Leto V Številka i 25. maj 1984 občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Brigadirsko poletje je pred vrati GUBČEVCI V VANGANEL AVGUSTA Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije nam je posredovala prgišče informacij o načrtovanih delovnih akcijah mladine iz naše občine: V začetku junija bodo imeli mladinci — brigadirji svojo prvo bri-gadno konferenco, na kateri se bodo pogovorili o vsem, kar jih čaka v njihovem poletnem brigadirskem žitju in bitju. To bo prvo srečanje mladih — veteranov in »brucev« — ki bodo številne dneve preživeli v sožitju na trasi in v naseljih. Brigadirske »stare bajte« bodo posredovale pretekle izkušnje, novinci pa bodo izvedeli marsikaj, kar jih čaka na delovnih akcijah, iz prvih rok. Po prigadni konferenci bodo krški brigadirji pričeli z »delovno prakso« na lokalnih delovnih akcijah. Prva, ki jih čaka, jih bo zanesla na pobočja Gorjancev, kjer bodo opravili nekatera najbolj nujna zemeljska dela pri obnovi vodovodov. Seveda pa bo za pripadnike MLADINSKE DELOVNE BRIGADE »MATIJA GUBEC« KRŠKO vrhunec doživetij udeležba na zvezni mladinski delovni akciji »ISTRA 84«, s sedežem v VANGANELU pri Kopru. V tretji izmeni — od 5. avgusta do 1. septembra — se bo od 40 do 45 brigadirjev iz naše občine lotilo, v družbi s pisano množico svojih vrstnikov iz vse naše domovine, nadaljevanja predvsem zemeljskih del pri izgradnji vodovodnega omrežja v krajevnih skupnostih hribovitih predelov nad Kop- Občinska konferenca ZSMS Krško naproša vse osnovne organizacije mladine, naj ji do konca maja pošljejo poimenske prijave brigadirjev, ki jih je do srede maja prispelo le okrog 25, kar je dosti manj kot prejšnja leta. Srednješolci naj nikar ne oklevajo s prijavami, ker se brigada vrne z akcije 1. septembra. Pričetek pouka bo letošnjo jesen šele 3. septembra. Kaj pa pionirji? Tudi letos se bodo lahko šli najmlajše brigadirje, vključeni v posavsko pionirsko delovno brigado »XIV. DIVIZIJE«, ki bo v tretji izmeni sodelovala na akciji GORIC-KO 84. OB 7. JUNIJU — PRAZNIKU OBČINE KRŠKO, ki ga praznujemo v spomin na junaško smrt prvih krških borcev in vrnitev izgnancev v domovino, ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE KRŠKO Skupščina občine Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski svet ZSS Občinski odbor ZZB NOV in Občinska konferenca ZSMS ČESTITKI SE PRIDRUŽUJE TUDI UREDNIŠTVO Letošnja Titova štafeta na poti skozi Krško OBVESTILO ZA STARŠE BODOČIH VRTICKARJEV VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRŠKO obvešča vse zainteresirane starše, da lahko vložijo prošnje za sprejem otrok v enote našega zavoda do 15. junija 1984, ker mora do konca junija o sprejemih sklepati ustrezna komisija. Prijavniee dobite v upravi Vzgojnovarstvenega zavoda. Krško, Šolska ulica la, ENOTA CICIBAN, vsak dan od 7. do 15. ure. VVZ Krško STRAN 2 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 OB PRAZNIKU MLADIH — 25. MAJU Iz obsežnih »Programskih smernic Občinske zveze prijateljev mladine Krško za leto 1984« objavljamo nekatere od obilice nalog, ki si jih je ta družbena organizacija zastavila in katerih večino bo — kot se je dogajalo to dobra tri desetletja — prav zagotovo tudi uspešno uresničila. Iz bogatega fotografskega arhiva dolgoletne predsednice Občinske zveze prijateljev mladine Krško REZIKE PIRC, ki je pogosto s fo-tokamero spremljala dejavnost mladih in njihovih mentorjev, posredujemo nekaj »drobtinic«, starih tudi kar desetletje, kot »dokazno gradivo« o živahni dolgoletni dejavnosti — s poudarkom na množičnosti — mladih in za mlade v naši občini. Tekstovno in slikovno gradivo nam je posredovala predsednica Komisije za tisk in propagando pri Občinski zvezi prijateljev mladine Krško MARIJA UNETIC. DAN MLADOSTI, praznik, ki ga 25. maja proslavljajo mladi po vsej naši domovini, pa je ena najbolj primernih priložnosti, da ga objavimo, čeprav zaradi pomanjkanja prostora v močno skrčenem obsegu. O PROGRAMSKIH SMERNICAH OZPM KRŠKO Iz Programskih smernic je moč razbrati, da bodo prednostne naloge, ki jih bo skušala uresničiti Zveza prijateljev mladine v naši občini, naslednje: Člani te družbene organizacije bodo poskrbeli za krepitev ZPM kot sestavnega dela aktivnosti SZDL, svoje vrste in delo bodo vsebinsko in organizacijsko krepili, vso skrb bodo posvetili otrokom v času stabilizacijskih prizadevanj, zavzemali se bodo za posodabljanje in nadaljnje razvijanje aktivnosti pionirske organizacije, poskrbeli bodo za sodelovanje z ZSMS na vseh ravneh, vključevali se bodo v delo celodnevne šole, izvedli občne zbore DPM in pripravili občinsko konferenco ZPM. Med nalogami, ki jih bo v letu 1984 skušala ZPM opraviti, bodo še: razprava o pravilih ZPMS, usposabljanje' mentorjev in aktivistov DPM, medobčinsko sodelovanje, sodelovanje z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami in društvi ter skrb za nadaljnjo izgradnjo Pionirskega naselja v Ne-rezinah. To množico nalog Občinska zveza prijateljev mladine Krško uresničuje preko društev prijateljev mladine in organov: — Predsedstva (predsednica REZI PIRC), — Nadzornega odbora (ZDENKA LIPOVZ), — Sveta Zveze pionirjev (DANICA ZALOKAR), — Sveta za sodelovanje s starši (SLAVKO S RIB AR), — Sveta za. letovanje in rekreacijo otrok (REZI PIRC), — Sveta za predšolsko vzgojo in varstvo otrok (VESNA ZVAR), — Komisije za tisk in propagando (MARIJA UNETIC), — Koordinacijskega odbora za organizacijo novoletnih prireditev (SLAVKO S RIB AR), — Koordinacijskega odbora za TITO: »Skrb za otroke, za njihovo vzgojo in položaj je sestavni del borbe za napredek, za boljše razumevanje in prijateljstvo med ljudmi, za srečo in blagostanje vseh narodov. To je ljudska solidarnost na prvi in največji preizkušnji.« (Iz Programskih smernic OZPM) St. 4 — 25. maj 1984 NAS GLAS STRAN 3 teden otroka (MARGARETA MARJETIC), — Odbora za Kajuhovo bralno značko (DRAGO PIRMAN) in — Aktiva predsednikov društev prijateljev mladine (MARINKA PRESKAR). »Veliko pričakujemo od mlade generacije; mladi bodo nadaljevali pota, ki smo jih zastavili, zato je skrb za oblikovanje . mladega človeka v duhu socialistične morale odgovorna naloga vse naše družbe, vseh njenih organiziranih sil, od družbenopolitičnih in družbenih organizacij do društev. Mladi potrebujejo živih, pristnih ustvarjalnih vezi s starejšimi in z vsemi tistimi, ki kaj znajo in zmorejo lastno znanje in izkušnje nevsiljivo prenašati na mlade, t MARGARETA MARJETIC, predsednica OK SZDL Krško (Iz programskih smernic OZPM) Kaj veš o prometu MAKS MEŠIČEK DRUGI V drugi polovici minulega meseca je bilo v Črnomlju zaključno republiško tekmovanje osnovnošolcev in srednješolcev »Kaj veš o prometu. Iz naše občine se je presenetljivo dobro uvrstil dijak Srednje šole kovinarske in elektro usmeritve Krško MAKS MEŠIČEK, ki si je z drugim mestom v teoretičnem preizkusu, vožnji po mestnih ulicah in spretnostni vožnji na poligonu (oboje na kolesu z motorjem) »-prislužil-« tudi udeležbo na zveznem tovrstnem tekmovanju. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1200 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! 00 ZSMS, 00 ZK in 00 ZS Rudnika rjavega premoga Senovo organizirajo v počastitev Dneva mladosti in rojstnega dne tov. Tita: DRUGO- UDARNIŠKO AKCIJO, ki bo v SOBOTO, 26. MAJA 198i. Akcija bo — razen odkopu premoga — namenjena predvsem očiščevalnim delom v jami in čiščenju premoga ob rudniški progi, kar bo hkrati tudi prispevek k čistejšemu okolju. Dohodek, ustvarjen s to akcijo, bo namenjen izboljšanju in ha-manizaciji dela rudarjev v jami in dela delavcev na separaciji. Zadovoljstvo po končani udarniški rudarski akciji v oktobru lani — predsednik kolektivnega poslovodnega organa senovškega rudnika Zoran Soln s sodelavcem iz vodstva akcije UDARNIŠKA AKCIJA Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine, OO ZK in OO Globoko v nedrjih Bohorja — z lanske oktobrske udarniške akcije v senovškem premogovniku ZS Rudnika Senovo pozivajo delavce rudnika in vse delovne ljudi na udarniško akcijo, ki jo bomo na predlog mladincev rudnika posvetili mesecu mladosti. Ustvarjeni dohodek pa bomo namenili izboljšanju delovnih pogojev na jami in separaciji. AKCIJA BO 26. 5. 1984 Zaradi čim boljše organizacije dela bodo zbirali prijave: na jami: izmenski nadzorniki, na separaciji: nadzorniki, v delavnici: nadzorniki, za ostale: v tajništvu. Prijave se bodo zbirale do 23. 5. 1984. Zbirališča udarnikov bodo objavljena obenem z razporedom na delo. Pričetek akcije bo v soboto, 26. maja 1984, ob 5.30 uri in bo trajala do 14. ure. Zbirališče bo pred jamo rudnika Senovo v Ravnah, kjer bo opravljen tudi delovni razpored prijavljenih. Na zbirališče pridite v delovnih oblekah, ostalo opremo dobite na zbirališču. SREČNO! OO ZSMS, OO ZK in OO ZS Rudnika Senovo STRAN 4 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 KNAPOVSKO PRVO ČETRTLETJE SREČNO!, glasilo rudnika Senovo, prinaša v številki od 20. 4. 1984 »POROČILO o poslovnih rezultatih Rudnika rjavega premoga Senovo v obdobju januar-marec 1984«. Iz "•Poročila*« povzemamo del, ki se nanaša na proizvodnjo in izpolnjevanje proizvodnega plana: V prvem trimesečju letošnjega leta nismo izpolnili proizvodnega načrta. V tem obdobju je nakopano 30.509 ton premoga ali za 1,7 % manj od proizvodnega načrta, ki je znašal 31.050 ton. Vzroki za izpad so težke odkopne razmere, pomanjkanje delavcev, vzporedno izvajanje investicije v poglabljanje rudnika, manjša storitev, nadplanski izostanki, pomanjkanje rezervnih delov in repromateriala ipd. Zaradi izpadlih šihtov in izpadle proizvodnje v rednem delu je bila organizirana proizvodnja * v dela prostih dneh, ko je bilo nakopano 1.941 ton-premoga in je tako izpad proizvodnje zmanjšan. Storitev V prvih treh mesecih letos je dosežena naslednja storitev: 984 o ¦32 « co 4-» G\-M ii cc (B i-i Si 8 Pla t/ši Dej I-Il t/ši Ind priprava v premogu odkop jama rudnik 2.000 1.983 99,2 7.100 6.578 92,6 2.450 2.081 84,9 1.700 1.658 97,5 V obravnavanem obdobju ni bila dosežena planirana storitev. Predlog začasne delitve čistega dohodka za obdobje I-III 1984. leta: Cisti doh. v znesku 53,832.564,23 din se razporedi: — za osebne dohodke v znesku 53,832.564,23 din Ker so osebni dohodki že med letom razporejeni v znesku 57,097.925,65 din in so večji kot čisti dohodek, predstavlja izguba 3,265.361,42 din Proizvodnja (njen nedosežen plan) in visoki proizvodni stroški so seveda botrovali negativnemu saldu! K temu na rob kaže ravno zato dodati, da so se v prvem četrtletju rudarji pri odkopu ubadali z zelo velikimi težavami, ki so se kar nizale — tja do vdora vode z zalitjem čela. Res pa je še nekaj: z aprilsko proizvodnjo bi potrebovali samo še en celodnevni šiht in plan bo dosežen, kot trdijo. V maju namreč nakopljejo dnevno po 470 ton pre- moga, medtem ko je plan le 450 ton. Bo sobotna udarniška akcija zadostovala!? W^'\. \:.:M ¦*" r—;;-;;--¦;¦ ------------—H" ^^^^^ Naprava za pretovarjanje iz vagonetov na kamione v senovskem premogovniku Pristava na Krškem polju: PRAŠIČJA FARMA — PO PROGRAMU Izvajalec gradbenih del Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana ter dobavitelj opreme Emona inženiring sta se s pogodbo obvezala, da postavita veliko prašičjo farmo z zmogljivostjo 30.000 prašičev pitancev v 390 dnevih. Ta rok poteče 30. septembra letos. Dosedanji potek del zagotavlja, da zamud ne bo. Gradnja je zastavljena po stopnjah, tako da maj bi bil prvi izmed štirih hlevov zgotovljen do 15. junija, ko naj bi zanj prevzeli že prvih 500 svinj plemenic ter 30 ple-menjakov. Enako število plemenic naj bi v drugi hlev »vselili« v juliju, tretji in četrti hlev pa bi morala biti nared Iv avgustu in septembru, ko naj bi sprejela vsak po 375 plemenic, prav toliko pa jih nameravajo v vsakega dodati še v oktobru in novembru. Celotni kompleks nove farme obsega še dvoje bazenov za gnojevko, ki sta po skupni površini enaka hlevski. Vsebino bazenov bodo uporabili za gnojenje kmetijskih površin, na leto pa naj bi zadostovala za okoli 700 hektarjev. Ves plemenski material za farmo bo zagotovila Emona — Ihan. po katere tehnologiji bo potekala tudi vzreja. To bo tako imenovana »linija F 12«, ki pri nas zagotavlja najbolj selekcioniran material mesne sorte prašičev. V polnem obratovanju bo na farmi okoli 50 zaposlenih, s tem da bodo vsa delovna mesta nova. Kader si že zagotavljajo s štipendiranjem, sorazmerno dober odziv pa je bil tudi že na doslej razpisana delovna mesta. 2ivko Šebek Novost v Brestanici OBNOVLJENA PRODAJALNA Na željo krajanov krajevne skupnosti Brestanica in kmetijcev tega proizvodnega okoliša je Mercator — Agrokombinat Krško oziroma njegova temeljna organizacija TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve preuredil in dogradil svojo tamkajšnjo prodajalno. Lokal bo namenjen oskrbi vseh kmetijskih proizvajalcev, zato bo založen z vsemi vrstami ustreznega reprodukcijskega materiala. V njem bodo tudi odkupovali vse vrste kmetijskih pridelkov. Poleg tega bo tu sedež vodje proizvodnega okoliša (pospeševalca) za krajevno skupnost Brestanica. Celotna investicija, z opremo in ureditvijo zunanjosti vred, bo veljala 9 milijonov dinarjev. Prodajalno pa bodo izročili svojemu namenu predvidoma 25. maja letos. St. 4 — 25. maj 1984 NAS GLAS STRAN 5 SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODIŠEK (Družbenopolitični zbor) so za SREDO, 30. MAJA 1984, OB 16. URI sklicali 25. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA (sejna dvorana A), 24. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI (B) in 22. