PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p .. Abb. postale I gruppo “ LCDil 7 U lir Leto XXVI. Št. 212 (7706) TRST, torek, 22. septembra 1970 HUSEINOVA VOJSKA V TEŽAVAH Severna Jordanija v rokah Palestincev V Kairu arabski vrh za rešitev krize «AI Fatah»: Izraelska letala pomagajo Huseinu - Amanska vlada obtožuje Sirijo, da je poslala tanke v Jordanijo - Zaskrbljenost zaradi možnosti ameriške vojaške intervencije mask pa je pojasrvl, da se ne bo udeležil vrha, ampak, da se bo le posvetoval z egiptovskim predsednikom Naserjem, s predsednikom libijskega revolucionarnega sveta Gedarijem ,in sudanskim voditeljem Nimejrijem. Načelnik glavnega poveljstva danske vojske in amanski guverner general Majali ve jordanske vlade neosnovane. Izraelska letala naj bi zares preletela jordansko ozemlje, vendar brez streljanja na palestinske po ležaje. Tako je tudi potrjeno, da je večje število tankov prešlo sir sko - jordanko mejo, vendar ne gre za sirske tanke, pač pa za tanke palestinske osvobodilne vojske. V tej zvezi .je značilno, da so se Huseinovim obtožbam brez obotavljanja pridružili izraelski predstavniki ter predvsem ZDA, ki naj bi razpolagale z dokazi o sirski »invaziji* Jordanije. Bolj kot govorice o izraelski ali sirski' intervenciji v Jordaniji pa vzbuja zaskrbljenje početje ameriške vlade, ki mobilizira čedalje večje število mož in sredstev in ki ne izključuje možnosti oboroženega posega na strani kralja Huseina. Ameriško šesto brodovje je, kot je znano, v vzhodnem Sredozemlju, samo nekaj milj daleč od sirsk;h teritorialnih voda, poleg tega pa je washingtonska vlada odredila danes alarmno stanje nekaterim vojaškim enotam v državi in v tujini »glede na možnost evakuacije ameriških državljanov iz Jordanije*. SporocMo je dal glasnik Pentagona Friedheim, ki je dejal, da so vojaške oddelke opozorili, naj bodo pripravljeni, da bi jih premestili v smeri proti Bl žnjemu vzhodu. Med drugimi so danes v alarmnem stanju 82. divizija, ki je na; »tanjena v Fort Braggu v Severni Karolini ter pehotni oddelki 7. armade, ki je nastanjena v Zahodni Nemčiji. Neznano število Ameriških ladij in letal se medtem po mika proti Bl:žnjemu vzhodu. Jutri bo v Kairu arabski vrh, na katerem bodo skušali najti po litično rešitev krize v Jordaniji. Po leg Tunizije, ki je dala pobudo za vrh, in ZAR, bi se morali konference udeležiti še Libija, Libanon, Sirija, Sudan, Saudova.Arabija, Ku Wait, Južni Jemen in Republika Jemena. Predvidena, toda ne še Uradno potrjena, je tudi prisotnost palestinskega voditelja Arafata. V Kairo je danes odpotoval tudi sir ski predsednik Atasi. radio Ribičič o Jordaniji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — »Vlada in narod' Jugoslavije z največjo zaskrb- AMAN, 21. — Drugo največje mesto v Jordaniji, Irbid, je danes trdno v rokah palestinske osvobodilne vojske, ki praktično nadzoruje ves severni del države. Drugačen je položaj v Amanu, kjer so boji skoraj povsem prenehali, čeprav so nekatere mestne četrti ie vedno v rokah Palestincev. Boji se nadaljujejo predvsem na severu, vesti o njih pa so si nasprotujoče in dokaj nejasne: vtis opazovalcev, je, da So na tem področju Huseinove čete v težavah ter da se morajo v glavnem braniti. Število žrtev tragične jordanske vojne narašča, obračuni pa so sila nezanesljivi. Radio Kairo je poročal, da je bilo doslej kakih šest tisoč mrtvih, neki predstavnik mednarodnega Rdečega križa, ki je včeraj obiskal jordansko prestolnico, pa je dejal, da je bilo samo v Amanu od pet do deset tisoč žrtev. . Nadaljujejo se medtem obtožbe o tujih intervencijah v jordansko krizo: glasnik «A1 Fataha* v Bejru tu je dejal, da so tudi danes izraelska letala bombardirala položaje palestinskih čet v Maadiju in Sawal-hi, v osrednjem delu doline reke Jordan. »KoorcVnacija med vojaškimi operacijami proti odporništvu med prodanimi oblastmi1 v Amanu in njihovimi sionističnimi zavezniki, je sedaj popolna*, je dejal palestinski glasnik. Na drugi strani je kralj Husein ponovno obtožil Sirijo, da je po slala divizijo tankov v Jordanijo na pomoč palestinskim četam. V dokaz te trditve je amanskr radio objavil imena devetih sirskih vojakov, ki naj bi jih zajeli jordanski oddelki. Sirska vlada je, kot že včeraj, tudi danes odločno demantirala te trditve, češ da gre za pretveze, s katerimi naj bi omogočili ameriško vojaško intervencijo na tem področju. Glede devetih sirskih vojakov pa je vlada v Damasku sporočila, da jih je zajel jordanski tankovski oddelek, ki je preteklo noč prodrl na sirsko ozemlje. Po mnenju večine zahodnih opazovalcev in tujih dopisnikov, ki sledijo dogajanju v Jordaniji, so bodisi obtožbe »Al Fataha* kot trd!t- ijenostjo spremljajo razvoj dogodkov v Jordaniji,* je izjavil predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, v zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov v tej deželi. Dodal je, da je vlada Jugoslavije vedno opozarjala, da je podaljšanje krize na Bližnjem v*ho-du resna grožnja miru na tem področju. Ves svet .je pozdravil pripravljenost zainteresiranih, da se pristopi k miroljubni rešitvi krize. Zato narodi in vlada Jugoslavije, po izjavi Ribičiča, ne morejo razumeti, da Izrael še naprej one mogoča napore za politično rešitev krize na osnovi resolucije varnostnega sveta. S tem zadržanjem Izraela se položaj še bolj zaostruje in tragedija palestinskega ljudstva povečuje. Jugoslavija se je, po besedah Ribičiča, vedno zavzemala za miroljubno rešitev krize na osno- liiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||„„„„l„l|m„l||,,,„|im||l,|||||||l||||||||||||||t||||||||||||m||| LETNO ZASEDANJE MMS Premalo pomoči tretjemu svetu KOPENHAGEN, 21. — Tu se je I ga sveta. Po njegovem mnenju bi danes začelo letno zasedanje Med-1 moral biti glavni cilj prihodnjih narodnega monetarnega sklada. Fi nančni in zakladni ministri ter guvernerji bank 116 držav z vsega sveta in več kot 3.000 predstavnikov svetovnih finančnih in bančnih družb je začelo razpravljati o reformi mednarodnega monetarnega sistema, o inflaclonistični napetosti na svetu ter o nevarnem primanjkljaju ameriške plačilne bilance. Zasedanje bo trajalo pet dni. Že sedaj so na dnevnem redu nekateri predlogi za rešitev velikih težav, v katere se vedno bolj poglablja svetovno gospodarstvo. Nekatere države so za korenite spremembe, druge pa za ohranitev sedanjega monetarnega sistema. Večina pa se zavzema za takšno rešitev, ki ne bo popolnoma spreobrnila dosedanjega sistema, marveč zahteva večjo prožnost pri tako imenovanih stalnih menjavah. Žeije te večine Je danes tolmačil v otvoritvenem govoru glavni ravnatelj Mednarodnega monetarnega sklada Francoz Schwedtzer, ki je podal pred skupščino letno poročilo upravitelju sklada. Med drugim je ugotovil ,da so nekatere spremembe potrebne. Toda katere, se je vprašal. Schvreitzer je nato predočll skupščini tri rešitve, ki imajo podporo večine in ki bi Jih bilo treba temeljito proučiti: 1. omejeno Im postopno razvrednotenje ali revalvacija; 2. omejena razširitev marže fluktuadje z ene in z druge strani paritete; 3. začasna opustitev obveznosti v zvezi s pariteto. V imenu upraviteljev sklada je Schwedtzer opozoril vse vlade, naj posvetijo največjo pozornost stabilnosti cen, ki tudi v industrijsko razvitih državah neprestano rastejo. Se posebno je glavni ravnatelj sklada pozval ZDA, naj uredijo težave svojega notranjega gospodarstva, ki je eden od glavnih vzrokov slabega delovanja mednarodnega monetarnega sistema. Za njim je govoril predsednik Mednarodne banke za razvoj Američan McNamara, ki je obrazložil osnovne črte gospodarske in monetarne strategije v prihodnjih desetih letih. McNamara Je ostro kritiziral industrializirane države, zlasti pa ZDA, in jim očital, da’ premalo prispevajo k razvoju tretje- desetih let, politika nadzorstva nad rojstvi. Danes, je dejal McNamara, živi skoraj pol milijarde revežev, ki nimajo s čim živeti. Leta 1980, če bo šlo tako naprej, Jih bo več kot ena milijarda, leta 1990 pa Jih bo najmanj dve milijardi. Pri tem se je vprašal, ali si sploh katerakoli družba zamišlja, kako bo lahko preživela, če bo njeno osnovo pretresala tolikšna revščina. vah resolucije varnostnega sveta in podpirala zakonite pravice arabskega ljudstva. Bila je vedno prot* vsakemu ravnanju, ki bi povečalo napetost na tem področju in otež-kočalo rešitev krize. Zato vlada Jugoslavije apelira na vlado Jordanije in na palestinske organizacije, da oimprej prenehajo medsebojno prelvanje krvi in da s pogajanji rešijo sedane nesoglasje. Vlada Jugoslavije želi posebno poudariti, je dejal na koncu svoje izjave Mitja Ribičič, da bi vsako tuje vmešavanje ali vojaška intervencija v jordanske dogodke ajd kakršnim koli izgovorom pomenilo očitno kršitev listine svetovne organizacije in nadaljnje okmjevanje suverenosti iin ozemeljske nedotakljivosti Jordanije ter bi še bolj zapletlo in poslabšalo že tako r)e varno stanje na področju Bližnjega vzhoda in Sredozemlja, kar bi lahko imelo dalekosežne posledice za mir in varnost na svetu. B. B. Tito napovedal da bo zapustil predsedništvo republike BEOGRAD, 21. — (Amsa-Tanjug). Na sestanku z uglednimi predstavniki SR Hrvatske je jugošloivamski predsednik Tito sporočil, da bo zapustil mesto predsednika republike. Tito je povedal, da bo posle pred-sedništva republike prevzel kole-gialni organ, v katerem bodo zastopani