitvenega lista, skupaj z obrazcem PRS-1 in PRS-2, v primeru, ko gre tudi za prijavo podružnice. Statistični urad RS na podlagi prejete dokumentacije določi matično številko poslovnega subjekta in šifro standarde klasifikacije dejavnosti v skladu z zakonom, kar vpiše na priglasitveni list in vrne davčnemu organu.Davčni organ nato vpiše v priglasitveni list opravilno
številko podjetnika, datum vpisa in en izvod overjenega priglasitvenega lista odstopi podjetniku. Datum vpisaje dan, ko davčni organ opravi priglasitve v vpisni vložek.
Pri tem velja opozoriti, da postane podjetnik zavezanec za plačilo davkov in prispevkov že z dnem vpisa v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov, kajti davčni organ takoj, oziroma najkasneje v roku treh dni po vpisu, pošlje eno kopijo priglasitvenega lista Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Obrtni zbornici Slovenije in Statističnemu uradu RS. Prav tako je dolžan samostojni podjetnik priglasiti davčnemu organu, pri katerem j e vpisan v vpisnik podjetnikov, vse spremembe in dopolnitve podatkov v vpisniku (spremembo firme, sedeža dejavnosti, prebivališča podjetnika, prokurista itd ). Spremembe pravilnika o vpisniku samostojnega podjetnika prinašajo tudi določene poenostavitve. Po obstoječem pravilniku in predvsem po načinu dela, ki seje uveljavil, je moral samostojni podjetnik ob zamenjavi sedeža iz ene izpostave DURS-a v drugo tam, kjer je imel najprej sedež, zapreti svojo dejavnost, plačati vse davke, odjaviti zaposlene, jih odjaviti pri območni enoti ZZZS in potem na novo pridobiti vsa dovoljenja in opraviti vse postopke, kot da bi na novo prijavljal obrt. Po novem bo podjetnik lahko prijavil spremembo sedeža le na izpostavi DURS-a, ta pa bo obveščala vse druge organe o spremembah. Ti organi bodo po uradni dolžnosti izvedli vse potrebne postopke in s tem ne bodo več obremenjevali podjetnikov.
V primeru, ko podjetnik k vlogi za vpis priglasitve ne predloži vseh listin, ga davčni organ pozove, naj priglasitev dopolni v roku osmih dni. Če podjetnik priglasitve v navedenem roku ne dopolni, davčni organ zahtevo za vpis zavrže.
Način prenehanja poslovanja podjetnika je določen v 76. členu Zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da priglasi podjetnik
prenehanje poslovanja pri krajevno pristojni izpostavi DURS-a. Na podlagi citirane določbe je dolžan podjetnik tri mesece pred priglasitvijo prenehanja poslovanja, na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih ) objaviti, da bo prenehal poslovati ter ob tem navesti tudi dan prenehanja poslovanja. S tem se želijo zavarovati premoženjske pravice in interesi sopogodbenikov in potrošnikov. Zakon o gospodarskih družbah z navedeno določbo, (ki jo tuje pravne ureditve ne poznajo) vsaj deloma preprečuje, da bi si podjetnik tik pred prenehanjem poslovanja pridobil premoženjske koristi, ne da bi mogel ali hotel zagotoviti ustrezno odmeno. Vzporedno s tem je dolžan podjetnik po določbah Pravilnika o načinu in postopku vodenja vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov, prenehanje poslovanja priglasiti tudi pristojnemu davčnemu organu in sicer s pisno vlogo za izbris iz vpisnika podjetnikov, najpozneje petnajst dni pred datumom s katerim preneha njegovo poslovanje. Naj še enkrat poudarimo, da kljub temu, da davčni organ ob vpisu v vpisnik res ne preveija, ali podjetnik izpolnjuje vse predpisane pogoje, vendar to še zdaleč ne pomeni, da lahko podjetnik prične poslovati, predno ne izpolni vseh pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje posamezne dejavnosti. Tako si bo potrebno na primer za opravljanje prevozniške dejavnosti, tudi v bodoče pridobiti licenco, za opravljanje katere izmed obrtnih ali obrti podobnih dejavnosti, se bo še naprej zahtevalo obrtno dovoljene itd. Tržni in drugi inšpektorji bodo preverjali, ali podjetnik izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti in za ugotovljene kršitve izrekali kazni. Zagrožene kazni so velike, zato svetujemo vsem podjetnikom, da se še pred vpisom v vpisnik, pozanimajo katere pogoje bodo morali izpolnjevati (prostorske, izobrazbene..), oziroma katera dovoljenja bodo potrebovali za opravljane dejavnosti.
Alenka Penko
VELIKA SNEŽNIŠKA KROGLA NA SVIŠČAKIH
V času med 6. in 12. avgustom je bilo pred obrtniško hišico, na Sviščakih, zelo živahno. Članice keramičnega društva Gaja iz Postojne so prostor spremenile v pravo delavnico in se lotile oblikovanja glinene krogle v zavidljivi velikosti do 60 cm premera. Po besedah naše obrtnice Milojke Primc, ki je tudi članica omenjenega društva, so se tečajnice pri izdelavi krogle zelo zabavale. Kroglo so krstile za »Snežniško veliko kroglo« saj so inspiracijo za dokončen izgled krogle dobile na poti na Snežnik in nazaj. Po enomesečnem sušenju bodo krogle odžgale in jih v prvi polovici oktobra razstavile ob tednu vse - življenjskega učenja, ko bo društvo Gaja prejelo posebno priznanje, za delo na področju izobraževanja. Ob tej priložnosti članicam društva iskreno čestitamo.
Novosti iz Doma starejših občanov
KO Z VOLJO PREMAGAŠ SAMEGA SEBE
Redki posamezniki, ki se v zgodnjih jutranjih urah odpravijo na rekreativni sprehod v smeri proti Črnim njivam, se srečujejo z neznanim gospodom, ki jih v lahkotnem teku dohiteva in prehiteva.
Za marsikoga je ta neznani mož s svojim vztrajnim in enakomernim tekom zanimiv, morda si celo želijo, da bi ga spoznali in z njim spregovorili besedo ali dve...?
Ta mož je namreč gospod STANISLAV MARSETIČ, stanovalec Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici.
Z gospodom Stanislavom sem se prvič srečala pred enim letom. Zaradi bolezni in splošne oslabelosti je obležal, odvisen od pomoči drugih in tako je iz Kopra prišel v oskrbo našega Doma.
Kot sam pravi so bile to zanj hude življenjske preizkušnje, saj sije moral odgovoriti na vprašanj e: ”KAKO NAPREJ? ALI OSTATI DO KONCA ŽIVLJENJA ODVISEN OD POMOČI DRGUGIH, ALI ZBRATI POSLEDNJE ATOME MOČI IN ZAČETI ZNOVA?”
Na končuje le zmagalo tisto drugo -POSKUSITI IN ZAČETI ZNOVA!
Ob skrbni negi osebja Doma in pomoči sostanovalca Jožeta Slosarja je pričel bojevati svojo bitko med nemočjo in hotenjem. Njegova prva misel je bila: “Kako ponovno oživeti telo, ki je brez moči in nebogljeno ležalo v postelji?” Pričel je telovaditi z rokama, najprej leže v postelji, potem postopoma sede in čez dolgo časa tudi stoje. Kljub neznosnim bolečinam, ki sojih zlasti v ramenih izzvali gibi rok, je vztrajal. Bolečine so počasi popuščale in s časom popolnoma izvenele. Postopoma je začel razgibavati še noge in ostale dele telesa.
“Gibanje, veliko gibanja, premikanja in kroženja, to je bila vodilna misel, ki me je obsedala v stanju budnosti, ne glede na uro dneva in noči”, pripoveduje.
Danes o tem govori z nasmehom, takrat pa je bilo to neznosno težko. V zavest se mu je tako mučno usidrala misel, da mora VSTRAJATI, SAMO VSTRAJATI, sicer ne bo nikoli več uspel samostojno zaživeti.
Vsak dan, če je bilo le primemo vreme, sem ga pospremila na dvorišče. Sprvaje z mojo pomočjo napravil nekaj korakov. Nekega dne pa me je presenetil s predlogom, da bo poskusil teči. Izbral j e cilj in se čisto sam spustil. Vidno j e pospeševal hitro hojo, ki seje v zadnjem metm že spremenila v tek,
To je bil dan zmagoslavja. Ganjen je odšel v sobo in naslednje dni sem ga od daleč opazovala kako se sprehaja in občasno teče.
Gospod Stanislav si že dolgo sam postavlja cilje, ki jih uresničuje z izredno voljo in samodisciplino.
Sam pravi, daje človek odgovoren najprej in predvsem sebi!
Zaveda se, da vsega tega ne bi zmogel brez vzgoje k samodisciplini na katero seje navajal že v mladosti. Tek je postal njegov življenjski stil. Dokler
je bil zdrav je vsak drugi dan pretekel najmanj deset kilometrov, sedaj, po okrevanju, pa zmore preteči že pet kilometrov.
Ponovno se odlično počuti. Med tekom v naravi veliko razmišlja, razrešuje matematične probleme (ljubiteljsko se ukvarja z matematiko), predvsem pa se polni z dobro energijo.
V prostem času se rad ukvarja z računalnikom, ki mu predstavlja poseben izziv in še doda:
“ Kot otrok sem bil veliko bolan in prav nasvet zdravnika, da si bom z gibanjem pridobil zdravje, je bila vzpodbuda, da sem pričel teči. Nikoli nisem užival alkohola, kajenju sem se pri 33-ih letih odpovedal. Ženina smrt pred parimi leti, me je za dolgo hudo potrla. Tako močno sem žaloval, da sem pozabil, da obstajam. V psihofizičnem pogledu sem prišel skoraj do dna. Iz teh življenjskih stisk pa sem se nekaj nadvse pomembnega naučil in to je: ZDRAVILA	ČLOVEK
POTREBUJE, DA PREMAGA BOLEZEN. BOLNIK IN STAR ČLOVEK POTREBUJE TUDI POMOČ LJUDI, TODA BREZ LASTNE VOLJE IN AKTIVNOSTI SE ZDRAVJE IN VESELJE DO ŽIVLJENJA NE BO VRNILO!”
Gospod Stanislav Marsetič je 31.avgusta 2001 praznoval 79. rojstni dan...
Mira Lenarčič
mi primorje
im ajdovščina
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM
NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE
Ženski ekipi na srečanju ženskih ekip v Lazah
Kljub poletnim počitnicam je PGD II. Bistrica normalno zagotavljalo požarno varnost in se udeležilo ter sodelovalo tudi na drugih gasilskih aktivnostih v občini in širše.
V treh polletnih mesecih je društvo sodelovalo na 48 intervencijah, od teh
Gašenje sadovnjaka pri Ratečevem brdu
smo trikrat odpirali zaklenjena stanovanja, šestkrat gasili na smetiščih, trikrat posredovali na prometnih nesrečah, dvakrat pogasili goreči avto, posredovali pa smo tudi pri uhajanju plina, pomagali pri saniranju osjega gnezda, pogasili nekaj gorečih kontejnerjev, na Gornjem Zemonu pa smo vaščanu v neurju pomagali provizorično pokriti streho na hiši, dobili pa smo tudi pet lažnih obvestil.
Z zagotavljanjem požarne varnosti smo z dvema voziloma sodelovali na dirki Ferrari. V naravnem okolju smo posredovali 24 krat. Večjih težav pri gašenju teh požarov nismo imeli, zahvala gre predvsem našim gasilskim veteranom, ki so v času večje požarne ogroženosti zagotavljali v Harijah celodnevno opazovanje našega požarnega okoliša in s tem pravočasno obveščanje. Organizirali pa smo tudi mobilne patrulje, ki so nadzirale naš požarni okoliš.
Člani društva so se udeležili mednarodnega srečanja gasilcev, kije bilo letos v mestu Brunico v Italiji, naša mladinska ekipa pa se je udeležila tretjega srečanja hrvaške in slovenske mladine, ki je bila v Kumrovcu.
46 ekip, ki se je zbralo na tem srečanju se je pomirilo tudi v vaji z ovirami, kjer je naša ekipa dosegla odlično a nezahvalno 4. mesto. Mladinci so se pomirili tudi v sedmih družabnih igrah, ki so bile sestavljene na temo gasilstva, na kraju pa so nas gostitelji popeljali na ogled muzeja Staro selo v katerem je restaurirano in obnovljeno okoli 40 objektov v katerih so etnografske izložbe, ki prikazujejo načine življenja in običaje obrti zagorskih obrtnikov iz prehoda 19 v 20 stoletje. V tem muzeju je tudi rojstna hiša Josipa Broza Tita.
Ženski ekipi pa sta se udeležili srečanja članic, v Lazah pri Logatcu, kjer so se pomerili v vaji s hidrantom,
Novosti iz naše knjižnice
KNJIŽNE NOVOSTI
SPLOŠNO
1.	SAKSIDA, Igor (ur.), JAMNIK, Tilka (ur.), LONGVKA, Igor (ur.), MOHOR, Miha (ur.): Bralna značka v tretjem tisočletju
2.	TURK, Tomaž: Quattro pro for Windows
3.	Vsevedova zakladnica znanja : neverjetna dejstva in rekordi.
FILOZOFIJA
4.	BENNETT, William J.: Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo izoblikovati lastni svet vrednot
5.	EPICTETUS: Izbrane diatribe in priročnik
6.	Etika - poetika: Girardova teorija lustracije; Hermenevtika; Vprašanje umetnosti
7.	JOHNSON, Spencer: Kje je moj sir? : iskriva metoda spoprijemanja s spremembami na delovnem mestu in v zasebnem življenju
8.	KEZELE, Adrian Predrag: Veličastni Saturn
VERSTVO, BOGOSLOVJE
10.	DREWERMANN, Eugen: Ko se nebo dotakne zemlje: razmišljanja o Jezusovih prilikah
družbene vede
11.	BOHINC, Rado, KETE UJČIČ, Mojca: Gospodarsko pravo III,
Tržno pravo
12.	GRŽAN, Karel: Ne me — : slovenski šolski sistem!
13.	KORUN, Borut (ur.):
Razkosanje Slovenije
14.	SICHERL-KAFOL, Barbara: Celostna glasbena vzgoja: srce, um, telo
15.	FILIPOVIČ, Nenad: Slovar poslovnih izrazov v angleščini in slovenščini
16.	VOLČIČ, Demetrio: Sarajevo: quando la storia uccide
NARAVOSLOVJE
17.	BURNIE, David: Ilustrirana enciklopedija živali
18.	CREMO, Michael A., THOMPSON, Richard L.: Prikrita zgodovina človeške rase
19.	DVORŽAK, Bojana, DOMAJNKO, Vilko (ur.): Matematika na maturi. L izd.
20.	GOURIER, James: Gozd
21.	GUIDOUK, Valerie: Voda
22.	LAMBERT, David, REDFERN, Martin: Najlepša knjiga o svetu
23.	VANCLEAVE, Janiče: Matematika za vsakega otroka: preproste naloge, s katerimi bo učenje matematike zanimivejše
UPORABNE VEDE
24.	AUER, Vladimir, HORVAT-ŽNIDARŠIČ, Zvone: Droge in odvisnost
25.	BOHINC, Rado: Korporacijsko upravljanje
26.	BUČAR, Maja: Razvojno dohitevanje z informacijsko tehnologijo?
27.	CIBOUL, Adele: Čutila
28.	ELTRIN, Borut: Ščuka
29.	FORWARD, Susan, BUCK, Craig: Strupeni starši: rešite se boleče zapuščine staršev in zaživite svoje življenje
30.	GRIMM, Heimo: Polnovredna kuhinja za sladokusce: naravno -vegetarijansko
31.	HARRIS, Paul: Brevir za pivce viskija
32.	Katalog slovenskih ponudnikov grafičnih storitev, opreme in reprodukcijskih materialov
33.	LONGOUR, Michele: Telo
34.	PRETNER, Tadej: Minerali: zdravje, duhovnost
35.	REJEC BRANCELJ, Irena: Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji: pokrajinski vidiki obremenjevanja iz razpršenih virov
36.	SCHMITZ, Wemer,
SCHEINER, Dieter: Nemška poslovna in osebna korespondenca: po metodi sestavljanja stavčnih elementov in s slovenskim prevodom
37.	FRANKE, Ivan, OMERZU, Stane (ur.): Sulec, slovenski sulčarji in sulčja lov do II. svetovne vojne
UMETNOST
38.	COUSINS, Lucy: Minkina kmetija: postavljanka in igralna knjiga
39.	HEDERIH, Darko, ŠKVORC, Marjan: Male sive celice. 2.
40.	HUMAR, Tomaž: Ni nemogočih poti
Nadaljevanje na str. 22
vezavi vozlov, vaji raznoterosti ter testu iz preventive.
Dejavni smo bili tudi na družabnem področju, saj smo se udeležili povabila DVD Škalnice, ki je organizirala gasilski balinarski turnir, naše društvo pa je gostilo pobrateno gasilsko društvo iz Opatije. Gasilcem iz Opatije so v Vrbici pri družinski kmetiji Štemberger prikazali pripravo kozjega sira, skute, raznih namazev s pokušnjo le teh, odpeljali smo jih na ogled Brkinov ter na degustacijo Brkinske slivovke, sledil je ogled Premskega gradu in Novakove domačije. Pomerili smo se tudi v lovljenju rib, ter srečanje zaključili pri jezeru Mola. Za pomoč pri organizaciji tega srečanja se zahvaljujemo Turističnem informaciskem centru, baru »Kettejev Hram« in ribiški družini
Bistrica.
Z mimohodom gasilskih vozil po mestu smo 08.06. obeležili dan gasilcev, spomnili smo se tudi na našega člana Andreja Roliha, ki se je s svojo izvoljenko Romano odločil, da zapusti samski stan. Na Plaču so se svatje peljali skozi prekrasen gasilski vodometni špalir, pred gasilskim domom smo jima čestitali, zaželeli srečno pot v skupnem življenju ter jih pospremili v cerkev sv. Jurija.
Trenutno se 6 ekip intenzivno pripravlja na občinsko tekmovanje za memorjal Matevža Haceta, ki bo
30.09.2001	na območju tovarne »Piama«. O uspehu ekip našega društva pa v prihodnji številki SNEŽNIKA.
Janko Slavec PGD II. Bistrica
Gasilska slika z mladoporočencema
\ SAMU DA JE RDEČA |
I Danilo: Puc, vidm, da prekrivaš streho na pili, gljdi da bo sz kup, kuker je | | naša na pekami.
■	Puc: Ja sevede, sej smteu dot guori tegolo, kije cenejša, ma mi Spomeniški ■
■	zavod nej teu dot soglasja za prekrivanje, če ne bodo kupe. Ki de na starih ■ l bajtah muere bet taku.
J Danilo: Ja vidš, če bi jmu hišo u Trnovem, bi patu šlu. Pogljedi staro šulo, so J 1 jo kr sz pljeham pokrili.
■	Puc: Ja, ja, ma so verjetnu vseenu upoštevali strokovna navodila Spomeniškega ■ I zavoda, sej sojo rdječe pofarbali.
Avtor se odreka honorarja v korist novega odloka o gradnji, | ki bo Trnovcam dovoljeval črne strehe, rdeče so ble od zmeraj bistrške |
V_________________________________________________________J
Sodelujete v dobrodelni akciji Slovenske karitas
Dobrota opogumlja
Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski.
Karitas sli Teu m 23 23 ise
www.karitas.si
Najdete nas v Oglasni pošti.
Prinese Vam jo Vaš poštar med 12. in 14. septembrom.
\ MEJA SZ HRVATI J
| Zanimiva debata na naslednjem občinskem svetu bo potekala nekako takole: | I Zlatko: Gospod župan, zanima me, kdaj bo občinska uprava predstavila | 1 svetnikom potek dokončne meje z Republiko Hrvaško v naši občini.
■ Župan: Saj ni nobenih sprememb, jaz uradno nič ne vem.
! Glas iz ozadja: Seveda ne vej, sej nema ob mjeji nobjene parcele in nje njega J * nje dmge zzpjevce ne briga, kjre naše parcele bojo dobili Hrvati. Tu, da bojo 1 I dobili Tomšičov guozd, pa itak vsi vemo žje par let, odkr so ga posekli.
Avtor se odreka honorarju v korist nakupa video kasete: | Ja san munjen, ja san bolan, ja ne mogu več bez nje. I
X.___________________________________________v
IZ POSLANSKIH KLOPI...
Politika
V ZNAMENJU TRAGEDIJE V NEW YORKU
V spomin na tisoče nedolžnih žrtev terorističnega napada v torek, 11. septembra na obe stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in na Pentagon, smo se v petek, 14. septembra, na žalni seji zbrali poslanci Državnega zbora. Žalne seje se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, člani vlade s predsednikom Janezom Drnovškom ter najvišji predstavniki sodne oblasti in državnega sveta. Svečanega spominskega zbora se je udeležila tudi nova veleposlanica Združenih držav Amerike ga. Nancy Ely - Raphel, da bi skupaj prisluhnila besedam predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja. Le-taje izrazil iskreno sočutje z žrtvami in njihovimi svojci pa tudi solidarnost vseh državljanov naše države s prebivalci Združenih držav. Povdaril je tudi odločenost skupnega upora proti vsem, ki nam s terorjem vsiljujejo nesvoboden svet. Spomin na pokojne so prisotni počastili z minuto molka. Za tri minute pa je tega dne zastal promet. Obstali so ljudje in stroji točno opoldne, tako v Sloveniji, kot po vsej Evropi.
Zastave so ostale tega petka spuščene na pol droga.
Ostala pa sta zgroženost in bes nad nezaslišanim zločinom.
O LANSKI IN LETOŠNJI ŠKODI PO SUŠI...
Letošnja katastrofalna suša je znova, kot lani najmočneje prizadela nekatera območja Slovenije, tako Prekmurje, Štajersko,
Belo krajino, Slovenski Kras pa tudi naše kraje. O tem smo spregovorili na izredni seji Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ter prehrano pri DZ, kije bila konec avgusta meseca v Gornji Radgoni, prav v času znanega Radgonskega kmetijskega sejma. Poglobljeno so bila analizirana dejstva in vzroki, v zvezi z vsepogostej širni ponavljanji katastrofalnih suš, ki izničijo ves trud kmetov na najpomembnejših poljščinah. Sušam dodajmo še poplave, točo, pozebe in plazove, kijih trpi današnje kmetijstvo in njegovi nasilci. Seje odbora so se udeležili tudi predstavniki biotehničnih fakultet in številnih strokovnih združenj in inštitucij, da bi poiskali najboljšo rešitev za bodoče podobne prilike. Nalog je gotovo dosti za vse, ki se s kmetijtvom ukvarjajo in one, ki jih kmetijstvo povezuje v proizvodno ali tržno verigo, ali sodelujejo v samem procesu. Kritično so se opredelili tudi do slovenske vlade, ki kmetom dolguje še lansko zagotovljeno povračilo s sušo nastalih stroškov. Tu so pa že novi visoki stroški, ki jih je povzročila letošnja suša. /Gotovo je energičen nastop vseh prisotnih tudi pomagal pri odločitvi vlade, kije že zagotovila, da
bo izplačala kmetom vse lanske obveznosti, povračila letošnje škode pa takoj na to!/
O KMETIJSTVU V EVROPSKI UNIJI Z VELIKO POZORNOSTJO
V ponedeljek in torek, 17. in 18. septembra nas je deset članov omenjenega odbora DZ za kmetijstvo s predsednikom mag. Janezom Krambergerjem odzvalo vabilu Misije Republike Slovenije pri Evropski uniji in se udeležilo dvodnevne delavnice v organizaciji urada TAIEX - Direktorata za širitev EU pri Evropski komisiji v Bruslju. Nekatere teme so bile izrazito strokovno zastavljene, kot so Registracija pesticidov in njihovih ostankov, Zdravstveno varstvo rastlin in semen; s področja veterine: O zasnovi prehranske varnosti “od hleva do mize” s pregledom glavnih ukrepov evropske veterinarske zakonodaje za sprejetje le-te v državah kandidatkah, o notranji trgovini med državami
Značilni pogled na nogočno stekleno stavbo Evropskega parlamenta v bruslju, središču Evropske unije
evropske unije in menjava s tretjimi državami. Obravnavali smo tudi vidike zdravja živali ter vidike dobrega počutja živali in javnega zdravja. Zvrstili so se strokovnjaki za našteteta področja iz Grčije, Portugalske in Nizozemske. Posebej zanimiv je bil nastop dr. Petra Berkowitza, ki je predstavil skupno kmetijsko politiko, njeno mesto, njen dosedanji razvoj, njen proračun in izglede za naslednje desetletje, v pogojih širitve Evropske unije. V preteklem času je zahvaljujoč prav naporom skupne politike v kmetijstvu bil opravljen izreden skok v porastu kvalitete in količine proizvedene hrane, da se je znašlo kmetijstvo v Evropski uniji ujeto v tem uspehu in celo njegova žrtev. Zato nova kmetijska politika temelji na racionalnem odnosu do proizvodnje hrane, vzpodbud za posamezne panoge in celo do določenih omejitev. Tej tematiki je bil namenjen tudi obisk pri Stalnem predstavništvu Avstrije v Evropski uniji za področje kmetijstva. Kjer nam je g. Gunter Walkner navdušeno predstavil uspehe, ki jih je avstrijsko kmetijstvo doseglo od kar so
člani Evropske unije.