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Krško. VSI TRIJE ZBORI BODO IMELI NA DNEVNEM REDU: - Določitev dnevnega reda seje zbora - Potrditev zapisnika prejšnje seje zbora - Poročilo o delu medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica za leto 1983 - Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Brežice, Krško in Sevnica o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi 'in družbene lastnine v letu 1983 - Poročilo o delu sodišča združenega dela v Brežicah za leto 1983 - Sklep o podelitvi odličij občine Krško v letu 1984 - Predlog dopolnitve družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985 (prostorski del) - Volitve in imenovanja: predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju članov Pokrajinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito - Volitve in imenovanja: obravnava predloga sprememb članov Pokajinskega odbora za Posavje - Predlogi 'in vprašanja delegacij oz. delegatov ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI BOSTA OBRAVNAVALA SE: - Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško za leto 1983 - Osnutek odloka o mestnem in primestnem prometu v občini Krško za leto 1983 Zbor združenega dela IZ ZAPISNIKA 24. SEJE 24. seja Zbora združenega dela Skupščine občine Krško, ki je bila 23. aprila 1984 popoldne, se je od 46 udeležilo 34 delegatov. Dnevni red seje, ki jo je vodila LIDIJA HOČEVAR, je bil naslednji: 1. Določitev dnevnega reda 24. seje zbora 2. Potrditev zapisnikov 23. seje zbora, 2. zasedanja vseh zborov in 2. skupne seje vseh zborov SO Krško 3. Poročilo o rezultatih gospodarjenja in poslovanja OZD in SIS z ceno zaključnih računov za leto 1983 V razpravi o tem poročilu je podpredsednik IS SO Krško IGOR DOBROVNIK povedal, da so pogoji gospodarjenja tudi letos precej nestalni, kar povzroča delovnim organizacijam velike težave. Poudaril je, da je treba rezultate gospodarjenja spremljati sproti in pravočasno sprejemati konkretne naloge, predvsem to velja za TOZD, ki so v izgubi ali poslujejo na meji rentabilnosti. Izvršni svet spremlja sanacijske programe, ki pa v večini primerih ne analizirajo vsebinskih vzrokov izgub. Sanacijski programi bi morali vsebovati dolgoročne rešitve. Se naprej si je treba prizadevati za čim večji konvertibilni izvoz, ker nominalna vrednost izvoza pada. Izvršni svet si bo prizadeval za razbremenitev gospodarstva. 4. Predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1983 5. Predlog odloka o spremembi odloka o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic 6. Poročilo o delu Odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji za leto 1983 7. a) Predlog sklepa za izdajo soglasja k spremembam Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Krško 7. b) Predlog sklepa za izdajo soglasja k statutu Skupnosti socialnega skrbstva Krško 8. a) Predlog sklepa o izdaji soglasja k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom občine Krško. 8. b) Predlog sklepa o izdaji soglasja k statutu SIS za varstvo pred požarom občine Krško 9. a) Predlog sklepa o imenova- nju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško 9. b) Predlog sklepa o imenovanju strokovne komisije za pregled zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1983 V navedeno komisijo so bili imenovani: ALOJZ BABIC-iz Mercator — Agrokombinata Krško kot predsednik ter MILICA SMILJANIC iz Službe družbenega knjigovodstva — podružnica Krško in BRANKA 2A-RN, Skupščina občine Krško. 10. Predlogi in vprašanja delegacij Delegat Zdravstvenega doma Krško in član skupin delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije DARKO MIZIGOJ je predlagal, naj bi naši delegati v republiški skupščini predlagali, da ,bi za 88. členom zakona o graditvi objektov dodali odstavek: »Občinska skupščina lahko predpiše, da gradbeno dovoljenje ni potrebno za manjše rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, ki pomenijo izpopolnitev obstoječih stanovanjskih objektov občanov, če se izvajajo pod strokovnim vodstvom osebe z najmanj srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri. Investitor mora taka dela priglasiti organu, ki je pristojen za izdajo gradbenih dovoljenj.« Ce ste spregledali v dnevnem tisku ... PRIZNANJE STANETU NUNClCU Ob prazniku Osvobodilne fronte slovenskega naroda — 27. aprilu je bila v Ljubljani svečanost, na kateri so podelili republiška priznanja OF. Tokrat je bil na seznamu dobitnikov tudi občan naše družbenopolitične skupnosti — to visoko priznanje je namreč prejel predsednik Občinskega odbora ZZB NOV STANE NUNCIČ. Kljub zamudi — čestitamo! Zbor krajevnih skupnosti IZ ZAPISNIKA 23. SEJE 23. sejo Zbora krajevnih skupnosti, ki je bila v ponedeljek, 23. aprila, je vodil predsednik zbora FRANC RAKAR. Udeležilo se je je 22 delegatov od 31, poleg tega pa še podpredsednik Skupščine občine Krško PAVEL KROSELJ, namestnica predsednika Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ZDENKA LI- STRAN 6 NAS GLAS Št. 4 — 25. maj 1984 POVZ, vodja Odseka za skupno porabo ANGELCA DRUŠKOVIC ter novinar Dolenjskega lista PAVEL PERC. Iz zapisnika je razvidno, da iz 6 krajevnih skupnosti (v občini jih je 16) ni seji prisostvoval noben delegat. Dnevni red seje je obsegal iste točke kot pri Zboru združenega dela, le Poročilo o delu odbora pod- POVZETEK POROČILA, KI GA BODO OBRAVNAVALI VSI TRIJE ZBORI SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Kljub temu, da se kadrovske razmere in drugi pogoji za delo inšpektorjev niso spremenili, je bilo v minulem letu opravljenih več inšpekcijskih pregledov, izdano več ureditvenih odločb, odvzetih več vzorcev za analizo ter opravljenih tudi več ostalih nalog kot v letu 1982, poudarja poročilo. Gospodarskih prestopkov je bilo ugotovljenih približno enako število, prekrškov pa bistveno manj. In kakšne so ugotovitve posameznih inšpekcij? GOZDARSKA INŠPEKCIJA Gozdno gospodarstvo Brežice ni izpolnilo — verjetno nekoliko prenapetega — plana blagovne proizvodnje predvsem zaradi manjše za-sebniške sečnje. Premena malodonosnih gozdov v nasade iglavcev je še premalo sistematična. Dolgoročno gozddarsko načrtovanje nekoliko šepa. Čedalje manj reda je pri beljenju iglavcev, zato je inšpekcija poostrila ukrepe. . Preganjanje nedovoljene sečnje in prodaje lesa ni učinkovito. DomaČi kostanj se zaradi bolezni še naprej suši. GRADBENA INŠPEKCIJA Kvaliteta gradenj se je izboljšala, gradbeni izvajalci so predpise bolj spoštovali. Nekatere samoupravne stanovanjske skupnosti imajo pomanjkljivo tehnično dokumentacijo o objektih v uporabi ali pa je sploh nimajo. INŠPEKCIJA DELA Obveznosti udeležencev praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse je večina srednjih šol in organizacij združenega dela vnesla v svoje samoupravne akte. pisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji za leto 1983 Zbor krajevnih skupnosti ni imel na dnevnem redu. V zvezi z vsemi točkami dnevnega reda so delegati sprejeli ustrezne pozitivne sklepe, predlogov in vprašanj delegacij pa ni bilo. Med šolskimi počitnicami je- prišlo do nezakonitega zaposlovanja študentov, povrh (tega pa jim v več primerih ni bilo zagotovljeno primerno delo v urejenih razmerah, pa še za invalidnost in telesno okvaro kot posledico poškodbe pri delu niso bili zavarovani. Inšpekcija je ugoitovila kršitve pri objavniih postopkih, prenehanju delovnega razmerja, prekoračitvi dovoljenega števila nadur ter nadurnega dela oseb, ki uživajo posebno varstvo (matere, nosečnice, mladina). Pogodbe o delovnem razmerju pri obrtnikih se še vedno sklepajo šele potem, ko delavec že nekaj časa dela — teh prekrškov je bilo največ. Število kooperacij skih pogodb se je zmanjšalo. Število poškodb pri delu po posameznih občinah: Krško — 821, Brežice — 414, Sevnica — 300. . PROMETNA INŠPEKCIJA Občinske SIS za /ceste so bile ustanovljene z zamudo, zato je ka-snilo tudi samoupravno sporazumevanje o vzdrževanju cest, zaradi česar je trpelo vzdrževanje lokalnih cest. Javni avtobusni prevoz ni uspel slediti povečanim potrebam, še zlasti ne v krški občini. Okrog obratovanja smučarskih vlečnic ni bilo posebnih problemov. KMETIJSKA INŠPEKCIJA Lastniki neobdelanih parcel so upoštevali opozorila inšpekcije in so zemljo obdelovali, zataknilo se je le v primerih neurejenega lastništva zaradi dolgotrajnih zapuščinskih postopkov. Uspešno izvajanje večjih melioracij in komasacij je rezultat dobre organiziranosti in načrtnega dela Kmetijske zemljiške skupnosti Krško. Semen, gnojil in zaščitnih sredstev, ki jim je potekel rok uporabe, ni bilo v prometu zaradi stalnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil ob setvi pšenice in koruze še posebno intenziven. Kljub nadzoru in visokim kaznim se ni veliko izboljšala kakovost odprtih vin, še zlasti v poletnih mesecih. Ob lanskem odkupu žametne črnine je prihajalo do prehudih zamud na odkupnih postajah, k čemur je precej prispevala nezadostna opremljenost prevzemnih kleti. Pri pridelavi trtnic cepljenk bi bilo treba posvetiti več pozornosti selekciji matičnih rastlin. Ker je večja prireja mesa in mleka odvisna v veliki meri od genetskih lastnosti živali, je inšpekcija tudi letos izločila določeno število neustreznih plemenjakov (bikov, žreb-cev in merjascev). Inšpekcija ugotavlja, da osemenjevanje krav še ni dovolj približano rejcem, zaradi česar prihaja do pripustov pod nepriznane plemenjake. POŽARNA INŠPEKCIJA Zaradi pomanjkljivo izdelanih lokacijskih dokumentacij nastajajo težave pri zidavi t. i. poprejšnjih soglasij požarne inšpekcije, projektanti pa projektov ne dopolnjujejo z ukrepi, predvidenimi v navedenih soglasjih. Poseben problem predstavlja tipski projekt hleva, nad katerim je predviden lesen senik. Inšpekcija je ugotovila nekaj primerov nepravilno izvedenih dimnikov. Pri enem od zazidalnih načrtov je bilo ugotovljeno, da v požarnovarnostnem smislu ne ustreza, zato ga bo treba ustrezno dopolniti. Zaposleni še vedno niso dovolj poučeni o požarnih nevarnostih in o gašenju z razpoložljivimi napravami, i V samoupravnih aktih OZD manjkajo določbe, ki jih predpisujejo zakonski in podzakonski akti obravnavanega področja. Inšpekcija je naletela na primere, ko je bila v OZD požarna varnost zelo zanemarjena, pa tudi v nekaterih družbenih objektih in pri enem izmed obrtnikov je bilo podobno. En sam inšpektor — ob znanih težavah a prevozi — ne zmore opraviti vseh potrebnih inšpekcijskih in kontrolnih pregledov, ki bi bistveno pripomogli k večji požarni varnosti. SANITARNA INŠPEKCIJA Dvema lončarjema je bila prepovedana prodaja lončene posode, ker je vsebovala prevelike količine svinca in cinka, škodljive zdravju. Večina proizvajalcev slaščic in sladoleda je imela neoporečne izdelke, le trem zasebnikom je bila izdana odločba o prepovedi proizvodnje in prodaje sladoleda. Pri pregledih poslovalnic z živili so bile ugotovljene nepravilnosti oz. pomanjkljivosti glede minimalnih sanitarno-tehničnih pogojev POSAVSKA INŠPEKCIJSKA SLUŽBA UČINKOVITEJŠA Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica za leto 1983 St. 4 — 25. maj 1984 NAS GLAS STRAN 7 ter najdena živila, ki jim je potekel rok uporabnosti. Najdenih je bilo tudi več higiensko oporečnih izdelkov. Ob kontroli kopalnih bazenov je inšpekcija ugotovila, da voda v večini primerov ni ustrezala. Primeri higiensko oporečne pitne vode niso bili tako redki, tako da je prišlo tudi do obolenj. Poseben problem so nekateri vaški vodovodi. Eno od odlagališč odpadkov in smeti je inšpekcija našla večkrat neurejeno. Inšpekcija je ukrepala v nekaterih primerih na področju varstva pred hrupom in onesnaževanjem okolja. Zastrupitev s hrano ni bilo, pač pa nekaj primerov nalezljivih črevesnih bolezni in zlatenice. Precejšnje število delavcev ni opravilo v predpisanem roku zdravstvenega pregleda. Večje število obratov družbene prehrane bo potrebno funkcionalno sanirati, za dva pa so ugotovili, da sta nesnažna. V dveh primerih so bila izločena zdravstveno oporečna živila. Kršitev sanitarno higienskih predpisov je bila ugotovljena tudi pri skladiščenju večje količine vina. Inšpekcija priporoča posavskim izvršnim svetom, da pri načrtovanju mini farm skrbno izbirajo območja, upoštevajoč pri tem ekološke razmere in varstvo narave. Inšpekcija tudi ugotavlja, da mora reševati vedno večje število vlog, ki so jih doslej reševali republiški organi. TRŽNA INŠPEKCIJA Inšpekcija je ugotovila manjše nepravilnosti glede oblikovanja cen sadja in zelenjave. Ena od OZD je opravljala nedovoljeno trgovino (prodaja zaščitnih sredstev lastnim delavcem). Inšpekcija poudarja, da je t. i. vezano trgovino težko dokazati. Kontrolne akcije so pokazale, da so končni potrošniki precejkrat plačali za blago več, kot bi jim smeli zaračunati. Več trgovskih OZD je pomanjkljivo vodilo poslovne knjige." Inšpekcija je naletela na precej primerov nekvalitetnega blaga, za kar je proizvajalce prijavila javnemu tožilstvu. Sodniku za prekrške so prijavili vrsto šušmarjev. Inšpekcija je ugotovila kršitev cen pri nekaterih zasebnih gostincih. Ukrepi na področju prekupčevanja z lesom in živino (začasni zaseg in kaznovalni predlog) so bili manj številni. Ugodnejše odkupne cene so vplivale, da je bilo črnih zakolov živine manj. URBANISTIČNA INŠPEKCIJA Izdana je bila vrsta odločb o rešitvi, ustavitvi'gradnje objektov in uskladitvi gradnje z lokacijskimi pogoji. Trije investitorji so objekte odstranili sami, dvoje objektov pa je odstranila ustrezna OZD. Za izvršbo precejšnjega števila izvršljivih odločb morajo investitorji založiti sredstva za rušenje, ki bodo v precej primerih sodno izterjana. Inšpekcija je odložila rušitev objektov, za katere so investitorji vložili zahtevke za legalizacijo gradnje, a jih upravni organi v letu 1983 niso smeli reševati. VETERINARSKA INŠPEKCIJA Poročilo poudarja, da je bilo v Posavju še zelo malo storjenega v zvezi s »Programom zdravstvenega varstva živali v SR Sloveniji v obdobju 1983 — 1990«, ki ga je pripravil Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Steklini, ki se širi, bo treba posvetiti vso pozornost. . Inšpekcija je odkrila precej primerov konj s kužno malokrvnostjo. Oddaja v zakol poteka počasi, ker rejci ne dobijo odškodnine. Tuberkulinizacija goveje živine je potekala najuspešnejše na območju krške občine. Tudi zatiranje čebeljih kužnih bolezni je bilo najuspešnejše v občini Krško (primerno število preglednikov, popisana čebelarstva). Lastniki živali v krški občini si še vedno niso pridobili osnovnega znanja o živalskih kužnih boleznih. O POROČILU, KI GA BODO OBRAVNAVALI VSI TRIJE ZBORI SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO OPOZORILO ZA DELEGATE: O poročilu Družbenega prtvobra-nilea samoupravljanja smo podrobneje pisali v prejšnji (tretji) številki Našega glasa, ki ima datum izida 19. april 1984, in sicer na 17., 18., in 19. strani. Zato tokrat objavljamo le tisti del poročila, ki govori o zagotovitvi najnujnejših kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev za delo tega družbenega dejavnika. KADROVSKI IN PROSTORSKI POGOJI Da bi lahko Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško — navaja poročilo — zagotavljal določen kvalitetni premik pri delu institucije, je potrebno spoštovati dogovor vseh družbenih pravobranilcev sa- V Posavju je še vse premalo skrbi za higiensko neoporečnost mleka. Inšpekcija je redno pregledovala trgovine, mesnice in klavnice in poskrbela, da so bile pomanjkljivosti takoj odpravljene. Inšpekcija je opravila tudi preglede velikega števila izvoznih pošiljk živali pri nakladanju v Dobo-vi. ' VODNOGOSPODARSKA INŠPEKCIJA Inšpekcijo opravlja novomeški inšpektor. Ugotovljeno je bilo pomanjkanje ustreznega materiala in- odstopanje od projektne dokumentacije oziroma inprovizacije. Dvema OZD podaljšujejo — z vednostjo republiških organov — po-izkusno obratovanje. Glede izvedbe del in števila objektov je opazen napredek pri visokonapetostnih napravah. V odročnih krajih so se napetostne razmere bistveno izboljšale. Pomanjkljivosti pri nekaterih problematičnih dvigalih so bile pretežno odpravljene. Nekatere elektroenergetske probleme je reševala inšpekcija z izdajo ureditvenih odločb in odločb o poizkusnem obratovanju. .Nekateri stari objekti niso primerno vzdrževani, novi pa se pogostokrat priključijo na dotrajano opremo. V času redukcij električne energije je prišlo do težav, stanja pa se je popravilo po intervenciji krške Elektrodistribucije pri Republiškem komiteju za energetiko. moupravljanja Slovenije na skupnem posvetu z dne 21. 