po diva ali trije predstavniki vsake republike in predstavniki socialno - poEtičnih organizacij, vključno ZKJ. POGREB FRANCETA BEVKA V NOVI GORICI V globoki bolesti se je Primorska poslovila od svojega velikega sina Nad 13 tisoč udeležencev, med katerimi zelo veliko število ljudi in predstavnikov z Goriškega, iz Ben. Slovenije in s Tržaškega - Poslovilni govori dr. Jože Vilfana pred odprtim grobom ter Mila Vižintina, F. Benedetiča, Izidorja Predana in goriške učenke pred poslopjem občinske skupščine Žalni sprevod se vije skozi Solkan proti pokopališču IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIinillllllllllllllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIllllllllIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii PRIČELA SE JE RAZPRAVA V PARLAMENTU Sestanek vladne koalicije o spornih vprašanjih dekreta o konjunkturi Danes bodo tajništva CGIL, CISL in UIL ocenila razgovore z vlado - Vatikanska ocena Saragatovega govora RIM, 21. — V senatu je predsednik vlade Colom bo vodil medministrski sestanek posvečen dekretu o gospodarski konjunkturi. Na sestanku so bili prisotni ministri Giolitti, Preti, Mariotti, Gava, Lau-ricella, Russo, načelniki vseh štirih parlamentarnih skupin levega centra ter senator Banfi. socialistični poročevalec o dekretu, ki je izrekel tudi najresnejše kritike. Sestanek je imel dvojni cilj. Na njem so preučili zakonski dekret pred ponovnim sestankom s sindi kati, ki bo predvidoma v petek in ko je znano, da sindikati niso preveč zadovoljni z dosedanjima razgovori z vlado. Poleg tega pa iščejo sporazum med predstavniki levega centra, da ne bo prišlo da nekontrolirane poplave popravkov, ki bi pomenila bistveno spreminja-je vladnega dekreta. Po vsej verjetnosti bo prišlo do nekaterih bistvenih popravkov, čeprav jim Co-lombo nasprotuje, vendar pa se zanje zavzemajo nekateri ministri. V sredo je napovedana seja ministrskega sveta, ki pa še ni bila uradno potrjena. Na seji bodo pre- učili zakonski predlog, ki spreminja strukturo medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE. Poslanska zbornica je danes pričela z delom in to po daljšem počitniškem razdobju. Današnje in še del jutrišnjega zasedanja zbornice je bilo posvečeno spremembam pooblastilnega zakona vladi glede reforme položaja državnih uslužbencev. Del členov so odobrili že pred počitnicami, sedaj pa so končali razpravo in so preostale člene odobrili tako, da bodo zakonski predlog posredovali senatu. Danes so se sestala tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki bodo sprejela skupno stališče in oceno razgovorov med vlado in sindikalnimi organizacijami. Kasneje so sestanek treh sindikalnih tajništev prestavili na jutri, ker se je zavlekla seja izvršnega odbora CGIL, ki je posvečena istemu vprašanju. Na zasedanju izvršnega odbora CGIL, je tajništvo predlagalo, da se takoj sklene borbeno mobilizacijo. V tej zvezi je tajnik Bonaccini izjavil, da so med razgovori z vlado ugotovili bistvene razlike med sta-; nister Egipta Mahmoud Riad, ki se tišči vlade in med zahtevami, ki' bo zadržal v Rimu do 24. septem-so jih enotno izdelale sindikalne or- bra. Minister se bo sestal z Mo-ganizatije. - rom. V nedeljo je bila v palači poslanske zbornice velika osrednja svečanost ob proglasitvi Rima za glavno mesto Italije in je imel ob tej priložnosti predsednik republike Sa-ragat svečan govor poslancem in senatorjem, ki so bili združeni na skupnem zasedanju, prisotni so bili predstavniki vlade in najvišji državni funkcionarji. Danes je Sara-gatov govor ocenilo glasilo Vatikana «Osservatore Romano* kot »plemenito poslanico*, ki zgodovinsko objektivno ter s srcem človeka in razumom državnika ocenjuje takratno stanje. Vatikansko glasilo nato pravi, da gre za sto let zgodovine in da se danes tako Cerkev kot demokratična družba strinjata glede bistvenih vprašanj svobode, miru, obrambe človeške osebnosti in za stvarno socialno pravičnost. RIM. 21. — Iz Madrida je danes prispel v Italijo zunanji mi- ........................................................................iimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii PROSLAVA 100-LETNICE TABOROV Nfl KOROŠKEM Zedinjena Slovenija je v sodobnem času kulturno-duhovna skupnost Slovencev Pod Peco, pod košatimi lipami pri Pliberku se je v nedeljo zbralo na tisoče koroških Slovencev V nedelio so se v čudovito lepem kraju, pod mogočno Peco, v senci treh visokih košatih Up v Bistrici pri PUberku zbrali koroški Slovenci, da proslavijo stoto obletnico pomembivh taborov. Proslava je bila v krajevnem okviru povsem enotna, čeprav se katoliška osrednja centrala ni priključila. Zbralo se je na tisoče ljudi iz vseh treh koroških dolin in so znova skupaj manifestirali neusahljvo moč naroda in svojo pripravljenost, da se bo re še za neizpolnjene pravice. V svoji sredi so še posebej toplo pozdraviti delegacijo vidnih predstavtrkov iz Slovenije in med . njimi častnega predsednika zveze Da- boi cev Franca Leskovška - Luko, člana predsedstva SZDL Slovenije Viktorja Avbla, predsednico komi sije za manjšinska vprašanja tov. Majdo Bojčevo, generalnega konzula Karmela Budihno, delegacijo iz Trsta, ki jo je vodij podpredsednik SKGZ dr. Angel Kukanja in v kateri je bil podpredsednik SPZ Mirko Kapelj. Pozdravni govor je imel podžupan mesta PUberk Mirko Kumer, ki je v klenih in preprostih besedah orisal težko pot in borbo koroškega ljudstva ter sedanje okoliščine. Osrednji del programa je izvajal moški zbor Slovenske prosvetne zveze, ki je zapel predvsem borbene pesmi. Osrednji govor je imel predsed- nik Zveze slovenskih organizacij na koroškem dr. Franci Zwitter, katerega izvajanja objavljamo v daljšem izvlečku: Ko so se zbraU naši predniki pred sto leti dne 31. juUja 1870 na teh tleh in v tem času dne 18. septembra 1870 na Žopračah, so poudarili, da stojijo na razpotju in da se hočejo zato posvetovati: 1. AU bi se ne dalo po postavni poti doseči, da bi Slovenci posebej voUU svoje zastopnike in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor? 2. Zakaj se ravnopravnost v kancliiah jn šolah ne uresniči? 3. Kako bi se dalo po postavni poti plačila zmanjšati in kmečko stanje zboljšati? To so bile točke vseh slovenskih taborov, to je bil prvi vseslovenski narodni program — brez dvoma do godek važen dovolj, da se ga slovesno spominjamo. Prva poUtična zahteva po Zedinjeni Sloveniji .je bila zahteva po združenju vseh Slovencev, razcepljenih v avstrijski državni polovici na šest dežel (to je na Kranjsko, štajersko, Koroško, Goriško, Trst in Istro) v eno samo deželo odnosno upravno enoto z enim deželnim zborom. Ta zahteva ne vsebuje nič redentističnega, marveč .je nasprotno izraz pravilnega spoznanja, da so bile največje ovire za rešitev narodnostnih vprašanj v monarhiji Pomirjuje se položaj v Reggio Caiabrii REGGIO CALABRIA, 21. - Danes je položaj miren in po zadnjih dneh so prvikrat pripeljali na ceste tudi dojenčke ter odprti trgovine, čeprav se spošna stavka še vedno nadaljuje. Policija in karabinjerji so odstranili barikade na mostovih Calopdnace in San Pietro in obnovili promet po cestni zvezi, ki je med najpoanembnejšimt za mesto. Še vedno odstranjujejo o-stale barikade in karabinjerski helikopter stalno leti nad mestom, ki še vedno nudi podobo zasedenega stanja zaradi izredne koncentracije policijskih sil. Predsednik vlade Coloonbo je danes predsedoval seji na kateri so bili prisotni ministri Giolitti, Pic-coli in Gava, za IRI Petrilli, podpredsednik ENI inž. Girobti in drugi. Preučili so program investicij v Kalabriji in še zlasti v Reggio. (Nadaljevanje na 6. strani) Kavčič sprejel gospodarsko delegacijo LR Kitajske LJUBLJANA, 21. - Predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič je sprejel danes v Ljubljani gospodarsko delegacijo LR Kitajske in v njeno čast priredil kosilo. Člane kitajske gospodarske delegacije je sprejel tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta inž. Tribušon in ob tej priložnosti z njimi proučil možnosti medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Kitajska delegacija je prispela v Ljubljano iz Kopra, kjer je obiskala pristanišče in se razgovar-jala z njenimi zastopniki. Popoldne so se člani gospodarske delegacije na Bledu sestali z zastopniki slovenskega gospodarstva. Med tridnevnim bivanjem v Sloveniji bo kitajska de legacija obiskala tovarno »Iskra* v Kranju, »Gorenje* v Velenju, »Tam* v Mariboru in »Boris Kidrič* v Ki-I dričevu. V nedeljo ob 13. uri se je zgrnila okrog odprtega groba slovenskega pisatelja, borca za naše narodne in človečanske pravice in bivšega par tizana Franceta Bevka na solkanskem pokopališču nepregledna množica ljudi, ki so prišli tudi iz bolj oddaljenih krajev na Primorskem in iz zamejstva, da se še poslednjič poslovijo od enega najuglednejših sinov naše Primorske in enega najvidnejših primorskih predstavnikov odpora proti fašizmu in okupatorjem. Častna četa je izstrelila tri salve proti pobočju Sabotina in vojaška godba iz Ljubljane je na pokopališču najprej zaigrala žalostinko nato pa je moški zbor iz Ajdovščine zapel »Oj Doberdob*. Sledil je govor dr. Jože Vilfana, v katerem je kleno orisal lik in delo pokojnika. tFrance Bevk ni samo naš. on pripada vsemu slovenskemu narodu po svojem pisateljskem delu in po svojem drugem javnem udejstvovanje. pripada v veliki meri vsej jugoslovanski