Posebno doživetje je vsekakor bil obisk Evropskega parlamenta v ogromni, modemi stekleni palači, kjer smo se za kratek čas udeležili odprte seje Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja evropskega parlamenta. Odbor šteje nad dvesto članov, zaseda v ogromni dvorani z enajstimi prevajalskimi kabinami, kajti razprava poteka enakopravno v jezikih vseh petnajstih članic Evropske unije. Predsednik odbora g. Friedrich-Wilhelm Grafe zu Baringdorf, kije bil pred dobrim mesecem na obisku tudi v našem parlamentu in na našem odboru, je na kratko prekinil zasedanje in je našo delegacijo pozdravil in v kratkih besedah predstavil tudi našo državo in naše napore za vztop v članstvo unije. Po njegovih besedah si Slovenija zasluži, da bi že bila članica te velike družine evropskih držav. Njegovemu voščilu, da se to zgodi kar najhitreje, so vsi prisotni prepričljivo zaploskali.
Da bi države kandidatke hitreje napredovale in bile prej pripravljene za vztop v Evropsko unijo so na področju kmetijstva trije pomembni finančni skladi: PHARE, SAPARD in ISPA, ki skupaj letno vlagajo v kmetijstvo in infrastrukturo teh držav okrog 3 milijard evrov pomoči. Iz sklada SAPARD, kije v letu 1999 imel na razpolago dobre pol milijarde evrov, j e Slovenija dobila 6 milijonov evrov pomoči, kar ni zanemarljiva vsota. Med ostalimi državami, ki so črpale ta sklad: Bolgarija, Češka, Estonija, Litva, Latvija, Madžarska, Romunija, Slovaška in Poljska, je prav slednja dobila največ, kar 168 milijonov evrov. “Država je velika in revna”, kot je Poljsko označil predavatelj g. Ciprianni iz Italije, ki se je izkazal, kot dober poznavalec kmetijstva tudi v naši državi.
Naša delegacija je obiskala še Misijo Republike Slovenije pri Evropski uniji, ki jo vodi živahen in uspešen veleposlanik dr. Marko Kranjec. (V letih osamosvojitve je bil državni sekretar za finance in je podpisan na prvem slovenskem denarju - na tolarskih bonih, samostojne Slovenije.) Predstavil nam je trinajstčlansko skupino diplomatov te misije in njihovo pomembno poslanstvo pri naporih naše države, da čimprej izpolni zahtevane pogoje za vztop v Evropsko unijo, predvsem zaradi nas samih in naše uspešnosti v razvitem svetu.
Pred nami bo živahna in vroča parlamentarna jesen, o tem pa že v naslednjem Snežniku. Mnogi šolarji, dijaki, študentje in učitelji, tudi moji nekdanji šolski kolegi, začenjajo novo šolsko in študijsko leto, vsem obilo uspeha in zadovojstva pri zahtevnem delu.
Vojko Čeligoj
POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKA ZLATKA JENKA za 24. sejo Občinskega sveta
1. Vlada republike Slovenije je pozvala našo občino, da najkasneje do 1. oktobra 2001 pripravi in posreduje na ministrstvo pristojno za lokalno samoupravo:
-	predloge nalog iz državne pristojnosti za katere menimo, da bi jih kot svoje izvirne oz. prenesene naloge izvajala pokrajina
-	in naloge iz občinske pristojnosti za katere menimo, da bi bile lahko prenesene v pristojnost pokrajine.
Zanima me ali se je naša občina odzvala na poziv vlade RS in kako sodeluje pri pripravi:
-	Zakona o lokalni samoupravi,
-	Zakona o občinah,
-	Zakona o pokrajinah,
-	in Zakona o ustanovitvi pokrajin?
Glede na to, daje država prenesla določene naloge na občino, sredstev pa ni zagotovila, ter glede na to, da je z razvojnega vidika zelo pomembno v katero pokrajino bomo uvrščeni, je takšno sodelovanje več kot nujno.
2.	Predlagam, da v naši občini uvedemo redarsko službo, oziroma mestnega redarja.
Obrazložitev:
Glede na številne naloge in dela, ki jih bi morali izvajati in nadzirati, ter glede na potrebe po izvajanju nadzora nad sprovajanjem občinskih odlokov, bi se delo take službe nedvomno obrestovalo. Mestnega redarja in redarsko službo so uvedle že številne nam primerljive občine in ugotavljo precej pozitivne rezultate.
3.	V čigavi lasti je sedaj zemljišče “občinske ceste” od Žabovice do D. Zemona in ceste Zarečje - Bubec -Posrtev?
4.	Na kakšen način in koga je obvestila občinska uprava, da posreduje republiški volilni komisiji predloge kandidatov za člane okrajne volilne komisije?
5.	Cesta v smeri II. Bistrica -Podgrad je na določenih odsekih v obupnem stanju. Glede na vedno večje obremenitve (povečan obseg tovornega prometa) in poslabšajne prometne varnosti udeležencev prometa iz naše občine, bi bila ureditev posameznih odsekov nujna.
Zanima me kakšne so aktivnosti naše občine, do pristojnega ministrstva in Direkcije za ceste RS, v zvezi s predvideno rekonstrukcijo te ceste?
6.	Večina odvodnje hudournikov v mestu je urejena tako, da je voda speljana v mešano kanalizacijo
(meteorna + fekalna), kije speljana v kolektor, ta pa do čistilne naprave.
Zanima me ali bodo šle v čiščenje na KČN tudi te meteorne (hudourniške) vode, oziroma ali je glede na ugotovljeno stanje, takšna rešitev v projektu strokovno in ekonomsko utemeljena in koliko bo nepotrebno čiščenje hudourniških vod občane več stalo?
7.	V kateri fazi je izvedba projekta “Koseška obrtna cona?
8.	Dajem pobudo, da se Komunalno stanovanjsko podjetje prijavi na koncesijo za upravljanje z akumulacijami Mola in Klivnik in za vzdrževanje vodotoka reke Reke z vsemi pritoki.
Obrazložitev:
Dosedanji koncesionar po mojem mnenju ne izvaja del tako, da bi upošteval, poleg pogodbenih obvez iz koncesijske pogodbe, tudi interese lokalne skupnosti in souporabnikov vod. Lep primer sta obe akumulaciji in reka Bistrica.
9.	Zanima me ali sploh vemo, kako bo v naši občini potekala državna meja z Republiko Hrvaško?
Obrazložitev:
Nedvomno je potek meje z RH pomemben, saj lahko zemljišča last naših državljanov (po sporazumu med obema državama) sodijo v sosednjo državo. V kolikor so takšni primeri, bi moral župan občane na to opozoriti, oziroma jih seznaniti s predvidenim potekom meje.
10.	Zakaj občina ne spodbija Športni uniji lastništva nad Sokolskim domom?
Obrazložitev:
Menim, daje nesmiselno kupovati nekaj kar j e občinsko in kar so zgradili bistričani. Prav zaradi tega je nesmiselno za nakup stavbe potrošiti 34 milionov proračunskega denarja. Zelo čudno je tudi to, da občina ni izkoristila vseh pravnih poti, da bi se temu izognila. Pa to ni edini primer, podobno se je “zgodilo” tudi jelšanskemu zadružnemu domu.
ILIRSKA BISTRICA
Prešernova ~I
pozdravljeni
Smo naj mlajši učenci osnovne šole Antona Žnideršiča. Obiskovali bomo devetletko, ki jo na tej šoli imajo že tretje leto. V dveh prvih razredih nas j e skupaj 33. Šolo in učiteljici smo spoznali že spomladi, tako da smo vedeli kam gremo. Ampak vseeno. Prvi šolski dan je prvi šolski dan. Starši so vzeli dopust, sebe in nas lepo oblekli in se odpravili v šolo. Malo smo bili ponosni, malo nas je bilo strah, ko so
nas sprejemali v svoje vrste. Pozdrav ravnateljice, priponka z imenom, rumena rutica so bila prva in glavna dejanja. Potem smo se otroci presedli k pogrnjenim mizam. Pokazali so nam torto. Spraševali smo se, če je bo dovolj za vse. Med našim posladkom so starši popili kavico in ušli na sestanek z učiteljicama. Ker je bila torta okusna, smo j o hitro pojedli. Zato smo imeli čas, da smo se v spremstvu vzgojiteljic
odpravili na izlet po hodnikih našega drugega doma. K sreči so »ta veliki« učenci že odšli domov. V učilnicah smo prejeli kovčke z imeni. Smešno je bilo, ko so starši sedeli na naših stolčkih. Odrasli so naredili veliko fotografij, zato vam eno gasilsko prilagamo za spomin. Še se bomo oglasili.
Učenci l.a in l.b OŠ Antona Žnideršiča
Spomini na mlada leta
Iz otroškoh let je vse polno lepih spominov na običaje, ki so popolnoma zamrli in počasi tonejo v pozabo. Prav zaradi tega, sem se odločil, da nekatere od teh običajev opišem in danes imate pred seboj enega od njih, ki ga bom imenoval ŽEHTA, ker je to v pravem pomenu besede tudi bila.
Nekako 35 let nazaj smo kar množično drli v Trst in se eden dmgemu hvalili kakšen CANDY smo pripeljali legalno ali prešvercali in koliko lir je stal. Že sama menjava dinarjev v lire j e bil pravi podvig, da o prevozu, ko je bilo zelo malo avtomobilov, niti ne govorimo. Ceremonija na meji je bila posebno doživetje in če se nam je posrečilo prepričati” kakšnega jugo carinika j e šla, sicer kar velika stvar, ki seje ni dalo skriti, čez mejo brez carine.
Domači so seveda bili vsi na trnih, ker so komaj dočakali to čudo od tehnike, kije zamenjalo ženske roke in pripomočke, kot sta bili deska za pranje in čeber, po domače PLOH in KOBU. Prišli so tudi mnogi radovedneži, in ker je to bil Candy, pripeljan med prvimi v vas je bilo firbcev še in še. Seveda ni manjkalo komentarjev, kako bo zadeva trgala robo in kako bo ta roba zaradi nekega praha, ki ga ženske stavljajo v stroj malo časa zdržala. In vendar j e to čudo tehnike funkcioniralo, pa je šel ploh in kobu, ki ga je žena dobila za poročno darilo, v kot in pozabo. Od takrat se je zamenjalo kar nekaj Gandijev in , da ne bi pozabili kako se je pralo pred njihovo ero, sem se odločil, da vam opišem žehto, kot mi je ostala v spominu iz otroških let.
Moja rojstna vas sicer leži na sotočju reke Reke in potoka Mola, ter smo imeli vode zmeraj dovolj, v
ZEHTA
poplavah, ki so prišle nekajkrat na leto pa tudi preveč. Vendar je ta voda, ki teče po ilovnatih območjih bila za žehto preveč umazana, tako da so ženske opravljale to delo na potoku Bistrica. Žehtalo se je pet do šest krat na leto. Na potoku Bistrica so gospodinje iz moje vasi perilo samo izpirale, ki pa so
Škrli na potoku Bistrica
ga po predhodnem postopku tja pripeljale že opranega. Takoj po drugi svetovni vojni je bilo pomankanje vsega, še najbolj pa denarja, zato so gospodinje uporabljale domače “detergente”, ki so mu pravile LUG in ŽAJFA. Lug so pripravljale iz lesnega pepela, tako da so v kotel, kjer se je kuhalo perilo zlivale na pepel, ki je bil položen na posebno krpo, s čimer seje ustvarjal lug. Kotel je imel čep za izpust lužnice, postopek s pepelom pa so ponavljele toliko krat, dokler se jim ni zdelo, daje perilo lepo belo. Perilo je seveda zaradi luga čudno izgledalo in gaje bilo treba izprati, kar seje delalo v Bistrici, ki od naše vasi ni tako zelo daleč. Premožnejši kmetje so v legnarje vpregli konja in se z njim odpeljali v mesto na žehto. Ker pri naši hiši, takrat nismo imeli konjev, seje perilo seveda prevažalo z vozičkom. Doma smo imeli ročni voziček, ki je bil že muzejski
primerek, namreč imel j e lesena kolesa in seveda tudi leseno os, po domače AKS. Stari oče mi je zaupal dobro čuvani kolomaz, da sem akse dobro namazal in ko sva z mamo ali staro mamo naložila perilo, hajd proti Ilirski Bistrici na potok Bistrica. Tam je bilo večkrat že več žehtaric, tako daje bilo
potrebno na kamen, prislonjemn v strugi, ki smo mu po domače pravili ŠKRTV, nekaj časa čakati. Po končanem izpiranju, pa proti domu. Doma j e bilo po obešanju perila mnogo predvsem ženskih firbcev, ki so ocenjevale katera ima bolj bele rjuhe.
Na koncu naj omenim, da so ženske včasih uporabljale tudi doma narejeno žajfo. Proizvodnja žajfe je bila včasih tudi nevarno opravilo. Žajfo se je kuhalo iz crknjene živali, in ker so ti časi bili tudi časi obvezne oddaje, ki so jo stalno nadgledovali aktivisti, si je včasih kakšna žival “zlomila” nogo. Z žajfo se je dalo tudi zaslužiti, sam se živo spominjam večerov, ko sem žajfo raznašal po hišah v vasi.
Toliko o žehtanju, obljubim pa, da bom naslednjič, če bo v časopisu dovolj prostora opisal še katerega od običajev, navad in šeg, ki bi sicer brez zapisanega prešle počasi v pozabo.
Danilo Pugelj
: \
siiSlll
AKCIJA »OČISTIMO SVET«
Osnovna šola Dragotina Ketteja se je od 17. do 23. septembra 2001 pridružila akciji »OČISTIMO SVET«, ki poteka po celem planetu. Kot EKO šola smo vsi, učenci in zaposleni, že v lanskem šolskem letu sprejeli obveznost skrbeti za čisto okolje.
O programu dela v tem tednu so se učenci s svojimi razredniki pogovorili na razrednih urah.
Na poti v šolo je vsak učenec pobral dva odpadka in ju dal na ustrezno mesto.
Razredne skupnosti so izdelale novo EKO škatlo za zbiranje odpadnega papirja v učilnici.Tudi šolska okolica je dobila prijaznejšo podobo. Potrudili so se učenci 7. a in 8.b razreda. Učenci 7. b, 7. c in dekleta iz 8. b so izdelali lične plakate.
V četrtek, 20. septembra, smo na šoli uspešno zaključili akcijo zbiranja starega papirja. Tovornjak j e izpred šole odpeljal skoraj 3000 kg tega odpadnega materiala. Še posebej so se odrezali učenci na razredni stopnji.
In še zmagovalci. Na razredni stopnji seje najbolje izkazal 3. b razred, kije zbral 437 kg papirja, na predmetni pa 8. b s 349 kg papirja. Najboljša razreda bosta nagrajena vsak s svojo žogo.
Ta akcija ni naš edini prispevek k čistemu in urejenemu okolju v tem šolskem letu. V tednu otroka bomo dokončali ureditev šolske zelenice s spomenikom Dragotinu Ketteju. Do spomladi bodo drevesa v šolskem parku dobila tablice s slovenskim in latinskim imenom. Na drogu ob šoli bo zaplapolala naša EKO zastava.
Celoletna skrb otrok pa bo urejanje cvetličnih gredic.
Nevica Iskra, Anica Brožič in Tadeja Možina, usklajevalke EKO šole
s------------------------------------------------------- \
j TV SLOVENIJA: ŽUPAN j j ODGOVARJA, OSTALI MIRNO j
■	Na cesti pruti Kosjezam, se srjčasta dva sošulca.
, Miha: Si poslušou včerej televizijo?
■	Janez: Kaj mislš od telebanu, ki skrivajo unga terorista?
*	Miha; Ma nje, noš županje jmu spič.
I Janez: Veš de tu nejsem vidu. Kaj je rjku. Sigumu kej od pušk?
I Miha: Nje, pohvalu se je koku bmo dobili vse suorti. Najprej novu križišče I | pruti Transporti, mende so glih podpisali pogodbo; če ga njebi srali uni | I Kopačovi, bi imeli žje letos čistilno, toku bo kumej drugu letu narjena. Pa šje | | plin bomo dobili. Mende so se zmenli, da bo otvoritev na deseto obletnico I
■	podpisa pogodbe, tom neki okuli volitev drugu letu.
■	Janez: Sem rjeku sosedam, da bi mogli narjest malu kažina okuli kanalizacije » | u naši ulci, muoja greznca je žje puna, ma pravjo, da se ne da noš drjek . J spravt na Topouc, ki de je tu predragu.
*	Miha: Ej ma če si boste zvolili pravga župana, ku uni na Žabouci, vam bojo ■ I vsakmi kupli pumpo, pa bo tudi vaše sranje veselo tjeklu u Bistre.
I	I
| Avtor se odreka honorarju v korist tiska protestnih plakatov, proti ministru, |
ki nam ne omogoča imeti čisto Vjlko vuodo. |
V_____________________________________________________________J
*	KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ
*	IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV
*	IZVEDBA VODOVODA IN KANALIZACIJE
*KOMPLETNA IZVEDBA TER STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DOVOZNE POTI, DVORIŠČ IN DRUGIH POVRŠIN
tel/fax. 05/71-41-732 GSM: 041/682-549,041/652-769
PLAMING
Plaming,
projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: plaming@siol.net
LOVCI NA GLINASTE GOLOBE
Včasih človeka kam vleče, ne da bi vedel zakaj in potem gre tj a iz istega razloga, se pravi zaradi želje po uresničenju svojih slutenj . Meni recimo odleže, če prestopim občinski konfin tam pri Jakšu in že se počutim drugače, ko imam za sabo tablo z napisom naše občine, čeprav ne vem zakaj. Morda zaradi zatajevanega domoljubja, ali pa zaradi občinskega grba ?
Nikoli nisem razmišljal o tem, ampak kar grem.
In tako se mi je zgodilo, da me je lepega dne, ko sem se spet peljal tam mimo, ob pogledu na pivški občinski grb (v katerem je Krpanova kobilica seveda s Krpanom na njenem drobnem hrbtu) popadla nepotešljiva želja poromati v njegov rojstni kraj in se mu v imenu slovenskega naroda moralno oddolžiti za neprecenljive zasluge k promociji naše dežele v svetu. Bil je tako rekoč naš prvi kulturni ambasador. Brez tega Levstikovega dobrodušnega kontrabantarja izpod Svete trojice (tako vsaj zatrjujejo, naj bi bil od tam) ne bi bilo več Avstrije na zemljevidu, (tudi za nas so takrat prvič zvedeli v prestolnici) čeprav mu Avstrijci še do danes ne priznajo, daje rešil njihovega cesarja in cesarstvo pred Brdavsom, ki je nesramno demonstriral v njihovi prestolnici proti tedanji globalizaciji in izzival nemire. Izgovarjajo se na odpravnino, ki so mu jo izplačali v naturalijah v obliki tistih sto krač in ne vem več, koliko sodov vina in pogač, ki jih ni mogel revež ne popiti, ne pojesti, a tudi ni smel odpeljati domov. Pravzaprav jih tudi ne bi mogel, čeprav bi hotel, ker ni bilo ne cest, ne železnice...In to je prebrisani cesar dobro vedel, zato mujihje ponujal. (To se nam zmeraj ponavlja v zgodovini.) S tem so njegovo herojsko dejanje kako naj rečem, moralno izničili na raven kakšnega sejmarskega pretepa. Pa še tiste cesaričine lipe, ki jo je bil na svojo pest in brez logarja na njenem vrtu za izdelavo kija posekal, mu niso nikoli odpustili, zaradi načelnosti seveda.. Lepa zahvala...
Vse to mi je rojilo po glavi, ko sem jo nekega nedeljskega popoldneva s svojo družbo po vroči šuti korajžno seveda peš mahnil iz najnižjega parkirišča nad Trnjem proti nevidnemu vrhu pivške svete gore, da izpolnim svojo zgodovinsko dolžnost, ne vedoč, da moj podvig ne bo tako enostaven, kot j e sprva izgledalo. Vrh hriba Svete trojice se namreč niti po uri pešačenja nikakor ni hotel pokazati izza nobenega ovinka, čeprav se nam je zazdelo, da smo že davno mimo. Pivška kotlina se mi je zdela skoraj nedosežna s svojimi raztresenimi naselji. Ko sem se obupano ozrl po okoliškem hribovju, se mi je ubogi Martin Krpan še bolj zasmilil, ko sem začel preračunavati, koliko časa je šele on porabil s svojo kobilico za eno samo furo od doma do piranskih solin in nazaj, če smo mi poldrugo uro motali po tisti kačasti beli cesti, samo, da bi prišli na vrh. Ni se mi izšlo moje računanje in verjetno tudi njemu ne. Potemtakem je moral biti
stalno napoti, če je hotel preživeti in j e spotoma prodal tisto sol...Tako je z legendami, da so velike samo v knjigah, v življenju pa neznatne. Ampak brez njih pa bi se nam zdelo življenje dobesedno neprehodno, zato je kar prav, da jih imamo. Če človek ne more sam v svet, mora to početi nekdo drug zanj in mu posoditi noge in peruti, da vsaj v domišljiji doseže svoj cilj, ki ga sam ne more.. Tudi to odžeja naše sanje.