10. 1983, da imata družbeni pravobranilec in njegov namestnik različni smeri izobrazbe, da se torej institucija nujno kadrovsko okrepi z delavcem ekonomske usmeritve, ker je sedanje stanje na kadrovskem področju že zelo kritično. Družbeni pravobranilec samoupravljanja pa naj bi imel ustrezen prostor tudi v občinah Sevnica in Brežice, da bi lahko enkrat tedensko opravljal dežurstvo za potrebe varstva samoupravnih pravic delavcev in občanov tudi teh dveh družbenopolitičnih skupnosti. S tem bi vsekakor zagotovili, da ne bi prišlo do odtujitve organa od katerekoli družbenopolitične skupnosti oziroma njegovega pretežnega delovanja na območju občine, kjer je sedež institucije. Neposredno povezanost z vsako od družbenopolitičnih skupnosti pa NUJNA JE ZAGOTOVITEV USTREZNIH POGOJEV Poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Brežice, Krško in Sevnica STRAN 8 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 IZVOLJENI SO BILI Na volilno programski seji Medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za . Po-savje sta bila 125. aprila izvoljena: DRAGO STERBAN za predsednika in MILAN JAZBEC iz Sevnice za podpredsednika tega organa. Na seji programsko-volilne skupščine ZZB NOV Krško so bili 25. aprila izvoljeni: STANE NUNClC za predsednika, CIRIL PLUT in FRANC TOMAZIC za podpredsednika in MARINKA PRESKAR za sekretarko občinske borčevske organizacije. bi bilo mogoče doseči tudi z notranjo delitvijo'dela, to je s pretežno zadolžitvijo posameznika za posamezno občino in tudi z njegovo aktivno vključitvijo na sejah občinskih koordinacij, kjer bi bila pred- POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA, KI GA BODO OBRAVNAVALI VSI ZBORI Dokument, ki nosi podpis predsednika sodišča FRANCA JANKO-VIČA, navaja, da je število spornih zadev — po dveletni ustalitvi — znova poraslo, a jih je sodišče uspelo tekoče reševati. Vrstni red občin po številu spornih zadev je: Krško, Brežice, Sevnica. V štirih petinah primerov so bile odločitve sodišča — po vloženih pritožbah — potrjene. V nadaljevanju dokument navaja ugotovitve v zvezi z naslednjimi področji spornih zadev: SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA Predvsem nezaposleni delavci v vse večjem številu izpodbijajo zakonitost izbire kandidatov na osnovi razpisov, a sodišče ni pristojno, da odloča o primernosti izbranega kandidata, če so bili v postopku pravilno uporabljeni zakonski in samoupravni akti. Določba zakona o delovnih razmerjih, da lahko OZD sklene delovno razmerje za določen čas tudi z delavcem, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev, se uporablja vsem dana izmenjava informacij, kar bi pripomoglo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja pri aktivnejšem preventivnem delovanju. Potrebno je poudariti, da vodi kadrovska ojačitev z enim delavcem v zagotavljanje najnujnejših pogojev, ki jih Družbeni branilec samoupravljanja še nima in je še daleč od optimuma, saj sedaj Družbeni pravobranilec stmoupravljanja pokriva območje delovanja, kjer deluje več kot 200 samoupravnih subjektov, število delavcev v delovnem razmerju presega 22.500, število prebivalcev pa je preko 72.800. MATERIALNO — FINANČNI POGOJI Po analizi Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije na osnovi kazalcev za leto 1982 (vir: podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko in evidenca DPS SR Slovenije) Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško dosega povprečno v vseh treh občinah 0,31% udeležbo v občinskem proračunu in je znatno pod republiškim povprečjem, ki znaša 0,64 °/o. Materialni položaj organa je takšen, da onemogoča nabavo potrebne strokovne literature in drugih publikacij. prepogosto, zato se velikokrat zgodi, da ostane nezaposlen delavec, ki ima ustrezne strokovne kvalifikacije, zaposlijo pa socialno neogrožene-ga brez ustreznih kvalifikacij. Sodišče tudi ne more pomagati v primeru, ko delavci uveljavljajo prednostne pravice pri zaposlovanju, če niso le-te urejene s samoupravnimi akti, kar v večini primerov ni storjeno. Zasebni delodajalci še vedno zaposlujejo delavce brez ustrezne pogodbe in prijave zavarovanja, ki potem kljub odločitvi sodišča njim v prid težko uveljavljajo svojo pravico. RAZPOREDITEV DELAVCA Se vedno se dogaja, da OZD razporejajo delavce na druga dela, tudi v drug kraj, postopek pa ni voden na predpisani samoupravni način. OSEBNI DOHODKI IN DRUGI PREJEMKI DELAVCEV Se vedno so OZD, ki nimajo tozadevnih samoupravnih aktov usklajenih z Zakonom o združenem delu. Uporabljajo akte, ki niso bili sprejeti na referendumu, ali pa se ravnajo po sprotnih sklepih organov samoupravljanja, kar je nezakonito. V takih primerih so predpisane družbene sankcije, med drugimi tudi izplačilo le zajamčenih osebnih dohodkov in ukrep družbenega varstva. STANOVANJSKA RAZMERJA Namesto, da bi OZD sprejela merila za dodelitev stanovanj in stanovanjskih posojil po predpisanem zamoupravnem postopku, o tem odločajo organi upravljanja, kar je nezakonito in sodišče takšne odločitve razveljavlja. V času spora seveda ostaja stanovanje prazno, podobno pa je tudi s stanovanjskimi posojili, ki jih ni moč plasirati, s čimer nastaja škoda. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST IN PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Spori, ki jih delavci sprožijo zoper izrečeni najstrožji ukrep — prenehanje delovnega razmerja, so v nenehnem porastu. Ker so možnosti ponovne zaposlitve takega delavca majhne, je njegova socialna varnost ogrožena. OZD z odporom sprejemajo odločitve sodišča, naj delavca sprejmejo nazaj na delo. Poročilo poudarja, da mora vsak represivni sistem poznati tudi rehabilitacijo in da delavcu ni motgoče za vselej ali daljšo dobo odvzeti njegove ustavne pravice do dela. MATERIALNA ODGOVORNOST Spori zaradi uveljavljanja odškodnin delavcev, poškodovanih v delovnih nesrečah, so tudi v porastu. Poročilo opozarja, da je vsako tako zadevo potrebno poskušati najprej rešiti v tozd v obliki pismenega sporazuma. RAZMERJA V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH Spori, ko delavci pred sodiščem dokazujejo, da niso neupravičeno izostali z dela, so tudi v porastu. Postopek je zamuden. v Za občini Krško in Sevnica razsoja v teh in podobnih primerih Sodišče združenega dela Brežice, za občino Brežice pa Posebno sodišče združenega dela zdravstvenega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva v Celju. IN SE TO: Poročilo v zaključku med drugim poudarja, da bo za učinkovi-• tejše delo na obravnavanih področjih potrebno okrepiti preventivno delovanje vseh pristojnih institucij, česar pa najbrž ne bo mogoče doseči brez kadrovskih okrepitev. POTREBNE BODO KADROVSKE OKREPITVE Poročilo o delu Sodišča združenega dela Brežice v letu 1983 St. 4 — 25. maj 1984 NAS GLAS STRAN 9 PRIZNANJA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Krško bodo na majski seji predvidoma sprejeli sklep o podelitvi letošnjih priznanj občine Krško. Komisija za odlikovanja in občinska priznanja je pripravila predlog dobitnikov letošnjih od-ličij, ki jih bodo podelili na slovesni seji občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v počastitev praznika občine Krško v četrtek, 7. junija 1984, ob 17. uri v veliki dvorani Delavskega kulturnega doma »Edvarda Kardelja« Krško. Za dobitnike letošnjih občinskih priznanj so bili predlagani: VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO: JOŽE PETERKOC; ZNAK OBČINE KRŠKO: ROMAN JANKOVIC, Kovinarska Krško, TOZD Industrijska oprema, FRANC STRGAR iz Leskov-ca, član TOK KTS M-Agro-kombinata Krško; PRIZNANJE OBČINE KRŠKO: Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško — TOZD CELULOZA, ROKOMETNI KLUB KRŠKO, ALOJZ PIRC z Ravni, član TOK KTS M-Agrokombinata Krško. Opomba: Po sprejetem sklepu o podelitvi občinskih priznanj na majski skupščini bomo — v skladu z 20. členom »Pravilnika o izvajanju odloka o priznanjih in znakih pozornosti občine Krško — v naslednji številki Našega glasa natisnili uradno objavo o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj z obrazložitvami, za kaj so priznanja prejeli. KJE BO RAZDELILNA TRAFO POSTAJA 400/110 kV Predlog dopolnitve družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA, KI GA BODO OBRAVNAVALI VSI TRIJE ZBORI SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Dokument predvideva, naj bi v družbenem planu občine Krško za obdobje 1981 — 1985, ki ga je bb-činska skupščina sprejela 26. marca letos, dopolnili besedilo v poglavju INDUSTRIJA IN ENERGETIKA z naslednjim: »Za izgradnjo RTP v izmeri 2,0 ha se opredelijo površine ob Nuklearni elektrarni Krško, tako da bo omogočena izgradnja trafo postaje v podaljšku že obstoječega stikali-šča.« V obrazložitvi k dokumentu je poudarjeno, da so bile šele po uskladitvi prostorskega dela občinskega srednjeročnega družbenega plana izdelane ustrezne analize in ocene, ki dokazujejo, da bo gradnja razdelilne trafo postaje 400/110 kV tik poleg že obstoječega stikali- šča pri Nuklearni elektrarni Krško ne samo najcenejša, temveč bo tudi omogočila najracionalnejše tehnično -tehnološke rešitve, učinkovito upravljanje objekta in zagotovila njegovo, varno delovanje. NEK V zvezi s spremembo namembnosti Okrog 2 ha kmetijskih zemljišč je v obrazložitvi navedeno, da gre za usklajeno rešitev s porabniki tega prostora, ki bo omogočila celovit družbenoekonomski položaj ne le naše občine, temveč tudi širšega območja. POPRAVEK V prejšnji ševilki Našega glasa se je v podpisu k sliki na 3. strani ukradla napaka, podpis bi se moral namreč glasiti: JOŽE PETERKOC — dobitnik Reda dela z zlatim vencem — 1983. Za napako se opravičujemo! Pa še to! * V rubriki STOLPEC ALI DVA ZA SESTAVKE MLADIH je pomotoma izpadlo ime avtorice sestavka »Moj dnevnik — odkrit«. Napisala ga je Tatjana Kopina z leskovške osemletke. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE USPEŠNEJŠA Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov obči ne Krško za leto 1983 POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA, KI GA BOSTA OBRAVNAVALA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Temeljna vsebina dokumenta so naslednji podatki, ki povedo, da so znašali (zaokroženo v milijonih din): — zaostanek iz 1982 — 33,9 milijonov din, — obremenitve 1983 — 266,2 milijonov din, — odpisi — 4 milijone din, — plačila 1983 — 273 milijonov din, — saldo oz. zaostanek 31. 12. 1983 — 23,1 milijonov din. V obrazložitvi dokumenta so pojasnjeni podatki iz tabel: v primerjavi z letom 1982 so se obremenitve povečale (13%), odpisi zmanjšali (22%), plačila povečala (16,74%), zaostanek ob koncu leta pa zmanjšal (32%); izterjava je bila 92,20, - odstotna in tako za 5,20 odstotkov boljša kot v prejšnjem letu. V obrazložitvi je tudi pojasnjeno, da je višji odstotek izterjave posledica v avgustu 1983 pripravljenega programa dela izvršilne službe, ki ga je obravnaval in sprejel IS SO Krško, delavci uprave za družbene prihodke pa so ga po najboljših močeh skušali realizirati. V decembru 1983 se je v izterjavo vključila tudi davčna inšpekcija, kar se je pokazalo kot učinkovito. In kako je z dolžniki? •Zavezanci davkov in prispevkov iz kmetijske dejavnosti so dolgovali ob koncu lanskega leta 4,9 milijonov din, obrtniki 8,1 milijonov din, dolg ipri prispevkih za SIS za pri obrtnikih zaposlene delavce pa je znašal 10 milijonov din (ta dolg se je v nasprotju z ostalimi za nekaj povečal!). STRAN 10 NAS GLAS Št. 4 — 25. maj 1984 Najbolj problematični glede rednega plačila vseh oblik davkov so — navaja obrazložitev — zasebni gostinci, a omenja, da so se zneski zaostankov vendarle znižali. Zamudni postopki na višjih organih in togost nekaterih določil zakona o davkih občanov ovirajo upravo za družbene prihodke, da bi bila na področju izterjave dolgov od gostincev in ostalih obrtnikov uspešnejša, saj se postopki zavlečejo tudi leto ali dve. Največji dolg pri davkih iz kme- tijske dejavnosti ter prispevkih za zdravstveno in invalidsko pokojninsko zavarovanje imajo zavezanci v krajevnih skupnostih Podbočje in Raka. Dolžniki prispevkov za SIS so pretežno obrtniki, ki te svoje obveznosti poravnavajo ob registraciji računov. Končni obračuni se pri večjih obrtnikih opravljajo v glavnem ob zaključku leta, zato se plačilo obveznosti prenese v naslednje leto, kar seveda vpliva na odstotek izterjave ob koncu leta. STANJE NA MARSIKATEREM PODROČJU BOLJŠE Iz Poročila o delu Postaje milice Krško za leto 1983 GRADIVO BODO OBRAVNAVALI VSI TRIJE ZBORI SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Obsežni dokument vsebuje vrsto podrobnih statističnih in primerjalnih podatkov z vseh področij dela in nalog Postaje milice Krško in Oddelka milice Kostanjevica. Kratkega povzetka, ki bi vseboval večino navedenih podatkov, skorajda ni možno napraviti, sicer pa je gradivo zanimivo v tolikšni meri, da bo delegate zanimalo kot celota, posebno še nekatere podrobnosti, ki bi jih v povzetku tako in tako izpustili. Navajamo le nekatere sploš-nejše ugotovitve: AKTIVNOST V VARNOSTNIH OKOLIŠIH V 16 varnostnih okoliših je redno opravljalo svoje naloge 7 vodij varnostnega okoliša ter dva pomočnika. V preventivno delo v varnostnih okoliših pa so bili vključeni vsi delavci postaje milice (patrulji-ranje in občasna opazovalna služba, zlasti v nočnem času). Pri izvajanju teh preventivnih nalog so bile ugotovljene velike pomanjkljivosti pri varovanju družbene premoženja. VAROVANJE TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE Kaznivih dejanj zoper temelje ustavne ureditve v letu 1983 niso ugotovili, pač pa je bilo nekaj prekrškov s političnim