skupnosti in je s svojimi knjigami, prevedenimi v mnogo tujih jezikov, prispeval v splošno človeško zakladnico. Toda France Bevk je predvsem naš. predvsem mi smo ga izgubili. V mislih imam pri tem vso Primorsko od Benečije do Brkinov, od Trsta do Triglava. Vsa ta Primorska je s smrtjo Franceta Bevka izgubila svojo najznačilnejšo osebnost. France Bevk je bil med tistimi jaimimi delavci, ki je vztrajal na Primorskem ves čas med obema vojnama, ki se ni umaknil pritisku in ni podlegel vabam. Delil je usodo svojega naroda, vse. kar so na to narod zrušili zato. da ga uničijo. Delil je usodo svojega naroda, ker je zunaj vseh razumskih konstrukcij z vživijaniem, ki je najbrž posebna prednost umetnika, vedel za neumrljivost tega naroda, za njegovo odpornost in pripravljenost na upor France Bevk ie v okviru Primorske rastel od pisatelja do organizatorja kulturnega, do sili razmer na založniško dejavnost omejenega življenja, do oblikovalca nove vseslovenske zemlje obseaaioče narod ne zavesti do branilca njegovih kulturnih pravic pred mednarodno javnostjo do voditelja v narodnoosvobodilni vojni, do predstavnika Primorske na mirovni konferenci. Dr. Joža Vilfan ie nato omenil, kako je France Bevk na pritisk jugoslovanskega PEN kluba in podprt od še nekaj drugih PEN klubov, postal sam njegov član in kako je prav to dejstvo izkoristil, ko se mu je nudila priložnost, da je šel na prvi kongres in tam obtožil pred svetom fašistično Italijo za vse preganjanje naše kulture. France Bevk se je po tem kongresu vrnil na Primorsko in izpričal s tem. za takratne prilike neverjetno državljansko hrabrost, lastnost, ki ga je poleg toliko drugih lastnosti, visoko krasila. Dr. Joža Vilfan je potem govoril o Bevkovi knjigi *Kaplan Mar lin Čedermac* in dejal: * Lahko se vprašamo, ali bi prišlo do slavnega pohoda slovenskih partizanskih brigad v Beneško Slovenijo tako zgodaj, da ni Pavel Sedmak s svojim čedermacom malo pred drugo svetovno vojno zbudil v Slovencu zavest, na to, na skrajnem zapadli ležečo, od središča naroda toliko časa ločeno, slovensko zemljo. France Bevk je še prav posebno v tem primeru dokazal svoj instinkt. Dr. Joža Vilfan je potem podal sliko Franceta Bevka med narod noosvobodilnim bojem in dejal: *Svoje delo je France Bevk opravljal kot nekaj samo ob sebi umevnega. V sprejemanju in reševanju pa ni bil niti malo doktrinaren, bil je vedno notranje svoboden. Ni delil z mnogimi nami marksističnega svetovnega nazora, toda v celoti in do konca je sprejemal kot svoj program progi am OF in dal vse svoje moči za _ njegovo uresničitev Vedno sem doživljal ta odnos Franceta Bevka kot največje priznanje, ki ga je mogla dobili KPS za svoje delo pri osvobajanju slovenskega naroda in posebej Primorske. Govornik je nato poudaril, kako je pokojnik kakor prej Osvobodilni fronti ostal tudi potem zvest Socialistični zvezi in kako nas vse Bevkovo delo in vsa njegova skrajna zvestoba obvezuje na aktivno in prizadevno delo tudi v njegovem imenu. Ajdovski pevci so po govoru zapeli pes?m »Vzemi zemlja* in godba je zaključila pogrebne svečanosti z žalostioko, ki je turobno odmevala od Škabrijela in Sabotina, ko je pod pokopališčem v zadnji pozdrav turobno piskala sirena vlaka, ki je odhajal v tolminske hribe in v ožjo pokojnikovo domovino. Bevkovo truplo so pripeljali v Novo Gorico že v soboto popjldne, potem ko se je žalni sprevod iista-vil v Idriji, Ajdovščini in drugih krajih, kjer so se domačini poslovili od svojega prvobojevnika. Mimohod pred truplom v avli občinske skupščine v Novi Gorici je trajal vse do 11. ure v nedeljo in ob njem so sj menja vaie častne straže. V predzadnji so bili slovenski predstavniki iz zamejstva: Vesel, Be-nedetič, Pečenko, \Valtritsch, Košuta in Rener. Zadnjo stražo pa so imeli Janez Vipotnik, general Jože Ožbot, Lidija Šontjurc, Ciril Kosmač, Miloš Poljanšek in Mitja Gorjup. Ko so prenesti pokojnikovo truplo na vojaško lafeto pred občinsko skupščino, se je od pokojnika poslovil v imenu Primorske predsednik SZDL iz Nove Gorice Milo Vižintin. PRIMORSKA SE POSLAVLJA OD VELIKEGA ROJAKA V svojsm govoru je Vižintin obžaloval, da ne bomo več videli po novogoriških ulicah Franceta Bevka, ki je od samega začetka pomagal pri gradnji novega mesta. Vsa Primorska žaluje ob smrti ene- Dr. Joža Vilfan nalog je bil skrupulozno discipliniran in bil vsakemu za zgled. Pokazal je neštetokrat fizično hrabrost in je s svojo stoično mirnostjo tudi v najtežjih trenutkih pomagal tistim, ki so bili odgovorni za premike in umike. Pri vsem tem Milo Vižintin ga največjih svojih sinov, k! se je bogato razdajal svojemu ljudstvu. V času največjih preizkušenj je Bevk ostal z nami in delil vse trpljenje in bolečino, za kar mu še enkrat izrekamo vso zahvalo in priznanje, saj je njegova moralna in drugačna pomoč in njegova prisotnost bila v veliko oporo ljudstvu v borbi za svoje pravice. »Ne bomo te viaeii več na gori-škem Travniku,* je dejal govornik, »na tistem Travniku, ki je videl žrtev Tvojih tolminskih puntarjev, ki so kot Ti terjali pravico za svoj narod. V številnih svojih knjigah si pokazal stisko našega človeka. Ljudje kot Ti bodo ostali vsemu slovenskemu ljudstvu, zlasti pa nam Primorcem, vedno v hvaležnem spominu za neizmerno delo v korist našega ljudstva.* V imenu zamejskih Slovencev z Goriškega in Tržaškega se je poslovil član predsedstva SKGZ Fili-bert Benedatič, ki je dejal: «Poslavljamo se od Franceta Bevka. človeka, učitelja, umetnika in duhovnega očeta vsega našega. Z besedami zadnjega slovesa se svobodno prepleta pesem sonca, od Idrije do Matajurja, od Miljskih hribov, morja do Gorice. Z vonjem zemlje, ki je tu enoglasno z bistvom narodovim vztrepetala, se je razlegla tvoja pesem senca, z bornim nahrbtnikom slovenskega človeka od hiše do hiše vtihotapljena. France Bevk, Čargo, Špacapan. Kogoj, Feigel — besede zadnjega slovesa bi hotele proslavljati neizmerna pričakovanja, upe in nadt (Nadaljevanje na 3. strani) NA ČELU ODBORA Z DEMOKRISTJANSKO VEČINO Drago Legiša ponovno župan devinsko - nabrežinske občine Odborniki bodo demokristjani Colomban, frisolin, landomeni in socialist Caldi Posl. Skerk: «KPI bo v opoziciji predstavljala nabretinsko prebivalstvom - Colja (PSI): «Odločili smo se popolnoma svobodno> - Brezigar (SSL): # c-, < I %,* t M ... . , v. V'5'- : . J .» Ct - 'h:-v ^ ' 1, , j V |\-J , ’ . Lj! §H- 2 u T, > ? .. L /> T / r#!1 Mu r ('hl- ’Kiy\ . 4- ji -i 1 <, 1 mmmsm. # I fflKfcOar^/- ■%# M i iifss ’ ‘ 4 (fu Na čelu pogreb nega sprevoda so nosili zastave, odete v črnino (Nadaljevanje s 1. strani) j Nekdanjih dni. Toda obzorja zastira tiaš danes. France Bevk, pevec našega Ijud-\ dva, borec za njegove bitnostne \ Vrednote, to kar si bil, je bilo od : *}jega. Zato je to bilo enostavno, Uvo, resnično. So resnice, preko katerih človek te sme, če hoče biti. Ena teh je Filibert Bcnedetič človeško dostojanstvo. France Bevk, s svojim delom si dal Primorski dostojanstvo slovenskega človeka v času, ko je bilo treba to dostojanstvo plačati tudi s krvjo. Desetletja se vrstijo eno za dru-Bim, kakor generacije; zgodovino Prekriva življenje in svetli spomini neizprosno legajo z ljudmi v grob. Toda kar je bitnostnega, kar po-Oanja življenje naprej, k soncu, k svobodi za vse, to ostane. In kljub novim krivicam, kljub grenkim razočaranjem. Upi in nade oživijo Vsak dan nanovo, prav kakor tedaj, ko se je, dragi France Bevk, tvoja pesem sonca, od hiše do hiše vtihotapljena z bornim nahrbtnikom slovenskega človeka, prvič tako močno zarasla v srce vsega našega ljudstva. Naj ti domača zemlja ob mrmranju soške vode lajša večni počitek!» BENEŠKA SLOVENIJA JOČE ZA PRIJATELJEM Pozdrave Beneške Slovenije je pr'nesel Izidor Predan, ki je dejal, Izidor Predan da je umrl velik sin Slovenije, dober in resnični prijatelj beneških Slovencev. Bil je človek, ki je pripadal svoji domovini in smo ponos- ni, da je pripadal tudi nam, da je z nami čutil in trpel za krivice, ki smo jih morali prenašata in ki jih še doživljamo. Dragi France Bevk! Hvaležni smo ti za vse, kar si napravil za nas. Zanimala te ja naša usodia in kadar si zvedel kaj dobrega od nas, so se ti iskrile oči. Ko ba je ob obisku v Čedadu pozdravil beneški otrok s Prešernovo «Največ sveta otrokom sliši Sla ve...» si ugotovil, da nisi zaman sejal med Tvojimi Čedermaci. Nato je Izidor Predan dejal v beneškem narečju: iz Bratislave in «IIarfa» iz Varšave - Lepo priznanje zborom «Gallus» iz Trsta, STOCKHOLM, sredi septembra. — Šolska zdravnica Inge Ek-stroem ib Malmoea je v svojem poročilu ugotovila, da je v zadnjem času napravilo samomor deset otrok v starosti trinajstih let. Vsi ta mladi samomorilci so bili dijaki dveh šol tega pristaniškega mesta južne švedske in vsi so bili slabi dijaki, oziroma so slabo izhajali v šo.d, razlog njunih samomorov pa naj bi bile slabe ocene v šoli. Ta ugotovitev je švedsko javnost razburila in ljudje, so se začeli spraševati ali niso šolski programi švedskih šol preveč zahtevni? Kolikor to n;i, kje iskati razlogov za samomore, kje so torej vzroki samomorov? Odgovor na gornji dve vprašanji. je težko dati, kajti ni statističnih podatkov, točneje ni statističnega pregleda, na osnovi ka ■ terega bi mogli najti primeren odgovor. V Stockholmu, ki je neprimerno večje mesto in ki šteje 80.000 učencev oziroma dijakov, so v zadnjih dveh letih zafoe.ežili le dva