Nehote mi je šinila v glavo primerjava med literarnimi junaki in lovci. Nikar takoj ne planite pokonci, češ, kakšno zvezo vidim med njimi. Vidim! Samo pomislite, koliko lovskih družin imamo v naši deželici pod Triglavom, da je zelene bratovščine skoraj toliko, kot divjadi. ..Če bi se vsi lotili resničnega lova, bi kmalu imeli prazne gozdove in nebo brez ptic. Da ne omenjam oglušelih zaradi pokanja, ki bi nas spominjalo na vojno. Zdaj, ko so se lovci civilizirali in ukrotili svoj plenilski nagon, so si umislili nekakšno zamenjavo za prepovedane krute užitke lova na prave ptiče in jih nadomestili z glinastimi golobi, ki jih na strelišču premikajo po žici in streljajo nanje. Prebrisana potegavščina, s katero vseeno zadostijo svoji prastari sli. Nekaj podobnega počnemo pred TV ekrani ob gledanju filmov in nadaljevank, ko nam režisetji pomikajo slikovne tarče pred očmi in nas silijo, da se poistovetimo z njimi. Se pravi, da tudi mi streljamo na glinaste golobe, kajti, če bi vse tiste zgodbe hoteli preizkusiti v resničnem življenju, ne bi prišli nikamor. Torej je bolje za vse, da ostanemo kar pred televizorji.... Ravno iz tega razloga sem se odločil pisati rajši za časopis, kjer se počutim bolj varnega pred ponarejanjem resnice, čeprav me svarijo, da ima beseda v knjigi drugačno težo in trajanje, kot ta, ki jo preberete in da zapravljam čas za minljive stvari.(?) Jaz nimam tega občutka, da bi kaj zamujal, če ne pišem
romana, ki je danes v modi. Všeč mi je, če smem biti vsak mesec v vaši družbi, dragi bralci, čeprav vas ne bom zmeraj spravljal v smeh. Rad bi, da z mano kdaj skupaj razmišljate o čisto vsakdanjih in nič kaj smešnih rečeh, ki se ob povečavi, torej ob dvojni dioptriji našega pogleda nenadoma zazdijo drugačne. Torej življenje le ni tako nepremično in nezanimivo, kot se nam včasih zdi, kadar ga gledamo iz vedno
ste razdalje. Samo, če se korak odmaknemo, že se nam zdi spremenjeno in - celo vabljivo. Vidite, ravno iz tega razloga rad prestopim občinski konfin in se malo sprehodim izven njegovih meja. Od tam se mi zdi naša občina kar prikupna in pogleda vredna. To navadno občutim šele ob vrnitvi. Poskusite in lepega dne vam bo uspelo prepričati samega sebe, da z vami ni nič narobe, ampak samo z očmi. Zaradi tega vam ne bo treba hoditi niti k okulistu, ampak le čez občinsko mejo in nazaj. Če vam ne uspe v prvem poizkusu, ne obupajte, ampak pridno nadaljujte, dokler se vam oči ne
privadijo na svoj kraj..
Pa BOH do prihodnjič vaš Jožko Stegu
P F T /? O ?
TRANSPORT
CESTNI PREVOZI:
*	NAFTNIH DERIVATOV
*	TEKOČIH KEMIKALIJ
*	PRAŠKASTIH MATERIALOV
■VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL ■PRALNICA TOVORNIH VOZIL ■TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL
Da ne bom zmeraj samo šimfal, bi ob tej priložnosti rad pozdravil in pohvalil vse pivške zagnance, ki se trudijo obnoviti in predvsem obvarovati pred brezvestnimi tatovi tisto, kar je ostalo od cerkvice Svete trojice. Ne dajte se, dokler je še ena sama škrla tam gori!
SMEH V DOLINI MIRU -SKOZI MOJO DIOPTRIJO
Moram priznati, da sem kar debelo pogledal, ko sem v tretji številki Direkta namesto običajne urednikove besede bralcem na drugi strani prebral ‘Obvestilo’ izpod prstov g.Dejana Ujčiča, ki je bilo v precejšnji meri namenjeno mojemu domnevnemu dvakratnemu spotakljivemu pisanju v Dvojni dioptriji o njihovi Zg’bljeni legiji, češ, da jih obtožujem nekakšnega kulturnega prevratništva v Bistrici. Pa saj to ne more biti res, da kaj takega slišim ravno iz ust svojih literarnih kolegov, ki bi vendar morali znati razločevati med satiričnim zapisom in med časopisno novico v obliki poročila o nekem dogodku. Dvojna dioptrija je literarno - satirični kotiček in ne javna tribuna in s tem si moramo priti na čisto.. Mislil sem, da so tisti časi za zmeraj za nami, ko je marsikateri pisatelj pristal v arestu ali pa vsaj v nemilosti zaradi preveč sproščenega umetniškega izražanja, (čeprav v humorističnem časopisu) ne da bi vedel zakaj. Verj etno samo zaradi naključne podobnosti njegovih likov z resničnimi potezami kakega oblastnika, ali elite.... Očitno so moji sedanji sogovorniki prezrli moje obvestilo v predzadnji številki Snežnika, kjer sem pod poročilom o novem vodstvu ZKD pripisal prošnjo, naj mi v prihodnje nihče več ne meša mojih resnih razprav o problematiki bistriške kulture z mojimi satiričnimi zapisi v Dvojni dioptriji, ker si niso nič v sorodu. Ne bodimo vendar tako mračno resni in togi ter pretirano občutljivi na vsako zapisano besedo in jo ne obračajmo takoj proti sebi, še preden vemo, komu je pravzaprav namenjena, predvsem ne v satiričnem zapisu. Če imam kaj tehtnega povedati o kakšnem dogodku, povem v resnem članku. Zavedam se meja umetniške svobode, do kje smem, a računam tudi na bralčevo strpnosti, s katero jo prenaša. Po odzivu sodeč, je očitno še zelo nizka. Satira je kot besedna akupunktura, sicer malo boleče zbadanje z besedami na občutljivih točkah naše zavesti, a z zdravilnim in ne hudobnim namenom. Če sem koga torej nevede zbodel, se mu opravičujem....
Ne morem razumeti, zakaj se KD ZL tako vneto istoveti z liki iz mojih satiričnih zapisov, recimo iz tiste sporne ‘Ne zagrinjajte mi sonca’..., ki
jih je tako pogrela, ko pa jih v njem nikjer poimensko ne omenjam. Moram jih žal razočarati z zagotovilom, da tisti pojem o ‘smejočih legionaijih’, na katerega so se tako hlastno prilepili, sploh ni bil namenjen njim . V njem gre samo za metaforično izrazno sredstvo za upodobitev neke miselnosti, ki jo tako imenujem in ne gre za točno določeno skupino ljudi, kaj šele društvo, kot so oni. (toliko pa se že ne bi spozabil ) To ni njihov društveni portret, razen, če si ga hočejo nadeti iz solidarnosti do koga drugega. O tem ne bom razglabljal. Če bodo malo pobrskali po mojih resnih objavljenih člankih na kulturne teme, bodo gotovo našli vsaj dva, kjer nisem skoparil ne bom rekel s pohvalami, ampak z naklonjenostjo do njihovih pobud v bistriškem prostoru (Rijova nota in literarni večer). Zakaj bi zdaj kar naenkrat postal sovražno razpoložen do njih ? Nobenega razloga ne vidim za to, sicer ne bi poslal dveh svojih člankov v njihov časopis. Tudi njihovo Brkinsko tragedijo sem že moral zagovarjati pred nekaterimi užaljenimi Brkinci, ki so se preveč vneto gledali v njihovih likih. Pomiril sem jih z zagotovilom, daje vse samo literatura, da ima gledališki jezik nadčasovne razsežnosti, kakršenkoli že je (tudi vulgarizmi) in naj ga tako tudi razumejo, da gre torej samo za like in ne konkretne osebe iz resničnega življenja.. Isto bom rekel zdaj njim, da jim ni treba igrati bistriških kulturnih mučencev zaradi nekaj narobe razumljenih besed v mojem zapisu in postati žrtev lastnih ali pa tujih zmotnih predstav. To bi bila zaresna tragedija in ne več besedna igra, če bi umetniško besedo ponižali na raven ulične govorice in ji dajali njene pomene...Tega si ne smemo privoščiti, sicer se ne bomo smeli niti smejati več, kadar se nam bo zahotelo, ker se bo takoj komu zdelo, da gre ravno na njegov račun, če nas bo slišal ob nepravem času ...Tudi jaz sem drugačen, kar je danes zelo moderno in želim, da mi pustijo na svoj način izražati nezadovoljnosti nad stanjem v Bistrci. Nikogar ne silim, da se mora strinjati z mano. Zakaj pa imamo končno časopis, ko da si preko njega izmenjujemo mnenja.
Pa lep virtualni (zvrtinčen) pozdrav vsem skupaj...
Jožko Stegu
FOTO FANTAST
fotografski studio in trgovina
POLETNA' AKCIJA
X
A
Ilirska Bistrica. Bazoviška 32 • tel.: 05/ 714 43 11
VOJNE IN MIGRACIJE V ČASU RIMLJANOV II.
RIMSKE CESTE IN UTRDBE
In kaj nam je še prinesla zmaga Oktavijana nad Japodi? Mejo Italije oz. njene Desete province Benečije in Istre (Decima regio Italiae Venetia et Histria)']t Rimski senat po zmagi nad Japodi v letih 27-12 pred.n.š. postavil na linijo obronki Julijskih Alp - Nanos - Snežnik - Učka - dolina reke Raše. Takrat so se naši kraji prvič znašli na vzhodni meji Italije, centralne enote kasneje mogočnega rimskega carstva.
Poleg tega, da so si podjarmili Japode, pa so prinesli Rimljani v naše kraje še drugo, važnejšo spremembo. Če smo v zadnjih stoletjih pred začetkom našega štetja poznali jan tarsko trgovsko pot iz Kvamerja v Ljubljansko kotlino, je ta pod Rimljani izgubila na pomenu, skoraj izginila, prednost j e dobila cestna povezava Trst-Trsat. Rimljani so namreč v prvih stoletjih našega štetja gradili na našem območju predvsem ceste, namenjene prehodom vojaških enot iz Italije proti Dalmaciji.
Rimske ceste sproti vzhodu so v tistem času imele za izhodišče Akvilejo, kot upravnim in kasneje z razvojem krščanstva tudi verskim centrom, po velikosti in pomembnosti takoj za Rimom, zato je mogoče prav, da si na kratko ogledamo najprej vlogo tega mesta in njegovega vpliva na naše kraje. Akvilejo so Rimljani ustanovili leta 181 pred našim štetjem, takrat z ureditvijo naselja z okrog 300 ljudmi, predvsem državnimi uradniki, vojaki in nosilci nekaterih obrti in trgovine, katere cilj je bil prodaja rimskih izdelkov v Norik, Panonijo in Istro in nakup takrat zelo znanih noriških (prebivalci vzhodne Avstrije in Panonske nižine) kovinskih izdelkov, zlata in železa ter sužnjev za rimske potrebe. Akvileja je postala v kratkem najpomembnejše mesto v severni Italiji in je bila s skoraj 500.000 prebivalci v
III.	in IV. stoletju med devetimi naj večjimi mesti v takratnem rimskem carstvu.
Se pomembnejšo vlogo je dobila v verskem pogledu, saj so se v njej prvi krščani naselili verjetno že v začetku druge polovice prvega stoletja. Peter je verjetno leta 45 poslal v Oglej sv. Marka, kijev krščanstvo prevzgojil več družin, med njimi Sv. Mohorja, ki naj bi bil po posvetitvi v škofa postal prvi akvilejski škof. Kljub preganjanju kristjanov v prvih stoletjih naše ere pa je akvilejski škof kmalu postal patriarh, v tistem času prvi škof za papežem in nosilec širjena krščanstva proti vzhodu. Čeprav nimamo nobenih dokazov o starokrščanskih cerkvah v naših krajih, nekateri namreč le omenjajo cerkev Sv. Ahaca na istoimenskem hribu za starocerkveno, so arheologi do sedaj našli edine posamezne arheološke najdbe krščanskih predmetov iz tega obdobja samo v Škocjanskih jamah. Iz posameznih podatkov razvoja primorskih škofij v tem času pa lahko razberemo, da so potujoči duhovniki takrat zanesli krščanstvo tudi med prebivalce naših krajev in šele prihod Slovanov v VI. stoletju je krščanstvo začasno pregnal iz naših krajev. Z
vzpostavitvijo tudi civilne oblasti v rokah akvilejskih patriarhov pa lahko rečemo, da je ton življenju v naših krajih, z manjšimi prekinitvami, vse do konca prvega tisočletja dajala Akvileja v posvetnem in vse do srede osemnajstega stoletja v cerkvenem pogledu. Vsekakor si razvoj krščanstva v naših krajih zasluži posebno poglavje in se bomo k njemu še vrnili v enem kasnejših sestavkov.
Še drugo karakteristiko so prinesli Rimljani v naše kraje. Če smo v zadnjih stoletjih pred začetkom našega štetja
poznali jantarsko trgovsko pot iz Kvamerja v Ljubljansko kotlino, je ta pod Rimljani postala nepomembna, prednost je dobila cestna povezava Akvileja-Trsat. Rimljani so namreč v prvih stoletjih našega štetja gradili na našem območju predvsem ceste, namenjene prehodom vojaških enot iz Italije preko slovenskega ozemlja predvsem v Panonsko nižino in Dalmacijo. Te vojaške ceste, so se vse začele v Akvileji. Opisi teh cest in postojank za zamenjavo konj, utrdb ali posameznih naselij so razvidni iz posameznih potopisov ali kasneje koncem IV. stoletja iz tako imenovane Poštne karte. Najvažnejša je vsekakor bila cesta Akvileja-Gorica-Ajdovščina-Hrušica-Logatec-Vrhnika-Ljubljana s pomožnimi cestami preko Krasa-Landola pri Postojni v Logatec ali preko Krasa-Divače-Gabrka-Landola ali Krasa-Divače-Vrem in Pivke (Sv. Primož) v Loško dolino.
Za nas najzanimivejša cesta, ki jo opisuje znameniti potopis Itineramm Antonini, sestavljen v II. stoletju v času rimskega cesarja Antonina Caracalle, je prihajala iz Akvileje po Via Gemmina. Čeprav so Rimljani v svojih opisih cest poleg imen postaj dajali tudi podatke o razdalji med posameznimi postojankami, je precej problemov pri njihovem lociranju. Pri opisu poteka te ceste bomo poleg razdalj v miljah (rimske številke) prikazali še
oddaljenosti v kilometrih (arabske številke, ena milja je 1.479 km) in približne ocene današnjih krajev, kjer bi omenjena postajališča lahko stala. Itinerarum Antonini navaja sledeče postaje: Akvileja (Oglej) XII (17.76) - Fonte Timavi (Devin ali Nabrežina) XII (17.76) - Avesica (Prosek, Opčine, Sežana) XVIII (26.64) - Ad Malum (Materija ali Gradišče) XVII (25.16) -Ad Titulos XII (17.76) v nekaterih zapisih tudi XVII milj ali 25.16 km -Tersatica (Trsat) in naprej proti Ad Turres (Crikvenica) in Senia (Senj) v
Dalmacijo. Zaradi ulice, po kateri je prišla iz Akvileje, nekateri to cesto imenujejo tudi Via Gemmina. Dejstvo pa je, daje ulica Via Gemmina dobila ime od tod, ker j e šla po njej iz Akvileje že omenjena cesta, kot tudi znamenita cesta Via Flavia, kije zavila proti Trstu in naprej v Istro preko Rižane in Mirne do Pulja in iz njega preko Raše do Kastva in Trsata.
Za nas sta vsekakor naj zanimivejši postojanki Ad Malum in Ad Titulos, ki sta bili nekje na našem območju. Čeprav so nekateri starejši zgodovinarji povezovali predvsem Ad Malum z lokacijo Vrbice ali Dolnjega Zemona, seje novejša zgodovina opredelila, da gre pri Ad Malum za lokacijo nekje v okolici sedanje Materije, mogoče vzhodneje v Gradišču, saj to potrjuje tudi dejstvo, da je predstavljala nekakšno križišče s stransko trgovsko potjo, ki je prihajala iz Istre preko Čičarije in se nadaljevala preko Brkinov, verjetno mimo Prema in naprej preko Sv. Primoža (Pivka) ali Knežaka v Loško dolino. Ta pomožna trgovsko pot ni bila urejena kot cesta, so pa po njej tovorili sol in vino iz province Istre v panonski del rimskega carstva. Točno lokacijo postaje Ad Malum pa zgodovinarji niso nikoli določili.
Slikovito nam potek te ceste preko matarskega podolja potrjuje tudi zgodovinar Simon Rutar (XIX.
stoletje), ko opisuje “nadpis, ki so ga leta 1842 našli na posestvu gospoda Negovetiča. Ta napis omenja sledeče: Cesarski namestnik A. Plautius (kije 1. 43 po Kr. Britanijo podjarmil) je bil ukazal sezidati cesto skozi zemljišče Rundiktov. In kdo so Rundikti. To je naš Rodik, ki se v latinskem jeziku še vedno Rundictes imenuje. Rodik je torej pripadal Japodiji. Pozneje pa so to cesto preložili ali morda nadaljevali proti Italiji, tako daje prestopila meje Ilirika in prišla pod oblast Leacania Bassa, torej pod neposredno vlado cesarjevo, kije zapovedoval celi Italiji in zemljam, ki so bile z njo združene. Zato je ukazal cesar Tiberij Claudij svojemu primipilaru Rufelliju Severu to cesto popraviti, kakor spričuje omenjeni nadpis”. Čeprav ne vemo točno, kje so našli ta napis, pa vemo zagotovo, da je živela gospoda Negovetič v Klani. Josip Negovetic še v letu 1836 in Andrija (verjetno njegov sin) še leta 1861, ko je posestvo prodal. Če upoštevamo, daje zgodovinar Rutar med drugim obiskal tudi nekatere naše kraje - Zemon je zelo verjetno, da je bila to najdba v okolici Klane. Tudi ta napis nam kaže pomen te ceste v eni od smeri Rimskega prodiranja na vzhod.
Druga pomembna postojanka na naših tleh pa je bila Ad Titulos nekje na območju med Starodom, Šapjanami, Jelšanami, Rup o in Lipo. Točne lokacije zaenkrat še ne poznamo. Gospod Poklar se nagiba k lokaciji
bliže Jelšanam, kjer naj bi se nanjo priključila stara trgovska pomožna pot iz doline reke Reke, drugi, predvsem hrvaški zgodovinarji, pa jo v zadnjem času pomikajo bliže sedanjemu križišču in bencinski črpalki v Rupi. Slednje predvsem zaradi dejstva, ker so kasneje tu tudi locirali srednjeveško mitnico med glavarstvoma Kastav in Gotnik, oziroma na meji Kranjske v okviru habsburškega cesarstva. Ker j e potekala rimska cesta verjetno nekje po trasi Pasjak-Šapjane-Jelšane ali Rupa-Lipa-Sv. Matej-Viškov-Rijeka na Trsat sta obe lokaciji možni, ker pa točne poti ne poznamo jo je težko točno opredeliti, kljub neizpodbitni oddaljenosti od Trsata. XII oziroma XVII milj ali 17.16
ali 25,16 km iz Trsata so možne vse lokacije v omenjenemu prostoru.
Na obeh omenjenih cestah iz Akvileje tisti preko Gorice in Ajdovščine v Ljubljansko kotlino in tej “naši” iz Akvileje, na Trsat, pa imamo tudi dve znameniti trdnjavi, obe z imenom Castra. Na severni cesti je bila ta v Ajdovščini, na naši četi pa v sedanjem Kastvu.
Smo pa dobili takrat tudi prvo pravo vojaško trdnjavo v naših krajih, locirano na omenjeni vojaški cesti. Spomladi leta 270 so Rimljani gradili tudi prvo utrjeno taborišče nad vasjo Pasjak, na lokaciji starejšega japodskega gradišča. Ostanki zidu kažejo utrdbo z obzidjem dolgim 350 m, debelino zidu 3 m in ohranjeno višino 170 cm. Velikost take utrdbe je ustrezala potrebam ene kohortne enote rimske vojske in je služila obrambi cestne poti. Na osnovi najdb so zgodovinarji dokaj točno postavili čas njenega porušenja. Trdnjavo, ki so jo začeli graditi v času rimskega cesarja Galij ena, so še predenje bila dograjena, napadli Alamani in Jutongi, ki so spomladi 270 leta po tej cesti in preko te trdnjave prodrli v severno Italijo in jo opustošil. Ker je cesar Kvintalij, ki je zasedel cesarsko mesto za Galijenom, vladal le sedemnajst dni spomladi leta 270, je na osnovi najdenih kovancev, rušenje trdnjave zelo natančno časovno določeno.
Zgodovinarji tudi ocenjujejo, da so zatem Rimljani novo trdnjavo zgradili
nekoliko više, mogoče na Gradini nad vasjo Starod, za katerega v zadnjem času nekateri menijo, da gre za rimski Stridon, v katerem je bil v petem stoletju rojen svetnik Hieronim, kar pa je seveda druga zgodba, ki jo bomo opisali nekoč kasneje.
In končno, Rimljani so na naših tleh začeli graditi velik obrambni sistem (le zakaj to spominja na današnjo Šengensko mejo!?!) sestavljen iz mogočnega zidovja poimenovan Claus-tra Alpium Juliarum ali Libumijski limes oziroma poslovenjeno Kasnoantično zaporno obzidje.
Jožef Šlenc
O tem pa nekaj več prihodnjič
V turističnih prospektih gradu Prem zelo pogosto zasledimo podatek, da je na tej lokaciji bila včasih Rimska utrdba Castra Primae. Na žalost ne vemo, na kaj se omenjena označba nanaša. Gre še za eno drobnih napak, ki so posledica želje, predvsem italijanskih lastnikov gradu, ki so vedeli za utrdbo iz prvih stoletij našega štetja, ki so se imenovale Castra (pri nas je bila v Kastvu), ali pa gre res za ostanke kake trdnjavice iz 4-5 stoletja, ki je čuvala takratno pomožno pot skozi dolino Reke. Rezultatov arheoloških raziskav, ki bi potrjevale prvotno tezo ni. Pa saj tudi ne morejo biti, če stvari ne raziskujemo.
Pogled na rekonstruirane ostanke vojaške utrdbe nad vasjo Pasjak. Raziskovanja v letih 1996-68 so bila zaradi pomanjkanja sredstev prekinjena. Fotografijo je posnel gospod Franc Poklar, enako kot skico Gradišča v prejšnji številki. Za slike in napotke pri pisanju se mu zahvaljujem
'TALlAm
itinerarske ceste vicinalne ceste miljnik x	mest
»ttiti VOttOVOd
kosnoonhčno zaporno obzidje
------meje I.-II. stoletje
------meje po !!!.stoletju
\	v
s,-*"n ‘Ns.Ns.

fm,
r^l
Tokratni zemljevid smo si izposodili iz Zgodovine Slovencev. Ta še najbolj točno prikazuje potek rimskih cest pri nas, zelo nenatančno in v skladu s takratnim in za nekatere zgodovinarje še današnjim "uradnim ” znanjem pa prikazuje ilirska in keltska ljudstva, ki so živela pri nas in v naši okolici.
Gručasta vasica stoji na najvišjem slemenu Brkinov. Travniki, redke njive in kal so še na slemenu, nižje na pobočjih pa je gozd.
Na južni strani se med naseljem in vrhom Bošnjakom začne grapa Gabrškega potoka, ki ponikne v slepi dolini Jezerini, gozdnata osojna pobočja pa se strmo spuščajo v dolino potoka Smagurke. Na zahodnem rubu naselja stoji cerkev... Gabrk je predzadnja vas v občini.
V vasi so Frankovi, Ivančiči, Ludviki, Matkoviči, Polesi in Tomažiči, skupaj jih je 34 vaščanov, v 13-tih hišah. Otroci hodijo v šolo na Pregarje, domačini pa se vozijo na delo v Plamo, k Šepiču v Gračišče in nekaj jih je zaposlenih na železnici.
Asfaltirana cesta, asfalt po vasi so imeli prvi v Brkinih, pripelje iz Pregarij, uredili pa so jo takrat, ko se je po Brkinih delala »slemenska cesta«. Na zadnje sojo obnavljali leta 1997, ko se je obnavljala tudi cesta Pregarje -Prelože.