obeležjem, na katere pa ni bilo nobene odmevnosti pri občanih. Delavci milice so zasegli nekaj orožja, streliva in eksploziva, ki so ga občani nezakonito posedovali, vendar ni bil ugotovljeno, da bi ga kdo posedoval zato, da bi izvrševal kazniva dejanja zoper temelje naše družbene ureditve. GOSPODARSKA IN SPLOŠNA KRIMINALITETA Število kaznivih dejanj se je v primerjavi s prejšnjim letom pove- čalo, vendar gre večina na rovaš gospodarske kriminalitete. Poročilo podrobno navaja število posameznih kaznivih dejanj in ugotovitev, zakaj je pri nekaterih prišlo do porasta. Glede mladoletniškega kriminala poročilo poudarja, da je njegov delež v celotnem številu osumljencev padel, pa tudi hujših dejanj niso mladoletniki zagrešili. Ker je bilo ugotovljeno povečane kriminalnih dejanj v občinskem središču, je postaja milice okrepila preventivno delo na tem območju, zlasti ponoči. Poročilo pri tem poudarja, da se bo stanje bistveno izboljšalo, ko bo samozaščitno vedenje občanov boljše. Število t.i. dogodkov (požari, nesreče pri delu, strojelomi, samomori ipd.) se je povečalo, le požarov je bilo manj. VAROVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU Število prekrškov na tem področju je upadlo, večjih in množič-nejših prekrškov pa ni bilo. Največ prekrškov je bilo storjenih v gostinskih lokalih, a vendar manj kot leto prej, na kar je gotovo vplivalo preventivno delo delavcev postaje milice. Poročilo v tem poglavju omenja, kako obstoja upravičena bojazen, da bi naselje pri Nuklearni elektrarni Krško postalo t.i. barakarsko. VARNOST PROMETA Promet je zaradi znanih vzrokov postal redkejši, prometnih nesreč pa je bilo manj. Število represivnih ukrepov se je tudi zmanjšalo, povečala pa se je preventivna dejavnost delavcev milice. Na dveh cestnih odsekih je bila prometna varnost izboljšana (Leskovška cesta, Veliki Kamen). PRIPRAVE ZA POSEBNE NALOGE za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne je opravila postaja milice v skladu s programi. SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI je bilo dobro, poudarja poročilo. Pri tem pa omenja težave v zvezi z vse večjim številom mladoletnih begavcev. Neprimerno je, da jih po več ur zadržujejo na postaji milice, preden jih izročijo staršem oziroma pristojnim organom. Na postaji milice namreč ne morejo zagotoviti ustreznega bivanja in prehrane. OSTALO IZ POROČILA Kljub kadrovski in prostorski okrnitvi postaja milice še nima težav pri rednem opravljanju nalog. Financiranje iz občinskega proračuna je potekalo v planiranih okvirih, a zaradi podražitve energije (največji strošek!) sredstva niso zadostovala. Dvoje perečih stanovanjskih problemov delavcev milice je bilo rešenih, potrebno pa jih bo rešiti še nekaj (mlad kolektiv!). Vozni park je iztrošen, zato so izdatki za njegovo vzdrževanje visoki. Osnutek »Odloka o javnem, mestnem in primestnem prometu na območju občine Krško« DOKUMENT BOSTA OBRAVNAVALA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na osnovi zahtev krajevnih skupnosti in drugih družbenih dejavnikov za izboljšanje kvalitete" avtobusnih prevozov na območju naše občine Ije Izvršni svet SO Krško imenoval komisijo za pripravo odloka o javnem, mestnem in primestnem prometu v občini Krško, ki naj bi urejal razmere na področju javnih potniških prevozov ter razmerja imed uporabniki in izvajalci teh komunalnih uslug, je navedeno v obrazložitvi dokumenta. Samoupravno usklajevanje interesov na tem področju naj bi potekalo Iv Samoupravni komunalni interesni skupnosti Krško, s srednjeročnim družbenim planom občine pa je kot izvajalec teh uslug predviden celjski Izletnik. V osnutku odloka so nadrobno navedene obveznosti izvajalcev in uporabnikov ter predvidene tudi ustrezne kazenske sankcije, osnovno vodilo pa je, da bilo izvajanje tovrstnega prometa čim kvalitetnejše in v splošno zadovoljstvo delovnih ljudi in občanov. St. 4 — 25. maj 1984 NA/S GLAS STRAN 11 Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za socialistično izgradnjo države, prejme RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI CIRIL PLUT. Za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za socialistično izgradnjo države, prejmejo RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO STANKO KOPRIVNIK, MAKS UNETIC, MARIJA UNETIC, DANICA ZALOKAR. Za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države, prejmejo RED DELA S SREBRNIM VENCEM DANICA CARGO, IVANKA DERNAC, ALOJZ PIRC, EDVARD ZAJELSNIK, MAGDA ZIGANTE. Za zasluge pri socialistični izgradnji države prejmeta MEDALJO ZASLUG ZA NAROD BRANISLAV CUK, IVAN PRAH. Za trud in dosežene uspehe prd delu prejme MEDALJO DELA ANTON ASlC. Za zasluge in dosežene uspehe pri delu na področju splošne ljudske obrambe prejme MEDALJO ZA VOJAŠKE ZASLUGE OTON KASTELIC. ZAKAJ TAK PAPIR? Vsakokrat, kadar Naš glas izide na finejšem papirju, slišimo marsikateri očitek, da smo si privoščili — ob nujnosti, da se vsakdo obnaša čim bolj stabilizacijsko — razkošje, ki bi si ga ne smeli. Ne glede na to, da papir še daleč ni najpomembnejša postavka v ceni časopisa, se je uredništvo dogovorilo s tiskarno Papirkonfekcie, naj Naš glas tiska na cenenem papirju, katerega osnovna prepoznavna značilnost je bolj ali manj svetlo rjava barva. Vselej, kadar so za to tehnične možnosti, v tiskarni tako tudi storijo. Zgodi se pa, da zaradi objektivnih vzrokov kdaj pa kdaj tega ni možno izvesti. Kadar so v tikarni zaradi obilice naročil proste le zmogjivosti v tako imenovani ofset tehniki, ki zahteva za tisk papir boljše kvalitete, je Naš glas »prisiljen* iziti na finejšem papirju. Zgodilo pa se je tudi, da je zaradi okvare tiskarskega stroja, na katerem je običajno tiskano naše delegatsko glasilo, moral »vskočiti* drug stroj, na katerem tudi ni možno brez veikih Posavju grozi zadušitev telefonskega prometa oziroma kar razpad sistema telefonskih zvez, če ne bo v najkrajšem času uresničena naložba v razširitev glavne telefonske centrale v Novem mestu in dokončanje izgradnje oddajnega centra na Trdinovem lyrhu. Preko tega centra bodo namreč do konca prihodnjega leta vključene v promet dodatne telefonske zveze za promet med centralami v Posavju in is središčem v dolenjski metropoli ter preko njega tudi z ostalimi področji v državi in tujini. Da je izgradnja tega pomembnega telefonskega objekta dejansko neodložljiva, nas prepričajo naslednji podatki: celotno Posavje ima danes na razpolago le 156 medkrajevnih telefonskih vodov, potrebovalo pa bi jih še najmanj tretjino toliko, do konca tega srednjeročnega obdobja pa vsaj 250. Zato so tudi medobčinske institucije v Posavju podprle predlog Podjetja za PTT promet Novo mesto o dokončni izgradnji oddajnika. V tej fazi naj bi zagotovili že omenjene povezave med različnimi vozlišči, predračunska vrednost celotne naložbe znaša 140 mio din, od katerih je že zagotovljenih 90 mio din. Novomeščani ;so zato predlagali, da toi razliko pokrili Posavci z združevanjem sredstev gospodarstva in obrtnikov ter tako končno omogočili vzpostavitev normalnih telefonskih zvez. Nič čudnega v sedanji situaciji ni, da je treba tudi po več ur vrteti številčnico in s precejšnjo mero potrpljenja čakati na zvezo n. pr. Ljubljano. Svojčas so tovrstno delo nič slabše opravljale poštne kočije. Tako naj bi v Posavju do konca leta 1984 zbrali že omenjenih manjkajočih 50 mio din. Ker pa gredo ta sredstva iz investicijskega žepa, ki je v tem primeru, žal, prazen, so v regiji zagotovili začasno krediti-, ranje razlike. Temeljna posavska > banka bo prispevala 20 mio din, , krška poslovna enota Beograjske nevšečnosti med tiskom uporabiti papirja slabše vrste. Naj še enkrat poudarimo, da o vrsti papirja ne odločamo mi v uredništvu, ampak to storijo — pač v sklada s tehnološkimi možnostmi razpoložljivega tiskarskega stroja — v tiskarni. Zato lahko rečemo, da očitki v primerih, ko Naš glas izide v ime-nitnejši »obleki*, v nobenem primeru niso upravičeni. Da pa seveda ne bi bili kar naprej brez krivde krivi, smo se v uredništvu odločili za tole pojasnilo! banke 5 in novomeška zavarovalna skupnost 25 mio din. Na ta način bo opravljeno čakanje na denar, ki bi sicer zaradi tretjinskega deviznega plačila vplivalo na nadaljnjo rast končnega zneska. V naslednji letih torej lahko upravičeno pričakujemo raširitev telefonskega omrežja v Posavju, še posebej na osnovi obljube jugoslovanske skupnosti za PTT promet, ki je v tej regiji zagotovila v naslednjih letih lastno omrežno skupino. Družbenopolitični in gospodarski interes za to vsekakor obstaja in je tudi ustrezno izražen. Spoznanje, da je prenos sporočil kot tudi ostale vrste komuniciranja usodnega prometa, to artikulacijo ustrezno podpira. Pa fcaj bi je ne, ko je v nasprotnem primeru druga plat medalje tudi povsem jasna — telefonski infarkt. (Milan Jazbec v Gospodarskem vestniku 27. aprila) ZA BREŽICE IN KRŠKO ENA ZADRUGA Zanimanje za druženo usmerjeno stanovanjsko gradnjo v Posavju se zmanjšuje, veča pa se interes za zasebno gradnjo. Za pomoč pri individualni gradnji !bo Industrija gradbenega materiala in projektiva IGMP Krško s posredovanjem Posavske gospodarske zbornice ustano- ¦ vila stanovanjsko zadrugo za brežiško in krško samoupravno stanovanjsko skupnost. Zbornica se je najprej dogovarjala s stanovanjsko zadrugo v Sentrupertu za ustanovitev enote, vendar se je ta že preveč razširila, zato je odprla enoto samo v Sevnici. Pričakovati je, da bo dogovarjanje z IGMP kmalu prineslo rešitev. (Dolenjski list, 26. aprila) TRDINOV VRH PROTI INFARKTU Z zgraditvijo oddajnega centra bodo v Posavju razširili omrežje in s tem preprečili telefonski infarkt STRAN 12 NAS GLAS Št. 4 — 25. maj 1984 FOTO STUDIO BODOR PRED OTVORITVIJO Ob koncu maja bo naše občinsko središče prišlo do pomembne pridobitve, dolgo pogrešanega foto studia, ki bo uporabnikom nudil vsakovrstne usluge na področju črnobele in barvne fotografije: od ažurne izdelave fotografij za osebne izkaznice in druge osebne dokumente do povečav umetniških fotografij, kot so portreti, posnetki poročnih in drugih družinskih slovesnosti ter ostalih svečanih dogodkov. FOTO STUDIO BODOR, ki ga bo v starem delu mesta Krško odprla Miranda Bodor, bo prišel prav vsem našim fotoamaterjem, saj jim bodo tu v .kratkem času in po zmernih cenah razvili filme in izdelali fotografije, prav tako pa bodo lahko v njem kupili ustrezne filme. FOTO STUDIO BODOR bo izdeloval tudi reklamne in druge vrste katalogov za obrtnike in gospodarske organizacije. Zdaj pa napotek za vse, ki jim bo FOTO STUDIO BODOR prišel prej ko slej prav: Naslov FOTO STUDIO BODOR, Cesta krških žrtev 12, Krško, marsikomu, ki le kdaj pa kdaj zaide v stari del občinskega središča, ne pove dosti, zato naj njegovo lokacijo opišemo podrobneje. ' FOTO STUDIO BODOR bo imel ateljejske prostore v stavbi poleg sedeža Skupščine občine Krško, v kateri imata svoje prostore Valvasorjeva knjižnica in' čitalnica Krško in INDOK center Krško. Kam torej, če rabite eno od uslug FOTO STUDIA BODOR? Skozi vhod poleg vhoda v knjižnico, skozi edina vrata v hodniku (desno) in dogovorili se boste o vsem, kar potrebujete od fotografskih uslug. In še to!: Slovesna otvoritev FOTO STUDIA BODOR bo ob letošnjem občinskem prazniku. Sodobni prostori za najmlajše bolnike BREŽICE, 10. maja — Več kot stoletna brežiška bolnišnica je v zadnjih letih doživela več prenov, z združevanjem denarja vseh treh posavskih zdravstvenih skupnosti ter brežiškega občinskega samoprispevka pa predstavlja posebno pridobitev nedavno odprti otroški oddelek. Regijska bolnišnica, v kateri so pacienti tudi iz sosednje Hrvaške, je s tem pridobila 550 kvadratnih metrov, naložba pa je stala 22 milijonov dinarjev. To je celo manj, kot so načrtovali. Z združevanjem sredstev računajo v Brežicah še na dograditev novega kirurškega oddelka. (VLADO PODGORŠEK v dnevniku Delo 11. maja) IZ ZADNJE POSTE Občinska konferenca SZDL 6. SEJA PREDSEDSTVA Za četrtek, 24. maja, je bila sklicana šesta seja Predsedstva občinske konference SZDL Krško, za katero je dnevni red predvideval dvoje točk: — družbenopolitična aktivnost pri uresničevanju najpomembnejših stabilizacijskih ukrepov v letu 1984 in — obravnava gradiva za 22. sejo Družbenopolitičnega zbora SO Krško. V t.i. OPOMNIKU k prvi točki, priloženem k vabilu, so bile nanizane teme, o katerih naj bi tekel pogovor: proizvodnja in izvoz (povečanje konvertibilnega izvoza, produktivno zaposlovanje, združevanje sredstev in kvaliteta investicij), urejanje denarnega poslovanja (odpravljanje zadolženosti, preobrazba odnosov pri gospodarjenju z denarjem), aktivnosti na področju cen (razbremenitev gospodarstva, uresničevanje kontorle cen), socialno-varstveni ukrepi, naloge SZDL. Antenski stolp na Cretežu — davna želja krških radioamaterjev. — Ob srebrnem jubileju je Radio-klub Rotocel prejel ZLATO ZNAČKO, najvišje priznanje Zveze radioamaterjev Slovenije ter SREBRNI ZNAK OF. Podpredsednik kluba Alojz Hruševar je dobil SREBRNO, članica Edita Gubenšek pa BRONASTO ZNAČKO. Predsednik Boško KARABAŠ je s predsednikom hamburškega radiokluba iz ZR Nemčije izmenjal listino o prijateljstvu. Priznanje za krške radioamaterje je bilo tudi zaupanje, da ob svoji 25-letnici organizirajo 12. konferenco Zveze radioamaterjev Slovenije, ki je bila »pospremlje-na« z razstavo o razvoju radioamaterstva. V Delu so zapisali... O ŠTOVIČKOVI RAZSTAVI V BEOGRADU Mojster Vladimir Stoviček, rojen v prejšnjem stoletju, je razstavil množico plaket, medalj in plastik, v katerih so zgoščene 65-letne izkušnje, pridobljene z delom. Prva spoznanja o umetnosti si je pridobil v Pragi, študij je nadaljeval v Parizu, potem je delal v domovini, povsod pa je naletel tudi na dobre učitelje in sodelavce. Dobival je priznanja in oblikoval svoj umetniški izraz, ki je realističen v pravem pomenu besede; ostal mu je zvest do danes. Čeprav je predvsem mojster medalj in plaket ter reliefnih portretov z zelo bogato plastično modelacijp, se ljubitelji te vrste kiparstva z enako mero zanimajo tudi za dosežke na področju oble plastike, pa naj gre za portrete ali figure različnih dimenzij. Iz vseh veje življenjska prepričanost, očiten pa je zmeren in prečiščen realizem. V galeriji doma JLA je na ogled M del, ki kažejo veliko avtorjevo znanje, ljubiteljem realizma pa nudijo pravo doživetje. (Delo, 4. maja 198k — Dragiša Radosavljevič: Od starejših ustvarjalcev do začetkov mlajše generacije — sprehod skozi beograjske galerije ... .) St. 4 — 25. maj 1984 NA/S GLAS STRAN 13 Kadri v Posavju ZAKAJ NEZAPOSLENI NOČEJO DELATI!? V krškem hotelu Sremič je bilo 23. maja letos delovno srečanje novinarjev z vsemi, ki so kakorkoli zadolženi za urejanje zaposlovanja v Posavju: delavci SIS za zaposlovanje, družbenopolitični delavci in kadroviki. Razpravljali so predvsem o naslednjih vprašanjih: — glavne značilnosti zaposlovanja v letu 1983 jn elementi za načrtovanje za leto 1984, vključno s planiranjem do leta 2000; — uspehi in težave pri zagotavljanju delavcev in vključevanju iskalcev zaposlitve, zagotavljanju socialne varnosti; — poklicno usmerjanje, štipendiranje — kako se je usmerila letošnja generacija, priliv iz šol. Sestanek je žal bil po zaključku redakcije Našega glasa, zato objavljamo le del pismenega gradiva, ki smo ga prejeli z vabilom. OSNOVNE ZNAČILNOSTI ZAPOSLOVANJA IN NEZAPOSLENOSTI 1. Dinamika zaposlovanja v preteklem letu — osnovne značilnosti: — rast zaposlovanja v letu 1983 št. zaposl. dec. 83 INDEKS št zaposl dec 82 skupaj ZD absolutno povečanje oz. zmanjšanje št. zaposlenih Brežice Krško Sevnica — kljub minimalnem povečanju števila zaposlenih v združenem delu Posavja je za preteklo obdobje značilno precej dinamično zaposlovanje: kvalifikacijska struktura zasedb prostih del in nalog se postopoma izboljšuje, kar tudi vpliva na spreminjanje izobrazbene strukture zaposlenih v regiji kot celoti (vse več potreb po strokovnem kadru); — na novo se je v letu 1983 zaposlilo 951 delavcev, od katerih jih je prvikrat sklenilo delovno razmerje 847. OZD so v tem okviru zaposlile tudi 372 pripravnikov, od tega 317 kadrovskih štipendistov (po podatkih OZD kar 52,7% za določen čas); — v skladu z umirjenim zaposlovanjem se v regiji brezposelnost iz leta v leto povečuje. Relativna lem letu v Brežicah 4,6'%, v Krškem 2,6 P/o in v Sevnici 2,2 %, medtem ko se je v republiškem poprečju približala 2'%. 