samomora, kar je sicer žalosten pojav, kar pa prav gotovo ne more predstavljati alarmantnega pojava, posebno ne, če se primerja z razmerami v Malmoeu. Zdravnica Inge Ekstroem, ki se kot šolska zdravnica ukvarja veliko z mladino, meni ,da mnogi dijaki prevzemajo nase velike, prevelike zahteve ali naloge in kolikor teh nalog s svojimi sposobnostmi ne zmorejo, prehajajo v hudo depresijo. V tem primeru gre prvenstveno za učence, ki zaradi te ali one hibe težko berejo, tor za dijake v pubertetni dobi. Po mnenju zdravnice nosi glavno krivdo za takšna duševna stanja tako imenovana nova šola. Pa ne le zdravnica, tudi nekateri pedagogi so prišli do sklepa, da so posamezni učni predmeti pretežki za določeno življenjsko starost. Posebno velja to za matematično — prirodoslovno učno snov. Mnogi učenci obnemo-rejo že v prvem šolskem polletju. Zdravnica poudarja tudi vedno močnejšo politično dejavnost iin angažiranost na šolah. In ker razmere na šolah dobro pozna, meni, da je treba tudi to vključiti med razloge sedanjih razmer, sedanjega stanja. Lansko leto je neki dijak zaradi psihičnih motenj več mesecev izostal iz šole. Praktično je zaostal. Neprestane politične razprave in nasprotja, ki nastanejo med dijaki zaradi teh razprav, pravijo pedagogi, so tako negativna, da vplivajo na psihično stanje mnogih dijakov. Konkretna primer dijaka, ki je zaostal, je izrazit. Politika se v nekaterih primerih istoveti s šolo, šolski uspeh ali neuspeh pa s političnim uspehom oziroma neuspehom. od dne, ko dijak ni več obvezan, da prinese v šolo o-pravičilo, najčešče zdravniško spričevalo, če je izostal od pouka, niiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiniiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiinm HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zanašajte se na zunanji videz, kajti delo ne gre taiko, kot bi bilo želeti. Ljubosumje je odveč. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlične priložnosti za večji zaslužek, hkrati pa tudi za večje izgube: na vas je izbira. Utrujeni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V px>slovnih zadevah nekaj ne bo šlo prav, toda to naj vas ne potre. V družini prijetno razpoloženje. RAK (od 22.6. do 22.7.) S svojimi uspehi se boste uveljavili in si utrli pot za jutrišnji dan. Svoje načrte držite zase. LEV (od 23.7. do 22.8.) V dopoldanskih urah vam bo šlo marsikaj narobe. Novi dokazi ljubezni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne prevzemajte novih obveznosti, ker jih ne boste zmogli. Prijeten pogovor s simpatično osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne izkoriščajte svojega vpriiva na slabotnejše. Dan je primeren za izvedbo nekega načrta v dvoje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Otresite se nekaterih nevšečnih obveznosti, ki so brezpomembne. Ne sprejmite zlahka neke odgovornosti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nudila se vam bo priložnost, ki ste nanjo dolgo čakali. Če vam je pri srcu rešitev važnega družinskega vprašanja, bodite bolj objektivni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Novi spopadi in problemi bodo spodbudili vašo borbenost. Prehodna napetost v zakonskem življenju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zadoščenje za tiste, ki mnogo potujejo. Posrečena zamisel v prid razvoja nekega načrta. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden se posvetite drugim stvarem, rešite neko osnovno vprašanje. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. kiar je bilo ukinjeno na zahtevo šolskih svetov dijakov, je izostankov vedno več. Ko ni opravičila, ko ni zdravniškega spričevala, nihče ne ve, kaj je bil dejanski vzrok izostanka. In v tem primeru tako šolska zdravnica, kot tudi sam profesorski zbor ne more korektivno, še najmanj pa preventivno vplivati. Im čeprav še ni uradnih statističnih podatkov, tako pedagogi kot Starši manijo, da je' položaj dijakov danes takšen, kot bd bili podvrženi »stresu*, to se pravi tisti živčni napetosti, tistemu modernemu tempu, ki ga že odrasli ljudje s težavo prenašajo, orl mladega človeka pa se ta napor nc da pričakovati. ' In čeprav se o tem že nekaj časa govori in razpravlja, se bolj malo ve o dejanskem stanju, še manj pa se ve, zakaj se določen del dijakov znajde v tem stanju sedaj, v novi šoM, medtem ko tega pojava ni bilo v prejšnji, «stari» šoli, ko se danes, pw mnenju nekaterih pedagogov, od učencev manj zahteva kot se je zahtevalo prej. Zato se nekateri sprašujejo, ali gre res za »stres* ali za kaj drugega. Razen šolskih poročil, v katerih je govor tudi o tem »stresu*, drugih uradnih podatkov ni. Šolski zdravnik Olof Schmidt iz Malmoea smatra, da obstajajo določene razlike med položajem dijaka v šoli danes in nekoč, da pa te razlike ne bi mogle imeti teh piosledic. Statistika pravi, da bi moralo biti narobe. Hkrati pa statistika spet pove, da dijaki uporabljajo neverjetno veliko zdravil. Iščejo danes dijaki več zdravniške pomoči zato, ker je že ugotovljen «stres», ali pxa je »stres* le posledica tega. Nekateri menijo, da je treba razloge iskati drugje, in ne v šolskem programu. Nekoč so dijaki živeli v svojem »zaščitenem kotičku*, ko niso mnogo vedeli za dogajanja izven šole, ko med njimi ni šlo za tekmo v znanju, ko dijaki niso »tekmovali* med seboj na tem ali onem političnem torišču, na tej ali oni politični areni. Tisti, ki se je nekoč vpi sal na gimnazijo, je tudi vedel, da ko bo končal šolo, bo mogel stopiti v svet, v popolnoma varno službo, kar danes ni gotovo, kajti mlad človek, ki se sp»prijema s konkurenco v razredu, se zaveda, da bo imel še hujšo konkurenco tistega dne, ko bo šolske klopi zapustil. Nekoč je družba šolala mlade in vsem zagotovila dobro mesto s primerno plačo. Kdor pa hoče danes dobiti dobro mesto s primemo plačo, mora pokazati nadpoprečno znanje. Zaradi tega se konkurenca in »stres* začne že v srednji šoli. Vrh tega pa mladina danes mnogo aktivneje sodeluje v dogajanjih, ki jo obdajajo, pa tudi v dogajanjih na svetu nasploh. To je na eni strani pozitivno, na drugi strani pa se negativno odraža v njihovem duševnem razpoloženju, kajti dovolj je, da odpre televizor in že se bo mlad človek, ki sicer živi v blagostanju, ki pa je hkrati politično angažiran, srečal z nasprotstvi sveta, s kontrast; bogastva in bede. Psiholog Sven Olof Altin meni, da se na šolo danes ne sme in ne more več gledati kot na nekaj ločenega od družbe. To, kar se danes dogaja v šolah, se dogaja tudi drugod, tudi na delovnih mestih. Kolikor hočejo dijaki nekaj doseči, morajo biti najboljša. In v šolj se to odraža v vsakdanji tekmi za čim boljšo oceno. Direktor za šolstvo je začel s preiskavo, da bi ugotovil dejansko stanje glede šolskih izostankov. Predvsem bi radi ugotovili, kaj je vzrok pogostnih izostankov. Zadeva je bolj zapletena, kot bi se mislilo. Dijaki ne izostajajo zato, -ker bd radi prevarali profesorje, niti ne zato, ker bi jim bilo izven šole prijetneje. Razlogi so mnogo globlji in nekateri pra-vijo celo mnogo bolj nevarni. V. H. le prozorno obarvanih z obrizgi rdeče in črnikastih kopren. Vmes pa se vrste, žal s preredkimi skupinami slik, ker je za tak prikaz_ galerija pretesna, najrazličnejše izvedene podobe od pred-metnosti rjavega obdobja težkih dni po vojni, do vedno svetlejših in abstraktneje zasnovanih slik, ki dosežejo višek izvirnosti Re-bezevega izraza v poskusih slikanja glaAie s čudovito likovno transpozicijo Beethovnove in Chopinove slušne umetnosti. Doba človekovih izvenzemskth posegov se tu zrcali v za Rebza značilnih voščenkah kozmične vsebine, veselje do narave pa v prelepih monotipijah cvetja, ki mu pa služi samo kot barvni navdih. Nadstvarna prikazovanja v Fatimi pa so spet povod za vrsto slik barvnih ognjemetov, kot vodni slapovi pa so razgibani primerki pokazanih kipov, ki so ponovni dokaz izredno plodne ustvarjalnosti. MILKO BAMBIČ Renzo Moreu v Rossoni Petindvajset olj krasi Rossoni-jevo galerijo. So to slike pokrajin pastelnega videza, ki ga še ojačuje zaščitno steklo, kot bi hotelo varovati široko razstrte barvne ploskve nad raznimi obzorji in gladkimi ospredji, sredi katerih žare drzni poudarki barv kot iskreči se utrinki ognjev v zgodnjem polmraku. Ustvarjalec teh zanimivih slik je Renzo Moreu iz Ronk, ki se tu prvič predstavlja tržaškemu občinstvu. Slikar je pred štirinajstimi leti dokončal umetniško šolo v Opatiji, kjer mu je bi' učitelj znani hrvaški slikar Butkovič. Od tedaj je Moreu mnogo razstavljal. Med drugim v Milanu, Firencah, Turinu in Taormini. Pa še po Nemčiji, Franciji, Španiji in na Portugalskem in seveda v Jugoslaviji na Bledu, v Ljubljani, Orntiji, na Jesenicah pa še na Reki in v Lošinju. Je torej zelo delaven umetnik, ki si naglo utira pot do višjega priznanja potom posebnosti svojega izraznega načina. Njegova odličnost je predvsem v zračni rahlosti podajanja nastrojen] morja in krajine, lei s srnjo raznoliko pojavnostjo pastelno zameg'ene obrisnosti skoro-da lebde kot prividi nad vlosko-vitostjo prostranih ospredij. So pa barve v večini teh slik sivkasto pridušenih odtenkov nanizanih v plemeniti skladnosti celote. Vsebina podob nam je domača, ker ponazoruje naravne lepote Istre in obmorske Dalmacije od Pirana pa vse tja do slikovitih izsekov okrog Kotora. Le pet olj Moreu prikazuje iz svojega bližnječa okolja: sliko hiš iz starega dela