Telefon in vodovod so dobili skupaj s preostalimi brkinskimi vasmi.
Vaščani so pridni in kar naprej nekaj delajo in obnavljajo. Letos so obnovili vaško razsvetjavo, pripravljajo pa se na obnovo strehe na cerkvi. Radi bi tudi uredili kanale ob cesti za odvod meteornih voda.
Ingrid Poles iz 4. razreda OŠ Pregraje pravi:
MOJA VAS GABRK
Moja vas Gabrk j a majhna vas, saj ima 13 hiš in 34 prebivalcev. Ime vasi je nastalo tako, daje bil hrib posajen z drevesi gabri. Te so posekali, sezidali kamnite hiše in vasi dali ime Gabrk.
Nekoč so se ljudje preživljaj! s poljedelstvom. Imeli so veliko živine. Pred približno tridesetimi leti, seje vas začela prenavljati. Dobili smo vodovod in asfaltirali cesto. Ljudje so se začeli zaposlovati v tovarnah. Živino so počasi prodajali, polje pa so ostala neobdelana. Začeli so pridelovati samo za svojo uporabo. Tudi hiše so začeli obnavljati in graditi nove. Vasje sedaj kar obnovlejna in lepa. Nekaj mladih, ki je končalo osnovno šolo na Pregaijah, obiskuje šole v Kopru ali Ljubljani. Tako je cel teden bolj mimo, konec tedna pa postane živahno.
Najbolj živahno pa je dvakrat v letu, to je za prvi maj, ko naredimo kres in za shod, ko imamo ples. Pri nas imamo navado, da se v ponedeljek po shodu spet zberemo in imamo piknik.
Cerkev sv. Trojice
Moja vas leži na nadmorski višini 747 m, zato imamo bolj mrzle zime. V vasi ni veliko prometa in maj hi otroci se lahko varno igrajo ter vozijo s kolesom.
V	moji vasi mi je zelo lepo in če bo kaj novega, vam bom še pisala.
V	vasi je cerkev Svete trojice. Vaščani so sami, pred dvemi leti,
Kapelica, ki stoji na vhodu v vas in ima svojo zgodbo. Zgrajena je bila leta 1947, zgradil pa jo je oče od g. Jadrana Franka. Ta nam je povedal: » Ko so vas med vojno požgali, so mojega očeta zajeli, na Mašunu, Nemci in ga odpeljali na prisilno delo v Avstrijo. Starša sta bila zelo verna, in sta se zaobljubila, da če preživita vojno, bosta v svoji vasi sezidala kapelico. In tako je tudi bilo, s tem, da je oče na svojo obljubo nekaj časa pozabil, potem pa se mu je sanjalo o njej in tako so jo tudi zares naredili.«
Na tem mestu je nekoč stala kaluža, kjer so krave pile. Pred desetimi leti so jo zasuli in naredili »balin plač«. Vsako nedeljo so vaščani neutrudno balinali, v zadnjem času pa so to navado malo opustili.
Vaško igriče in prostor na katerem naredijo za shod ples
AVTOMEHANIKA
Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007
NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci,
A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli
ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12
NOVI CUO
Z 16 V MOTORJEM, ABS, SERVO VOLAN V PRODAJI ŽE OD CCA. 1.900.000,00 SIT
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT DO 5 LET TOM + 4,25%
ZA POLETNE DNI VAM NUDIMO OMEJENO SERIJO VOZIL
RENAULT

TVVINGO CLIO TH ALI A KANGOO MEGANE
VSI MODELI AVANTURA IMAJO KLIMO
GFtATiS
AVTOHISA
Smrdelj Valter sp
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761
Pri nas vam nudimo kompletno servisno uslugo za vaš avto.
Zamenjava staro za novo Prepisi vozil
Optika in avtoklima	v,judn0 vati,yen//
trgovina in zastopstva d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica, Zarečje 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71-41-913, Tel./Fax.: +386 (0)5/71-41-927
www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net
OMV ISTRABENZ
MATKO VI
tobru,

Skoožč-p.-1, oti-msi* lb*$L** L -s«-oh ob&ntskem dod<;h
SPOMINSKA LISTINA
<23 40-uitniei .*y'idovif5f,kih dogodkov *a zaslug?? in žrtve v boju i*a svobod?;
v u»jon spomin mladim rodovom.
leflrti Bistrica; -S &m* 196
mdMšt
Pogled na zgornji del vasi
Takšne hruške rastejo samo v Brkinih
Križ, ki stoji na presečišču poti
obnovili fasado. Shod imajo zadnjo nedeljo v avgustu in praznujejo Sv. Jerneja.
Gabrčani so bili zelo aktivni v času vojne. Eden glavnih organizatorjev partizanstva v teh krajih in tudi eden
Skupščina občine Ilirska Bistrica je sklenila, da se ob občinskem prazniku dodeli SPOMINSKA LISTINA vaški skupnosti Gabrk, ob 40-letnici zgodovinskih dogodkov za zasluge in žrtve v boju za svobodo, v trajen spomin mladim rodovom.
najznamenitejših gabrčanov je zagotovo Ludvik Rudolf- Brjak. V zahvalo in spomin jim je Občina, leta 1984, podelila Spominsko listino.
Za podatke in prispevke se zahvaljuj en vaškemu »županu« g. Jadranu Franku in učiteljici Ireni Boštjančič.
1 I I I I I I I I
^ J
nakup v trgovini
nad 10.000 SIT i
darilo - majica! i
i
___________________ji
Ena izmed tipičnih starih brkinskih hiš, Gabrk 12
fJCOCPCOCOt?c J C’ '01? c

C i v5
dG\ Z5G\ 73GX 77
(L lo_C, 19_Cj v9
Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel: +385(0)5/714-15-04
6 * ^6 i*
o) (o eJU cJlb________ejb____cjv) cjv)	eJLp
OIC Trnovo
Vilharjeva cesta 47,6250 Ilirska Bistrica " tel/fax: 05/71-41-362 "
J (2
CJ to____2J L2_
55
55
DjGA

5
s&
X

Dom na Vidmu
Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344
ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00
-	VIDEO TOP 10
"l. SHAFT- akcija
■	2. CHAUJEVI ANGELČKI - akcija
■	3. MISIJA NEMOGOČE 2 - akcija ■4. MOŽJE ČASTI-drama
"S. POTOPLJENE SENCE-triler
■	6. MORILEC MEHKEGA SRCA - komedija
■	7. RDEČI PLANET • znanstvena fantastika
■	8. ŠKLANDALOZNO PERO - drama * 9. TRENUTEK ODLOČITVE - triler
■	10. HIPNOZA-triler
POSOJAMO TUDI FILME NA DVD - PREKO 100 NASLOVOV!
ar,. -m
AVTOPREVOZNIŠTVO
DOSTAVA: peska do 3 m3 drv do 8m2 drugega materiala
SLAVKO SMRDELJ S P.
Partizanski hrib 12, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 041/ 544 687 (041/993 693)
ČASOPIS SNEŽNIK, NEKOČ DALJNEGA
Obljubili smo vam, da bomo v tej številki časopisa predstavili letnik 1995, pa smo si premislili, saj smo dobili pod roke star izvod časopisa, ki datira v November 1962. Časopis nosi letnico I, ŠTEVILKA 3.
Na uredništvo ga je prinesel Iztok Perenič, ko je brskal po policijskem arhivu. Na njem je tudi del strgane nalepke, na kateri je še viden priimek Martinčič in kraj Mašun. Kako je časopis priromal k policiji ni znano, je pa časopis izredno zanimiv in pester.
Tako, ga predstavljamo vam bralcem in upamo, da bo tudi vam tako všeč kakor je bil nam. Mogoče pa se bo tudi kdo izmed vas prepoznal, kot takratni nadebudni pisec.
TEHNIČNI PODATKI Snežnik je izhajal kot GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA.
Cena izvoda j e bila 20 DIN. Glasilo Snežnik je izhajalo enkrat mesečno. Izdajal gaje Občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica.
UREDNIŠKI ODBOR Glavni in odgovorni urednik je bil Jože Keuc. Člani uredništva pa so bili še:
Franc Munih,
Janko Šabec,
Lado Škrlj,
Ivan Šuštar,
Stane Česnik,
Milko Primc in Danilo Gerk.
Tehnični urednik je bil Janko Novak.
Tiskala ga je Tiskarna ČZP KOČEVSKI TISK - KOČEVJE.
Letna naročnina je znašala 240 DIN, poravnalo pa sejo je lahko pri NB v Ilirski Bistrici, na tekoči račun 602-12-3-101.
Koliko številk in letnikov je časopis izhajal v tej sestavi ne vemo, naprošamo pa vse, ki bi mogoče hranili stare številke nekdanjih časopisov, da nam jih prinesejo. Radi bi jih fotokopirali, kaj o njih napisali in vsekakor vrnili nazaj lastnikom.
Drugič pa res letnik 1995.
		
1	Čeprav obstoja Tovarna organskih kislin ali kratko TOK že polni dve leti, večina domačinov še vedno uporablja njen prejšnji naslov Zadružnik ali samo Mlekarna. Res je, tempo razvoja podjetja raste izredno hitro, tako da mnogi sploh ne poznajo celotnega predmeta poslovanja podjetja oziroma njenega proizvodnega programa.	
		
DOBRO POUČEN	TOLAŽBA
— No, Jurček, bi mi ti vedel povedati, kaj nas uči čebela?
— Čebela nas uči, da moramo biti pridni in da si moramo med delati sami.
— »Hm, tako majhna klobasa za 160 dinarjev, povrh pa Se smrdi!«
__ — »Kaj pa se zato razburjate, če bi bila večja, bi pa še bolj smrdela.«
o predavanju filmov v Knežaku
Marsikoga sem že slišal, da so danes ljudje, predvsem mladina, bolj motorizirani in odhajajo v druge kraje na zabavo, da predvajajo v Knežaku zelo slabe filme, da je na vasi v poletnem času mnogo dela itd.
Jaz sem nasprotnega mnenja. Vzroke majhnega števila obisko-vavcev je treba iskati drugje.
Ko prideš v kino dvorano, takoj opaziš, da vlada v njej včasih skrajna nedisciplina. Otroci se derejo kot na pašniku, govorijo celo med predstavo. Pred pričetkom predvajanja igrajo vedno iste plošče že nekaj let, tako da jih že ptice znajo na pamet. Ozvočenje v dvorani je tako glasno, da bi si moral dati vato v ušesa. Glavna nevednost pa je nenehno prekinjanje filma, kar slabo vpliva na razpoloženje -ljudi in ni čudno, da marsikdo pravi: »Me ni bilo v dvorano šest mesecev, sedaj me pa ne bo eno. leto,«.
Kinoprojektor bi bilo treba nujno popraviti, tako da hi se predvajali tudi dobri filmi. Ljudi, ki upravljajo z aparatom, bi morali bolje plačati, da bi se bolj zanimali za svoje delo in apara- ’ turo vzdrževali v redu, čisto in
vedno sposobno za delovanje. Proti razgrajačem bi morali nastopiti; če ne bi pomagale lepe besede, pa z ostrejšimi ukrepi. Ozvočenje je treba popraviti, nabaviti nove plošče, tako da bi se obiskovavci udobno počutili.
Vsak človek si po delu želi razvedrila, želi nemoteno slediti filmski predstavi; kdor je drugačnih misli, nima mesta v kino dvorani.
Tudi po vedenju na javnih prostorih ocenjujemo vzgojenost in splošno kulturnost prebivavstva. Ali ste že gledali kino predstavo v večjem kraju? Tam čaka na začetek predstave do tisoč gle-davcev — pa tudi mnogo mladine je vmes — toda slišiš lahko le tepetanje po dvorani!
Trdno sem prepričan, da bi se stanje popravilo, če bi za kino dvorano to upoštevali in po finančni zmogljivosti v začetku vsaj nekaj .ukrenili. Kdor bi obiskal predstavo, bi imel nekaj od tega, želel bi obiskati še naslednjo predstavo. Sedaj se ti pa zdi še tako dober film slab in se ti zdi čas, ki ga presediš v dvorani, izgubljen.
A. Polak
naročilnica (Snežnik
Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino:
-	pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in
-	30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval.
Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: qa-commerce@siol.net
IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM
PODPIS
(Dahili sma caetUcavna
Komunalni gospodarski ustano- moral delati že s 1. novembrom, vi v Ilirski Bistrici se je v soboto, a se je žal zataknilo pri denarnih dne 20. oktobra 1962 uresničila že sredstvih, ki so potrebna za naba-dolgo pričakovana želja — odprla vo mrliškega avtomobila.
je novo cvetličarno, prvo te vrste Ob otvoritvi zelo lepo urejene v Cankarjevi ulici v Ilirski Bistri- cvetličarne nam je vrtnarski stro-
Direktor komunalno gospodarske ustanove v Ilirski Bistrici z vrtnarskim strokovnjakom ob otvoritvi cvetličarne v Cankarjevi ulici.
ci. Ne samo komunalna gospodar-	kovnjak tovariš Marino povedal
ska ustanova, temveč vsi občani še to, da bodo tu prodajali vse vr-smo te prve, dokaj lepo urejene ste cvetlic, raznovrstne lončnice/ cvetličarne zelo veseli. Direktor, sadike, šopke, vence in nudili tovariš Rudolf Vinšek je povedal, aranžmaje po konkurenčnih ee-da bodo v najkrajšem času usta- nab.
novili tudi pogrebni zavod. Ta bi	joke
I€> m €>fW IZ LOVSKIH VRST J © liFU ©1®
Na območju bistriške in herpelj-	tov bi bila prav koristna tudi pri	bodo poskrbele za osvežitev krvi,
•ske občine; delajo šČetinarji pre-	pogonih. Uspeh lova bi bil -boljši,	saj moramo verjetno prav v tem
cejšnjo škodo. Največ teh nadlež-	škoda na polju manjša, kmetje, ki	iskati vzrok za tako stanje. Res
nežev ima lovska druži na Zemon,	bi sodelovali pri pogonu, bi pa do-	pa je tudi, da uničujejo divjad
Ta ima že precej izurjenih lov-	bili enak delež plena kakor lovski	razne kemikalije, največ pa lovskih tovarišev, tako imenovanih tovariši.	ske cevi nediscipliniranih lovskih
praščarjev. Preganjajo jih poleti, Za pomnožifcev in osvežitev div- tovarišev, pa vseeno se jih ne morejo rešiti, jadl v našem lovskem bazenu so	9
V glavnem jih uplenijo sami, vi-	se lovske družine dovolj trudile.	Naš bazen, M ima 6 lovskih
šek pa pošiljajo v sosednje dru-	Nabavile so večje število fazanov,	družin, je prejel tudi 13 inozem-
žine.	ki so v pravem razmerju za kme- 8tdh lovskih gostov. S temi ima-
9	tijstvo. celo koristni.	Uspehi	te	mo precej truda in včasih celo ne-
Lovci na ščetinarje bi. imeli več	nasaditve niso še taki,	kakršne	bi	prijetnosti. Vendar pa je z gospo-
uspeha in škoda, ki jo ti povzro-	želeli, vendar upamo,	da se	bo	(tarskega in turističnega vidika
čajo, bi se zmanjšala, če bi kme-	stvar izboljšala.	stvar donosna in koristna, saj pri-
tovalci redno in hitro obveščali	•	naša našim lovskim družinam let-
lovce, kje se škodljivci zadržujejo Glede na nizek stalež zajcev so no do pol milijona lir dohodka, in kje so jih opazili. Pomoč kme- lovske družine tudi sklenile, da	F. DERENČIN
Mfi jin
It I II u
NOVEMBER 1963
1. 11, jugoslovanski film SERVISNA POSTAJA I. del, 3. do 4. 11. italijanski kinemaskop. barvni film ANA IZ BROOKLVNA, 7. do 8. 11. jugoslovanski film NOBEDEN KAKOR Tl..., 10. do 11. 11. ameriški vista Vision barvni film KONJENIKI, 14. do 15. 11. ameriški kinemaskopski kriminalni film ULICA FRIDERIK 10, 17. do 18. 11. italijanski kinemaskop. barvni film BELE SENCE, 19. do 20. 11. ameriški kinemaskopski barvni film DOBER DAN, ŽALOST, 21. do 22. 11. angleški zabavni film V SOBOTO ZVEČER IN NEDELJO ZJUTRAJ, 24. do 25. 11. jugoslovanski film PESEM, 26. do 27. 11. (V počastitev 29. novembra predvajamo za mladino po znižanih cenah oba dneva ob 10. uri dopoldne ih 3. uri popoldne pravljični kinemaskopski barvni film ČAROBNA VODNICA), 28, do 29. 11. italijanski vista Vision kriminalni film S. O. S. RADIO TAKI.
1. Konzerviranje jušne zelenjave iz zelenjave za omake:
a) 1 kg peteršilja 1 kg zelene V, kg čebule
1 kg rdečega korenjčka 35 dkg soli malo olja
'A kg ohrovta *U kg čebule A dkg zmletega popra 50 dkg soli malo olja .
bi A kg rdečega korenja V* kg rumenega korenja A kg peteršilja A kg zelene A kg kolerabe
Vso zelenjavo dobro operi. Zmelji jo na mesoreznici. Dobro premešaj s soljo. Z njo nadevaj kozarce. Na vse nalij malo olja. Pokri s celofanom.
<f>nežnik
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05171-00-320, tax. 05171-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o.
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Ivica Smajla dr.,
Vojko Čeligoj, Ksenija Montani,
Maksimilijan Modic dr.
Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje. Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1300 izvodov
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679.
LETA 1962
Moja rojstna vas
Sredi Brkinov lezi na hribu stara vas Prem. Skupno šteje 84 hiš. Dobro je poznana po starem premskem gradu. Grad je bil tudi prva hiša naše vasi. Zgrajen je na hribu, pod katerim teče reka Reka in se vije glavna cesta Postojna — Reka. Se danes si lahko ogledaš podzemeljske ječe, v katerih so umirali tlačani pod biči biričev in trdosrčnih graščakov. Vsako poletje si grad ogleda mnogo turistov.
Skozi vas vodi cesta, ki so jo gradile mladinske delovne brigade. Ta cesta je zelo pomembna za vse Brkine, ker sedaj lahko sadje in druge pridelke vozijo na trg. prej pa so morali vse nositi.
Naša vas je znana po pesniku Dragotinu Ketteju, ki se je v njej rodil. Po njem nosi ime tudi naša šola.
Med NOB je naša vas mnogo pretrpela. Dala je veliko partizanov. Naši očetje so se hrabro borili in mi mladi smo ponosni nanje. Sedaj uživamo svobodo, ki so nam jo oni priborili.
Gašperšič Ivica, 3. razred osnovne šole Prem
Tovariš Edvard GREGORČIČ
NOVI SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV ILIR. BISTRICA
Tovariš EDVARD GREGORČIČ je bil rojen v Spodnji Branici, okraj Koper. Osnovno šolo je obiskoval v Spodnji Branici. Po končani šoli se je leta 1930 zaposlil v Trstu kot delavec in ostal v Trstu vse do leta 1938, ko je odšel na odslužen je rednega kadrovskega roka. Leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče v južni Italiji, kjer je ostal v kazenski enoti vse do leta 1943. Leta 1943 se mu je uspelo prebiti k enotam NOV in že istega leta se le vključil v NOB Po zmagi leta 1915 je ostal kot aktiven oficir vse do leta 1959 v JLA in je bil istega leta upokojen kot rezervni major JLA. Leta 1960 je bil izvoljen za tajnika občinskega
sindikalnega 'sveta, leta 1961 pa za njegovega predsednika. Na tem delovnem mestu je ostal vse do julija 1962, ko je postal vršilec dolžnosti sekretarja občinskega komiteja ZKS.
Za zaluge v NOB je bil odlikovan z redom za hrabrost, z medaljo zasluge za narod, z ordenom za vojaške zasluge in z medaljo za hrabrost.
Tovarišu Edvardu GREGORČIČU v Imenu vseh bralcev in uredniškega odbora Iskreno čestitamo!
UREDNIŠTVO
Splošno gradbeno podjetje .PRIMORJE’ gradi
Splošno gradbeno podjetje »Primorje« v Ilirski Bistrici je pred kratkim dobilo ved kot sto milijonov kratkoročnega posojila pri SGB LKS za gradnjo stanovanj za tržišče. Zidanje stanovanj za tržišče pomeni zidati za še neznanega kupca in se objekti, ki so gotovi, prodajo interesentom. Tako se je tudi naše gradbeno p od-
jem, šefom tega gradbišča, smo izvedeli, da je ta način gradnje stanovanj za tržišče v sedanjih pogojih najemanja kreditov šele začetek. V nadaljevanju te vrste gradenj bo verjetno prišlo do kreditiranja, tako da bodo gradbena podjetja dobila stalna obratna sredstva, brez razlike, kje se bodo stanovanja za tržišče gradila.
Buldožer pri kopanju kanalov v Prešernovi ulici, kjer bo SGP Primorje do meseca oktobra 1963 zgradilo štirideset novih stanovanj za tržišče
jetje »Primorje« odločilo za tovrstno gradnjo pri nas v Prešernovi ulici, kjer bo od oktobra prihodnjega leta zgradilo dve stolpnici po dvajset stanovanj. V razgovoru s tovarišem Štemberger-
Ta način kreditiranja bi bil za naše podjetje zelo pozitiven in bomo prav zategadelj morali še mnogo storiti, da bomo to vrsto gradenj še pocenili.
joke
05/71-41-920
ŠIROKA PONUDBA:
*AVTOPLAŠČEV
*	MOTOPLAŠČEV
*	AKUMULATORJEV
*	AVTOKOZMETIKE IN AVTOOPREMA
*	MOTO OPREMA (ČELADE NOLAN, LEDVIČNI PASOVI)
*	OLJA
*	ALUMINJASTA PLATIŠČA
*	OBNOVLJENI PLAŠČI ZA TOVORNA IN OSEBNA VOZILA
*	MOTORJI (GILERA, PIAGGIO, DAELIM, HYUSUNG...)
*	KOLESA ROG
Ssššjgg
lN^AčfUS'
____________________Apel__________________________
PROTESTNO PISMO
Spoštovani g. minister!
Želel bi vas obvestiti o nezadovoljstvu in ogorčenju občanov Ilirske Bistrice nad zadnjimi reorganizacijami nekaterih državnih služb na tem območju. Ker gre v zadnjem primeru za reorganizacijo Davčne uprave, kar sodi v pristojnost vašega ministrstva, se obračam na vas.
Veliko ljudi se je oglasilo v moji poslanski pisarni v Ilirski Bistrici, nekateri so z mano kontaktirali preko telefona, nezadovoljstvo pa so izrazili tudi s strani občinskih oblasti in z Upravne enote.
Pri reorganizaciji Davčne uprave so se izpostavi DURS-a v Ilirski Bistrici odvzele določene naloge, ki se sedaj opravljajo le v Postojni. Z nalogami so se v Postojno preselili tudi zaposleni in z njimi delovna mesta. Tako se državne službe oddaljujejo od državljanov, zlasti na oddaljenih, obmejnih in manj razvitih območjih, namesto da bi šli trendi ravno v obratno smer. Oddaljena in manj razvita območja s tem izgubljajo prepotrebna delovna mesta, občani s teh območij pa čas in denar za opravke, ki jim v Ilirski Bistrici niso več dostopni.
Podobne »racionalizacije« pričakujemo tudi pri reorganizaciji Agencije za plačilni promet, mogoče celo sodišč in še kakšne druge državne službe, če je sploh še kakšna ostala v Ilirski Bistrici.