2. Opredelitev osnovnih elementov zaposlovanja v letu 1984 glede na določila SaS — OZD v občinah predvidevajo izredno visoko rast zaposlovanja; marsikje je prisotno vprašanje realizacije načrtovanega; — znotraj planiranih potreb po dodatnih in nadomestnih zaposlitvah predvidevajo OZD sprejeti v delovno razmerje 394 pripravnikov (Brežice 75, Krško 199, Sevnica 120), v 41,4% za določen čas; lastnim štipendistom OZD zagotavljajo vsaj opravljanje pripravništva; če izvzamemo potrebe po delavcih t. i. »ozkega profila« predstavljajo pripravniki 40% vseh nadomestnih in dodatnih potreb po strokovnem kadru. 3. Zaposlenost in brezposelnost v I. tromesečju 1984 101,0 99,2 101,8 67 — 83 100 — ocena števila zaposlenih kon- cem marca 1984 družbeni sektor ekt. -r-» « > 3 3 S? M •I a «J u m CQ M G a Krško 10569 10198 9161 1037 371 Brežice 7454 6978 5563 1415 476 Sevnica 5738 5539 4822 717 199 Primerjava ocene zaposlenih do konca marca 1984 z enakim lanskim obdobjem izkazuje precejšnjo rast; dokaj dinamično zaposlovanje je prisotno že v prvih treh mesecih tekočega leta. — dinamika brezposelnosti v I. tromečju 1984 in glavne značilnosti kategorije iskalcev zaposlitve: Koncem marca 1984 je bilo pri skupnosti za zaposlovanje v Posavju prijavljenih 759 brezposelnih oseb, kar je za 36 oseb več kot v enakem lanskem obdobju in kar za 103 osebe manj kot v decembru preteklega leta. Pri zaposlovanju slednjih se srečujemo z naslednjimi problemi: — razkorak med kvalifikacijsko Strukturo potreb po delavcih DO in kvalifikacijsko strukturo iskalcev zaposlitve; Izobrazbena struktura iskalcev zaposlitve v regiji je koncem tro-mesečja naslednja: stopnje it « 1-1 ._r "-1 3 __________r a > > > % število 433 170 135 15 6 759 % 57,0 22,4 17,8 2,0 0,8 100 — visok odstotek žensk med brezposelnimi, medtem ko so večinoma potrebe po t. i. moških (predvsem v Krškem in Brežicah); — prostorska mobilnost iskalcev zaposlitve; — velik % težje zaposljivih in invalidnih oseb — preko 15 % (v Brežicah in Sevnici); — nezainteresiranost brezposelnih za razna sezonska opravila (Slo-vin, MKK Sevnica, Mercator—Agro-kombinat); — med iskalci zaposlitve je v prvem tromesečju tega leta 121 oseb prejemalo denarno nadomestilo oz. denarno pomoč, kar je okoli 15 P/0 vseh brezposelnih; tem osebam je bilo ponujenih 123 zaposlitev, zaposliti se jih je uspelo 42, 21 je bilo odklonjenih s strani OZD, 7 oseb pa je nadomestilo oz. pomoč prenehalo prejemati zaradi neupravičene odklonitve zaposlitve. Udeleženci naj bi skušali poiskati (med drugim) tudi na naslednja vprašanja: Kako lahko govorimo o nezaposlenosti, če v določenih OZD ne morejo najti potrebnega števila delavcev, kakšen je odnos nezaposlenih (tudi prejemnikov nadomestila za OD) do ponujenega dela nasploh, kakšen je obseg nepodelje-nih kadovskih štipendij in kakšna bo zaposlitvena usoda učencev, ki zaključujejo proces usmerjenega izobraževanja. Dejstvo namreč je, da se je ne-zaposelnost v Posavju povečala — v krški občini je na 1000 zaposlenih že 26 takih, ki niso v rednem delovnem razmerju. Seveda to še ne pomeni, da vsi izpolnjujejo pogoje za prejemanje družbene podpore! Dejstvo pa je tudi, da brezposelnost sedaj pada iz meseca v mesec. Vedno več delavcev s suficitarnimi poklici se odloča za prekvalifikacijo in vključitev v proizvodnjo — zlasti gre tu za trgovce, gimnazijce..., ki se zaposlujejo v konfekcijski industriji. Kar zadeva odnos nezaposlenih do ponujenega dela, naj omenimo, da se na nekaj akcij, na katere so bili povabljeni (pomoč krajem, porušenim v potresu na Bizeljskem, sajenje sadnih dreves, obiranje sadja ...) ogromna večina nezaposlenih sploh ni odzvala. Nekaj je med njimi sicer bolnikov ali nosečnic, a vendar je bila večina takih, ki so preprosto »pogledali proč«. Zanimiv je podatek o gibanju nadurnega in pogodbenega dela. Slednje se je v Posavju bistveno zmanjšalo (za 27000 delovnih ur manj v letu 1983, kot jih je bilo v letu pred tem). Ob zmanjševanju obsega opravljenih ur pa je zlasti v krški občini več delavcev, ki jih opravljajo. Pogodbeno delo opravljajo nezaposlene osebe. Tudi nadurnega dela (preko polnega delovnega časa) je v krški občini- za 13000 ur manj v letu A983 kot leto pred tem. V brežiški in krški občini je takega dela bilo več. STRAN 14 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 Vzroki za nastanek nadurnega in pogodbenega dela so običajno isti: pri slednjem gre običajno za premajhen obseg dela za zaposlitev celega delavca, pomanjkanje kadra, bolniški stalež, sezonsko delo... Nadurno delo potegne za seboj običajno povečan obseg nalog, vezanost na termine, montaže, servisne storitve... cljuro šolaj 26. maja 1984 ob 11. uri: Srečanje mladine in borcev na POGANI JAMI V programu sodelujejo mladi iz Brežic, Samobora in Krškega. Iz glasila TCP povzemamo: Ponedeljek, 21. 5. 1984 26 let od smrti Djura Salaja S priložnostno svečanostjo smo se včeraj spomnili obletnice smrti Djura Salaja, junaka socialističnega dela, zavzetega sindikalnega delavca, po katerem se imenuje tudi naš kolektiv. Naš kolektiv je, zahvaljujoč dobremu delu in izpolnjevanju reso-lucijskih in stabilizacijskih zadev v vseh teh letih, s ponosom nosil ime Djura Salaja in s tem tudi izpričeval povezanost delavskega razreda naših narodov in narodnosti. Rudarji pri nas v gosteh Na osnovi stalnega sodelovanja med našim kolektivom in velenjskimi rudarji bo pojutrišnjem, v sredo, v naši sindikalni dvorani otvoritev razstave, umetniških slik velenjskih rudarjev. Ob tej priložnosti bo v sindikalni dvorani, kjer bo tudi razstava, ob 13. uri krajši kulturni program, ki ga bodo pripravili in izvedli naši velenjski gostje. Vabljeni! Torek, 22. 5. 1984 Aprilska proizvodnja V mesecu aprilu letos je količinska proizvodnja v naših tozdih znašala: V Celulozi so proizvedli v mesecu aprilu letos 9.466 ton celuloze (planirano 9.463 ton), kar predstavlja 100% izpolnitev mesečnega plana. V Papirju so proizvedli 11.261 ton papirja (10.627), kar predstavlja 106 %. izpolnitev plana. V Tesu so proizvedli 1.729 ton valovite lepenke (1.513), kar predstavlja 114'% izpolnitev plana in 1.037 ton embalaže (945), kar predstavlja 110% izpolnitev plana. V Papirkonfekciji so proizvedli 697 ton proizvodov (625), kar predstavlja 112 % izpolnitev plana. Skupna proizvodnja v mesecu aprilu v DO je znašala 30.649 ton proizvodov (planirano 28.283 ton), kar predstavlja 108% izpolnitev plana. Blagovna proizvodnja V Celulozi so proizvedli 6.310 ton (6.554) kar predstavlja 96% izpolnitev plana. V Papirju so proizvedli 10.649 ton (10.006), kar predstavlja 106 % izpolnitev plana. V Tesu so proizvedli 1.757 ton (1.513), kar predstavlja 118 %. izpolnitev plana. V Papirkonfekciji so proizvedli 697 ton (625), kar predstavlja 112% izpolnitev plana. Skupna blagovna proizvodnja v mesecu aprilu letos v DO znaša 19.414 ton proizvodov, (18.718), kar predstavlja 104% izpolnitev mesečnega plana blagovne proizvodnje. Letošnja količinska proizvodnja Poglejmo, kolikšna je bila količinska proizvodnja v naših tozdih v prvih štirih mesecih letos. V Celulozi so proizvedli 45.800 ton celuloze (43.637 ton), kar znaša 105 % izpolnitev komulativnega plana. V Papirju so proizvedli 44.408 ton papirja (43.540 ton), kar predstavlja 102 % izpolnitev plana. V Tesu so proizvedli 7.155 ton valovite lepenke (6.395 ton), kar predstavlja 112 % izpolnitev plana in 4.276 ton embalaže (3.960 ton), kar predstavlja 108 % izpolnitev plana. V Papirkonfekciji so proizvedli 3.037 proizvodov (2.467 ton), kar predstavlja 124 % izpolnitev plana. Skupna letošnja količinska proizvodnja v prvih štirih mesecih v delovni organizaciji znaša 131.968 ton proizvodov (124.774 ton), kar predstavlja 106 % izpolnitev štiri-mesečnega plana. St. 4 — 25. maj 1984 NAS GLAS STRAN 15 Občinska raziskovalna skupnost Nadaljujemo z objavljanjem povzetkov raziskovalnih nalog, ki so nastale v okviru dejavnosti Občinske raziskovalne skupnosti Krško in ki so interesentom na voljo pri IGM »Sava« Krško. Naslov študije: »Mešane kmetije kot dejavnik razvoja kmetijstva in podeželja.« Naročnik: Republiški komite za družbeno planiranje, Izvršni svet SO Ljubljana Bežigrad, Izvršni svet SO Ljubljana Moste—Polje, Kmetijska zemljiška skupnost Ljubljana Moste— Polje, Kmetijska zadruga Medvode (Ljubljana Šiška), Kmetijsko zemljiška skupnost občine Ljubljana Šiška, Skupnost za pospeševanje kmetijstva, občine Ljubljana Šiška, Izvršni svet SO Ljubljana Vič^Ru-dnik, SO Grosuplje, ORS Grosuplje, ORS Krško, Samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Skofja Loka, Izvršni svet SO Skofja Loka, ORS Skofja Loka in Izvršni svet SO Velenje. Leto izdelave: marec 1983 Izvajalec: Univerza »Edvarda Kardelja« Ljubljana, VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, Nosilka raziskovalne naloge: dr. Ana Barbič Cilj raziskav: — proučiti stanje na področju zasebnega kmetijstva s posebnim poudarkom na mešanih kmetijah, — opozoriti na uporabnost dobljenih rezultatov in izdelati priporočila za spremembo (izboljšanje) obstoječe prakse. Kratka vsebina študije: Vsebina študije je tako obširna (426 strani), da je ni mogoče vsebinsko podati v skrajšani obliki, ki je odmerjena za prikaz študij tega referata. Vsebinsko obdeluje predvsem: — proizvodne značilnosti kmetij (velikostna struktura kmetij, vzroke za neobdelavo vse zemlje, spremembe v rabi zemlje, opremi j eno,st kmetij, obseg proizvodnje, razvojne ambicije), — družbenoekonomska opredelitev gospodinjstev (zaposlenost, lastništvo in nasledstvo, zaščitene kme- tije, lastniki zemlje, problematika nasledstva, izvor dohodkov, infra-strukturna opremljenost gospodinjstev ...), — samoupravna povezanost in družbenopolitična aktivnost kmečkih gospodarjev (gospodaric), — obveščenost o dosežkih znanosti, — o izenačitvi kmeta z delavci, o davčni politiki in subjektih politike v kmetjstvu (pravice, v katerih naj bi bili kmetje izenačeni z delavci, o obdavčitvi kmetov, subjekti kmetijske politike ter predlogi ukrepov in sprememb, kaj bi se -moralo v naši družbi spremeniti, da bi več mladih ostalo na kmetijah itd.), — mešane kmetije z vidika kmetovanja in zaposlitve (procesi zaposlovanja zunaj kmetijstva, motivi za dvojno aktivnost, primerjava čistih in mešanih kmetij itd.), — odnosti na vasi — medsebojna pomoč in sodelovanje, — kmečka žena — mnogoternost njenih vlog, — zasebno kmetijstvo kot dejavnik kmetijske proizvodnje in zadr-ževalec deagrariztcije podeželja, — kako ravnati v prihodnje. Zaključki: Študija je pripeljala do vrste spoznanj in dogajanj, ki jih moramo upoštevati in vgrajevati v našo bodočo kmetijsko politiko. Ce naj se zasebno kmetijstvo razvija kot pomembna gospodarska panoga, mora biti tako zasnovana, da bo tistemu, ki se z njim ukvarja, zagotavljalo ekonomsko in socialno varnost, hkrati pa vzpodbudilo vse možne pozitivne vplive — predvsem izkušnje iz organizacij združenega dela in urbanega življenja — na razvoj kmetijstva in podeželja. Zasebno kmetijstvo bo moralo biti povezano v »velike« sisteme, ki bodo marsikdaj morali preseči okvire združenih organizacij, preiti občinske ter republiške in pokrajinske meje, biti »veliki« pa po rezultatih svojega dela. Na področju dolgoročne agrarne politike je treba opraviti s predsodki do mešanih kmetij, češ da so pretežko samooskrbne, netržno usmerjene, in jih obravnavati zgolj kot proizvodno kmetijsko enoto, prav tako kot obravnavamo čiste kmetije. Sprejeti moramo dejstvo, da je zaposlitev nekaterih članov kmečkih gospodinjstev ekonomska nujnost, ne pa vir »bogatenja«. Z razvijanjem tako tradicionalnih kot sodobnih oblik dodatnih dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva bo možno zadržati delovno silo na kmetiji. Temeljna pogoja razvoja kmetijstva in ohranitve podeželja sta: — popolno izenačenje kmeta z delavcem v združenem delu na področju socialnih pravic — zavarovanje vsaj najbolj kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Naslov študije: »Raziskave možnosti proizvodnje proteinske hrane iz odpadnega luga pri proizvodnji magnefitne celuloze« Naročnik: Občinska raziskovalna skupnost Krško Leto izdelave: I. faza v letu 1981 Izvajalec: Kemijski inštitut »Borisa Kidriča« in Inštitut za celulozo in papir Ljubljana Cilj raziskav: V prvi fazi: pridobiti podatke za možnost pridobivanja proteinske hrane iz odpadnih lugov pri proizvodnji celuloze v TCP »Djuro Sa-laj« Krško. Na osnovi pridobljenih rezultatov definirati nalogo za izdelavo razvojnih študij, definirati nalogo za izdelavo pilotne polindu-strijske naprave in nalogo za izdelavo predinvesticijske (ekonomske) študije. V drugi fazi: izdelati ustrezno študijo in projektno dokumentacijo za preiskavno napravo in na njej opraviti raziskave za pridobitev podatkov za izdelavo ekonomsko