Gradeža, Sesljan in Devin ter tri kraške motive. Dosleden po svojem slogu o-staia slikar tudi pri slikanju tihožitij s cvetlicami, kjer so barve kot roji kresnic v poletni noči. Ni dvoma, da Renzo Moreu zasliši globljo pozornost občinstva in odziv kritike zarodi posebnosti upodabljanja naših krajev. MILKO BAMBIČ NEW YORK, 21. - V samoti, ki si jo je izbrala pred tridesetimi leti, ko se je na vrhuncu svoje slave odločila, da se umakne iz filmskega sveta, je Greta Garbo praznovala svoj 65. rojstni dan. Težko jo je bilo najti zadnja leta. Stanovala je sicer v New Yor-ku, večkrat pa je potovala v švicarske Alp>e. Nikjer p>a se ne razveseli, če jo kdo spozna in želi od nje avtogram. GORIŠKI JAMARJI NA OBISKU V AVSTRIJI S karbidovkami v podzemski svet Jama Eisriesenwelt j« veljala nekoč za najdaljšo na svetu Društvo za raziskovanje jam Slovenije je organiziralo v prvih dneh tega meseca izlet v Avstrijo, kjer smo si ogledali ledeni jami Dach-steineishohlen in Eisriesemvelt. Pojasnilo: gornji »smo* se nanaša na tri člane gariškega jamarskega odseka, kd smo se udeležili tega izleta. Po teh »informativnih* stavkih začnem kar opis zanimive ekskurzije: V petek zjutraj smo se še vsi krmežljavi stlačili v Rebčev avtomobil in se pripeljali do Postojne, kjer nas je čakal avtobus. Pozdravil nas je vodja izleta dr. Habe, ki je tudi predsednik DZRJS. Med potjo smo se ustavili v Ljubljani in Kranju, kjer so vstopili še razni drugi predstavniki jamarskih društev Slovenije. Nato smo jo ubrali proti Avstriji. Med vožnjo je bilo v avtobusu precej glasno. Za visoko moralo je skrbel predvsem vodja ljubljanskih jamarjev. Na mejo smo prišli malce zaskrbljeni, kajti vedeli smo, da so avstrijski cariniki precej hudi na «šnopsek*. Na srečo je stvar dobro stekla in nismo bili prikrajšani za steklenico tega krepilnega seruma. Vožnja do Werfna, od koder te pelje »gondola* do ledene jame Eiisriesenwelt, je bila zelo prijetna. Lepe in blage avstrijske doline so pravi počitek za oči. Hiše so tu res hišice in okenca, okrašena s cvetjem dajejo prav prisrčen vtis. Ob poti te s steklenimi očmi opazujejo krave, ki pohlevno mulijo svežo travo. Le v daljavi trgajo modrino neba visoki in divji vrhovi, oškropljeni s snegom. Na žalost so se kmalu začeli kopičiti oblaki in narava je prešla v tisto melanholično vzdušje, ki napoveduje izletnikom dež. V Werfnu je velik parkirni prostor, kjer te čakajo majhni kombiji, da te popeljejo do postaje žičnice. V koči Oedlhute, kjer smo spali, nas je zajetna oskrbnica toplo sprejela s kozarčkom žganja. Pijača je dobro dela, kajti mrzla vlaga se je zajedala prav do kosti. Preden smo šli v jamo, smo si na skupnem ležišču poiskali prostor za spanje. Po kratkem lovu na odeje (sam moraš poskrbeti, da ne prebiješ noči med šklepetanjem zob in preklinjanjem) smo se napotili po lepi stezi do vhoda v jamo Eisriesenwelt (to je najdaljša jama v Avstriji in meri 42 km), čeprav drzni (?) jamarji, smo Si ogledali le turistični del jame. Ob vhodu v jamo ti potisnejo v roko karbidovko, nato se spustiš v ledeno žrelo. Močan prepih ti butne v obraz, da te kar strese-Po kratki hoji te kmalu obkrožijo fantastične ledene tvorbe. Ogromne ledene stene se dvigajo nad tabo in oklepajo tvojo majhnost v mrzel obroč. Plameni karbidovk rišejo na ledeni površini grozot00 senčne postave, ki se od časa časa zalesketajo v migotanju tisočerih kristalov. Stopnice lezejo s-r" mo navkreber, da se ti na čelu nabere mrzel pot. Temperatura jarie se namreč vrti okoli 0 stopinj- P°" gled na velike dvorane vpliva na človeka na povsem svojstven na" čin. Tišina, led in tema, ki zeva iz turobnih rovov, daje vtis, da s uklenjen v nedojemljive sile, is'0 časno pa imaš lepo zavest, da Je narava le nekaj lepega in da Je človek vendarle edinstven pojay> ki ve zavestno doživljati lepoto in magijo neznanega. Iz tega razmišljanja me je kjna-lu premotila velika ledena plošča, kjer si se lahko drsal (seveda 1® s čevlji). Po precej naporni P°? smo končno prišli na svetlo. K°(lC no pa zato, ker smo bili pošten0 lačni. No, kmalu so v koči prišli na svoj račun želodci. Po večerji s je ob kozarcu ustvarilo prisU10 slovensko vzdušje. V koči je zad°" nelo angelsko petje, ki je od *°' zarca do kozarca raslo v kvalitet • Naslednje jutro smo se v slabe10 vremenu napotili proti Hallstadt0’ V tem mestecu, kjsr so hiše zi°a ne v pristnem alpskem slogu z _ senimi balkoni in strmimi stre110 mi. so našli prve sledove stat k », ki jo danes poznamo P° it o hallstadtska kultura. ** bl£u, da bi mu pomagal pri poveljevanju. Odšel je na Ko-*ai'o, prepričan, da bo prispel tudi do Jasenovca, kjer trohni Megov oče. «Eežite, ljudje, letala!» ga je zbudil glas iz gozda. Zdelo je, da to vpijejo preganjalci, pa je poskočil in stekel. Ob-'?t*l je šele po trušču na nebu, nad glavo. Bila so letala: fttala so nad parkom nad Mlječanico. Ni -se jih bal. Zdelo mu je, da je daleč od Mlječanice in da letala ne bodo *adevala tega gorskega hrbta, ker so vedela, da se zbirajo ‘lUdje okrog reke, ob vodi, poleg cest in poti. Ali grem ob Mlječanici navzdol ali navzgor? če grem ob reki navzgor, se ne bom nikoli rešil. Nekako moram zvedeti, kam grem, kajti ne morem bloditi neskončno. Stopim dol, proti reki, pa naj se zgodi kar hoče. Je sklenil potem, ko se je grmenje stišalo. Nekdo je šel: zaslišal je pokanje in zazdelo se mu je, da je slišal tudi korake. Nekdo je prihajal: zdaj Je zaslišal tudi glas. To je bil piskajoč, zategel in otožen glasek. Zdelo se mu je, da je pred njim otrok, ki se cmeri ali pa poje, medtem ko nabdra gobe ali jagode... če bo otrok, mi bo pokazal pot. Dovolj bo, če mi bo pokazal, kam teče Mlječanica; prisluhnil je korakom in prepevanju. To je bil otrok, tako poje otrok; stegoval je vrat in se oziral na vse strani. Zategli in zamolkli glasek ni bil podoben pesmi, temveč žalostinki in tamarju: bil je zlomljen, žalosten, otožen in enoličen, kot da je prihajal iz bitja, ki razmišlja o vsem drugem, samo ne o radosti in veselju. Legel je poleg drevesa in se pritajil, čakal Je in prisluškoval glasku, katerega zvok je visel v zraku, zdaj je bil močnejši, zdaj šibkejši. Vendar se mu je zdelo, da se mu glasek bliža. Pa tudi če se bo oddaljeval, bo poskočil in stekel, da bi ga dohitel, snmo da bi zvedel, kam teče Mlječanica. Toda to ni bdi otrok, ženska je bila; ležala je poleg debla, zalitega s smolo. To Je bila ženska; gledal je prikazen pred seboj. Bila je visoka in vitka, z razpletenimi lasmi, ki so se razsuli po obrazu, padali po prsih in se dotikali rok: zavoljo teh las je bil ženin obraz črn kot črna pekača. «Moj Mladen, topol zeleni!« je ponavljala ženska z glasom, zaradi katerega je človeka grabila groza. To ni bila pesem. To je bil pogreb brez mrtveca. Zenska je hodila počasi in topo. Zakoračila je in obstala ter strmela v gozd, kot da stoji pred zidom. Potem je spet zakoračila, prav tako topo in brezupno. Videti je bilo, da se ji ne mudi, da ničesar ne išče in da nikogar ne pričakuje. Blodila je po gozdu brez cilja, osamljena in žalostna, žalujoča za Mladenom, topolom zelenim... «Hej, ženska!« je zavpil, skrit za deblom. Ženska je zinila, kot da pričakuje udarec. «Ne boj (se, jaz sem,« je zakoračil Jožo. Toda ženska ga ni počakala. Ko Je zagledala uniformo, je šinila vstran in lomila vejevje. Slišal je pokanje dračja, dokler se ženska ni izgubila. Hotel je steči za njo, dohiteti jo je hotel in ji reči, da ni hudoben, da ni zločinec, da je človek kot ona sama, ne srečen prav tako kot ona, in morda celo bolj, ker mu je bila umrla mati, ker ima očeta v taborišču, pa tudi v tem gozdu ima brata. Potem se Je spomnil, da nosi uniformo iz žolto-zelene tkanine, uniformo, ki jo to ljudstvo še kako dobro pozna. Potrgal Je bil gumbe z bluze, toda uniforma je ostala. Če me ujamejo v uniformi, mi bodo odrli kožo; pričakoval je stokanje, krik in klice na pomoč tiste ženske, toda ni se bila oglasila. Slišati ni bilo niti pokanja vej. Odšla me je zatožit; oziral se j c naokrog med debli, pogledoval v grmovje in pomislil, da bi bilo najpametneje, če bi smuknil v praprot ali pa se zatekel v luknjo suhega listja in nadaljeval pot šele, ko bo padel mrak. Toda ničesar ni bilo slišati. Nihče ni prišel. Naletel sem na zatočišče, je pomislil. Tu je zatočišče; po skušal je odkriti kakšen dokaz, toda dokaza ni bilo: niti glasu, niti dima, niti kolib. Samo gozd, gost in črn, samo jelke in bori, krošnje, praprot in smoda; vonj smole se je sveže širil, praprot pa Je dražila nozdrvi. Za žensko moram iti; stekel je, prepričan, da se ndkoli ne bo izvlekel iz velikega gozda. Srce je poskakovalo, pod čevlji so pokale veje, toda ni mogel dohiteti tiste ženske. Izginila je v velikem gozdu. Obstal je in prisluhnil: niti giba, niti glasu, niti pesmi, niti žalostinke; samo nad ušesi, v rahlem vetru, so škrtale suhe vejice... Kaj naj storim, mati moja? Mar naj končam tukaj, v tej puščavi? Kaj sem bogu storil hudega? Kaj sem grešil? Spomnil se je prvega svetega obhajila, cerkve ta starega župnika. Takrat je verjel, da prejema iz župnikovih rok kri ta telo Kristusovo, kasneje pa se je ob sleherni priložnosti pred župnikom ta starejšimi osebami, še posebej pred starši, želel pokazati kot iskren vernik, dober kristjan ta zvest kafcv ličan. Bog ml bo pomagal, je ponavljal ta se križal, medtem ko Je pod svodi veličastne katedrale poslušal zvoke težke cerkvene glasbe, ki človeka napade, pritiska, lomi ta okuje ter mu govori, da Je minljiva ta krhka drobtinica, droben delec v neskončnosti, ker Je vsemogočen samo Vsevišji, večno pa samo nebo. Ali sem vendar grešil proti bogu ta nebesom? se Je spraševal, medtem ko Je težko hodil vzdolž grebena, prepričan, da tiste ženske ne bo dohitel, ker ženske morda sploh ni bilo. Kajti vedno Je tako: tistih, ki so nam nujni, najpogosteje ne dohitimo, tisti pa, brez katerih ne moremo, pa so pogosto daleč, preveč daleč. Sonce je zašlo, tema se je približevala, prihajala Je noč... Kje bo spal? Iskal je zatočišče. Pod smreko, ld Je širila spuščene veje, Je bilo suho ln čisto. Zavlekel se je pod smreko. Ce bo deževalo, bom tukaj kot pod streho (vsaj za nekaj časa, dokler se smreka ne bo zmočila.) Pomiril se Jv, toda ni mogel zaspati, ker se mu Je zdelo, da nekdo lz teme pre« nanj, kot da se nekdo plazi proti njemu s sekiro v roki, s katero ga bo razsekal... «Kdo je tukaj poveljnik?