Kot poslanec Državnega zbora izvoljen v volilnem okraju Ilirska Bistrica ostro protestiram proti takšnim reorganizacijam državnih služb, zlasti zato, ker menim, da je v dobi informacijskih tehnologij s katerimi se srečujemo v 21. stoletju nesprejemljivo, da morajo državljani po opravkih tudi po 40 km od svojega doma. Sam sem imel nekoliko drugačno predstavo o e-državi z e-upravo.
LEP POZDRAV
IGOR ŠTEMBERGER
Poslanec Državnega zbora RS
IRBIS
Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285
DZXEWOO
Predstavljamo vam program avtomobilov Daevvoo po zelo ugodnih cenah, ki se gibljejo že od:
•	MATIZ s klimo
•	LANOS II Romeo
•	NUBIRAII
•	LEGANZA
•	TACUMA
11.990	DEM
15.990	DEM
21.990	DEM
26.990	DEM
26.990 DEM
Cene so v tolarski protivrednosti. V ceni je že vračunan DDV.
NOVO ! CITROEN V PIVKI
■
♦
A
CITROEN
PINUS
Informacije:
Avtocenter
Snežniška 25a, 6257 Pivka, Tel.: 05 / 757-13-13
VABIMO VAS NA
SRpEHaD Pb vodi
V SOBOTO, 29. 9. 2001, OD 13. URE DALJE ZA HODNIKOVIM MLINOM V ILIRSKI BISTRICI
ZAŽELJEND V OBLAČILIH IZ OMAR VAŠIH N O N PROGRAM:
OB 1 3. URI OB 1 A. URI OB 1 6. URI OB 1 6.30
OB 1 8.30
BALINANJE MED GURANJCI, DULANJC1 IN TRNOVCI ŠKREBANJE MED GURANJCI, DULANJCI IN TRNOVCI RAZGLASITEV ZMAGOVALCEV
OTVORITEV RAZSTAVE GLINENIH IZDELKOV Z NASLOVOM "VONJ PO ZEMLJI*
PODELITEV PRIZNANJ MEŠČANOM ZA TRUD
PRI OHRANJANJU BIVANJSKE IN KRAJINSKE DEDIŠČINE
V ČASU PRIREDITVE BODO ZA DOBRO POČUTJE SKRBELI: ANSAMBEL ZUPANOVIH HARMONIKAŠlC,
VOKALNI SKUPINI VASOVALEC IN SUŠEČ,
oštir Pepe, oštirke in vaške klepetulje
g
TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA
PRED PETDESETIMI LETI ...
V nedeljo, letošnjega 12. avgusta, prav na Dan bistriškega planinskega društva j e steklo polnih petdeset let od odkritja spominske kamnite piramide na Sviščakih, ki so jo bistriški planinci postavili v spomin na padle neznane junake na področju Snežnika.
Na spominsko ploščo so napisali: “V SPOMIN BORCEM NOV, KI SO PADLI V SNEŽNIŠKIH GOZDOVIH. 12.VIII. 1951. PD IL. BISTRICA”
Samo odkritje spominskega obeležja je bilo svečan zaključek teden dni trajajočega planinskega tabora na Sviščakih. Lepa sončna nedelja pa je izvabila iz Bistrice in okolice veliko število obiskovalcev. Spominsko obeležje je postavilo društvo, ki gaje v tem času vodil marljivi odbor z Anico Strletovo na čelu in odborniki Igorjem Klanščkom in tajnikom Milanom Šajnom. Po nagovoru dolgoletnega
odbornika društva Igorja Klanščka, je prisotne pozdravil tudi predstavnik republiškega odbora Zveze borcev Slovenije. Domači pevski zbor je zapel nekaj partizanskih pesmi. Spomenik pa je odkrila planinska predsednica Anica Strle.
Vseh pet desetletij domači planinci, domačini in obiskovalci Snežnika obiskujejo to spominsko obeležje; prižigajo svečke in ga krasijo s planinskim cvetjem. Ob vseh večjih prireditvah na Snežniku domače planinsko društvo izkaze posebno pozornost spominu na padle. V začetku maja letos je obiskal spominsko obeležje na Sviščakih tudi ruski konzul v Sloveniji g. Igor Romanov s kulturno atašejko veleposlaništva ruske federacije gospo Tatjano Žarovo in prižgal svečko našim padlim, da bi se tako simbolično tudi zahvalil vsem znanim in neznanim občanom, ki skrbijo za oba groba ruskih vojakov na področju Snežnika v Črnem dolu in Dletu umrlih v času prve vojne.
Vojko Čeligoj
Spominsko obeležje padlim na Sviščakih ob otvoritvi, 12. avgusta 1951


Spominska piramida na Sviščakih, postavljena v spomin padlim junakom pod Snežnikom, v teh dneh slavi pol stoletja. Spomin na padle junake ne bo zamrl.
Novice iz krajevnih skupnosti
»ROBUTE« NA TOPOLCU, V PODSTENJAH IN MEREČAH
V	KS Topole, ki jo sestavljajo vasi Podstenje, Podstenjšek, Mereče in Topole, smo že v začetku letošnjega leta na poljskih poteh opravili najnujnejša sanacijska dela. Z »robutami« smo deloma ublažili škodo, ki sojo na posameznih odsekih poljskih poti povzročila neurja, ki so nad našimi kraji pustošila v drugi polovici leta 2000. Posamezni odseke poti so postali ponovno prevozni.
V	aprilu, maju in avgustu mesecu so krajani Podstenj opravili obsežna dela pri sanaciji poljskih poti zaradi neurij v letu 2000. Opravili so preko 150 delovnih ur ( nakladanje, razvoz, razgrinjanje jalovine in ostalega gradbenega materiala čiščenje in popravilo propustov). Od tega so opravili 54 strojnih ur z trahtorji. Opravljeno je bilo preko 75 ur prostovoljnega dela za obsekovanje graj in grmičevja.
V	mesecu august 2001 so krajani Topolca in Podstenj opravili velika in obsežna dela pri obsekovanju graj in grmičevja ob poljski poti Petelinka -Podstenje (Jergule in Skrajnice). Omenjen odsek so lanska neurja zelo prizadela. Za obsekovanje, odstranjevanje zaraščenosti in
grmičevja je bilo skupno porabljeno preko 70 delovnih ur in 25 strojnih -traktorskih ur.
Dne 24 in 25. 08 2001 so na robuti krajani Mereč opravili obsežna dela pri obsekovanju graj in grmičevja na poljskih poteh na hrib in gmajne. Opravljena dela omogočajo, dostop gradbene mehanizacije, ki bo opravila ostala načrtovana dela. Za obsekovanje, odstranjevanje zaraščenosti in grmičevja je bilo skupno porabljeno preko 160 delovnih ur in 15 strojnih -traktorskih ur.
Poleg lastnega prostovoljnega dela krajanov, je svet KS Topole za izvedbo sanacije poljskih poti tudi izbral najugodnejšega ponudnika, podjetje Kopko d.o.o iz Pivke.
Omenjeno podjetje je uredilo posamezne odseke poljskih poti, v razpo-ložljivih finančnih okvirih, ki jih je občina II. Bistrica namenila posameznim KS za odpravo posledic, ki so jo povzročila neurja v drugi polovici lanskega leta.
Dne 18.6.2001 smo na pobudo cerkvenega odbora in KS Topole začeli z ureditvenimi deli pri Kapelci in spomeniku padlim. Dela so obsegala odstranitev dotrajane in poškodovane ograje, odstranitev zaraščenosti, odstranitev grmičevja, ročni izkop jarka vzdolž podpornega zidu, nasutje potrebnega materiala, postavitev drenažnih cevi, zasipanje z drobcem in zemljo.Zadaj za kapelico je bil napravljen odtočni jašek in nov betonski pločnik. Groba dela so bila
opravljena v dneh 18.6, 19.6,
20.6.2001.	Po napeljavi materiala je dne 18.7. 2001 skupina krajanov opravila končna ureditvena dela in celotno površino okrog spomenika zatravila. Skupina žena namerava v prihodnje posaditi rože. Za opravljena delaje bilo porabljeno
157 delovnih ur in 8 traktorskih ur.
Skromna sredstva iz občinskega proračuna, oplemenitena z prostovoljnim delom in drugimi aktivnostmi naših ljudi, zagotavlja boljšo urejenost, počutje in lepši jutri za vse, ki se nahajajo pri nas.
Z skupnim delom vseh prisotnih na » robutah« se je izboljšal dostop s kmetijsko mehanizacijo do obdelovalnih parcel.
V septembru mesecu smo preko javnih del v naši KS zaposlili dva delavca, ki bodo v posameznih vaseh opravili še druga potrebna dela.
Urejena infrastruktura, urejene poti za nas veliko pomenijo in upravičeno upamo, da se v prihodnje zaustavi trend zapuščanja vasi, morda nasprotno, da v naše kraje pridejo novi in mladi ljudje. Kraji pridobivajo novo podobo, ki dajejo predvsem mladim ljudem novo upanje in vero v boljšo prihodnost.
Majhna vas » Podstenje« je ena izmed vasi v naši občini, kjer se ni bati zaraščenosti, kjer ni zmanjševanja števila glav živine. Nasprotno povečuje se prireja mleka in mesa.
A do Barbiš, KS Topole
KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA
Pojasnilo na ODGOVOR NA ČLANEK KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA objavljen v avgustovski številki Snežnika št. 131.
Spoštovani g. direktor občinske uprave Ivan Barba, 100% se strinjam z vami, da bralec, ki ne pozna problematike, si kaj hitro ustvari nerealno sliko. Zato predlagam, da naredite vse potrebno, na podlagi česar se bodo bralci sami prepričali, katere trditve držijo in katere ne.
Povedati vam moram, da je v naši KS več Barbišev, nekateri prebivajo tudi v samem mestu, njihove korenine pa izhajajo iz naše vasi.
Da se izognemo nejasnostim in nepotrebnim kritikam, poskrbite, da bo v naslednji št. Snežnika in tudi v drugih medijih objavljen Dogovor z dne 14.
6.	1999, ki sta ga podpisala g. župan Franc Lipolt in predsednik odbora KČN g. Štemberger Jurij. Omenjen dogovor je obravnaval OS občine II. Bistrica na S.redni seji dne 23.6.1999. Dogovor z dne 14.6.1999 s sklepi 5. Seje z dne 23.6.1999 je bil dne
14.12.2000.	pred izdajo soglasja KS Topole, k enotnemu gradbenemu dovoljenju KČN, overjen pri notarju v II. Bistrici. Poskrbite tudi, da v naslednji številki časopisa Snežnik in v drugih medijih pridejo objavljene zadolžitve, ki smo jih dne 22.6.2001 sprejeli na devetnajsti redni seji sveta KS Topole. Vezano na sprejet SKLEP z 19. redne seje sveta KS Topole, ki vsebuje točke 1,2 ste sklicatelj sestanka med predstavniki občine in odborom KČN vi - rok 15.7.2001 je že davno potekel, sestanek pa je bil
31.08.2001.	Sestanek vezan na točko 3 ste sklical za dne 4. 7. 2001 in je bil tudi realiziran. Za vse ostale točke dogovora pa je bila dana zadolžitev, da skličete sestanek do 20.7. 2001. Zapisnik s sestanka 19. redne seje ste tudi osebno prejeli na občini dne
29.06.2001.	Datum 20.7. 2001 je že davno potekel, kdaj bodo posamezne zahteve obravnavane pa verjetno veste samo vi. Menim, da bi pred objavo vašega članka morali speljati zadolžitve, ki vam jih narekuje sklep z 19. redne seje Sveta KS Topole ( na seji ste bil tudi sam prisoten), potem vam bi bile zagotovo pojasnjene stvari za katere me v tem članku sprašujete. Določeni odgovori Vam bi bili lahko posredovani že na sami devetnajsti seji sveta KS Topole, saj ste odgovor na zabeležko prejel osebno dne
18.06.2001.
Na 19. Redni seji sveta KS Topole dne 22.06.2001 so bili prisotni: člani sveta KS Topole, člani vaškega odbora Topole, člani odbora KČN Topole, predstavnika občine, nekateri člani OS, predstavnika vasi Zarečje, zapisničarka in predstavniki medijev....
Da bi se bralci objektivno seznanili, bi bilo potrebno, da so seznanjeni še z drugimi argumenti. Mislim pa, da če objavite DOGOVOR Z dne 14.6.1999, potem si bodo bralci ustvarili svoje mnenje glede pojasnil, ki jih v članku navajate.
»Zagotovo si bodo svoje mnenje ustvarili, tudi, če dogovor ne bo objavljen«.
G. Barba dobro se zavedam, da niste edini predstavnik občine, ki je zadolžen za gradnjo KČN. Prav tako tudi jaz nisem sam v svetu KS Topole, in v drugih delovnih telesih KS Topole. Dejstvo pa je bilo, da ste žal zabeležko z dne 11.06.2001 posredoval na moje ime, kot edini podpisnik.
Meni in vsaj še 10 krajanom iz naše KS je zelo dobro poznana problematika podobnih čistilnih naprav. Skupno smo s strokovnostjo in znanjem marsikomu odprli oči. Priprave na gradnjo CČN pa segajo že v leto 1985.
Povedati Vam moram tudi, da se zdajšnji župan ni niti enkrat sestal s svetom KS Topole, niti z vaškim odborom. Sestanki in usklajevanja pa so resnično potekali - vezano na problematiko KČN, z odborom KČN in predsednikom odbora KČN g. Štemberger Jurijem. Kot predsednik KS sem sodeloval od samega začetka (še iz tistih časov, ko ste iskali načine in možnosti, da bi zaobšli krajane Topolca). Ko to ni bilo možno smo usklajevali dogovor v katerem, naj bi čim bolj zaščitili interese krajanov in občanov in jih zavarovali pred morebitnimi škodljivimi vplivi, ki bi se morebiti pojavili ob nepravilnem delovanje bodoče KČN. Vezano na to občutljivo področje delovanja bodoče KČN sem tudi kot član OS večkrat dobronamerno podal svoje predloge in stališča. Nikoli se pa nisem strinjal, da se tako velika investicija, ki ima lahko dolgoročne in nepredvidljive posledice izvaja neodgovorno, nestrokovno in da se posamezne rešitve prepustijo slučaju. Zavedam se, da bodo določene točke dogovora in soglasja, investicijo podražile, obenem pa so dobra garancija za čim manjše škodljive vplive katerim »bo lahko » izpostavljeno večje število občanov II. Bistrice.
Po mojem mnenju in prepričanju, je največja garancija vsem občanom IL. Bistrice, če se končno prenehamo igrati slepe miši in skupno v interesu kraja in občine peljemo investicijo, ki bo po zaključku v korist in ponos vsem občanom II. Bistrice. Da se ta pomemben cilj in želja po brezhibnem
delovanju bodoče KČN ustvari pa je potrebno, da prisluhnete tudi drugače mislečim.
Pojasnila na 8 točko nisem razumel, ali pa sami ne veste in ne ločite za katere sporazume gre.
V dogovoru gre:
1.	za individualna sporazuma, v katerih so opredeljeni lastniki, ki bi jih morebitni vplivi KČN prizadeli na vplivnem področju KČN v neposredni bližini reke Reke, kar pomeni nadomestilo škode na kmetijskih pridelkih in zemljiščih kjer se ti pridelujejo. Ker sem tudi sam lastnik v vplivnem področju bodoče KČN in tam pridelujem poljščine, sem tudi eden od številnih s katerim j e občina podpisala ta sporazum. Ta se nanaša konkretno na datum 19.9.2000.
2.	drugi sporazum se nanaša na 11 lastnikov stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki se nahajajo v neposredni bližini reke Reke in bi jim morebitne poplave večje od stoletnih vod povzročile škodo. Sam sem tudi solastnik gospodarskega objekta. Zaradi nenehnega poplavljanja, katerih vzroke je moč iskati v preteklosti, nepremišljenih regulacijskih delih na reki Reki in drugih vzrokih, objekt propada. Pili in mlin so bili v preteklosti ponos kraja in širše okolice. Sam objekt je preživljal kar nekaj družin. Zaradi urejanje dokumentacije sem ta sporazum podpisal v datumu, ki ga navajate v Vašem članku.
Oba sporazuma je g. župan podpisal z individualnimi lastniki.
3.	tretji sporazum - pogodba pa se nanaša na morebiten izpad dohodka in oškodovanost krajanov zaradi neprijetnih in škodljivih vplivov KČN, ki bi morebiti nastopili v času delovanja KČN. Oškodovanci, krajani KS bi utrpeli škodo zaradi izpada dohodka. Ta sporazum je podpisal g. župan in predsednik KS Topole. Po tem sporazumu v kolikor nastopijo odškodninske obveznosti, mora občina z vsakim oškodovancem posebej skleniti pogodbo in izplačati ustrezno odškodnino.
Na nekatera vaša vprašanja dobro poznate odgovore, če si jih resnično želite vam jih bom tudi posredoval.
A do Barbiš, dipl. ing. str.
FIZIOTERAPIJA IN TRG0VIM
V»’ W* Rozmanova ul. 1 ',•«<	’«V 6250 Ilirska Bistrica
'	' tel./fax: 05/71-41-156
*	ORTOPEDSKA OBUTEV
*	MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA
*	INKONTINENČNI PROGRAM
*	NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE
*	VSI OSTALI
ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI
ODGOVOR NA “PONUDBO OBČANOM SAMOSTOJNE SVETNIŠKE SKUPINE”
V občinskem glasilu Snežnik št. 130, julij 2001 smo prebrali oglas: Obvestilo za javnost. Avtor oglasa je tako imenovana »samostojna svetniška skupina Občinskega sveta Ilirska Bistrica«, katere vodja je g. Stjepan Miše.
Oglas nas je radostno presenetil, kajti taki oglasi, ki ponujajo dobrohotne usluge občanom in volivcem so več kot zaželjeni. Vodji omenjene skupine in ostalih svetnikov, ki so bili izvoljeni na listi Socialdemokratske stranke želimo zastaviti nekaj konkretnih vprašanj:
Zanima nas, kaj je bilo realizirano od občinskega programa Socialdemokratske stranke od leta 1994 pa do marca 2001? Programske točke, ki so takrat bile pisno posredovane preko vas (takratnih svetnikov SDS) se niso udejanjile in sicer:
1.	Zavzemanje za razvoj gospodarstva v občini Ilirska Bistrica in s tem v zvezi tudi reševanje največje brezposelnosti v regiji.
2.	Zahteva po pridobitvi vojaških objektov od ministrstva za obrambo, predvsem Doma na Vidmu in dveh večjih kasarn v Trnovem, ki naj bi bile namenjene kot že izgrajena infrastruktura za ustanovitev in odprtje srednje šole v lasti občine Ilirska Bistrica,
3.	Dom na Vidmu naj bi prešel v last občine Ilirska Bistrica in bil prvenstveno namenjen kulturi, oziroma poslovni dejavnosti.
4.	Ekološka ureditev odlagališča Globovnik.
5.	Izgradnja centralne čistilne naprave.
6.	Razvoj kmetijstva, zadružništva in mlekarne.
Tako imenovani ‘svetniški skupini’, predvsem pa Stjepanu Mišetu in Vladimirju Čeligoju, ki sta bila izvoljena na listi SDS 1994 (Vladimir Čeligoj je bil takrat predsednik Odbora za gospodarstvo) v občinski svet, vas sprašujemo z obzirom na vašo ponudbo v oglasu, kaj in v kolikšni meri je bil realiziran občinski program SDS-a, ki ste ga kot svetniki socialdemokratske stranke bili dolžni zagovarjati in izpeljati v prid občanov. Iz navedenega sledi, daje vaša ponudba občanom prej polna milnih mehurčkov, kot pa poštenih namenov in pobud.
Iz zgoraj navedenega pridemo do zaključkov, ki nakazujejo nasprotno. Gre predvsem za materialne in osebne koristi. Do leta 2000 so svetniki v občinskem svetu prejemali 100 DM sejnine (z obzirom na slabo gospodarsko stanje v občini še kar zadovoljivo ). Spomladi istega leta je OS z večino glasov sprejel dvig sejnin na cca 65000 SIT mesečno (sedaj že okoli 70000 SIT mesečno, ne glede na število sej, plus dodatek na delo v odborih OS ). Sejnina 70000 SIT mesečno pomeni plačo enega kvalificiranega delavca, ki mora zanjo delati cel mesec... Sejnine do leta 2000 so bremenile občinski proračun v skupnem znesku 8.014.168 SIT proračunskega bremena, sedanje povečane pa že na 16.535. 363 SIT letno. Kaj to pomeni za nerazvito občino, kot je II. Bistrica, ni potreben komentar.
Jeziček na tehtnici pri glasovanju v prid večine so dali člani takrat še svetniške skupine SDS (sedaj samostojne svetniške skupine) in pri tem kršili načela socialdemokracije in njenih vrednot, kot so poštenost, pravičnost, solidarnost... Zaradi nemoralnega obnašanja do volivcev, ki so jim dali svoj glas za njihov mandat v OS, so bili suspendirani (izkjučeni ?) iz SDS.
Vodji svetniške skupine g. Stjepanu Mišetu postavljamo še nekaj vpprašanj: Koliko honorarja prejme na mesec kot član uprave Komunalnega podjetja ? Kako glasuje kot član uprave pri dvigu komunalnih storitev, predvsem grobnin, ki so v letu 2000 drastično porasle in ali se del teh povečanih sejnin ne financira iz transakcije teh sredstev prenesenih v občinski proračun.
Ta oglas ‘samostojne svetniške skupine’ sodi že v predvolilno kampanjo in s tem nategovanje volivcev za naslednji mandat. Občinski svet v dosedanjih dveh mandatih z župani vred se ni preveč trudil za gospodarski in družbeni napredek v občini Ilirska Bistrica.
Zaskrbljujoče je, da se v javnih medijih ne zastavljajo bolj kritična vprašanja v zvezi s katastrofalnim stanjem v naši občini. Tistim občinskim svetnikom (ne glede na njihovo politično pripadnost), ki niso glasovali za tako drastičen dvig sejnin, se opravičujemo.
Alojz Bajc, predsednik Nadzorne komisije SDS Ilirska Bistrica
Z--------------------------------------------------------------N
| ČASOPISNI BOKSARSKI | | DVOBOJ V DOLINI MIRU - | | TRETJIČ, PA NE ZADNJIČ j
i	i
| Dejan: Si vidu, te dni, ki te nej blu, je začnu Direkt izhajat na emajli.
■	Aleksandar: Kaj ste kej napisali?
Miha: Ma neč, samu sirjemo po Snežniki in svetnikah, ki itak ne znajo uoprt *
■	emajla.
Avtor se odreka virtualnemu honorarju v korist, I ma sej je vseenu česa, sej emajlu svetniki ne bjerejo |
V___________________________________________________________   v
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV AVGUSTOVSKE KRIŽANKE
VODORAVNO:
1. izvajanje odrskega dela pred občinstvom, 10. psevdonim Edvarda Kardelja, 17. velemesto v Pakistanu, 19.udeleženec narodnoosvobodilnega boja, 20. grška boginja, 21. moštvo, 22. antični kraj v Argolidi, 23. domače moško ime, 24. moč, jakost, 25. sladkovodna riba, 26. lojna bula, 28. dedna zemljiška posest fevdalcev, 29. iniciali nemškega slikarja Noldeja, 30. reka v južni Srbiji, 31. avstrijska filmska igralka (Marisa, 1932-1992), 32. velik mogul Indije, 34. nekdaj v Turčiji naslov za gospoda, 37. jezero na Filipinih, 39. industrijska rastlina, 40. makedonsko kolo, 41. znak pred epileptičnim napadom, 45. glavno
mesto Kalmiške republike, 48. učlovečeni Bog (krajša oblika), 50. grobnica, 52. mesto v Namibiji, 53. kratica za svetovno prvenstvo, 55. vino rdečkaste barve, 56. siten človek, 58. ribonukleinska kislina, 59. pritok Donave, 61. ameriški satirik Buchwald, 62. poljski in sovjetski politik in novinar (Karl B., 1885-1939), 63. alpsko jezero v sev. Italiji, 65. trojanski junak v grški mitologiji, 66. slovenska grafičarka (Tinca), 68. preračunljivec, 70. bulasta zadebelina zaroženele plasti kože, 71. tuje žensko ime.