tehničnega elaborata za pristop k izne-sticijski fazi. Kratka vsebina obdelav: Prva faza obdelav vsebuje analize kmetijskih sestavin lugov iz proizvodnega procesa TCP »Djuro Sa-laj« Krško in laboratorijski preizkus z mikroorganizmi izvajalca naloge. Analize so pozitivne. TCP »Djuro Salaj« Krško je v nadaljevanju obdelav pridobila tudi preliminarne ponudbe za postopek pridobivanja proteinov. Postopki temeljijo na vrstah mikroorganizmov in dajejo naslednjo orientacijo glede možne količinske proizvodnje: — finski postopek (Pekilo): 12 do 20 tisoč to proteinov na leto (pre- STRAN 16 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 liminarna ponudba na osnovi laboratorijskega preizkusa ponudnika), — češki postopek: 10 do 12 tisoč ton proteinov na leto (ponudba na osnovi polindustrijskega preizkusa ponudnika). Zaključek: Pozitivni rezultati dosedanjih ra- N aročnik: podpisniki samoupravnega sporazuma o pristopu k skupnim akcijam za vzgojo in pridelovanje breskev marelic in ajde: Posebna raziskovalna skupnost za kmetijstvo, živalstvo in veterinarstvo (PoRS 1), Biotehniška fakulteta — VTOZD za agronomijo, občinske raziskovalne skupnosti Krško, Brežice in Sevnica (vključen tudi Mera), izvršni sveti občin Krško, Brežice in Sevnica, MGZ Posavje, Agraria Brežice, Agrokombinat Krško in Kmetijski kombinat Sevnica Leto zaključka raziskav: 1988 za breskve in marelice, 1984 za ajdo Izvajalec: Biotehniška fakulteta — VTOZD za agronomijo Ljubljana, Kmetijski inštitut Ljubljana katedra za sadjarstvo, katedra za genetiko dn žlaht-njenje rastlin) in Zavod za sadjarstvo in vinogradništvo KIS Cilj raziskave: Pridobiti nove vrste breskev in marelic za klimatske razmere v Posavju (in Dolenjski). Proučiti vzroke za odmiranje breskev v nasadih AK Krško. Raaiskati pridelovanje ajde na območju posavskih občin in ugotoviti, katera od sort je najprimernejša za setev. Kratka vsebina raziskav in ugotovitve: BRESKVE: Raziskave vzgoje novih sort breskev so se začele leta 1982 s pripravo sadik in nasadov. Naloga vključuje dva problema, in sicer: 1. Introdukcijo sort breskev in podlag za breskve. Zato je bil organiziran nasad v Arnovem selu na zemljišču Bogovič Jožeta, kjer je bilo posajenih 11 sort in tri nektar-nik, ki jih doslej tu še ni blo. Zastopane so breskve od najgodnejših do najbolj poznih. Poizkus podlag vključuje pet po-lag san julien 1 in 2, GP 655/2 in damas 196 ter sejanec breskve GF 305. Na te podlage so cepljene tri ziskav in relativno velike količine letne proizvodnje proteinske hrane terjajo veliko zavzetost za nadaljevanje raziskav v smeri polindustrij-sklh preiskav in priprave ekonomske študije z vidika pomena proteinske hrane v našem republiškem gospodarstvu. sorte breskev za primerjavo. Vse sadike v nasadu in drevesnici so bile dobro oskrbovane in so v dobri rastni in zdravstveni kondiciji. Raziskave se bodo nadaljevale do leta 1988, ko bo možno podati rezultate gojenja preizkusne serije breskev. 2. Proučevanje vzorcev odmiranja breskev v nasadih AK Krško. Nastavljen je bil poskus štirih različnih terminov rezi, ker se je smatralo, da je prav neustrezen čas rezi tudi eden od vzrokov odmiranja. Analiziran je bil — glede na raziličen termin rezi dreves — pridelek in pojav smol en j a. Vključeno je bilo tudi škropljenje proti Fusi-coccumu. Raziskave se nadaljujejo, zato ni moč dati zaključkov. MARELICE: V letu 1982 so bile pripravljene sadike marelic in nasadi. Razmnožene so bile 4 selekcije pišečkih marelic in cepljene na pet različnih avtohtonih podlag sliv. Tri podlage so bile z območja Brežic in dve podlagi z Goriške oz. Primorske, cepljene 60 cm nad koreninskimi štrclji. Sajenje v nasade je bilo opravljeno pomladi 1983. Organizirana sta bila 2 naisada: 1. Nasad na območju Krškega je bil napravljen na Sremiču na zemljišču kooperanta Milana Glasa na višini 420 m. Poskus je v okiru malo večjega nasada s cca 300 drevesi marelic (0,6 ha). Poskusnih dreves je 168, 2 selekciji »ipišečke marelice-« na petih podlagah pa po 12 dreves in še dodatno dve selekciji na dveh podlagah, to je skupno 168 dreves. Nasad je narejen na terasah in' ograjen. Sadike so bile v času vegetacije dobro oskrbovane in &o v dobri rastni in zdravstveni kondiciji- 2. Nasad na območju Brežic je narejen v vasi Volčje na zemljišču kooperanta Jožeta Kostanjška na nadmorski višini 450 m. Nasad je velik 0,25 ha, narejen je na njivski parceli. Nasad vključuje dve selekciji »pi- šečke marelice« na petih različnih podlagah sliv (enako kot v Krškem), skupno 120 dreves. Nasad je ograjen, dobro oskrbovan, prirast je lep. Oba poskusa — v Krškem in Brežicah — se nadaljujeta ob skrbnem spremljanju in statistični obdelavi. Poskusa bosta trajala do leta 1988. AJDA: V letih 1982 in 1983 so bili napravljeni poskusni posevki v občinah Krško in Sevnica. Na osnovi rezultatov iz leta 1982 je .bil v letu 1983 v Krškem posejan poskus s sedmimi sortami lajde,, ki so se kot najboljše izkazale v iletu 1982. Poskus je uspel. V laboratorijih katedre za genetiko In žlahtnjenje kmetijskih rastlin pripravljajo analize za poskus v letu 1984. V občini Sevnica v letu 1983 ni bilo mogoče opraviti setve zaradi suše. Raziskava pa je tekla v smeri evidentiranja populacije ajde in proučevanja možnosti za pridelovanje semenske ajde na sevniškem področju. V letu 1984 se predvideva ponovni poskus, ki bo vključil več različnih sort ajde in tudi preizkus različnih tehnoloških postopkov. Rezultati naj bi dali napotke za povečanje setve ajde na tem območju. Iz analize pridelka v letu 1983 na parcelah 4 m* izhaja naslednja primerjava: največ pridelka je imela sorta Krasnostrelcka (238,5 g na parcelo), nato sledijo Hrušovska (220,5 g na parcelo), Tetraploidna selekcija BF (198,7 g na parcelo), Sa-tilovska 4 (183,7 g na parcelo), Sa-tilovska 5 {164,3 g na parcelo), Siva SEŽ. 2. (128,3 g na parcelo, Bednja 4 n (87,3 g na parcelo). Analiza načina setve v letu 1983 je pokazala, da je bila gosta setev boljša od redke. V sodelovanju s pospeševalci TOK Sevnica je bil napravljen pregled področja pridelovanja ajde. Namen tega pregleda je bil, da se ugotovi, v katerih vaseh in na kakšni površini njiv bi bilo v naslednjih letih možno pridelovati semensko ajdo. Raziksava je posvečela posebno pozornost izolaciji parcel, ekološki primernosti za pridelovanje ajdo. Raziskava je posvečala poseb-slano zaradi višje lege), okuženosti njiv s tatarsko ajdo itd. Celotna raziskava za pridelovanje novih sort ajde nosi naslov: »Genetski in tehnološki vidiki povečanja pridelovanja ajde na področju občin Krško, Brežice in Sevnica«. Raziskava bo končana v letu 1984. Sistemska obdelava vseh rezultatov bo lahko dala trdne osnove za razmah pridelovanja najbolj donosnih sort ajde na našem področju. Naslov študije: »Možnosti gojitve novih sort ajde, breskev in marelic v Posavju« St. 4 — 25. maj 1984 NAS GLAS STRAN 17 Odprto pismo... Nemara bi moral utihniti, kot so že (morali f) nekateri pred mano, ki so si drznili z nekoliko kritičnejšim očesom pogledati kulturno dogajanje v Kostanjevici na Krki in preveriti, če bodo »Dolenjske Benetkei res postale nenasitno brezno za kulturni dinar krškega delavca. Kot so se člani skupščine Forme vive »vseenot odločili, da odgovorijo na moje pismo, tudi jaz ne morem dovoliti, da bi mi ga kdo zapečatil na tak, vse prej kot kulturni način. Pismo je bilo odprto in tudi podpisano, odgovoriti pa si je blagovolila celo skupščina Forme vive, ki je poklicala zraven še krajane Kostanjevice, da bi jih pokazala »nekemu S. M.t in »njegovimt. Če so s slednjimi mislili na delegate zbora uporabnikov in večino članov predsedstva občinske kulturne skupnosti, imajo prav, ker so trditve v mojem pismu predvsem njihove in nikakor samo moje, kar bi bilo avtorjem »pečatat nedvomno ljubše in lažje. Ponavljam, to je bilo mnenje delegatov iz združene-nega dela, ki pa se tudi na zadnji skupščini Kulturne skupnosti Krško še ni moglo prav uveljaviti, saj so bili potolaženi, da bo drugo leto ob pravočasnem planiranju vse drugače, letošnji plan pa bi bilo sredi maja nerodno spreminjati. In če kdo dvomi o kulturnih potrebah in željah naših delavcev, naj izvede ustrezno anketo med njimi, kajti obče znano je, da nam delegacije pogosto ne prenašajo njihove volje v pravšnji meri. Seveda to ne bi mogel biti recept za našo kulturno politiko, vendar pa bo treba v bodoče ob izbiri kulturnih programov v naši občini malo bolj kot doslej poslušati tiste, ki največ prispevajo. Jaz se torej nisem skril za kakšno širšo druščino, čeprav bi to čisto lahko storil, kakor je to spretno napravil avtor podloge za odgovor na moje pismo. Svojih sumov ne bom imenoval, saj ime ie čivkajo vrabci po občini in tudi bralcem delegatskega glasila ne bo najbrž težja uganka. Pač pa bi se rad njemu in njegovim resnično zahvalil, ker so se žrtvovali in pripognili dol do »nekega S. M.t, ne-vedneža in nejevoljneža, ki si je drznil javno spregovoriti o tem, v kar so bili doslej dostikrat posvečeni le izbranci. Nisem vedel, da mi bo nekaj vrstic prineslo toliko popularnosti, tako da bi moral biti zelo zadovoljen, ako bi moja slavohlepnost bia res tolikšna, kot navajajo sogovorniki. Naj bo njihovo mnenje takšno ali drugačno, sam se veselim čisto drugega: očitno sem pomagal ohrabriti delegate in ljudi nasploh, da se o domači kulturi vse več pogovarjajo tudi na za to primernih mestih, da navsezadnje razpravljajo tudi o nekaterih tabujih, ki so me motili vseskozi, odkar sem z veliko dobre volje zašel v kulturne vode, kjer sem se kmalu srečal s spe-cialitetami kulturne kuhinje, katere vrhunski mojstri so tudi nekateri Ko-stanjevčani. Naj mi verjamejo ali ne, s svojim odprtim pismom (tak naslov je dal članku urednik) sem najprej samo želel povedati, da za takšne in drugačne odločitve niso vedno krivi le tisti, ki so za to izvoljeni, pač pa se ubirajo tudi druga pota. Ker je Forma vi-va tako zveneč primer in sem z njim očitno nekam pošteno dregnil ter povrh še užalil kostanjeviške kulturne delavce, dovolite še nekaj o tem. Priznam, da se bom moral še marsičesa naučiti, vendar tako mlad in zelen tudi nisem, da ne bi slišal za zlati vek kostanjeviškega amaterstva in — ne boste verjeli — neke davne zime sem lastnonožno napravil 15 km po snegu, da sem si ogledal Divjega lovca. Zal mi je, da se Kostanjevičani tako vztrajno ozirajo nazaj, saj za tisto so že dobili slavo in priznanja. In še jih bo. Očitana mi je cenena metoda — uporaba odprtega pisma in priporočano sodelovanje v Pustnih novicah. Hvala, pisal sem že nekaj tam, a zdaj se bom dokončno odrekel, ko vidim, da posebnega napredka na satirično-humoristični poti zame ne bo, saj imajo, kakor je po letošnji 41. številki Pavlike videti, moji sogovorniki tudi tam ne samo helikopterske ampak tudi drugačne veze, pa bi mi bila tovrstna kariera prav gotovo onemogočena. Sicer pa domače Pustne novice prepuščam kar kostanjeviškim šelmarjem, ki so poleg okteta že dolgo časa edino, kar ima Kostanjevica pokazati v amaterski kulturi, zato se marsikdo upravičeno sprašuje, kako da je bila pretekla zlata doba ljubi-teljstva tako jalova. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj je v, iz lubiteljstva in nedvomno velikega entuziazma zrasli, široko odmevni, a tudi finančno vse bolj zahtevni reprezentativni kulturi, domače kulturno delo zamrlo. Zakaj vsa silna gostovanja in vrhunske prireditve niso rodile kaj več last- Vabimo na razstavo RAJKA ČUBRA Za petek, 25. maja 1984, ob 19. uri je v Galeriji Krško predvidena otvoritev razstave grafik akademskega slikarja RAJKA ČUBRA, po rodu iz Brestanice. Na otvoritveni slovesnosti naj bi o značilnosti razstavljenih grafik spregovoril likovni kritik ALEKSANDER BASSIN, z glasbenim programom pa se predstavili učenci krške Glasbene šole. Razstavo RAJKA ČUBRA si lahko ogledate vsak dan od 9. 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. ne ustvarjalnosti? Mar je bilo resnično potrebno, da je entuziazem desetin domačih kulturnih delavcev pošel v organizacijskem in menedžerskem delu ter se vse bolj zmanjševal? Vse priznanje bleščečim kostanjeviškim prireditvam, a danes pišemo leto 1984 v konkretnih razmerah, ki so vse prej kot naklonjena novim in novim načrtom reprezentativne kulture. In vendar prihajajo novi predlogi, ki pričajo, da se povsod še nismo streznili (npr. letošnji predlog Galerije B. Jakac, da bi izdali monografijo o Kostanjevici za več kot pol stare milijarde). O tako pudarjanih »gospodarskih' učinkih kostanjeviških prireditev bi si upal dvomiti, ker so mi znane ne ravno pohvalne sodbe o kostanjeviški turistični ponudbi in tudi za lepo Kostanjeviško jamo v tem primeru ne bi bilo treba prepira na kulturni skrpnosti. Moje poznavanje Forma vive je res skromno, kot sploh likovne umetnosti, trdim pa, da je vsaj takšno, kot je poznavanje kostanjeviških kulturnikov o ostali kulturni dejavnosti v krški občini. Ni mi čudno, da njihovo veliko strokovno znanje in dragocene izkušnje niso bile ostalim predelom nikoli v veliko pomoč. Ob navajanju čiste dezinformacije v zvezi z odvzemom sredstev Galeriji Božidar Jakac v korist DKD Edvarda Kardelja (več o tem bi lahko pojasnila strokovna služba OKS) avtorji odgovora seveda molčijo o vzrokih za preteklo odklanjanje razumnejših rešitev za izvedbo Forme vive. Da se res pojavljajo — ob nekaterih znanih problemih zagotovitve letošnjega in prihodnjih simpozijev — tudi novi, je videti iz citata prispevka dr. Leva Menašeja v Naših razgledih, 6. 4. 1984, str. 206: »Forma viva je že od vsega začetka v neprestanih finančnih težavah, ki utegnejo biti prav letos usodne, takšnim problemom, ki smo jih že dobro vajeni, pa se pridružujejo tudi novi, značilni samo zanjo: gre predvsem za vprašanje prostora, ki ga v Portorožu in Kostanjevici začenja primanjkovati (okoli kostanjeviškega samostana je gneča že tolikšna, da bi lahko govorili o onesnaževanju okolja s kipi) in za vprašanje zaščite umetnin, ki na prostem (spet predvsem v Kostanjevici, kjer je osnovni material les) hitro propadajo.i Sami predstavniki simpozija so na posvetu v Krškem potrdili, da trenutno še nimajo učinkovite zaščite za doslej izdelane kipe, nikakor pa to ne bo poceni... Za konec naj dodam, da nisem orodje v rokah nikogar, sam pač gledam na te zadeve tako in ne malo občanov je podobnega mnenja. Ker pa ugledni in zaslužni možje iz skupščine Forme vive — in z njimi še kdo — menijo, da je najbolje, če zaprem usta, bom res to storil. Na tem mestu obljubim vsem skupaj, da ne bom pismi niti ene več, četudi bodo za Formo vivo posekali vse hraste naokoli in nato začeli delati kipce tudi iz smrekovine! Silvo Mavsar STRAN 18 N/VS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 Pripadniki protizračne obrambe teritorialne obrambe občine Krško se bodo usposabljali ob koncu tega meseca na poligonu cerkljanskega aerodroma. Na dvodnevnem urjenju bodo ponovno osvežili znanje in spretnosti, s katerimi so se doslej že večkrat izkazali. Nazadnje so svojo učinkovitost dokazali ob regijskem preverjanju strelskih sposobnosti enot, kjer so od, lično opravili nalogo. 