« je strogo vprašal. «Maks Luburič, poročnik. Glavni je.» «Poveljnik za vso Hrvaško Je on, Jaz pa to vprašujem, kdo je poveljnik v Jasenovcu. Kdo je tukaj glavni.« «V Jasenovcu je glavni Ljubo Miloš.« «Kako ima lahko v taborišču mojega očeta? Ah ve, kdo sem jaz?« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRSI Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnic« GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprel, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna Številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. septembra 1970 Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir »Mali oglasi« 50 kf beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societci PubblicitA Italiana«. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja ln tiska ZTT • Trst USPEŠEN RAZVOJ SOVJETSKE ZAMISLI RAZISKOVANJA LUNE Ladja «Lunik 16» se vrača na Zemljo z vzorci kamenin iz «Morja plodnosti» Sovjetska avtomatična postaja je vzletela z Lunine površine v včerajšnjih jutranjih urah - Pomembnost vesoljskih raziskovanj brez človeške posadke - Ni še znano, kje bo postaja pristala MOŠKA, 21. — »Lunik 16» je na poti piroti Zemlji, potem ko je o-pravii svoje delo na Luni. Vest je sporočila danes zvečer sovjetska časopisna agencija «Tass», ki je poudarila, da je »Lunik 16» opravil nalogo, ki mu je bila poverjena in da se vrača na Zemljo z raznimi vzorci luninih kamjtiin. Kje bo sovjetska ladja, ki je pristala na Luni in se potem vrnila na Zemljo, pristala, se še ne ve. Sovjetska časopisna agencija pripominja, da je to vprašanje zelo zapleteno spričo dolge poti, ki jo bo morala ladja prepluti v vesoljskem prostoru. Vest, da je »Lunik 16» vsaj do sedaj opravil vse naloge ki so mu bde poverjene, je vzbudila v svetu veliko zanimanje. To zanimanje je treba pripisati predvsem dejstvu, da je najnovejši sovjetski vesoljski poskus opravljen z avtomatsko sondo, to je brez prisotnosti človeka na vesoljski ladjid. Za razumevanja tega zanimanja je treba najprej opisati na kratko razne faze pristanka »Lunika 16» na našem naravnem satelitu. Do pristanka sonde je prišlo včeraj zjutraj nekaj po 8. uri po moskovskem času, to je dva dni po začetku kroženja ladje okoli Lune. Vesoljska ladja »Lunik 16» je tedaj «mehko» pristala na razriti površini Lune v «Morju plodnosti*. Pristanek je avtomatična sonda opravila v dveh ločenih časih. Najprej je stopila v skoraj krožno pot okoli našega naravnega satelita fv razdalji okoli 110 km od Lunine površine), nato pa je z avtomatičnim popravkom orbite začela krožiti okoli nje po eliptični poti z najmanjšo razdaljo od Lune okoli 16 km. Potem je začel delovati glavni motor za pristanek. Ta je deloval vse dokler se ni znašla okoli 20 metrov nad Lunino površino. Tedaj so začeli delovati pomožni motorji, ki so .zagotovili »mehki* pristanek. Ko je ladja pristala na Lunini površini so začeli takoj delovati razni aparati za merjenje položaja ladjice v odnosu z raznimi drugimi točkami na Luni in v vesoljstvu. Pri tem je treba poudariti, da je »Lunilc 16» pristal na zasenčenem delu Lune, kjer vlada sedaj popolna tema (in vladala bo še nekaj dni). Prav ta okoliščina je navedla nekatere strokovne opazoval ce na domnevo, da so sovjetski vesoljski znanstveniki hoteli morda preiskusiti v teh zelo neugodnih pogojih, ko temperatura na Lunini površini p>ade na 150 stopinj pod ničlo, posebne naprave za napajanje električnega sistema vesoljske ladje (morda celo jedrske baterije). Takoj po opravljenih meritvah je vesoljska ladja začela »tipati* po površini našega naravnega satelita. V ta namen je uporabila napravo, ki se je lahko premikala v navpični in vodoravni smeri. Naprava se je z vrtalnim strojem »zagrizla* v Lunino površino v globino 350 milimetrov ter potem prenesla v ladjico določeno količino materiala, ki ga je spravila v kontejner, ki se je avtomatično nepredušno zaprl. Nekateri znanstveniki domnevajo celo, da so sovjet- ski strokovnjaki opravili ta poskus v pogojih Lunine noči, da bi si priskrbeli kamenine s temperaturo 150 stopin pod ničlo. Takoj nato se je na povelje z Zemlje prižgal motor za povratek na Zemljo. Na Luni je ostal pristajalni del vesoljske ladje, ki je opremljen z raznimi aparati. Ti še vedno delujejo in pošiljajo na Zemljo razne podatke, ki zadevajo temperaturo in raznovrstno žarčenje na Lunini površini. V tem trenutku dbl vesoljske ladje «Lunika» pluje o povečano hitrostjo proti Zemlji. Ko bo del ladje z Luninima izkopaninami v bližani našega planeta, se bo ločil od ostalega dela ter pristal nekje v prostrani Sovjetski zvezi. Kje, se še ne ve. Sovjetska pobuda je zelo važna. AMAN, 21. — Predstavnik Ljudske fronte za osvoboditev Palestine je danes izročil predstavniku mednarodnega Rdečega križa po slanico, ki vsebuje šest točk v zvezi s talci, ki so jih gverilci še zadržali po ugrabitvah štirih letal in izpustitvi ostalih potnikov. Kakor je znano je talcev še 54 in pogajanja med predstavniki RK in gverilci je pn-ekinilo napeto stanje, ki je zavladalo v Jordaniji. Sedaj je spet vzpostavljen stik med ugrabitelji in predstavniki prizadetih držav. Posredniki so vedno predstavniki mednarodnega RK, ki nadomestujejo Andrea Rochata. Ta je namreč pr-vi stopal v stik z gverilci. Vendar točnješih vesti o poslanici in zahtevah, ki jih ta vsebuje, glasnik LFOP ni hotel nuditi. 0-srednji odbor mednarodnega RK v Bernu je izjavil, da so pogajanja težavna, vendar ni jasno, če se ta izjava nanaša točneje na zahteve gverilcev in «protizahteve» prizadetih držav, ali samo na težave, ki sta jih srečala predstavnika RK, da sta sploh dospela v Aman, kjer vlada že nekaj dni popoln nered. Predstavnika se namreč nekaj dni nista mogla ganiti iz Bejruta in jima je šele včeraj usp>elo, da sta prišla v Aman. Švica je po svoji strani stopila v stik z nekaterimi arabskimi vladami in z arabsko zvezo v Kairu. Tudi o teh stikih in pogajanjih ni točnješih vesti. V Bemu so se danes spet sestali predstavniki vseh prizadetih držav. Na sestanku je bil nazvoč tudi izraelski poslanik v Švici. Ugotovili so, da na sobotni poziv, naj bi gve- ker so sovjetski strokovnjaki dokazali, da je mogoče opraviti določene poskuse brez človeških posadk. Avtomatske postaje, ali človek, to vprašanje postaja vedno bolj zanimivo v znanstvenem konkurenčnem boju med sovjetsko in ameriško k ozmo navtiko. Milanski industrijec j« ušel ugrabiteljem CAGLIARI, 21. — Milanskemu in-dustrijcu Andreu Foroniju je u-sp>elo, da je ušel ugrabiteljem. Našla ga je patrulja agentov na križišču puri Dorgaliju na cesti, ki pelje iz Nuora do Oroseina na severno-vzhodinem delu Sardinije. Foroniju je uspelo, da se je izmuznil ugra- rilca. LFOP povedali, kje so talci, niso dobili nobenega odgovora. Trije atentati proti cerkvam v Milanu MILAN, 21. — Preteklo noč so atentatorji v Milanu imeli polne roke dela. Tokrat so se lotili kar cerkva. Dve steklenici polni bencina so neznanci zagnali najprej proti baziliki, ki Je posvečena sv. Sim-pliclanu, in cerkvi sv. Marie delle Grazle. Nekaj ur kasneje so pred tretjo cerkvijo, ki je pa bila trenutno zaprta, zažgali kup časopisov, ki so Jih prej polili z bencinom. V vseh treh primerih so nastopili gasilci, ki so pravočasno pogasili požare. V bližani cerkva Je policija našla manjše letake, na katerih so bili baje podpisani anarhisti. Na letakih je bilo tudi geslo proti cerkvi, «ki podpira in blagoslavlja izkoriščanje s strani gospodarjevi!. (Nadaljevanje s 1. strani) stare dežele, tako imenovane kro-novine, ki so slonele na zgodovinskem pravu. Le-to pa, kakor so poudarjali nosilci taborskega gibanja, vsaj za Slovence »ni bilo zgodovinsko pravo, marveč zgodovinska krivica». V bistvu je torej ta zahteva bila borba proti zgodovinskim deželam, ki so bile po eni strani vir in vzrok nacionalnih bojev, po drugi strani pa zavora in ovira rešitve narodnostnih vprašanj, kar je pozneje spoznal in potrdil tudi socialdemokratski ideolog, po- litik in državnik dr. Karl Renner v svojih spisih. Neupoštevanje in topo odklanjanje te zahteve, ki je v bistvu vsebovala tudi ostale težnje, je eden izmed bistvenih vzrokov razsula av-stroogrske monarhije. Kajti tudi druga zahteva taborov — to je zahteva po enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah --je bila pogažena s tako imenovanim zgodovinskim pravom, ki je poznalo le zgodovinske