NAVPIČNO:
1. prašič, 2. nakodrana volnena tkanina, 3. reka v francoski pokrajini Bretaniji,
4.	ime češke atletinje Zatopkove, 5. strast, 6. inicialki slovenskega pesnika Pavčka, 7. grško ime za Etolijo, 8. velika pripravljenost za delo, 9. rečni otok in mesto v Bački ob Tisi, 10. slovanski knez, ki je vodil močno slovansko zvezo, 11. prečni nosilec vozila, 12. grška črka, 13. avtomobilska oznaka Reke, 14. politični begunec v zatočišču, 15. vrtilni moment, 16. požrešnež, 18. predmolilec v mošeji, 19. biser, 22. ime hrvaške igralke Erzišnik, 25. bes, 27. pripadnik najnižjega sloja v starih Atenah, 28. perzijski šah, imenovan Veliki (1571.1629), 30. vnašanje podatkov v računalnik, 33. staro mesto v Dalmaciji, 35. angleški pisatelj (Edvvard Morgen,
1879-1970), 36. jezero v Ameriki, 38. tuje žensko ime, 42. vzgojnoizobraževalna ustanova za predšolske otroke, 43. angleški filmski producent (J. Arthur), 44. švedsko moško ime, 46. zdravilo, 47. italijansko mesto v pokrajini Perugia, 48. naselje pri Izoli, 49. največji nacionalni park v Afriki, 51. pribitek, 52. tebanski kralj, Jokastin brat, 54. mazava snov za čiščenje, 55. danski jezikoslovec (Rasmus Kristian, 1787-1832), 57. isti, isto (lat.), 59. reka v Keniji, 60. opera italijanskega skladatelja P. Mascagnia, 62. beograjski psiholog (Nikola), 64. belgijsko zdravilišče, 67. kemični znak za galij, 69. avtomobilska oznaka Trsta.
Dimitrij Grlj
Vodoravno.
1. Istra, 6. Dirk, 10. ostroga, 12. Akela, 14. parapet, 15. komet, 16. sram, 17. NASA, 19. Ino, 20. žabo, 22. trst, 24. Lai, 26. arka, 28. tele, 31. aršin, 33. otomik, 35. račka, 36. Pilades, 37. test, 38. Kadar.
r — — — — — — — ---■I
I	REŠITEV
SEPTEMBRSKE KRIŽANKE
nam pošljite do 20. oktobra,
na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica
• Med prispelimi pravilnimi ' rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado:
VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GRILU DANILO
L—e — — — — — — — — 4
NAGRADO,
VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za julijsko križanko prejme:
ŠTEFNČIČ RENATA JABLANICA 1, 6250 ILIRSKA BISTRICA
ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”.
*■■■■■■■■■■■■■■■■♦
Mali oglasi
V Podgradu prodamo enosobno stanovanje - 45 m2.
Informacije na telefon: 05/ 71 42 122 ali 041/562 727;
Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50 -70 m2 v Prešernovi, Župančičevi, Gregorčičevi ulici ali na Vojkovem drevoredu.
Ponudbe na tel.: 041/ 345 -753.
Prodamo dvosobno stanovanje cca. 60 m2. Ponudbe na telefon: 00492331330500 ali v uredništvo Snežnika.
V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2.
Telefon 041/449 688.
KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika.
V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m2 in z dvoriščem v izmeri 95m2, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča.
Informacije na tel. 05/71 41 842 ali 05/71 45 129
IŠČEM kupca za polovico vikenda na Sviščakih.
Ponudbe na tel: 041 52 89 79
FOTOGRAFIJE
Vdahni - izdahni, vdahni - izdahni, CRKNI!
^ — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — N
I DESET OVČARSKIH ZAPOVEDI!
* Nekaterim je okrogla miza o kmetijstvu na srečanju rejcev drobnice pr Daniloti dvignila, * I saj veste kaj.
| Štalun: Se spuneš, kaku smo ku mulci poslušali Brate Boštjančič, ki so nom peli “Horuk u | | nove čase”?
I Vilko: Ja, ja,ma sej tu, kr zdej pravi Rude, ti je istu, take so menda klatli tista leta na kokmi |
■	partijskemi sestanki, sam dones muoreš rječ “Horuk u stare čase”.
- Štalun se razjezi, pa zagodrnja naglas: Duost nam je sestanku, treba je tudi kej narjest.
J Vilko nazaj Štaluni: U kulker teh deset Rudetovih ovčarskih zapovedi ne bo rodilu sadov J
■	u roki enga leta, bom drugu letu jest kandidirou za župana.
I Štalun: Ja, in kaku reklamnu geslu si boš zbral?
| Vilko: Nje knapa, nje Vremca, Bistrčana za župana.
Avtor se odreka honorarja v korist I stroškov tiskanja propagandnega materiala za Vdkota ■
V___________________________-______________________________________v
OBVESTILO
CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana..
V sredo 3.10.2001 bo pred parlamentom v Ljubljani organiziran protest, kjer se bo zahtevalo: -odvzem trajnega mandata in imunitete sodnikom, ki nista izraz zaupanja naroda do njihove strokovnosti in nepristranosti, temveč sta darilo politike za proti usluge v sodnih postopkih;
-veljavo civilne družbe pri pomembnih odločitvah, ki se tičejo prihodnosti slovenske države in slovenskega naroda;
-striktno kaznovanje tudi velikih lopovov, ki živijo na račun kraj in izkoriščanja naroda
Informacije na Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/ 681 26 31
Policija svetuje
PREVENTIVA - PROMETNA VARNOST Akcije za boljšo prometno varnost:
Natakar! Taksi, prosim!
V	vsaki tretji hujši prometni nesreči so udeležene osebe, ki imajo v krvi več alkohola, kot ga dopušča zakon, policisti pa vsako leto ustavimo do 40.000 voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola.
ALKOHOL IN ČLOVEK
Akohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, tako ste prepričani, da vozite bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd.
POSLEDICE
V	prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, ne vklopljeni smerni kazalci, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč itd.
ALKOHOL V TELESU
Po zaužitju alkoholne pijače se alkohol porazdeli ter razgradi v vseh telesnih tekočinah, manjši del pa se ga izloči skozi urin, znoj in izdihan zrak.
KAKO MERIMO ALKOHOL?
Merilo za ugotavljanje alkoholiziranosti je koncentracija alkohola v krvi, ki jo merimo z grami alkohola na kilogram krvi.
KJE SO MEJE PITJA?
Koliko gramov alkohola bo v naši krvi, je odvisno od telesne teže, spola, telesnih sposobnosti, navajenosti na alkohol, vrste alkoholne pijače; od tega, kaj smo jedli pred ali med pitjem, kako smo pili (“eksanje” nima enakih posledic kot počasno pitje itd.). Podlaga za izračun sta telesna teža in spol.
Primeri
80 kg težak moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odstotkov telesne teže so tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Torej se razdeli na 56 kg telesne teže. Če 40 gramov zaužitega alkohola delimo s težo telesnih tekočin, dobimo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, ki znaša 0,71 gramov na kilogram krvi.
Primer?
60 kilogramov težka ženska prav tako popije liter piva. Pri ženski pa tekočine predstavljajo le 60 odstotkov telesne teže, torej 36 kilogramov. Če 40 gramov alkohola delimo s težo, znaša ocena
TABELA 1
koncentracije alkohola v krvi 1,1 grama na kilogram krvi.
KOLIKO ALKOHOLA JE V PIJAČI?
Glej TABELO 1
OD PITJA K PIJANOSTI Hitrost prehajanja alkohola v kri je odvisna predvsem od vrste pijače in hrane, ki smo jo ob tem pojedli. V povprečju potrebuje telo dobre pol ure, da pride v kri približno dve tretjini zaužitega alkohola, ostanek pa v nadaljnih 60 do 70 minutah.
KOLIKO ČASA JE ALKOHOL V KRVI?
V povprečju se 0,15 grama alkohola na kilogram krvi razgrajuje eno uro. Če ste imeli opolnoči 2 grama alkohola na kilogram krvi, boste zjutraj ob 7.00 uri na poti v službo imeli še vedno 1 gram alkohola na kilogram krvi, v dopoldanskem času pa še vedno nad 0,5 grama in boste še vedno “nevarnost” v prometu.
DEJSTVA O ALKOHOLU IN VOŽNJI
0,2 grama alkohola na kilogram krvi pomeni:
Sposobnost opazovanja premikajočih se luči se poslabša. To na primer pomeni, da ponoči razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate, niste več sposobni pravilno oceniti.
0,3 grama alkohola na kilogram krvi pomeni:
Sposobnost globinskega opazovanja se zmanjša. To pomeni, da razdalje ne morete več pravilno oceniti. Posledice so tvegano prehitevanje in prekratka varnostna razdalja v gostejšem prometu.
0,5 grama alkohola na kilogram krvi pomeni:
Objekti, kijih opazujete, se vam zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici. To pomeni, da pripeljete v ovinek s preveliko hitrostjo in zamujate s spreminjanjem smeri, zato vozilo lahko zanese v ovinku.
Pojavi se tako imenovana rdeča slepota. Vedno težje zaznate rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za oviro na cesti itd.
Zmanjševati se začne sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega.
Prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je vedno težje. To pomeni, da vas lahko zasenčene luči vozila, ki pripelje nasproti, začasno oslepijo. Bistveno sta zmanjšani pozornost in
zmožnost pravočasnega reagiranja. To pomeni, daje pot ustavljanja daljša. Če pri hitrosti 50 km na uro pritisnete na zavoro sekundo kasneje, se pot ustavljanja vozila podaljša za 14 metrov.
Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je zlasti nevarno za tiste, ki se vozijo na vozilih z dvema kolesoma.
1,0 grama alkohola na kilogram krvi pomeni:
Bistveno je motena reakcija oči na svetlobo. To pomeni, da se težko prilagajate hitrim svetlobnim spremembam. Bistveno je zožen zorni kot oči. To pomeni, da ne morete več pravočasno dojemati, kaj prihaja z vaše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih.
Zaznamovanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. To pomeni da vozite praviloma s premajhno varnostno razdaljo, da so vaše reakcije prepozne in večinoma napačne ter da na določene nevarnosti sploh ne reagirate več. Posledice so naleti.
Reakcijski čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta.
ALKOTEST
Navzočnost alkohola v izdihanem zraku pokažejo alkotesti, na katerih j e na posebni skali možno odčitati stopnjo alkohola v krvi. Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola so po novem Zakonu o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati 1. maja 1998, še veliko strožje. Zakon določa, da morajo imeti 0,0 grama alkohola na kilogram krvi poleg poklicnih voznikov še:
vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz oseb in stvari ali prevoz oseb za lastne potrebe;
kandidati za voznike pri praktičnem usposabljanju;
vozniki začetniki.
Do 0,50 g alkohola na kilogram krvi smejo imeti ostali vozniki, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov nezanesljivega ravnanja.Več kot 1,10 g alkohola na kilogram krvi pri povzročiteljih prometnih nesreč pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, več kot 1,50 g alkohola na kilogram krvi pa prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk.
ODVZEM KRVI
Če se preiskovanec ne strinja z rezultati alkotesta oziroma zanika, da je pod vplivom alkohola, policist odredi odvzem krvi ali krvi in urina. V
PIJAČA	KOLIČINA	ALKOHOLNA	GRAMI ALKOHOLA	
		STOPNJA PIJAČE	V PIJAČI	ALKOHOL V EVROPI
pivo	0,501	4%	20 g	Če z avtomobilom potujete v tujino,
vino	0,201	11 %	17 g	ni odveč, da veste, kolikšne koncentracije
liker	0,05 1	30 %	12 g	alkohola v krvi dovoljujejo predpisi v
žganje	0,05 1	40%	16 g	nekaterih državah:
TABELA 2
0,0 grama alkohola na kilogram krvi 0,2 grama alkohola na kilogram krvi 0,5 grama alkohola na kilogram krvi 0,8 grama alkohola na kilogram krvi 1,0 gram alkohola na kilogram krvi:
vzhodna Evropa, Turčija, Albanija, Bolgarija Švedska in Poljska
Nemčija, Grčija, Portugalska, Nizozemska, Norveška, Slovenija
Avstrija, Italija, Španija, Velika Britanija, Islandija
Irska
POLICIJSKA KRONIKA
Policisti PP Ilirska Bistrica so v zadnjem mesecu obravnavali 29 prometnih nesreč, od tega 21 nesreč pri katerih je nastala le materialna škoda, ter 8 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih j e bilo 7 oseb lahko telesno poškodovanih, 1 pa je zadobila hude telesne poškodbe. N a srečo nismo obravnavali nobene prometne nesreče s smrtnim izidom. Poleg omenjenih prometnih nesreč smo obravnavali prometni dogodek, ki seje zgodil na poljski poti in v katerem se je voznik motornega kolesa huje telesno poškodoval, ter 3 prometne dogodke v katerih je prišlo do povoženja divjadi.
Zoper kršitelje oz. povzročitelje so bili podani predlogi za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške.
Na področju kriminalitete j e bilo obravnavanih skupno 22 kaznivih dejanj, od tega 5 manjših tatvin, 9 vlomov, največ v vikende. 2 kaznivi dejanji prepovedanega prehajanja državne meje, 2 poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivo dejanje ponarejanja denarja, 1 kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, 1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ter 1 kaznivo dejanje odvzema motornega vozila.
Omembe vredni sta kaznivi dejanji »Prepovedan prehod čez državno mejo«.
V prvem primeru smo pri nadzoru državne meje, v bližini odcepa za Veliko Brdo, v zgodnjih jutranjih urah poskušali ustaviti štiri vozila italijanske registracije, v katerih so se prevažali državljani Romunije, ki so ilegalno vstopili v državo. Pred MP Jelšane so tri vozniki avtomobila zaustavili. Uspelo nam je prijeti skupaj 14 državljanov Romunije ter tri voznike - 2 državljana Romunije in državljana Italije, ki so navedene ilegalno prepeljali čez državno mejo. Četrti voznik je vozilo na MP obrnil in odpeljal v smeri Ilirska Bistrice. Zoper vodiče je bila podana kazenske ovadba na ODT.
Skupino 15 državljanov ZRJ, pa so na nedovoljen način nad vasjo Novokračine prepeljala državljana Švedske in BIH, katere sta bila prav tako ovadena na ODT.
Obravnavali smo še kaznivo dejanje »Ogrožanje varnosti«, ki je bilo storjeno v »šali«. Sinje poslal očetu SMS sporočilo na mobitel, v katerem ga je opozarjal, da je v njegovem vozilu nastavljena bomba. Na srečo je oče kmalu prepoznal »storilca«.
Policisti so obravnavali 8 kršitev javnega reda in miru, največ v zasebnih prostorih. Zoper dva je bilo odrejeno pridržanje na PP, saj se na opozorila policistov, naj s kršitvijo prenehajo, niso zmenili.
Državna meja je bila v preteklem mesecu precej oblegana, saj so policisti prijeli kar 141 oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo. Med njimi je bilo 56 državljanov Romunije, 33 državljanov Alžirije, 27 državljanov ZRJ, 14 državljanov Makedonije, 6 državljanov Moldavije, 3. državljani BIH in 2 državljana Tunizije. Večina je bila po končanem postopku pri sodniku za prekrške, predana Hrvaškim varnostnim organom.
Policisti so obravnavali še dva požara na osebnem avtomobilu, dva travniška požara in požar v parku Nade Žagar, v katerem sat zgorela dva kupa suhih vej ter dve smreki. V požaru je nastala materialna škoda v višini približno 150.000,00 SIT. Državnega tožilca pa bomo seznanili s pokolom ovac in zajcev.
Na koncu bi še omenili iskanje dveh pogrešanih oseb, ki sat se izgubili na poti iz Snežnika. Po iskalni akciji, v kateri j e sodelovalo 5 reševalcev iz GRS iz Ilirska Bistrice, 9 reševalcev vodnikov reševalnih psov iz Ljubljane ter 4. policisti PP Ilirska Bistrica, sta bili osebi najdeni v zapuščenih objektih GG na Gomancih.
laboratoriju se natančno ugotovi stopnja alkohola in če je nad dopustno mejo, mora pregled plačati preiskovanec (v decembru 1995 je bilo to približno 15.000 SIT).
Ker alkohol različno vpliva na ljudi, lahko zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da preiskovanec ni sposoben voziti v cestnem prometu, tudi če ima v krvi manjšo količino alkohola, kot je še dopustna.
Glej TABELO 2
EVROPSKE CENE Če vas zalotijo s prekoračeno koncentracijo alkohola v krvi, vas bo na primer v Avstriji to stalo do 100.000 ATS denarne kazni ali zapor do 6 tednov, v primeru nesreče pa zapor do 2 let, v Franciji pa kazen od 2.000 do 30.000 FF in zapor od 2 mesecev do 2 let. Kazen vam lahko izrečejo tudi za nižjo
koncentracijo alkohola, kotje 0,8. Lahko vam tudi odvzamejo vozilo
HITROST UBIJA
Omejitve hitrosti so tam zaradi vzroka... Upoštevajte jih !
PREDSTAVLJAJTE SI:
Med vožnjo po suhi cesti, kjer je omejitev 50 km/h, se 25 metrov pred vašim vozilom pojavi otrok...
Če vozite 50 km/h ali manj, boste lahko pravočasno ustavili. Otroka ne bostezadeli.
Če vozite 5 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 28km/h. Otroka boste gotovo huje poškodovali. Če vozite 10 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 39 km/h. Otrok bo verjetno zaradi poškodb umrl.
Če vozite 20 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 57 km/h. Otroka boste gotovo ubili.
Ali lahko to preprečite ? Naletne hitrosti so še večje na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti.
Srečno!
Nadaljevanje sledi
SAMURAI NA DUNAJU
V času med 8 in 12/8-2001 so se karateisti primorskih klubov »SAMURAI« udeležili izredno kvalitetnega seminarja na Dunaju. Gostitelj seminarja je bil tamkajšnji karate klub, katerega zelo uspešno vodi mojster karateja 5 DAN Michael CANOY. Sam seminar je bil zelo poučen, predvsem pa izredno zahteven, saj so udeleženci v enem dnevu morali obiskati kar tri treninge, katere so vodili prekaljeni mojstri karateja iz dežele vzhajajočega sonca in sicer: Hideo OCHI 8 DAN, kateri je bil 20 let nacionalni trener Nemčije, danes pa je glavni trener Nemške JKA karate zveze, Takeji OGAVA 8 DAN, je trener World Karate Confederation (WKC) in se še vedno profesionalno bavi s karatejem. Danes je nacionalni trener Avstrije in Slovaške za Gojo-Ryu stil in Kando SHIBAMORI 7 DAN, kateri je prav tako trener zveze WKC in nacionalni trener Avstrije in Madarske za Wado-Ryu stil. Dva treninga je vodil tudi gostitelj in stari znanec iz seminarja v Kopru Michael CANOY.
Seminarja so se poleg trenerjev Stojana ŠESTANA 3 DAN in Vojka FRANKA 2 DAN ter vaditeljev Željka DEMARKA, Mihe ČEBRONA in Blaža CATELANIJA udeležili tudi nekateri člani klubov Samurai. Prisotne so bile tudi mlade tekmovalke Tamara KOVAČEVIČ (na fotografiji z mojstrom Ochijem), Sanja FRANK in Helena KOSMINA, ki so s svojo
prisrčnostjo in prikazanim znanjem očarale celo takšnega mojstra, kot je Hideo OCHI. Mojster je bil nad mladenkami tako navdušen, da je na koncu seminarja vsaki podaril majico s svojim podpisom. Dekleta so ga povabila v Slovenijo, z njegovega nasmeha in izrečenih besed pa je bilo mogoče razbrati, da se lahko zgodi tudi to.
Vsi prisotni smo si bili edini, da se naslednje leto vrnemo v mesto cesarja, katerega j e pred davnimi leti branil naš junak Martin KRPAN.	Z.K.
LMN
ILIRSKA BISTRICA
ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2001-2002
LIGA ŽE V POLNEM ZAMAHU
Nova tekmovalna sezona v OLMN II. Bistrica je že v 4. krogu. Izidi so v nekaterih tekmah kar presenetljivi kar daje čar tekmovanju. Kaže pa, da bo za naslov prvaka ponovno le en kandidat, ekipa Balasty (ŠD Carinik), kije že visoko porazila Kočanijo enega izmed konkurentov. Prvenstvo pa je še dolgo saj se bo končalo šele v začetku julija prihodnje leto po odigranih 90 tekmah v 18 krogih.
Lestvica po nepopolnem 4. krogu:
1. BALASTA	4	4	0	0	26:10	12
2. KOČANIJA	4	3	0	1	15:13	9
3. AUTSAJDER	4	2	1	1	10:13	7
4. SLADKI BAR	4	2	0	2	20:16	6
5. FINIDA	4	2	0	2	16:12	6
6. MAJDA BAR	4	1	2	1	19: 8	5
7. PODGRAD	4	1	1	2	16:13	4
8. KIRN	4	1	0	3	14:18	3
9. PRASLOVAN	4	1	0	3	8:19	3
10. ŠD ZLATOROG UTD	4	1	0	3	9:31	3
Športna zveza II. Bistrica
STRELSTVO -TRAP
EKIPNI BRON Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA!
Strelci na glinaste golobe iz bistriškega kluba so z osvojitvijo 3. mesta ekipno na državnem prvenstvu ponovno dokazali, da sodijo v sam slovenski klub. Tekmovanje je bilo od 7. do 9. septembra letos na strelišču Rakičan pri Murski Soboti v organizaciji SD Štefan Kovač.
Poudarjamo, da so rezultat dosegli Igor Dekleva, Janez Škrlj in Sandi Rolih. Visoka uvrstitev med 15 ekipami iz vse Slovenije je uspela tudi brez Olimpijca Andraža Lipolta, ki se trenutno posveča predvsem službi in vodenju Trap kluba. V posamični konkurenci 59 strelcev so trije tekmovalci iz bistriškega kluba dosegli naslednje uvrstitve: Dekleva 12. mesto, Škrlj 14. mesto in Rolih 17. mesto.
Morda bo tudi ta rezultat pripomogel k urejanju stanja v klubu, ki ga v zadnjem času pestijo različne težave.	D. Z.
ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA NA MIVKI
TEDEN ODBOJKE NA MIVKI
POKALNA TEKMA ZRD PRIMORSKE
Dne 26/8-2001 je Zveza ribiških družin Primorske na reki Pivki v Postojni priredila tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki je štela za pokal ZRD. Tekmovanja seje udeležila tudi ekipa RD Ilirska Bistrica in med 7 ekipami osvojila 2 mesto. Tekmovanje je bilo izjemno težavno, predvsem zaradi zelo nizkega vodostaja Pivke, zato je uspeh naših tekmovalcev še toliko večji. Za RD Bistrica so tekmovali Borislav Zejnulovič, Zlatan Kovačevič, Niko Retar, Vlado Korpar, Dušan Žvab in
mladinci Nejc Udovič, Tadej Poropat in Matej Škabar. Prvo mesto so osvojili domačini - RD Postojna, medtem, ko je RD Tolmin osvojila 3 mesto.