26. in 27. maja se bodo — v sodelovanju z JLA — predvsem skušali pripraviti na preverjanja strelskih sposobnosti, ki bodo na vrsti v naslednjih fazah usposabljanja. 13. maj — dan varnosti REGIJSKA PROSLAVA V KRŠKEM • 13. maj — dan varnosti in 40-letnico ustanovitve varnostne službe nove Jugoslavije so v Posavju počastili s svečano akademijo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem. Na svečanosti so zaslužni delavci organov za notranje zadeve in družbeni dejavniki na tem pomembnem področju prejeli državna odlikovanja oz. priznanja in pohvale. Kulturni program prireditve sta izvedla pevski zbor brestaniške Svobode in krški pihalni orkester. DOBITNIKI PRIZNANJ IN POHVAL Priznanja in pohvale organov za notranje zadeve je podelil načelnik Uprave za notranje zadeve Krško Maks Unetič. LISTINO — PLAKETO VARNOSTI iso prejeli: Sekretariat za ljudsko obrambo SO Brežice, Krajevna skupnost Do-bova, Komite za SLO in DS KS Krško (tudi to priznanje je bilo izročeno na slovesnosti v Ljubljani), RUDI DRGANC, IVAN KOSTEVC in JOŽE TOPLISEK. ZLATI ZNAK ZASLUG ZA VARNOST so prejeli: IVAN BAJC, JOŽICA BIZJAK, in ANTON BLAZlC; SREBRNI ZNAK ZASLUG ZA VARNOST so prejeli: Občinski štab teritorialne obrambe SO Brežice, Krajevna skupnost Sentlenart, FRANC GAJSKI in JOŽE TOPLISEK; BRONASTI ZNAK ZASLUG ZA VARNOST so prejeli: MILAN BRACUN, FRANC DO-BOVSEK, JOŽE GOBEC, MILAN KRMPOTIC, MAKS LOGAR, FRANC PAVLIN, IVAN PLOHL, SLAVKO POPIJAC, VLADO MARKO VlC, STANISLAV PRESKAR in JOŽE ARH; PISNO POHVALO so prejeli: SONJA MOLAN, MARJANCA SENICA, DANICA LONČAR in LJUBOMIR BOZOVIC. DOBITNIKI DRŽAVNIH ODLIKOVANJ Tokrat je prejel najvišje državno odlikovanje — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo — RUDI DRGANC, izročeno pa mu je bilo na republiški slovesnosti ob dnevu varnosti v Ljubljani. Ostali dobitniki državnih odlikovanj, ki jih je na regijski slovesnosti podelil predsednik Sveta posavskih občin Miroslav Kambič, so: STANKO KNEZ, ROMAN KOS, FRANC KOTNIK, VINKO NOVAK in LUDVIK RE-ZELJ — vsi Red dela s srebrnim vencem, VLADIMIR BEZJAK, MARJETA CESAR, SLAVKO CR-NlC, ANTON KESE, SLAVI-CA KRALJ in MIHA MOLAN — vsi Medalje zaslug za narod, ANTON KOTAR, STANKO NOVAK in PAVLA ULAGA — vsi Medalja dela. Športno srečanje ob dnevu varnosti V počastitev dneva varnosti je bilo 5. maja v Zaboku tradicionalno športno srečanje ekip Uprave za notranje zadeve Krško, postaj milice iz Brežic, Krškega in Sevnice, Gamizije Cerklje in Sekretariata za unutrašnje poslove Zabok. Na že St. 4•— 25. maj 1984 NA'S GLAS STRAN 19 deseti tovrstni prireditvi so se ekipe pomerile v šahu, streljanju, kegljanju in malem nogometu. Prehodni pokal za skupnega zmagovalca je osvojila cerkljanska gar-nizija, UNZ Krško pa je bila v skupni uvrstitvi tretja. Boljši dosežki obeh ekip iz krške občine so bili v posameznih disciplinah tile: SAH: 2. UNZ Krško; STRELJANJE: 1. PM Krško; KEGLJANJE: 2. UNZ Krško; najboljši posameznik je bil MAKS LOGAR (UNZ Krško) z 226 podrtimi keglji. In še to!: 11. srečanje bo prihodnje leto v Brežicah. III. športno srečanje uprav za družbene prihodke širše celjske regije KRŠKI GOSTITELJI SKUPNI ZMAGOVALCI ŽENSKE POSAMEZNO 1. Angela Skrabar (Žalec) — 118, 2. Zdenka Lapuh (Krško) — 115, 3. Mojca Finkšt (Mozirje) — 115. VLEČENJE VRVI Športna dvorana v Leskovcu. MOŠKI (8 ekip) 1. Titovo Velenje, 2. Krško, 3. Celje. ŽENSKE (8 ekip) 1. Žalec, 2. Brežice, 3. Šentjur pri Celju, 4. Krško. SKUPNA UVRSTITEV EKIP OZIROMA UPRAV Krška Občinska uprava za družbene dohodke je bila 11. maja gostitelj športnikov — delavcev občinskih uprav za družbene prihodke iz naslednjih občin širše celjske regije: TITOVO VELENJE, 2ALEC, ŠMARJE PRI JELŠAH, SEVNICA, CELJE, BREŽICE, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU in MOZIRJE, ki so se pomerili med seboj v štirih športnih disciplinah: streljanju, odbojki, kegljanju in vlečenju vrvi. V skupni ekipni uvrstitvi so bili zmagovalci domačini, med moškimi ekipami je prvo mesto zasedla ekipa iz Titovega Velenja, med ženskami pa ekipa iz Žalca. Sicer pa naj govorijo številke: STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Strelišče TVD Partizan Leskovec v stari leskovški šoli. MOŠKE EKIPE (10) 1. Krško — 226 krogov, 2. Titovo Velenje — 192, 3. Žalec — 188. MOŠKI POSAMEZNO 1. Jože Svigelj (Krško) — 85 krogov, 2. Karel Kozmus (Krško) — 72, 3. Mirko Slemenšek (Sevnica) — 72. ŽENSKE EKIPE (8) 1. Krško — 185 krogov, 2. Titovo Velenje — 158, 3. Brežice — 158. ŽENSKE POSAMEZNO 1. Nataša Fric (Krško) — 75 krogov, 2. Fanči Santelj (Laško) — 65, 3. Ida Škroblin (Šmarje pri Jelšah) — 65. ODBOJKA Na igrišču v leskovški športni dvorani se je pomerilo le dvoje moških in pet ženskih ekip. Pri moških so bili zmagovalci iz Titovega Velenja, pri ženskah pa Celjanke. Krčani so nastopili le z žensko ekipo, ki je tekmo s Šentjurjem izgubila 16:30 in tako ostala na dnu lestvice. KEGLJANJE Kegljišče hotela Sremič v Krškem. MOŠKE EKIPE (9) 1. Titovo Velenje — 363 podrtih kegljev, 2. Krško — 322, 3. Celje — 319, MOŠKE EKIPE 1. Titovo Velenje 2. Krško — 24, 3. Žalec — 18. 27 točk, 133, MOŠKI POSAMEZNO 1. Edo Klovar (T. Velenje) 133, 2. Marjan Planinšek (Žalec) — 3, 3. Zoran OjstršeTc (Celje) — 127. ŽENSKE EKIPE (8) 1. Žalec — 290, 2. Krško — 281, 3. Celje — 275. ŽENSKE EKIPE 1. Žalec — 22 točk, 2. Krško — 21, 3. Brežice in Celje — po 16. UVRSTITEV UPRAV 1. Krško — 45 točk, 2. Titovo Velenje — 40, 3. Žalec — 40. Pa še to!: Prve tri plasirane ekipe in posamezniki so dobili diplome, športniki krške Občinske uprave za družbene prihodke pa bodo hranili leto dni prehodni pokal za osvojeni naslov skupnega zmagovalca. Pogrešajo mladih kegljačev Na letni konferenci Kegljaškega kluba Krško, ki je bila 16. aprila v hotelu Sremič, so člani pregledali dosedanje delo ter ocenili, da nikakor ne morejo biti zadovoljni, saj ni čutiti napredka. Naloge so izpolnili predvsem na organizacijskem področju, nikakor pa ne v tekmovalnem. Vzroki so po besedah predsednika Janeza Mesesncla predvsem v tem, ker v klubu ni pomladka, pogrešajo pa tudi športne zagnanosti ter zdravega tekmovalnega duha. Sredstva jim zaenkrat še ne predstavljajo problema, imajo-tudi tri vaditelje, a vseeno ni uspehov, ki so jih vsi pričakovali. Edino boljšo uvrstitev v območni kegljaški skupnosti Trbovlje sta dosegla Franc Žnideršič in Drago Sukunda, ki sta lani v parih osvojila tretje mesto. Razveseljiva je bila tudi uvrstitev ženske ekipe, ki se je v preteklem letu potegovala za vstop v prvo slovensko kegljaško ligo. Z malo več športne sreče pa jim bo to morda uspelo letos, seveda morajo prej osvojiti prvo mesto v trboveljski območni skupnosti. V ženski ekipi imajo tudi dve mladinki, od katerih je zvezni selektor Tončko Škafar že predvidel v širši izbor za državno reprezentanco. Tončka je bila včasih aktivna plavalka in ima s šestnajstimi leti še lepo kegljaško prihodnost pred sabo. V svoje vrste kegljači nikakor Predsednik Kegljaškega kluba Krško in trener ženske kegljaške ekipe Janez Mesesnel (foto Goran Kovan) STRAN 20 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 Del ženske ekipe Kegljaškega kluba Krško (foto Goran Kovan) ne uspejo pridobiti mladih tekmovalcev, ki bi bili pripravljeni resno trenirati. Rešitev tega problema vidijo v organizaciji občinskih sindikalne lige, v kateri bi nastopilo okoli dvanajst ekip. Tekmovanje bi se začelo v septembru in bi potekalo vse leto. Tako bi privabili več delavcev in jih zainteresirali za kegljanje. V klubu računajo, da bodo iz te množice rekreativcev z leti pridobili tudi aktivne tekmovalce. Pomladitev njihovih vrst je nujno, saj imajo sedaj rv klubu kar 12 članov, starejših od petdeset let, sicer pa tekmuje 10 članic in 12 članov, ki so v pretekli sezoni opravili od 12 do 20 nastopov ter okoli 80 treningov. so letos že pripravili odprto prvenstvo za posameznike, v počastitev 27. aprila, dneva OF, so pripravili turnir, na katerem so nastopile štiri ženske ekipe, potekajo pa tudi priprave za organizacijo mladinskega državnega prvenstva za dvojice ter tekmovanje v počastitev krajevnega praznika, ki bo sredi junija. Kegljanje v Krškem ima dolgoletno tradicijo in člani kegljaškega kluba upajo, da jim bo to uspelo tudi ohraniti. V okviru tekmovanj v območni kegljaški skupnosti Trbovlje so v preteklem letu člani KK Krško zasedli peto mesto od desetih ekip, članice pa od petih ekip solidno drugo mesto. Člani Kegljaškega kluba Krško Tekst in fotografije: Goran Rovan USPEŠNO I. REGIONALNO DELOVNO SREČANJE Tekmovalci krške Kovinarske posegli po večini lovorik SENOVO in KRŠKO, 20. in 21. aprila — Prvega delovnega srečanja kovinarjev in avtomehanikov Posavja, katerega zametek so bila pravzaprav dosedanja tovrstna srečanja na ravni krške občine, se • je udeležilo več kot 100 tekmovalcev. Izkušenost krških organizatorjev, pridobljena pri organizaciji občinskih srečanj, je kar sama od sebe nakazovala možnost organizacije take prireditve na regijski ravni prav v naši občini. Pobuda, ki je prišla s strani medobčinskega sindikalnega sveta, je bila uspešno uresničena. Nikakor ne moremo mimo ugotovitve, da je tekmovalna izkušenost tudi opravila svoje — večina prvih mest je pripadla prekaljenim tekmovalcem, od katerih se je marsikdo že odlično uvrstil tudi na tekmovanjih na republiški in zvezni ravni. Letošnja bera prvih mest je bila namenjena Kovinarski Krško. Na zaključni slovesnosti so udeleženci seveda ognjevito pozdravili zmago najstarejšega tekmovalca MARTINA PIRCA, ki ga njegovih 43 let prav nič ne ovira, da bi — ob dolgoletnih izkušnjah — ne prekosil vseh mlajših sotekmovalcev. Posebnost srečanja je bila tudi udeležba dveh mladih tekmovalk — gostij iz Uljanika, ki sta tekmovali izven kunkurence. Sicer pa največ povedo rezultati sami, posebej še na primer dosežek konstrukcijskega ključavničarja MIRKA TRATARJA, ki mu je le 5 točk manjkalo do največjega možnega števila 1000. In za zaključek: želja, da bi se naši kovinarji čim višje uvrstili na tekmovanjih višjega ranga! USPEL TEK OB DNEVU OF KRŠKO — Atletska sekcija Maraton pri leskovškem društvu Partizan je v počastitev dneva Osvobodilne fronte uspešno izvedla I. mali maraton. Proga je potekala po okoliških vaseh, zato je bila prireditev tudi dobra propaganda za takšno aktivnost v teh krajih, četudi se je teka udeležilo le 20 tekačev (14 iz Krške občine). Vsak začetek je težak, toda led je prebit, in prihodnje leto prizadevni organizatorji upajo, da se jim bo tek posrečilo uvrstiti v koledar športno-rekreacijskih prireditev ZTKO Krško. Zmagal je Djuro Olujič (AK Novo mesto) s precejšnjo prednostjo pred Alešem Cerinom (FNT /Ljubljana), na tretje mesto pa se je presenetljivo uvrstil komaj 16-letni TINE PETRIČ, tekač Maratona. (L. Š. v dnevniku Delo 11. maja) O REZULTATIH 1. DELOVNEGA SREČANJA KOVINARJEV IN AVTOMEHANIKOV POSAVJA Po INFORMATORJU Metalne — TOZD Tovarna gradbene opreme (TGO) Senovo smo pripravili poročilo o tekmovalnih rezultatih, v katerem navajamo le uvrstitve oziroma dosežke boljšega dela tekmovalcev. Zaradi čim pravičnejšega ocenjevanja So bili tekmovalci prijavljeni pod šiframi, a se nekateri po končanem tekmovanju niso- »-deši-frirali« oziroma odkrili svojih imen, zato jih v uvrstitvi tudi mi navajamo pod šifro. STRUGARJI (18 udeležencev): 1. RAJKO GRABNAR, Kovinarska Krško (857,4 točk), 2. JANKO BIZJAK, »-Djuro Sa-laj« Krško, tozd Vzdrževanje (835,8), 3. KAREL GABRIC, Metalna, tozd TGO Senovo (795,6), 4. LEO HRI-BBERSEK, Metalna, tozd TGO Senovo (792,8), 5. šifra 46/11 (711), 6. JANKO PISOTEK, Kovinarska Krško (684,1), 7. šifra 57/IV (633,8). VARILCI C02 (MAG) (17 udeležencev) : 1. ROMAN JANKOVIC, Kovinarska Krško (756), 2. KAREL RADOVANIC, SOP, tozd Oprema Krško (754,9), 3. FRANC PLETERSKI, SOP, tozd Oprema Krško (751,1), 4. IVAN GO-LJA, SOP, tozd Oprema Krško (726), 5. FRANC VILCNIK, Kovinarska Krško (703), 6. šifra 75 (691,5), " ROMAN MIRT, Metalna, tozd TGO Senovo (609,9), 8. MILAN PELKO, Metalna, tozd TLK Krmelj (584), 9. ZDRAVKO BOBNIČ, Me- St. 4 — 25. maj 1984 ' NAS GLAS STRAN 21 talna, tozd TGO Senovo (571,7), 10. RUDI GLOGOVSEK, Metalna, tozd TGO Senovo (558,1). UDELEŽENCI REPUBLIŠKEGA DELOVNEGA SREČANJA KOVINARJEV IN AVTOMEHANIKOV IZ PO-SAVJA Republiškega merjenja znanja in spretnosti, ki bo od 24. do 26. maja v Domžalah in iKamniku, se bodo iz posavske regije udeležili: strugarja RAJKO GRABNAR in JANKO BIZJAK, orodjar VJEKOSLAV KU-NJAS, konstrukcijska ključavničarja MIRKO TRATAR in JOŽE KOCNAR, plamen-ski varilec MARTIN PIRC, varilec REO IVAN ZABASU, varilca MAG ROMAN JAN-KOVIC in KAREL RADO-VANIC, varilec TIG IVAN FRIDL, avtomehanik OTTO SLAVKO MILAR in avtomehanik DIESEL MARTIN NAGLIC. VARILCI REO (5 udeležencev): 1. IVAN SLAVINEC, Kovinarska Krško (741,4), 2. IVAN ZABASU, Kovinarska Krško (656,6), 3. VINKO ŠALA-MON, Kovinarska Krško (646,8). PLAMENSKI VARILCI (6 udeležencev) : 1. MARTIN PIRC, Kovinarska Krško (821,4), 2. JANKO FERENCAK, Kovinarska Krško (717,7), 3. FRANC PIRC III, »Djuro Salaj« Krško, tozd Vzdrževanje (693,8). VARILCI TIG (4 udeleženci): 1. IVAN FRIDL, Kovinarska Krško (692), 2. VID 2I2EK,. Kovinarska Krško (625,7). ORODJARJI (5 udeležencev): 1. VJEKOSLAV KUNJAS, tozd Popravilo in vzdrževanje voz Dobo va (864,5), 2. MAKS PECNIK, Srednja šola Krško (606,5), 3. ANTON ZUPAJST-ClC, Srednja šola Krško (531). KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČARJA (20 udeležencev): 1. MIRKO TRATAR, Kovinarska Krško (955), 2. JOŽE KOCNAR, Kovinarska Krško (886), 3. ZDRAVKO KERIN, Kovinarska Krško (824), 4. VOJKO AMBROZlC, Kovinarska Krško (781), 5. MILAN SROClC, Kovinar- Sposobne ekipe PMP V soboto, 19. maja je v Brestanici 10 ekip prve medicinske pomoči pomerilo svoje znanje ' in spretnost. Med temi jih je pet tekmovalo izven konkurence, ker nimajo popolne ekipe — t.j. nimajo opravljenega 2-krat 80- in 4-krat 20-urnega tečaja. Njihove uvrstitve so naslednje: KS Veliki Podlog (I. mesto), Kovinarska (II. mesto), Labod Libna (III. mesto), KS Lesko-vec (IV. mesto) in KS Koprivnica (V. mesto). Med ekipami (vse so bile 6-članske), ki so tekmovale v konkurenci, je dosegla najboljši rezultat KS Brestanica, ostale pa so se razvrstile takole: KS Senovo (II. mesto), SOP (III. mesto), KS Krško (IV. mesto)'in TCP Djuro Salaj (V. mesto). Zmagovalna ekipa iz KS Brestanica se bo junija udeležila republiškega tekmovanja. Zal je udeležba ekip bila dokaj slaba, saj jih je v občini usposobljenih veliko več. Kaže pa, da med štabi CZ na temeljni ravni (KS in TOZD) ni pretiranega zanimanja in dejavnosti pri pripravi ljudi na tekmovanja. Po drugi strani pa ekipe, ki se tekmovanj udeležujejo, kažejo čedalje večjo usposobljenost, kar je dokaz koristnosti tekmovanj. . VABILO PROSTOVOLJNIM KRVODAJALCEM Z darovanjem krvi lahko storite največ, kar lahko stori človek za človeka, zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji, ki bo 28. maja od 7. do 13. ure v Zdravstvenem domu Kostanjevica na Krki, 29. maja od 7. do 13. ure v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, 30. maja od 7. do 13. ure v Osnovni šoli »XIV. divizije« Senovo in 31. maja od 7. do 13. ure v Osnovni šoli »Heroja Milke Kerin« Leskovec. Prijave sprejema OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA KRŠKO, v organizacijah združenega dela pa aktivisti Rdečega križa, odgovorni za krvodajalstvo. Kri rešuje življenja! ska Krško (731), 6. FRANC HRU-SOVAR, Kovinarska Krško (682), 7. FRANC SOBA, »Djuro Salaj« Krško (641), 8. ALOJZ LEVIČAR, Kovinarska Krško (638), 9. MILAN JAMSEK, Metalna, tozd TLK Kr-melj (633), ,10. JOŽE BIZJAK III, Kovinarska Krško (588). AVTOMEHANIKI OTTO (7 udeležencev) : L SLAVKO MILAR, ZA, tozd Servis Krško (940), 2. IVAN VIZLAR, ZA, tozd Servis Krško (940), 3. MARJAN RAJ-TERIC, ZA, tozd Servis Krško (930), 4. BOŽO ABRAM, ZA, tozd Servis Krško (925). AVTOMEHANIKI DIESEL (6 udeležencev): 1. MARTIN NAGLIC, Transport Krško (853), 2. IVAN ZUPANČIČ, Transport Krško (827), 3. IVAN ZNOJ, Transport Krško (789), 4. DRAGO JAZBEC, Transport Krško (786). 