dežele in zgodovinske narode, ki pa niso razumeli ne nacionalnih ne gospodar-skih teženj mladih prebujajočih se narodov. Na žalost pa tudi v slovenskih vrstah ni ostal živ revolucionarni demokratični duh taborov, ki .je še leta 1870 ob plimi nacionalnega navdušenja združeval vse Slovence in v letu 1871 prisilil k sodelovanju tudi še najbolj oprezne konservativne politike, medtem ko je že naslednjega 1872. leta prišlo spet do razcepa in kot posledica tega do ločenega nastopa pri volitvah. Nočem tukaj razčlenjevati zgodovinskega poteka, vsemogočne reke tragičnih dogodkov, bridke pisane igre in protiigre neštetih protiljud-skih interesov, ki vse so krive, da slovenska misel od taborov pa do narodnoosvobodilne borbe ni imela v zadostni meri tiste socialne vsebine, s katero bi bila zmagovito zajela in mobilizirala najširše ljudske množice našega naroda. Zgodovina koroških Slovencev v zadnjih sto letih je najlepši dokaz za to. Ločeni od narodne celote smo životarili bedno nacionalno življenje, od narodnih nasp»rotnikov obsojeni na smrt in po njihovi zamisli tudi že odpisani. Toda prav v trenutku, ko so mislili, da nas ni več, se je naš narod spet strnil in pokazal svojo nezlomljivo voljo do življenja. V krva vi borbi proti najhujšemu nasilniku si je izbojeval prostor pod son- biteljem, ko so se ti zaradi mreže, ki jo je policija razpredla, razdelili in sta pazila na industrijca samo dva moža. Ko je pobegnil sta ugrabitelja sicer streljala za njim, vendar sta ga verjetno samo skušala ustrahovala, saj je zanje postalo zelo nevarno, ko je policija začela sistematično pregledovati področje. Zdi se, da ugrabiteljem ni uspelo izpeljati ugrabitve zaradi zelo banalnega incidenta: pokvaril se je Foronijev avto, s katerim so skušali skupaj z industrijcem bežati. Pot so morali nadaljevati peš in medtem je policiji že uspelo, da je razpredla svojo mrežo in vsaj dedno onemogočila ali otežkooila ugrabiteljem umik. Foironi je kasneje podrobno opisal policiji svoje »dogodivščine*. Ugrabitelja so ga večkrat hudo pretepli. Policija še vedno išče ugrabitelje, ki jim je za sedaj uspelo, da so se vsaj začasno izmuznili. ŽENEVA, 21. — V Ženevi so u-sbamovili delovni odlbor, ki naj bi pripravil osnutek za novo italijan-sko-švicarska pogodbo o izseljevanju. Odbor sestavljajo predstavniki švicarskih sindikatov in mnogih organizacij italijanskih izseljencev v Švici. Zahteva, se, naj bi odbor ali vsaj njegovi predstavniki bili navzoči pri pogajanjih, mešane komisije, ki se bo sestala v Rimu 29. septembra. Posamezne zahteve so, poleg ukinitve pogodbe za sezonske delavce (ki naj bi imeli iste pravice kot ostali delavci, vsaj kar se tiče socialnega varstva) zgraditev «dostojmih» stanovanj za delavce in njihove družine in ukinitev norme, ki ne dovoljuje, da bi se izseljenci selili iz enega kantona v drugega v prvih letih bivanja v Švici. C«ausescu na Dunaju DUNAJ, 21. — Predsednik Romunije Ceausescu je danes dopoldne prispel z letalom na uradni obisk v Avstrijo. Na letališču ga je pozdravil predsednik Avstrije Franz Jonas. Ta obisk zaključuje razdobje ustvarjanja vedno tesnejših stikov med občana državama, ki se je pričelo najprej z obiskom Kretskega v Bukarešti in Manescu-ja na Dunaju. V poročilu o današnjih razgovorih je govor tudi o novih sporazumih in se tako omenja novo trgovinsko pogodbo na daljše razdobje in konzularni sporazum. cem in ponovno postavil svoje narodno - politične zahteve, ki so vsebovane v skupni Spomenici koroških Slovencev, ki smo jo 11. oktobra pred petnajstimi leti izročili avstrijski vladi, predstavništvu države matičnega naroda in zavez niškim silam, ki so z državno pogodbo spet vzpostavile svobodno, neodvisno in demokratično Avstrijo. Na osnovi zgodovinskih dejstev in revolucionarnih sprememb današnje industrijske družbe, v času sodobne tehnike, ki s pomočjo prometnih in komunikacijskih sredstev povezuje najširše razdalje, meje v demokratični družbi ne morejo preprečevati dejanske, kaj šele duhovne povezave. Zato ni potrebno, niti nočemo, rušiti mejnikov, pač pa hočemo premagovati meje kot ba-riere vsepovsod, kjer jih nesodobne nacionalistične sile še vedno hočejo vzdrževat’, ali celo na novo pr> stavljati. Zedinjena Slovenija je v sodobnem času kulturno - duhovna skupnost slovenskega naroda, h kateri se brez pridržka priznavamo in ki jo danes tukaj skupaj z brati iz Slovenije in Italije tako veličastno manifestiramo! Zedinjena Slovenija danes je z drugimi besedami enotni slovenski kulturni prostor, so široke odiprte meje, ki omogočajo neovirano kontaktiranje med prebivalci tu in onstran meje, so težnje po čim tesnejših dobrososedskih odnosih, so iskrena hotenja po mirnem sožitju. V današnjem času ne gre več zapirati se v ozek prostor, ko vse stremi za čim širšo povezavo. Parola o »nedeljeni Koroški* v času graditve prostora Alpe-Ja-dran ni le zastarela, marveč celo kvarna za nadaljnji razvoj nadre-gionalnega sodelovanja. Borba proti dvojezični šoli in proti priučenju lezika naroda - soseda je nerazumljiva, ko po drugi strani ustanavljajo poskusne ljudske šole. v katerih učijo poleg nemščine tudi tuj jezik. Trditve o enakopravnosti koroških Slovencev so udarec v obraz, dokler je le-tem onemogočeno sodelovati na dražbi in "ri pridobitvi ne-premečnin, kakor se je to zgodijo v primeru Vetninja. Gonja proti ustanovitvi podružnice slovenskega industrijskega podjetja je diskriminacijska, dokler na drugi strani vabijo in na vse mogoče načne podpirajo doselitev tujih industrijskih podjetij. Prepoved maše v staroslovenskem jeziku in vzhodnem ritualu ter nestrokovni napadi na slovanska blagovestnika Cirila in Metoda Policija našla ugrabljeno Claudio Bellante CORTINA D'AMPEZZO, 21. — Mala Claudia Bellante je končno sipet s svojimi starši. Deklica je Izgtai-la že 9. septembra in včeraj je policiji končno uspelo, da je odkrila skrivališče ugrabitelja dn rešila deklico, kateri se pa resnici na ljulbo ni pripetilo nič hudega. Ugrabitelj Demetrio Booohd iz Benetk je preživel nekaj mesecev v umobolnici in, ko so ga izpustili, so predstavljale njegovo edino željo ženske. Vendar so vse odklanjale njegove poniudlbe. Ko je zagledal malo Clau-dlio, jo je povabil na Ukradena fiat 85(1 In jo odpeljali s seboj. Deklici ni primanjkovalo hrane in ugrabitelj je sam izjavil, da se je z njo samo pogovarjal. «Želel sem sd ženske, s katero bi se lahko pogovarjal,!, je odgovoril na vprašanje policije, zakaj je ugrabil deklico. Vesti o ugrabitelju je posredovala policiji najprej ženska, M mu je prodala nekaj brane, nato pa še dva mlada izletnika, kd sta ga o-pazila v družbi deklice. Dva agenta oblečenea v lovca sta se podala na kraj, kjer je mladenič živel z deklico v zapuščeni baraki in ga aretirala. Moški je sedaj v zaporu, deklica pa se je vrnila domov, kjer so starši že obupovali. V Berlinu sodijo nacističnemu zločincu BONN, 21. — Na berlinskem porotnem sodišču se je davi začela obravnava proti sodelavcu Adolfa Eichmanna 59-letnemu Richardu Hartmainnu, ki je obtožen, da je sodeloval pri umoru več kot 8.000 Judov. V času množičnega uničevanja ljudi v nacističnih taboriščih je bil Hartmann višji častnik enot SS. Obtožnica trdi, da je Hartmann zavedno sodeloval pri izvajanju Eichmannovega načrta za iztrebljenje nemških, holandskih in še posebej hrvaških Judov. Za te domnevajo, da je šlo za okoli 5.000 ljudi. Hartmann je skrbel za njihov izgon v nemška koncentracijska taborišča.. Hartmann a so že enkrat obtožili za vojne zločine, toda tedaj je bil oproščen. Konkretno je bil tedaj obtožen, da je hladnokrvno umoril nekega ujetega francoskega partizana. Na prvem zasedanju porotnega sodišča je Hartmann izjavil, da je nedolžen. GRENOBLE, 21. — Precej močna eksplozija je skoraj uničila bar, katerega lastnik je znani «trgovec-kontestator« Gerard Nicaud. Eksplozija je poškodovala tudii nekatera bližnja poslopja in trgovine, vendar ni povzročila nobene žrtve. Po Ni-ooudioveim mnenju gre za ustrahovanje, ki naj bi ga prepričalo, naj bi ne jeseni izvršil programa, ki ga je pripravil za francoske trgovce in rokodelce. so najmanj izraz duhovne ožine in siromašnostd v času. ko se solno-graški in pasovski škofje opravičujejo zaradi krivičnih dejanj njihovih prednikov. Novi čas .je mogoče graditi le na osnovi novih idej, ne pa na preživetih koncepcijah in nacionalističnih predsodk;h. Koroški Slovenci smo se danes zbrali na zgodovinskih tleh prvega tabora, kjer so pred sto leti naši predniki postavljali svoje narodne zahteve. Kakor pred sto leti naši predniki, danes tukaj opozarjamo vlado na številna odprta vprašanja. Omenili smo le nekaj primerov diskriminacije in neenakopravnosti iz najnovejše dobe, ki zgovorno prikazujejo dejansko nezadovoljivo stanje. Mislimo, da bi bilo prav v letošnjem jubilejnem letu na mestu, da bi pristojni krogi končno pristopili k reševanju življenjskih vpra-šaai naše narodnostne skupnosti. Dali smo dovolj različnih predlogov in smo pripravljeni v sodelovanju z vlado iskati sodobne odgovarjajoče znosne rešitve. Vse to iz upravičene skrbi za naš obstoj in nadaljnji razvoj, iz iskrene želje po mirnem sožitju v deželi Koroški, ki jo prav tako iskreno ljubimo kot naši nemški sodeželain’. Za koroško zemljo ni tekla kri le pred petdesetimi leti, za njeno svobodo smo Slovenci prelivali kri v hudih borbah proti Turkom, ki so v našem