Tekmovalna ekipa RD Bistrica nastopa tudi v ligi ZRD Primorske in se trenutno nahaja na 3 mestu z vsemi možnostmi na koncu osvojiti tudi višje mesto, če jim bodo poleg znanja, ki jim ga prav gotovo ne primanjkuje, naklonjene tudi zvezde. Sreča je predvsem na strani hrabrih in pustimo se presenetiti.	Z.K.
Športna zveza je od 20. do 26. avgusta 2001 pripravila akcijo s katero je želela popularizirati odbojko na mivki za katero j e zadnja leta urejeno igrišče na Športnem centru Trnovo. V tem tednu j e omogočena tudi vadba pod reflektorji, ki so bili prirejeni za to akcijo. Odziv mladih je bil intenziven saj seje aktivnost v posameznih dnevih končala šele po 23. uri. Ob zaključku tednaje v soboto, 25. avgusta pripravljeno tudi priložnostno tekmovanje med rekreativci. Zanimivo, da je bilo na dan tekmovanja ob odsotnosti nekaterih Bistričanov največ tekmovalcev s postojnskega in pivškega. Na koncu so se ti tudi veselili zmag v obeh konkurencah.
Tekmovanje je (brez prijavnine in nagrad) potekalo od 18. do 24. ure. Tekmovalo se je v moški konkurenci
in še v mešani moško-ženski, kjer je bilo največ ekip. Rezultati so v tabeli.
Odbojka na mivki je kar dobro ogrela rekreativce, ki so obljubili, da se srečajo tudi na »zaresnem« tekmovanju čez kak teden. Tu pa je v igro vstopilo vreme, ki je dobesedno zamenjalo vroče poletje z mokro jesenjo in tako dokončno onemogočilo kakršnokoli odbojkarsko dejavnost na prostem v tem letu.
Športna zveza upa, da se bodo rekreativci, ki so bili na ŠC Trnovo dejansko aktivni celo poletje, vključili v program odbojkarskih turnirjev v dvorani v zimskem obdobju. V ta namen bo v prihodnje objavljen tudi razpis tekmovanja.	D.Z.
HTC ŠPORT
ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net
ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51-47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ
MRŠNIKOV PROCENT ŠE ZMJREJ DRŽI
Tine: Janez, kaj taku jeznu gljedaš?
Janez: Ma pst me kje! Ta mala mi ne da mjra, de če Cruesle, pa sem zadnjč vidu, da jh u Iliriji prodajajo 33% Gratis. Jez mona sm mislu, da tu pomeni cneje, u Iliriji pa mende mislijo daje ta gratis zanje.
Tine: Čak, čaki, kaj je tu Cruesle?
Janez: Ma tu si tisti bio otrubi, kijih mulci taku radi jejo.
Tine: A zdej se spunem, sem j h vidu ja, ma sej imajo u Iliriji prou, na škatli itak use piše taljansku in mulce, ki taljansku ne znajo neč, ne vejo de u Iliriji delajo kalkulacije sz Mršnikovem procentam. Sej če bi jm občina dala posojilu za računalniško opremo, se njebi toku muetli.
Avtor se odreka honorarju v korist nabave žepnega kalkulatorja za Ilirijo in odpravo Mršnikovega procenta
HALLO-PIZZA KUDRA*
710-0-710
MOŠKI:					
1. MARJETICE	3	3	0	6:2	6 točk
2. MAJLONTARJI	3	1	2	3:4	2
3. NO NAME	3	1	2	3:5	2
4. EKIPAEC	3	1	2	4:5	2
MEŠANO:					
1. TANGICE	4	4	0	8:0	8 točk
2. PLAVE OČI	4	3	1	6:4	6
3. NO FEAR	4	1	3	4:6	2
4.4FUN	4	1	3	3:6	2
5. KOREN	4	1	3	2:7	2
BISTRICA
RIBIŠKI
MARATON
8/9-2001 so ribiči ribiške družine Bistrica priredili maratonsko tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tekmovanje, ki je sicer potekalo po pravilih RZ Slovenije je trajalo celih 12 ur. Ob 06.00 uri je bilo pri ribiškem domu pod Sozami že pripravljenih 56 ribičev iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Na maratonu so tekmovalci tekmovali v parih, kar je pomenilo, da seje med seboj pomerilo 28 dvojic. Kar 6 jih je bilo iz Hrvaške, 4 domače, ostale pa iz raznih koncev Slovenije. Bistričani smo na začetku sklenili, da naredimo konec predaje najboljših rezultatov drugim ribičem in trdni odločeni odšli na traso da zmagamo. V 12 urah je vsem možno zato so tekmovalci ubrali različne taktike. Nekateri so »šli« na veliko ribo, večina njih pa je 12 ur pridno lovila drobiž. Na koncu se je izkazalo, da so imeli prav tisti, ki so cel dan lovili drobiž, saj je bilo krapov ujetih malo. Tistim, ki so lovili krape to ni pomagalo, saj ko so na primer ujeli krapa težkega 3 kg je imela sosednja ekipa že 5 - 6 kg rdečeok in ameriških somičev. Torej tokrat se je obrestovala taktika lova majhne ribe.
Po napornem tekmovanju je tehtnica skrbnega gospodarja RD in sodnika Jožeta PIPANA pokazala, da je 1 mesto osvojila dvojica RD Bistrica Borislav ZEJNULOVIČ in Vlado KORPAR. Ujela sta 24,370 kg rib. 2 mesto je osvojila ekipa RD Bistrica Ismet KOVAČEVIČ in Zlatan KOVAČEVIČ z ujetimi 19,950 kg rib, 3 mesto pa je pripadlo ekipi iz RD Fužine - RH z 18,720 kg ujetih rib.
Obljuba je bila izpolnjena-končno so največji pokali ostali doma.
Z.K.
		
KOLEDAR PRIREDITEV V OKTOBRU
ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET
Vsako sredo, četrtek in petek od 17. do 19. ure.
OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2001-2002
Igrišče v Mladinskem športnem parku Nade Žagar v II. Bistrici
Informacije:	Športna zveza
II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35
NOGOMET 3. SNL ČLANI Nedelja, 07. oktobra ob 15,30 uri NK TRANSPORT :	NK
ŠAMPIONKA BILJE
Nedelja, 28. oktobra ob 14,00 uri NK TRANSPORT : MNK IZOLA Igrišče ŠC Trnovo v II. Bistrici Informacije: NK Transport II. Bistrica
ROMAN KOŽELJ SREBRN
V Debrecenu na Madžarskem je od 23. do 28. avgusta 2001 potekal EVROPSKI ATLETSKI MITING SPECIALNE OLIMPIADE. Udeležilo se gaje 27 ekip. S Slovensko ekipo, ki je štela 12 tekmovalcev, je na Madžarsko odpotoval tudi varovanec Varstveno delovnega centra Ilirska Bistrica Roman Koželj.
Pomeril seje v dveh disciplinah. V suvanju krogle je osvojil 4. mesto, v metu žogice, pa si je prislužil srebrno medaljo.
Gibanje specialne olimpiade, v katero so naši varovanci vključeni že deset let, skrbi za telesno aktivnost in športne prireditve za osebe z motnjo v duševnem razvoju na regijskem, državnem, evropskem in svetovnem nivoju. Tekmovalci iz VDC Ilirska Bistrica, so se doslej na vseh igrah dobro odrezali, njihova želja pa je, da bi se v naslednjih letih eden od naših predstavnikov udeležil svetovnih iger, kijih navadno priredijo v Ameriki.
Sonja Munih
OMNIfi ŠPORT
TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
Pestra ponudba športne obutve in oblačil iz NOVE JESENSKO ■ ZIMSKE KOLEKCIJE. Ugodne cene!
TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058
Uredniški odbor časopisa Snežnik je sklenil, za izboljšavo časopisa, razpisati Nagradno anketo bralcev, ki naj bi s svojimi predlogi obogatila vsebino in izgled časopisa:
NAGRADNA ANKETA
Napovedi[ in objave^
f	“	™™™““	“““™'
OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica OE LJUDSKA UNIVERZA
OBJAVLJA INFORMATIVNI VPIS V IZOBRAŽEVALNE PROGRAME
-VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM MANAGEMENT, 3. letnik izrednega študija v šol. letu 2002/2003, ki ga bomo izvajali v sodelovanju z Visoko šolo za managemet v Kopru. Prijave sprejemamo do sredine oktobra 2001.
-TURISTIČNI TEHNIK -VRTNAR - CVETLIČAR, IV.stopnja
-STROJNIŠTVO, IV. Stopnja (za poklice oblikovalec kovin, preoblikovalec in spajalec kovin ter strojni mehanik)
V septembru ponovno vpisujemo v programe:
-ELEKTROTEHNIK (3+2)
-EKONOMSKI TEHNIK -TRGOVEC
-PREKVALIFIKACIJE ZA POKLIC PRODAJALEC
-JEZIKOVNE TEČAJE (angleščina, italijanščina, nemščina od I. do VI.
stopnje)
-RAČUNALNIŠKE TEČAJE -ŠTUDIJSKE KROŽKE
Informacije in vpis: LJUDSKA UNIVERZA, Rozmanova 25 b, tel. 05/714 50 22, vsak dan od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro.
Z---------------------------------------------------------X
I	PLJEH BANDA	|
I	I
| Miha: Si čou, da bmo imeli zdej vaje za orkester u Trnovem u stari šuli?
■	Janez: Zakaj, sej smo se glih spomladi preselili u nove prostore.
| Miha: Ja, ma so tom u Trnovem nardili plehnasto streho na glasbeni in pravjo,
■	da bo tom pljehmuzka.
Avtor se odreka honorarja v korist I pljehnaste strehe na golobnjaki u parki |
v_________________________________________________________________V
IRBIS
Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285
Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 05/714-11-24
CENA OGLASOV JE:
1.	Ali vam je časopis Snežnik všeč? ____________
2.	Kakšne predloge imate za njegovo izboljšavo?
3. Katera rubrika vas najbolj zanima?
4. Kakšnih tem, bi si bolj želeli?
5. Ali je slikovnega gradiva preveč ali premalo?
6. Ali bi uvedni tudi podlistek in kakšen?
7. Ali bi vam ugajala tudi otroška slikanica?
8. Druge vaše pripombe
Odgovore pošljite na naš naslov:
Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica;
Pošiljatelju ali pošiljateljici prvega odgovora bomo poslali steklenico vrhunskega penečega vina.
1/16	6.783,00
1/8	- 13.387,50
1/4	- 26.775,00
1/2	- 53.550,00
1/1	-107.100,00
V ceno je vključen tudi prometni davek.
Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust in za večkratno mesečno oglaševanje po letni pogodbi 30% popust.
Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti.
Z
N
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
PRVI BISTRIŠKI SEMAFOR: BITI, NE BITI
Majdnk: Sem vseenu mislu, da bodo začeli delat križišče ta mesec. Uni muj prov tješku zavije na levu.
Vojo: Najbrž se ne muorjo zmenit sz MORSam.
Šofer Edo: Ma sej smo se mi ponedili, da ga bomo sofinacirali in se tudi sz županam zmenli, da bo občina dala še dobre tri miljune za semafor, pa bo. Vojo: A če je bil župan za tu, bojo verjetno svetniki pruti, pa bmo ostali spjt brez semaforja.
Avtor se odreka honorarju v korist vedno zelene luči
za zavijanje v levo
4
V

if. H TCA		^TRGOVINA
6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 05/714-23-72, fax: 05/714-12-07		O^vnn
Ponudbo smo popestrili, saj je postal naš glavni dobavitelj MERKATOR. Vedno je približno 60 artiklov v AKCIJSKI PRODAJI.		Sabina Murko s.p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 NOVO, NOVO, NOVO
		ZA MOČNEJŠE POSTAVE!!!
VABLJENI!		
URNIK		Ženske bluze, tunike in hlače
pon - pet: od 7 do 12		do številke 52 ter
in od 16 do 19 sobota:	od 7 do 13		moške hlače in srajce.
nedelja:	od 8 do 12		VABLJENI!
GOSTILNA s prenočišči
l^PCTCr
Ema Deželak s.p.
Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657
NUDIMO: MALICE PO 600,00 SIT KOSILA PO 1.200,00 SIT
TOTeM 2001
31.8. in 1.9. smo ilirskobistriški taborniki Rod Snežniških Ruševcev že četrtič zapored organizirali Taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki oz. krajše TOTeM. Gostili smo 20 ekip iz celotne Slovenije, ki so se zaradi neugodnega vremena med seboj pomerile kar v telovadnici Osnovne šole Antona Žnideršiča. Kljub zabavni naravi prireditve, katere prvotni namen je vsekakor dmženje, pa smo bili lahko priča tudi precej kvalitetnim odbojkarskim predstavam. Ekipe, sestavljene iz 2 ženskih in 2 moških predstavnikov, so imele tudi nekaj bivših ali pa celo aktivnih igralk in igralcev iz državnih odbojkarskih lig. V petkovem
Ekipa dinaVzjmn.net ima edinstven pristop k podeljevanju priznanj.
programuje bilo na sporedu 20 tekem v štirih predtekmovalnih skupinah, v soboto pa se je tekmovanje nadaljevalo z drugo polovico predtekmovanja in pa polfinalnimi ter finalnimi obračuni med zmagovalci posameznih skupin. Največ uspeha je imela ekipa Peter dream team iz Miklavža pri Mariboru, Velenja in Gorij pri Bledu, druga j e bila Nova Unija iz Medvod in Prad, tretje in četrto mesto pa so zasedli Rod Jadranskih Stražaijev iz Izole. Domačim ekipam (dina@zimn.net in Čuneki) se letos na žalost ni uspelo prebiti v polfinale.
Miha Škerlavaj-Vaj
Ker je prispevek prišel prepozno, ga bomo v celoti objavili prihodnjič.
Uredništvo.

MLINOTEST
d.o.o. AJDOVŠČINA
Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/ 714 10 38
MITJA HAIRTEAM
Poslovni center Mikoza, Bazoviška 32 Informacije-naročila: tel: 05/714-44-43
Ob odličnih frizerskih uslugah nudimo še:
* svetovanje glede vaše pričeske *ugodne cene frizerskih storitev izobraževanje frizerjev *onemoglim, starejšim in vsem strankam, ki jim je prihod v salon onemogočen, nudimo svoje usluge na domu
Novosti iz naše knjižnice
41.	JURI, Franco: Na dvoru. Ljubljana
42.	KREVSEL, Viktor: Poklic športnega trenerja
43.	SAMEC, Rafael: Svetloba, krhkost in prosojnost
44.	KORBER, Marjana (ur.);
Slovenske narodne vezenine
45.	STRGAR, Jože: Vrt in vrtna kultura
46.	NORDQVIST, Sven: Ko je bil Findus še majhen mucek
JEZIKOSLOVJE, FILOLOGIJA
47.	BARLAGE, Isabel; Poslovna angleščina: 2000 hitrih vaj
48.	BRETT, Digby: Angleščina -besedni zaklad: 2000 hitrih vaj
49.	HORNER, D.: 1000 palabras de negocios: Espanol lengua extranjera
50.	JESENOVEC, Ana, PERKO,
Janja; Razčlemba neumetnostnega besedila: matura SJK - slovenski jezik s književnostjo
51.	KUHN, Michael: Nemščina -slovnica: 2000 hitrih vaj
52.	LAWRENCE, Susan: Angleščina -slovnica: 2000 hitrih vaj
53.	LAZ ARO, Olga Juan: Que sabes?
54.	LONGVKA, Tomaž: Slovensko-angleški pravni slovar
55.	MORENO, Concha, TUTS, Martina: Curso de perfeccionamiento
56.	NEWMARK, Peter: Učbenik prevajanja
57.	SARMIENTO, Ramon, SANCHEZ, Aquilino: Gramatica basica del espanol
58.	STIEBER, Andreas: Nemščina -novi pravopis: 2000 hitrih vaj
59.	ŠTEPIC, Lilijana: Alije angleščina v 3. letniku srednje šole res tako težka?
60.	MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok, VEROVNIK, Tina, POTRATO, Tina, MARVIN, Tatjana, TOMAŽIN, Petra, ŽELEZNIKAR, Jaka, SAKSIDA, Amanda. ŠUSS: študentska skrb za slovenščino
61.	WOOLARD, Sarah: Beastly tales
62.	WOOLARD, Sarah: Moving machines
63.	ACQUARONI, Rosana Munoz: El libro secreto de Daniel Torres
64.	ACQUARONI, Rosana Munoz: Sonar un crimen
NOVE VIDEOKASETE
1.	102 dalmatians
2.	Amanda,
3.	Plesalci stepa
4.	Pod žarometi
5.	Charlijevi angelčki
6.	Peklenska dirka
7.	Svet Petra Zajca in prijateljev
?/vPIRNJC4
Jlitte&Asit
Bazoviška 19, 05/714-20-77
Vabljeni k nakupu šolskih potrebščin in nahrbtnikov po ugodnih cenah!
PRI NAKUPU 10-TIH ZVEZKOV VAM ENEGA PODARIMO!
Želimo vam uspešno šolsko leto!
Agata Valenčič s.p.
Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-45-746
OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE!
URNIK
ponedeljek in sobota 8-12
torek, sreda, četrtek in petek
8-12 in 14-17
KROVSTVO
majla
decra
MONTAŽA
PRODAJA
EMIL SMAJLA s.p.
Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica
tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985
BfiLfiSTV d.o.o.
Diskont
Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI:
PRODAJNI CENTER TRNOVO
tel. 05/710-10-00, ODPRT 8-21, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI
tel. 05/710-06-61, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TRG0VINA KOSEZE
tel. 05/7144-526, ODPRTA 8-12 IN 15-19,
OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO
PE JABLANICA:
tel.: 05/7144530, ODPRTA 8-12 IN 16-19
OB SOBOTAH 8-12 OB NEDELJAH ZAPRTO
NOVA TRGOVINA:
PE PODGRAJE:
TEL: 05/787 02 50, odprta 8-12 in 16-19
OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO
NOVA PONUDBA:
SAMI BOMO PEKLI:
-	KRUH PEKARNE MLINOTEST -PIZZE
-	BUREK IN DRUGE IZDELKE
Na voljo vam je tudi velika izbira brezalkoholnih pijač vseh vrst in okusov.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE
| AVGUSTOVSKI POLICIJSKI ' ! INŠPEKCIJSKI PREGLED NA ! |	NAJVIŠJI RAVNI	|
| Ive: Sem čou, kaku vos je šef sklincol, pa kaj neste mogli pazet.
| Obmejni policist Miha: Ma tu nej nč, so pršli u kravatah in ta vječji vročini, I
■	pa so se nžrli praha, ku smo jh peljali čez Pavico na Starod.
■	Ive: A pul bo pa drugu letu buljše, zdej ku vom župan asfaltira cesto.
Avtor se odreka honorarju v korist nabave javne razsvetljave I za omenjeno cesto, da kdo ne zaide I
V	------------------------------------------------- v
z---------------------------------------------------\
I KNJEŠKI TURISTIČNI |
j	RAZGOVORI	j
■	Vojko: Stoj an, sem ču, da si zečnu sz prpravami na zimsko sezono na S viščakih. ■
•	Direktor: Ja, ja, sem duobu skuorej miljun dotacije od občine.
Vojko: Ma kaku, sej nej smo sprejemali nobjene dotacije za turizem.
*	Direktor: Ma seveda nje, ki bi bli vsi pruti, pa mi je zrihtou Teo, da so mi *
■	izplačali skuzi suodne stroške, se monj vidi.
Avtor se odreka honorarju v korist brezplačnih kari I na vlečnicah, za občane Bistrca |
V	--------------------------------------------------v
KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC OKTOBER
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA tel. 05/7142639 JESENSKO SREČANJE NUMIZMATIKOV DNE 28.OKTOBRA V PIZZERIJI PARK MED 9.00 IN 12.00 URO Z OGLEDOM PRAZGODOVINSKE LOKACIJE V OBČINI IN DRUŠTVENI PIKNIK
PRIREDITVE S PODROČJA
GLASBE
Inf. 041/709 622
5.10.2001 VOKALNI KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE IVANA MATEČIČA-ROJNGOVA IZ RIJEKE V GLASBENI ŠOLI ILIRSKA BISTRICA OB 19.00 URI NASTOPILI BODO:
Vanja Kraljac,sopran
Svetan Pelčič, bariton
Darko Matij aševič,bas
Klavirska spremljava Viljem Luksič,
prof.
Mentor Margareta Toglenjca,prof.
naravne vrednote in kulturna dediščina, TURIZEM 2001 -2002
OGLED MUZEJSKO UREJENE IN PRENOVLJENE SPOMINSKE SOBE PESNIKA DRAGOTINA KETTEJA,OŠ PREM,
STROKOVNO VODENJE Marija Dolgan,Prem tel 05/7860 -374 in TIC 05/714 44 35
OGLED GRADU PREM S STALNO ZBIRKO PRAZGODOVINSKIH
gradišč
STROKOVNO VODENJE Mojca Memon,Prem Tel.05/ 7860 400 TIC 05/714 44 35
OGLED MUZEJA ZBIRNE POŠTE IN KLOBUČARNE V HARIJAH, HIŠNA ŠT. 16
Alenka Penko Tel. 05/7141 573 TIC 05/714 44 35
OGLEDI PO DOGOVORU
DOGAJANJA na osnovnih ŠOLAH
OŠ DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA tel. 05/7141 290
5.10.2001TEDEN OTROKA RAJANJE OB UREJENI ZELENICI DRAGOTINA KETTEJA v DOPOLDANSKEM ČASU
5.10.2002 OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK tel. 05/788 00 02
ZAKLJUČEK TEDNA OTROKA IN SPREJEM PRVOŠOLČKOV V ŠOLSKO SKUPNOST OB 11.00 URI 5.10.2001 NA OŠ.
RAZSTAVE
STALNA RAZSTAVA STARIH FOTOGRAFIJ-DOMACE OBRTI IL.BISTRICA AVTORJA Emila Maraža, bistro BALADUR tel. 05/ 7141 935
STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNAOKREPCEVALNICA GRILL DANILO VSAK DAN OD 9.00-22.00,RAZEN PONEDELJEK, tel. 05/7141 517
STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA GOSTILNA -PIZZERIJA ŠKORPIJON, tel. 05/7141 332 VSAK DAN OD 10.00 -22.00 URE, RAZEN TOREK
NEKAJ NAMIGOV ZA IZLETE KONEC TEDNA :
-NAJ VAS POT POPELJE V VAS GORNJI ZEMON, KJER SI LAHKO PRI BOŠTJANČIČ SILVU NA HIŠNI ŠT.25 OGLEDATE ZANIMIVE STARE PREDMETE, KI SO SLUŽILI ZA RAZLIČNA OPRAVILA NA KMETIJI, POLEG TEGA PA SI BOSTE LAHKO OGLEDALI TUDI FOTOGRAFIJE RAZNIH HIŠ, KI IMAJO IZREDNO LEPE ARHITEKTURNE ELEMENTE !
-PODAJTE SE »PO POTEH Toneta Kralja« ZAČNETE S CERKVIJO SV.HELENE NA PREMU,TU SI LAHKO KUPITE ZA POPOTNICO PRAVO BRKINSKO SLIVOVKO, NATO NADALJUJETE V IL.BISTRICO, KJER SI OGLEDATE CERKEV SV.JURIJA IN SV.PETRA, TER ZAKLJUČITE S CERKVIJO SV.MARIJE KARMELJSKE V POGRAJAH, SEVEDA PA SI NIKAKOR NE POZABITE PRIVOŠČITI KOSILA V ENEM IZMED MIMOIDOČIH GOSTIŠČ! VABLJENI!