izročilu ostale žive v pripovedkah o kralju Matjažu v gori Peci in v povesti o Miklovi Zali, tej edinstveni prispodobi zvestobe do domovine. Končno smo v borbi proti nadzmu za svobodo domovine prinesli toliko žrtev, da jih je le težko opisati. Na več kot 40 pokopališčih počivajo padli partizani, ki smo se jim šele te dni oddolžili s postavitvijo dostojnih spomenikov na grobovih, ki naj nas in naše potomce stalno opozarjajo, da se je treba za svobodo in pravico ter za njeno ohranitev vsakčas znova boriti. Naj končam z besedami, ki so •jih zapisali pred sto leti sklicatelji taborov: Pravica je naš ščit, in naš meč je resnica! Zanimiv program se je končal s »štehvanjem* in rejem pod lipo, kar so izvajali dekleta in fantje iz Zilje. Še zlasti je veliko pozornost vzbudilo štehvanje, ko fantje po starodavnem obredu jezdi jo brez sedel na iskrih konjih in razbijajo z železnim buzdovanom neke vrste sc da, ki prikazuje glavo Turka. POSLANICA GVERILCEV V ZVEZI S TALCI Predstavniki RK so spet stopili v stik z LFOP Sestanek petih prizadetih držav v Bernu MIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||IM||||||||||||||||||||||||||||||||||||||mitt||||lm|,M||,„|||mm||,|||||,|,||||||||||||n||||||||||||,||||||||m|||||||||||||m||n|||||||||||||||||||||||||n| Proslava 100-letnice taborov na Koroškem Pogreb skozi barikade Reggio Calabrla: velika množica ljudi se je udeležila pogreba občinskega uslužbenca Angela Čamp*' nelle, ki je bil ubit pred dnevi med srditimi spopadi med policijo in demonstranti nuni..................imuni.....................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin»«,,,ll,,l— ŠPORT ŠPORT ŠPORT ' ODBOJKA Na svetovnem prvenstvu Jugoslavija-Italija 3:2 Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu v Sofiji so dosegli v drugem dnevu naslednje izide: 1. skupina Jugoslavija - Italija 3:2 (8:15, 8:15, 15:7, 15:13, 15:5) Bolgarija - Belgija 3:0 (15:10, 15:8, 15:6) Izrael - Iran 3:0 (15:6, 15:4, 15:9) 2. skupina ZDA - Finska 3:2 (15:7, 15:12, 8:15, 14:16, 15:13) Poljska - Brazilija 3:1 (15:11, 15:12, 13:15, 15:6) ČSSR - Madžarska 3:1 (10:15, 15:11, 15:11, 15:7) 3. skupina Francija - Venezuela 3:1 (15:6, 15:7, 13:15, 15:11) Nizozemska - S. Koreja 3:1 (15:11, 15:12, 6:15, 15:5) Japonska - Romunija 3:0 (15:7,15:11, 16:14) 4. skupina Vzh. Nemčija - Gvineja 3:0 (15:3, 15:2, 15:4) SZ - Mongolija 3:0 (15:4, 15:8, 15:5) Kuba - Tunizija 3:0 Nedeljski izidi: 1. skupina Bolgarija - Italija 3:0 (15:7, 15:6, 15:8) Jugoslavija - Iran 3:2 (13:15, 15:3, 15:11, 12:15, 15:2) Belgija - Izrael 3:0 2. skupina Foljska - Finska 3:1 3. skupina Nizozemska - Venezuela 3:0 Romunija - Francija 3:0 Japonska - Sev. Koreja 3:0 4. skupina SZ - Tunizija 3:0 Vzh. Nemčija - Kuba 3:0 Mongolija - Gvineja 3:1 S AH Madžarska in ZDA pred SZ in Jugoslavijo SIEGEN, 21. — Jugoslavija je na-tela na zelo močan odpor v d vonju s Španijo in po treh sreča-iih je stanje neodločeno 1,5:1,5. TENIS Franulovič jugoslovanski prvak Željko Franu- mednarodnem Srečanje med vodečo na lestvici Madžarsko in SZ je razočaralo saj so povlekli le 65 potez in štiri srečanja so se končala v slabih dveh urah. Američani so kljub odsotnosti najboljših ip-aloev Fischerja in Reshevskega visoko premagali Bolgarijo s 3,5:0,5. 1. Madžarska in ZDA 12,5; 3. SZ 12, 4. Jugoslavija 11, 5. ČSSR 10,5; NA NOGOMETNEM TURNIRJU ZA 4. POKAL ŠTANDREŽA BEOGRAD, 21. lovič je zmagal na maiKuv~-- y teniškem prvenstvu Jugoslavije- , finalu je premagal Špearja 6:4, 6. • 8:6. V ženski konkurenci je P vo mesto osvojila zahodna Nem* Schediwy. Jugoslovanska prvakinj«' mlada Mariborčanka Jaušovec J bala izločena v četrtfinalu. . V moških parih sta zmagala c hoslovaka Zednik in Hutka. Zaslužena zmago Juventine nad Vesno V prijateljskem ozračju so v nedeljo odigrali prvi dve kvalifikacijski tekmi za 4. turnir za «Pokal Štandreža*. Iz tekme med Farro in Azzurro, ki sta se prvi pomerili, je izšla kot zmagovalka Pro Farra z rezultatom 2:0. Zmaga Pro Farre pa ni prepričala, predvsem ker i-gra v višji kategoriji od Azzurre in je pokazala neuglajeno igro, kateri so nasprotniki v začetku bili z lahkoto kos. Oba gola je Pro Farra dosegla v drugem polčasu bolj slučajno in po zaslugi posameznikov kakor pa vse ekipe. Azzurra pa je pokazala lepo igro, ubrano zlasti v centru. Drugo srečanje je domačine bolj zanimalo in pričakovali so, da bodo gledali prvo ekipo Vesne, ki bo letos nastopala v 1. amaterski kategoriji. Križani pa so se predstavili z ekipo 3. kategorije, morda le delno ojačena. Že v prvi minuti se je Juventina izkazala kot bolj bor-hena, z napadalcem Klavčičem, ki je z lepo akcijo prodrl do vrat, kjer mu je vratar žogo prestregel. Štan-drežci so nadaljevali s prodori in zlasti njihov napad je zdržal ta ritem v vsem srečanju, kar je razvidno že iz samih golov, ki so jih dosegli. Ob koncu tekme je namreč bilo stanje 5:2 za Juventino. Ves napad je sodeloval, a najbolj prizadeven je bil Klavčič a prav on je ostal brez zadetka. Dober koordinator je bil tudi Ferfolja (Jenko) in glavni napadalec Aldo Ferlet.ič. Pri Vesni smo opazili, da si v napadu največ prizadevata Zdravko Košuta, ki pa mu manjka izkušenost, in Kravanja, ki ustvarja lepe osebne akcije, a ne drži vedno svojega • mesta (ki mu večkrat najbrž iimiiiiiiiiimiHiimiiiiiimfmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiHisuHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiit Vedno večje zanimanje za šah v Standrežu Vedno večje zanimanje vzbuja v Standrežu mladinski šahovski, turnir, ki se ga udeležuje 18 mladincev, fantov iin deklet, ki so pred kratkim dovršili prvii mladinski šahovski tečaj, katerega organizira prosvetno društvo »O. Župančič*. Z veliko prizadevnostjo so se mladinci oprijeli te plemenite igre on sedanji rezultati nam jasno dokazujejo, da je bilo učenje plodovito, saj je od 24 udeležencev tečaja karl8 takih, ki sedaj igrajo na turnirju, ostali pa morajo prestati »popravne izpite* in nadaljujejo teoretično učenje. Turnir, ki je vedno bolj zanimiv, poteka redno pod strogim nadzorstvom prirediteljev. Po tretjem kolu je bilo že odigranih 52 partij, ki nam dajejo sledečo uvrstitev v lestvici: 1. Aleksander Ožbot 9 točk, 2. Jordan Marušič 5,5 točke, 3. Ivan Plesničar 5 točk, 4. Katarina Ožbot 4,5 točke, 5. Loris Nanut 4 točke, 6. Renzo Faganel 3,5 točke; s tremi točkami sledijo: Erika Zavadlav, Vesna Cargnel in Dorela Cingerli; z dvema točkama: Boris Morel, Edvard Marušič, Diego Marvin; z eno točko: Juri Brajnik, Andrej Nanut, Maksim Tabaj; s pol točke pa Renzo Turri; ostali si še niso priborili zmage. Pripomnimo naj še, da je Ožbot odigral že 10 partij, ostali pa se sučejo okrog 5 ali 6, zato velika razlika na začasni uvrstitvi. V petek zvečer nas je obiskal pevovodja Franc Lupin in ob pozdravu je bil deležen dolgega ploskanja in odobravanja. Naznanjamo, da bodo ob zaključku turnirja nagradili udeležence z lepimi darili, obiskovalci tečaja pa bodo dobili diplomo v znak priznanja dovršene «šole». ne prija). Obrambo je imela Vesa katastrofalno, igralci se niso jjj*" mali med seboj in opaziti je plt0 trenje med njimi. Goii v prvem polčasu za Ju vetih-no (Sirk, Ferletič, Ferfolja). gi polčas za Juventino (Visintin Kupil), za Vesno pa Renato Košuta in Zaccaria. D. B- Jkdhta ubednid-tvu V naši nedeljski številki smo P^ ročaii o zaplevu, do katerega 1 prišlo v zvezi s podelitvijo upraV novozgrajenega proseškega metnega igrišča. Glede tega * * * * v vi 4 5 6Pr“ šanja smo prejeli še naslednje P1' smo: V mezi z noto predsedstvd FC Primorja glede takoimeneva'_ nega «potegovanja» med Prim°r' jem. in proseškim Libertasom z? podelitev uprave proseškega ipPs' ča, dr. Franco Elia, kot jinski delegat Libertasa, želim P" udariti, da je prišlo do te nnie zaradi nesporazuma, v katereff“ je zašlo Primorje. Dejansko s voditeljem Primorja — ki so °°' šli na občino se dogovoriti S-. načina uprave — povedali, da -J edina uradna prošnja za upraV igrišča, ki je v občinskih aktih’ prišla od proseškega Libertasa-To pa je povzročilo neupraince prepah prizadetih, z ozirom lxN. na to, da so nekaj postransk del opravili krajevni športniki upanju, da bodo dobili v uprav to igrišče: v resnici pa je upra iu ignsee: v resnici pa je »c na praksa med občino in m°Jn0 bitnimi poverjeniki povsem t0.-določena, čeprav je pri tem Prl lo —- da bi na vse mogočen tu — uu ui mi usu. ^ čine olajšali dograditev igrišča do prekoračenja strogih forma nosti. Kar se tiče proseškega Libfrtd^ sa je treba pojasniti, da ie . pred časom predstavil prošnjo upravo igrišča, v prepričanju na predpostavki, da bo prišla Primorjem do skupne uprave grišča in brez kakšnih teženj P nadvladi. Vse to — kar naj ® nad tehničnimi nesporazumi dvoumnost, do katerih je nwrfjj prišlo — je treba potrditi z0?a enotne vsebine zahtev obeh drv tev v skrbi za gradnjo obje**?' ki ga je načrtala in f‘nanc‘r^,.a občina, pa tudi zaradi skuPne^ dogovora glede storitev, ki naj J to igrišče nudi športnikom področju Proseka Treba se je rej le uradno in formalno dog voriti s tržaško občino, za... $ no upravo proseškega igrišča strani Primorja in proseškega . bertasa, ker občina, ki si Je j naložila velike izdatke za Oj’., njo slačilnic in ograje Wr>s ne more skrbeti za to uprava- V tem smislu bo prišlo do govorov pred uradno otvoritm™ novega objekta. Pokr. delegat LibertaS® dr. Franco Elia