Lep pozdrav do prihodnjič! RC-TIC, Mojca Memon
©mam	sumim m w®wmf j
SPIRULINA
PACIFICA
Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin.
Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano.
■ ■■ ■	- •	••	■	■ ■ j
PROŠNJA - APEL!
Izživljanja na igriščih, posebej dobesedno uničevanje objektov in površin, so posebna značilnost v Ilirski Bistrici in verjetno precej vroč kostanj za katerega morajo upravljalec igrišč, predvsem pa nogometni klub, redno poprijeti. Med prej navedene sodijo tudi nekateri na vseh možnih prometnih sredstvih, ki se ne glede na opozorilne znake in napise obnašajo kot, da ne obstajajo urejene športne površine ali zelenice. Ravno zaradi tega so na stadionu te dni zaprta vrata proti rekreativnim igriščem. Kaže pa, da bo to imelo prav nasprotni efekt saj se nekateri znajdejo in uporabljajo “bližnjico” čez nogometno igrišče.
To vročo temo bomo poskušali še obdelati posebej pa čeprav na osnovi dejstev dvomimo v pozitiven učinek. Prej bomo deležni še kakšne nove akcije nepridipravov.
Urejevalci objekta želijo tudi opozoriti vse obiskovalce, da med tekmami nogometnega kluba parkirajo svoja vozila na za to urejenem parkirišču ob igriščih (na nekdanjih vojaških ovirah) saj bodo s tem razbremenili vhod na objekt, sosednje ulice predvsem pa imeli bližjo pot do tribun!
Športna zveza II. Bistrica
1___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________j
P U R^TEX
*	REZANA POLIURETANSKA PENA
*	SEDEŽNE GARNITURE
Gradišče 51, 6243 OB ROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD
Tel.:	05/783-62-10 centrala
05/783-62-11 direktor Fax:	05/783-63-20
GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net
kollSter
OPEL1©-
Dolenje 2a, 6254 Jelšane TRGOVINA: 05/788-60-10 AVTOSALON: 05/788-60-09
Pooblaščeni servis
Prodaja vozil
Originalni rezervni deli Dodatna oprema
Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure.
X6W
TIM MIT d.o.o.
-TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO
-	PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI -EKOLOGIJA -PRAZNJENJE GREZNIC
-	ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ -ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ
BAR
GABRJE 3,6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583
opTKA
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510
Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510
j TRASA AVTOCESTE MIMO BISTRICE
i i i i i i
NAŠLA POT V TURISTIČNE PROSPEKTE
Miha: Si vidu, Razvojni center je izdou nov turistični prospekt.
Janez:Nje, tega pa nejsem opažu. Kiro turistično točko pa so zdej obdelali, veijetnu nove suobe na Mašuni, ki vsi delajo na teh projektih Regijskega parka Snežnik.
Miha: Ma nje, obdelali so občinske vovce, ma de jm njebi kdu očitou, da gre za kmetijski prospekt so urisali tudi, ki I muorjo vovce pazet, da ne bojo zašajtale na boduočo avtocesto.
I I
V.
Avtor se odreka honorarju v korist premika trase avtoceste bliže Ilirski Bistrici, bomo pršparali pri obvoznici.

- c
ŠPELA HABIČ
GOZDARSKO DRUŠTVO POSTOJNA
m:

PIVSKA PRESIHAJOČA JEZERA
UjtarsMO	vasesvzsh	šAzsvnte
p'	gjfsfzstcEgji -jcmežjhc,
JSSOSOTO, 29.9.2001 OS 19 V^T.
Jtvtorica razstave nam bo s svojimi gosti ob diapozitivih prestavita čudež narave p nosem okolju, v juti urnem programu pa pričakujemo obiskjldvenske državne prvakinje na diatonični harmoniki Indire Simunič iz “Kozjega.
“Razstava bo odprta še: v nedeljo, 30.9.2001 od9.-12. in odl5.-19.un v soboto, 6.10.2001 od 16. -20. ure v nedeljo, 7.10.2001 od9.-12. m odl5.-19.ure.
Moški pevski zbor Dragoti Kette Vabi nove,
predvsem mlajše člane v svoje vrste. Pevski zbor je prevzel priznan zborovodja dr. Mirko Slosar.
S pevskimi vajami smo že pričeli in so vsak torek ob 19.30 uri.
*	posredujemo pri vaših prodajah in nakupih
vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi
*	kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo
I LIRIKA
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.d.
Naše poslovalnice:
KOPER
05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10
AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA
05/333-42-43
POSTOJNA
05/726-10-50
ILIRSKA
BISTRICA
05/714-19-35
LJUBLJANA
01/425-80-74
GIBANJE TEČAJEV Z LJUBLJANSKE BORZE IN POSLOVNE NOVICE ZA OBDOBJE 23. 8 - 20. 9. 2001
Dogajanje na borzi je bilo v mesecu septembru zelo pestro. Tako je po strmem naraščanju tečajev slovenski borzni indeks (SBI20) dosegel rekordno vrednost 2022 točk. Le dva dni za tem pa so se zgodili tragični teroristični napadi v ZDA, kar je povzročilo znižanje tečajev na vseh svetovnih borzah, tudi na ljubljanski in indeks SBI20 je padel na 1935 točk. V zadnjih dneh se je njegova vrednost zvišala na 1956 točk, v četrtek 20. septembra.
V	obdobju 23.avg-20.sep. so od večjih podjetij najbolj porastli tečaji Istrabenza (22%), Pivovarne Union (19%) in Pivovarne Laško (7%). Največje padce pa smo opazili pri Leku (10%) in Gorenju (7%).
Podjetje Mlinotest iz Ajdovščine je odkupilo večinski delež koprske pekarne Kruh Koper. To je že drugi nakup kakšnega podjetja, saj so pred približno enim letom postali več kot 90-odstotni lastnik škofjeloškega Peksa. Njihov največji konkurent podjetje Žito pa je pred kratkim kupilo mariborsko družbo Kruh pecivo.
V	družbi Kras so v preteklem poslovnem letu ustvarili 133,5 milijona tolarjev čistega dobička. Prav tako so se avgusta iz Sežane preselili v nove prostore obrata v Šepuljah. Na skupščini so se odločili, da lanskega dobička ne bodo razporedili, pa tudi dividend in nagrad ne bodo delili delničarjem oz. članom nadzornega sveta. Problem je namreč za skoraj 60 odstotkov slabši poslovni rezultat kot preteklo leto.
V	času, ko seje vrednost večine delnic na ljubljanski in ostalih svetovnih borzah zniževala seje tečaj delnice Pivovarne Union zviševal. V sredo 19. septembra 2001 pa je ljubljanska borza začasno zaustavila trgovanje z omenjenimi delnicami, zaradi varstva interesov investitorjev. Pivovarna Union je namreč ljubljansko borzo obvestila, da je družba pričela z dogovori z Interbrevv S.A. /N. V., ki bi lahko pripeljali do ponudbe za odkup vseh delnic Pivovarne Union. Ker izdajatelj ni zagotovil javne objave navedenih informacij, je borza z namenom zagotovitve enakomerne obveščenosti investitorjev sprejela odločbo o začasni zaustavitvi trgovanja z zadevnimi delnicami. Belgijska pivovarna Interbrew ima pivovarne v 22 državah in prodaja okoli 120 znamk piva v več kot sto državah. Glavna dejavnost družbe je varjenje piva, proizvajajo pa tudi brezalkoholne pijače in mineralno vodo. Njihova strategija je prevzeti vodilno vlogo na trgu na katrega se odpravijo, pri čemer so ta cilj izpolnili v 17 državah, med drugim tudi na Hrvaškem in Črni gori. Iz Pivovarne Laško prihajajo informacije, da se bodo borili proti prevzemu PivovameUnion s strani Interbrewa. Trenutno so skupaj z odvisno družbo Radenska skoraj četrtinski lastnik Pivovarne Union.
Poslovni sistem Mercatorje v Zagrebu odprl svoj prvi trgovinski center. Prihodnji mesec naj bi pričeli še z gradnjo takega centra v Splitu, nato pa še na Reki in drugega v Zagrebu. Mercatorjeva vlaganja letos in prihodnje leto naj bi tako presegla 320 milijonov mark. Po petih trgovskih centrih na Hrvaškem (eden že deluje v Pulju) naj bi zgradili še od 10 do 20 hipermarketov po večjih mestih Hrvaške.
Po neuradnih informacijah naj bi se v ožji izbor kandidatk za Novo Kreditno banko Maribor uvrstili Bank Austria in italijanska banka Unicredito. Zanimivo je, da sta bili Unicredito in Bank Austria tekmeca že na vsaj dveh ožjih seznamih, pri češki Komerčni banki in slovaški banki Slovenska Sporitelna, a nobena ni bila izbrana. Šestdeset odstotkov Komerčni banke j e namreč, zaradi najugodnejše ponudbe pristalo v rokah francoske banke Soci-ete Generale, 67 odstotni delež slovaške banke pa je kupila avstrijska Brste
Bank.
Boštjan Pliberšek
Ilirika BPHd.d., Analitski oddelek
TUDI TO JE RESNICA BREZPOSELNOST - RAK RANA
Nekaterim moje pisanje v prejšnji številki Snežnika, ni bilo kaj prida po godu. Posebno jim ni šla v ušesa številka o dva tisoč potrebnih delovnih mest v občini Ilirska Bistrica, ki je še kako kruta resnica, za kar pa ne gre kriviti le občinske veljake, ampak se glavni krivec skriva za stoterimi obrazi in ga je potrebno iskati, nikjer drugje kot, v naj višjih organih izvršne oblasti Republike Slovenije. Nesporno je, da Ilirska Bistrica, v zadnjih desetih letih, doživlja najbolj bolečo stagnacijo gospodarskega in družbenega razvoja, v zadnjih, lahko rečem, 150-tih letih. Zaposlenost oziroma nezaposlenost je temeljni kazalec človekovega razvoja, na katerega se verižno veže še cela vrsta drugih človekovih vrednot: družina, prosti čas, vera, politika, kultura v ožjem in širšem pomenu, itd.
Zajunij mesec, leta 2000, so uradne številke takšne:
-število prebivalcev v občini cca. 14.500;
-število vseh zaposlenih 4.078, od tega jih je 2.576 zaposlenih v sami občini, 1.502 pa izven nje;
-registrirano število nezaposlenih je 850.
Ta razmerja se do danes niso bistveno spremenila. Ni treba biti, ne vem kako bistroumen, da lahko ugotoviš, da je skrajno zaskrbljujoče število 2.576 delovnih mest v občini. To pomeni, da je samo eno delovno mesto na 5,6 prebivalcev. Zaželjano bi bilo razmerje 1:3. To pomeni, da v občini Ilirska Bistrica, ne pride niti eno delovno mesto na družino oziroma na celo gospodinjstvo. To je več kot katasrofalno. Zato, ne moremo govoriti o nikakršni viziji razvoja človekovih vrednot, preden se ta razmerja ne uskladijo na primemo raven. Nič ne pomaga, če si tudi pred to resnico zatiskamo oči.
Za ilustracijo navajam nekaj povzetkov iz Poročila o človekovem razvoju za leto 1999, ki gaje uredil Matjaž Hanžek.
Občina Ilirska Bisrtica statistično spada v notranjsko-kraško regijo, za katero veljajo naslednji podatki:
regionalni BDP na prebivalca v USD za leto 1996 je 8.033 in je za cca.
15% manjši od slovenskega povprečja, ki znaša 9.471 USD. Pri tem prednjači osrednje slovenska-ljubljanska regija, ki ima kar 12.169 USD, BDP-ja na
prebivalca, kar je točno 50% več, kot ga ima notranjsko-kraška regija. Poročilo prikazuje, da je področje od Jelšan do Brkinov ogroženo in se ga uvršča med odmirajoča podeželska naselja. Pri tem poudarja, daje nujna prenova politike regionalnega razvoja, kjer bi moralo priti do izenačavanja možnosti za življenje in delo prebivalstva. Poročilo trdi, da je regionalna politika v 90-tih letih bila zgrešena, saj je bilo zaznati večanje razlik med večjimi mesti in urbaniziranimi področji ter odmaknjenimi podeželskimi predeli, kar je tudi v nasprotju s politiko Evropske skupnosti. Te politike razvoja Republika Slovenija, še dan danes nima razdelane.
Iz povedanega ni težko zaključiti, da nas opisana razmerja v občini vodijo v negativne trende, ki jim ni videti konca. Slabša se varnost občanov, povečuje se število narkomanov in na pohodu je takšen ali drugačen kriminal ter dmgi družbeno škodljivi delikti.
Ni važno samo število nezaposlenih v občini, ampak nam realno sliko daje šele primerjava med številom prebivalstva in številom zaposlenih ter druge primerjave.	Vilko
LOKOSTRELSKI KLUB ILIRSKA BISTRICA
VABI K VPISU
Lokostrelstvo je šport, ki pomeni rekreacijo, sprostitev, predvsem pa prijetno druženje z mladimi in malo manj
mladimi.
Lokostrelske tekme so poznali že v starem Egiptu in v Grčiji ter v Angliji v zgodnjem srednjem veku. V Sloveniji so se prvi organizirani klubi pojavili v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Danes je v Sloveniji več kot trideset lokostrelskih klubov, med katerimi pa je Lokostrelski klub Ilirska Bistrica eden izmed naj večjih in najuspešnejših. Naši tekmovalci že vrsto let uspešno sodelujejo na tekmovanjih doma in v tujini.
Vsi, otroci in odrasli, ki bi želeli ta zanimiv šport spoznati, ste vabljeni dne 16.10.2001 in 18.10.2001 med 18.30 in 19.00 uro v telovadnico OŠ A. Žnidaršič v Ilirski Bistrici, kjer bomo vpisovali nove člane. Za lokostrelsko opremo bomo poskrbeli mi. Vsi, ki bi zamudili vpisne roke, lahko
pokličejo na telefon 041 737 837.
Vabljeni!
URE PRAVLJIC
V Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici, se bodo v četrtek, 04.10.2001
pričele ure pravljic za predšolske otroke, ki so dopolnili štiri leta.
Potekale bodo vsak četrtek med 10. in 11. uro.Vse ostale informacije so vam na voljo v knjižnici.
Pridite, pričakujemo vas!
----------------------------------------------------------------------------------N
MARJOTOV CENTER <f SUPER DEDCI
Direktor Dejan: Si vidu, kakuje uspela naša akcija za MCcfSD?
MKNŽ: Jes kul, ma ne vem, kaj pomeni MCcfSD.
Direktor Dejan: Mladinski center Sokolski dom vnder.
Marko. Ne zastuopm kaku, saj smo vsi sami tridset al pa štrdestletniki, pu nos ima žje mulce, kaj nejso bli včasih mladinci mlajši?
Direktor Dejan: Ja, ma ki nom nejso dom zrihtali pred desetmi leti, je prou de se zdej sklicevamo na mladinski status. MKNŽ. Aj sem se žje ustrašu, ku sem vidu na promociji tulku belih glav, de rihtamo Marjotovem sošulcam prostuore za počivat, zdej ki bo hmali u penziji, ku tisti, ki so nom ploskali.
Avtor se odreka honorarju v korist Marj Otovega centra d Super dedci, da bo vsaj nekdo začel zaračunavati tudi mladinski organizaciji KZ najemnino za pisarne
Lokalne politične satire in zdrahe zbira in jih za tisk frizira Jožef Šlenc.
Če ga veste, pa se ga ne upate povedati, ga sporočite nam. Ko ga bomo preverili, ga bomo tudi objavili.
Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14,6250 Ilirska Bistrica na podlagi določil Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2001 (Ur. objave Primorskih novic, št. 12/2001) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. 1. RS, št. 13/00,65/00 in 97/00) ter sklepa Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica sprejetega na prvem nadaljevanju 24. seje dne
25.9.2001	objavlja
JAVNI RAZPIS
za nadomestitev dela plače pripravnikov
1. Predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogojev in meril za izbor prejemnikov sredstev
Predmet javnega razpisa je nadomestitev dela plače pripravniku na območju Občine Ilirska Bistrica, ko delodajalec zaposli brezposelno osebo, kije iskala prvo zaposlitev.
Namen nadomestitve dela plače pripravniku je povečevanje možnosti zaposlovanja pripravnikov na območju Občine Ilirska Bistrica. Z zaposlitvijo pripravnika mora delodajalec povečati skupno število zaposlenih.
Nadomestitev dela plače pripravniku traja ves čas pripravništva. Pripravniku se nadomesti del plače, kot j e s predpisi določena za njegovo izobrazbo. Nadomesti se del plače za pripravnike, ki opravljajo pripravništvo za pridobljeno poklicno izobrazbo (2 pripravnika), za srednjo strokovno šolo ali gimnazijo (2 pripravnika), za višjo strokovno izobrazbo (2 pripravnika) in za visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo (2 pripravnika). Nadomestitev dela plače se izplačuje mesečno. Zneski sofinanciranja so naslednji:
izobrazba:
znesek sofinanciranja / mesečno:
1)	za poklicno izobrazbo	18.000,00 SIT
2)	za srednjo strokovno šolo ali gimnazijo 24.000,00 SIT
3)	za višjo strokovno izobrazbo	29.000,00 SIT
4)	za visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo
33.000,00 SIT
Na razpis se lahko prijavi izvajalec - delodajalec (vse statusne oblike):
-	na območju Občine Ilirska Bistrica, ki izkaže pripravljenost, da pripravniku omogoči pridobitev ustreznih delovnih izkušenj in opravljanje pripravniškega oziroma strokovnega izpita,
-	ki bo zagotovil zaposlitev brezposelni osebi brez delovnih izkušenj, ki išče prvo zaposlitev na območju Občine Ilirska Bistrica kot pripravnik, najkasneje do 31.12.2001,
-	ki bo zagotovil mentorja.
Na razpis se lahko prijavi tudi izvajalec - delodajalec na območju Občine Ilirska Bistrica, pri katerem je že zaposlen pripravnik. V tem primeru se pripravniku nadomesti del plače za preostanek pripravniške dobe, od odobritve sredstev na tem razpisu.
Upravičenci so delodajalci, ki:
-	imajo v času veljavnosti izvajanja sofinanciranja po tem razpisu in pogodbi, katero sklenejo, registriran sedež in obratujejo v Občini Ilirska Bistrica,
-	priložijo krajši opis podjetja in delovnega mesta, na katerega se bo zaposlil pripravnik,
-	bodo s pogodbo prevzeli določene obveznosti ter posredovali končno poročilo o realizaciji programa pripravništva,
-	bodo ob dostavitvi poročila o realizaciji programa pripravništva dostavili tudi fotokopijo M1/M2,
-	so registrirani in predložijo dokazilo o registraciji - izpisek iz sodnega registra (za gospodarske družbe) ; potrdilo, da je ponudnik vpisan pri davčnem organu - priglasitveni list (za samostojne podjetnike); dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni,
-	niso v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije - potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
-	predložijo potrdilo, da imajo poravnane vse davke in prispevke, določene z zakonom - potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
-	predložijo izjavo, da v zadnjem mesecu pred prijavo na razpis (pred zaposlitvijo pripravnika za tiste, ki imajo pripravnika že zaposlenega), na istih oziroma podobnih delovnih mestih, za katera uveljavljajo vlogo za sofinanciranje, niso zmanjšali skupnega števila zaposlenih,
-predložijo izjavo, da jamči za resničnost in točnost podatkov.
Merila za izbor:
Prednost imajo:
-	delodajalci s področja gospodarstva,
-	delodajalci, ki bodo na novo zaposlili pripravnika po objavi tega razpisa,
-	delodajalci, ki so pripravljeni zaposliti brezposelnega iskalca prve zaposlitve za nedoločen čas,
-	v primeru, da so delodajalci pripravljeni zaposliti brezposelnega iskalca prve zaposlitve za določen čas, pa imajo prednost tisti, ki ga zaposlijo za daljšo dobo,
-	v primeru izpolnjevanja enakih pogojev ima prednost pripravnik z doseženim boljšim uspehom v zadnjem letu izobraževanja.
2.	Višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa:
višina sredstev tega razpisa je 2.000.000,00 SIT.
3.	Določitev obdobja, predvidenega za porabo sredstev oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje:
javni razpis bo zaključen, ko bodo s pogodbami angažirana vsa razpoložljiva sredstva oziroma s pogodbami dodeljena sredstva za 8 pripravnikov.
4.	Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za nadomestitev dela plače pripravnika in opremljenost vlog:
vloge se oddajajo do porabe sredstev in do sklenitve pogodb za nadomestitev dela plače za 8 pripravnikov, najkasneje pa do
15.11.2001	do 12.00 ure. Zaključek javnega razpisa bo objavljen v na istem kraju, kjer j e bil objavljen javni razpis.
Predvideni sta dve odpiranji vlog oziroma prijav. Pri prvem odpiranju se upoštevajo vloge, ki bodo prispele do 15.10.2001 do 12.00 ure. Pri drugem odpiranju se upošteva vloge, ki bodo prispele najkasneje do 15.11.2001 do 12.00 ure.
Odpiranje vlog ne bo javno.
Vloge upravičenci lahko oddajo osebno ali po pošti priporočeno ali s povratnico. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Vloge morajo imeti oznako: “Ne odpiraj! Javni razpis - nadomestitev dela plače pripravnika.”.
5.	Odstopanja od razpisane strukture sofinanciranja:
V primeru, da tudi po drugem odpiranju, glede na predložene vloge vlagateljev, ne bo mogoče doseči predvidene strukture sofinanciranja opredeljene v tretjem odstavku 1. točke tega razpisa, se lahko struktura sofinanciranja spremeni tako, da se namesto nadomestitve dela plač za opravljanje pripravništva za določene izobrazbe, za katere ni bilo interesa oziroma podanih vlog, izvede sofinanciranje preostalih vlog upravičencev.
To se izvede tako, da se namesto sofinanciranja za stopnjo izobrazbe, za katero ni bilo interesa (po lestvici od najvišje do najnižje stopnje izobrazbe, po tem razpisu, kot opredeljeno v 1. točki), izvede nadomestno sofinanciranje za najvišjo stopnjo izobrazbe pripravnika, za katerega je bila podana vloga za nadomestitev dela plače, vendar največ do izpolnitve kvote.
Merila za izbor tudi pri takem načinu sofinanciranja ostajajo enaka kot določeno v 1. točki tega razpisa.
Za tako nadomestno sofinanciranje pripada delodajalcu nadomestitev dela plače pripravnika v tisti višini, ki je bila predvidena za stopnjo izobrazbe, za katero ni bilo interesa vlagateljev, s tem da se bo razlika zagotovila iz proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2002, v kolikor bodo za to odobrena sredstva.
6.	Obravnava vlog in rok, v katerem bodo prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa:
Pravočasne in popolne vloge bo odprla, pregledala in ocenila tri (3) članska komisija, ki jo imenuje župan in jo sestavljata dva (2) delavca občinske uprave in en (1) član Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Komisija o navedenem sestavi poročilo, ki ga predloži v obravnavo županu. Slednji bo na podlagi poročila komisije, pogojev in meril tega razpisa ter predpisanih kriterijev uporabe proračunskih sredstev s sklepom odločil o prejemniku.
Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku treh (3) dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da vloge dopolnijo v roku treh (3) dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže.
Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v roku 15 dni od prvega oziroma drugega datuma določenega za oddajo vlog, glede na to, pri katerem odpiranju vlog se je obravnavala vloga vlagatelja.
7.	Druge informacije o javnem razpisu lahko vlagatelji dobijo na telefonu 05 7141361 pri Zdravku Kirnu.
OBČINA ILIRSKA BISTRICA