4* SIMBOLIČNA ODDOLŽITEV KRVODAIALCEM Kar tri slovesnosti so se zvrstile (22., 23. in 27. maja) v okviru krške občine v počastitev 40. obletnice obnovitve in delovanja Rdečega križa Slovenije in dneva krvodajalcev, ki je sicer v juniju. V Krškem, na Senovem in v Kostanjevici so na vseh treh podelili ČASTNE ZNAKE večkratnim krvodajalcem in aktivistom Rdečega križa. Na krški prireditvi je ta priznanja prejelo 152, na senovski 112 in na kostanjeviški 42 krvodajalcev. Kar 53 je tistih, ki so svojo kri darovali preko 25-krat, med njimi pa je rekorder Duro Kovač (rojen 1938), zaposlen v Tovarni celuloze in papirja, ki je kri daroval kar 48-krat. STRAN 22 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 Praznik krajevne skupnosti Krško PROGRAM PRAZNIČNIH PRIREDITEV 15. junij — praznik svoje krajevne skupnosti bodo delovni ljudje in občani občinskega središča počastili z nizom prireditev, katerih »časovni-co« objavljamo: PETEK, 8. JUNIJA: OB 17. URI — STAFETNI TEK OD KOSTANJEVICE DO OSNOVNE ŠOLE JURIJA DALMATINA KRŠKO, ki ga organizirata TVD Partizan Krško in Srednja šola Krško. SOBOTA, 9. JUNIJA: OB 9. URI — OTVORITEV TRŽNICE V KRŠKEM. OB 10.30 — VESLAŠKI MARATON PO SAVI OD RADEČ DO KRŠKEGA, ki ga organizira Kajak kanu klub Krško; prihod na cilj pri Jer-manovi skali bo predvidoma med 12.30 in 14. uro. NEDELJA, 10. JUNIJA: OB 9. URI — TURNIR V MALEM NOGOMETU na igrišču Srednje šole Krško in KOŠARKARSKI TURNIR na igrišču Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško; organizator prireditev je TVD Partizan Krško. PONEDELJEK, 11. JUNIJA: — DAN MLADIH s kulturnim in športnim programom ter srečanje ob kresu v organizaciji Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško. TOREK, 12. JUNIJA: — SVEČANA SEJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KRŠKO s podelitvijo priznanj za najlepše urejene balkone in zelenice. ČETRTEK 14 TUNIJA" OB 18. URI — KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA pred Delavskim kulturnim domom Edvarda Kardelja Krško; OB 19. URI — SVEČANA SEJA SKUPŠČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ KS KRŠKO s podelitvijo plaket KS in bronastih znakov Osvobodilne fronte v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja Krško; OB 20. URI — KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja Krško. Četrtek 14 junija • ob 18.45 — otvoritev likovne razstave franja stip- LOVŠKA v razstavišču Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja Krško. PETEK, 15. JUNIJA: OB 18. URI — OTVORITEV KAPUCINSKE KNJIŽNICE s predstavitvijo Dalmatinove Biblije. SOBOTA IN NEDELJA, 16. in 17. JUNIJA: OB 9. URI — I. KEGLJAŠKI TURNIR V BORBENIH IGRAH ZA POKAL MESTA KRŠKO na kegljišču hotela Sremič, ki ga organizira Keg-ljaški klub Krško. SOBOTA, 16. JUNIJA: OB 11. URI — DRUŽABNO SREČANJE KRAJANOV na igrišču Srednje šole Krško v organizaciji Gasilskega društva Krško — desni breg. 15. junij — praznik KS Krško KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO SE PREDSTAVLJA Krajevna skupnost Krško spada med največje v občini Krško. Je pretežno mestna, z močno razvito industrijo trgovino, gradbeništvom in gostinstvom. Skupno število prebivalcev znaša po zadnjem popisu 7600. Krajevna skupnost Krško, z naselji Trška gora, Sotelsko, Sremič, Bučerca, Kontno, Kremen, del Vr-bine, Zgornje, Spodnje in Srednje Pijavško, je teritorialno razdeljena na osem mestnorajonskih in šest vaških skupnosti. Delovni ljudje in občani, organizirani v mestnorajonskih in vaških skupnostih, obravnavajo in od- ločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za njihovo življenje in delo v delu ali v celotni krajevni skupnosti. V ta namen odbori organizirajo in sklicujejo sestanke, javne razprave in druge oblike zbiranja in delovanja delovnih ljudi in občanov, na katerih analizirajo in iščejo najboljše rešitve določenih interesnih problemov. O zadovoljevanju in uresničevanju svojih skupnih interesov v krajevni skupnosti delovni ljudje in občani razpravljajo in odločajo na zborih delovnih ljudi in občanov, preko delegatov v skupščini in svetu KS, v krajevni organizaciji SZDL, v organizacijskih ob- likah delovanja drugih družbenopolitičnih organizacij, v družbenih organizacijah in društvih, v svetu potrošnikov, v poravnalnem svetu, v komisijah KS, v delegaciji za skupščino družbenopolitične skupnosti in delegacijah za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti s svojim političnim delom spodbujajo in usmerjajo aktivnost vseh oblik samoupravnega dogovarjanja in odločanja delovnih ljudi in občanov, delegacij samoupravnih organov in drugih teles krajevne skupnosti ter tako zagotavljajo uspešno delo pri zadovoljevanju skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov. Krajevna organizacija Socialistične zveze nastopa kot enotna fronta delovnih ljudi in občanov in vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Nova krška tržnica na prostoru poleg nekdanjega hotela Sremič oziroma trgovine, popularno imenovane »podmornica-«, bo velika priložnost za prodajalce in kupce — posnetek gradbenih del pred časom Krajevne organizacije ZB, ZSMS, ZRVS in drugih z Zvezo komunistov na čelu so organizator in usmerjevalec samoupravne in družbenopolitične aktivnosti delovnih ljudi in občanov na vseh odročjih dela in življenja v krajevni skupnosti. Povezovanje krajevne skupnosti z organizacijami združenega dela je dobro, zlasti dobro sodelujejo tiste organizacije združenega dela, ki neposredno zadovoljujejo potrebe krajanov in ki imajo sedež v KS. Postopoma pa se šele prebija zavest o povezavi in soodvisnosti interesov, ki jih ima človek kot krajan, s tistimi, ki jih ima kot delavec. Interesi in potrebe krajanov morajo biti hkrati interesi in potre- St. 4 — 25. maj 1984 N A, S GLAS STRAN 23 be delavcev v organizaciji združenega dela. Ocena dosedanjega dejanskega stanja kaže, da smo uspeli uresničiti dogovorjene aktivnosti med združenim delom in krajevno skupnostjo. V preteklosti smo posvečali veliko pozornost komunalni dejavnosti in smo se v krajevni skupnosti opredelili v tem smislu, da aktivno sodelujemo v interesni skupnosti za komunalno dejavnost pri načrtovanju potreb in dolgoročnega razvoja. Tako v vseh naseljih krajevne skupnosti Krško skoraj ne najdemo, razen treh primerov, hiše oziroma gospodinjstva brez elektrike in vode. Na kulturnem področju so se pokazali uspešni rezultati sodelovanja med Krajevno skupnostjo, Valvasorjevo knjižnico in kapucinskim samostanom. V letu 1983 smo usposobili in odprli nove knjižnične prostore na levem bregu mesta ob pomoči združenega dela ter uredili prostore kapucinskega samostana, kjer je bila otvoritev razstave novoobnovlje-nih slik. Aktivno sodelujemo z Delavskim domom »Edvarda Kardelja« Krško pri uresničevanju oz. načrtovanju njegovega programa in dela. Realizirati bo potrebno dogovor o stalni razstavi del medaljerja Vla-dimirja Stovička. V aktivnost KS smo vključili Glasbeno šolo in ostale. Velika pridobitev v letošnjem letu bo novozgrajeni objekt za tržnico in preskrbo s prehrambenimi proizvodi, kjer bodo specializirane prodajalne Gavriloviča, Koke Varaž-din, ribarnice, Medeksa in prodajalna kruha s celodnevno prodajo. Ob ogromni pomoči krajanov smo usposobili in asfaltirali velik del cest. Brez takšnih akcij in sodelovanja ne bi prišlo do realizacije. V zadnjem času pa se posveča velika skrb pridobitvi novih telefonskih priključkov v naseljih KS Krško. V okviru dolgoročnega razvoja si bo KS prizadevala pospeševanje tistih dejavnosti, ki bodo pogojevale hitrejšo preobrazbo KS in mesta Krško samega v urejen center občine in regije. V splošni dejavnosti bo potrebno podpirati delovanje že aktivnih klubov in rekreacijskih skupin, predvsem pa urediti pogoje za delovanje plavalnega kluba, ki zaradi nemogočih pogojev skoraj ne more delovati, kljub veliki prizadevnosti in tradiciji. Ob vsem navedenem, posebno pa še ob dejstvu, da smo ob lanskoletnem krajevnem prazniku postavili temelje za izgradnjo tržnice, dolgo- letne želje krajanov, letos pa jo ob krajevnem prazniku namenjamo krajanom v uporabo, lahko zatrdimo, da so v KS s skupnimi močmi dosegli zadovoljive rezultate in uspehe. Ostali so še nerešeni problemi, toda s skupnimi močmi krajanov, ob ra-' zumevanju združenega dela in ostalih, ki so že in bodo še sodelovali, ima bodoči razvoj v vseh sferah dejavnosti KS dobre perspektive. Dvoje priznanj Ob prestavitvi krajevne skupnosti Krško naj poudarimo izredne uspehe in rezultate, ki jih je dosegel Komite za SLO in DS, ki je v letu 1983 prejel plaketo s priznanjem Zveznega izvršnega sveta za dosežene rezultate v razvoju civilne zaščite, v letu 1984 pa od Republiškega sekretariata za, notranje zadeve plaketo s priznanjem za posebno uspešno delo pri krepitvi varnosti in širjenju varnostne kulture. Panorama osrednjega starega dela mesta Krško (foto Josip Brinovec) STRAN 24 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 Razpis Turističnega društva Krško UREDITE SVOJE OKOLJE ! ! Tekmovanju za najlepše urejen kraj se letos ponovno pridružuje tudi TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO. Njegovi člani se globoko zavedajo dejstva, da sklep upravnega odbora ne pomeni nič, če k sodelovanju ne pritegnejo prav vse javnosti. Zato pozivamo vse prebivalce, ustanove, delovne organizacije, društva, šole, vrtce in družbenopolitične organizacije na vseh ravneh, da aktivirajo svoje članstvo in delovne ljudi za čim uspešnejšo urejenost okolja, v katerem živijo ali delajo, in s tem poskrbijo za čim lepšo podobo občinskega središča. Turistično društvo bo spremljalo tekmovanje in v ta namen razpisuje interno tekmovanje: — za najlepše urejeno okolje zasebne hiše, — za najlepše urejeno družbeno stanovanjsko stavbo, <— za najlepše urejeni objekt (krajevni oz. delovnih organizacij). Za vsako od gornjih kategorij bo Turistično društvo Krško podelilo v naslednjem letu za krajevni praznik po troje priznanj. Razpisu so priložene ocenjevalne pole in pravilnik. Gotovo si ga bodo vsi zainteresirani lahko priskrbeli. A tudi brez pravilnika lahko hišni sveti, kolektivi, lastniki zasebnih hiš, skratka vsi, že danes pričnejo opazovati svojo okolico z nekoliko kritičnej-šim očesom kot doslej. Geslo naj bo: OČISTI! UREDI! OLEPŠAJ! ZASADI! Pa še to l(če bo kaj zaleglo): Gotovo ste že ugotovili, da naša zvedava kamera iztakne marsikaj! Morda bo zbodla tudi lastnika ali upravljalca kake posebno zanikrne stavbe! To naj ne bi bila grožnja, ampak vzpodbuda! Samo skupno sodelovanje, razumevanje in delo dajejo vidne rezultate PRIKAZ REALIZIRANIH NALOG IN AKCIJ V KS KRŠKO V LETU 1983 — Uredili smo prostore kapucinskega samostana, v katerem so bile prvič v letu 1983 prikazane novo-obnovljene slike, last kapucinskega samostana, ki predstavljajo za naše razmere izjemno kulturno umetniško dediščino kraja. — Zastavili smo akcijo — skupno s Turističnim društvom Krško — za ureditev ribnika (z okolico) v Resi in zasadili »88 dreves-«, kar smo letos dokončno uredili. — Skupno s krajani Narpla smo napravili kanalizacijo in oporni zid. — Skupno sodelovanje Valvasorjeve knjižnice, združenega dela in KS v sofinanciranju pri otvoritvi čitalnice na levem bregu mesta Krško. — Skupna akcija in sodelovanje krajanov pri ureditvi avtobusnih postajališč na Srednjem Pijavškem, v Stari vasi in tržnici, ki so že urejena. — Akcija ureditve in asfaltiranja ceste na Bučerco v dolžini 1200 m. Krajani so v delu prispevali 2500 ur in vložili po 1,8 milijona starih dinarjev. Sofinanciranje KS in združenega dela. — Ureditev Leskovške ceste, zlasti pločnikov, pri katerih so krajani prispevali prosti čas in zemljišče. To je velika pridobitev za var- nost otrok in ostalih udeležencev v prometu. — Uspešna akcija združenih krajanov s Pijavškega in KS za pridobitev tridesetih telefonskih priključkov, ki bodo v letošnjem letu zavrteli številke. V akciji sodelujejo vsi krajani, saj so vložili preko 2400 delovnih ur, prispevek krajana je znašal 3,5 milj. starih dinarjev in še vsak je moral zagotoviti 4 drogove. — Krajani so sofinancirali ure- ditev cca 100 m kanalizacije ob cesti 4. julija. — Akcija krajanov Mencingerjeve ulice, ki so jo asfaltirali v dolžini 160 m v lastni režiji, brez večje udeležbe sredstev krajevne skupnosti. Krajani so prispevali preko 700 delovnih ur ter prispevali po 2 milijona dinarjev na posameznika. Krajani Ulice Milke Kerinove so ob pomoči KS pretežno sami uredili kanalizacijo in asfaltirali ulico v dolžini 350 m. Njhov prispevek je bil preko 3400 ur za kanalizacijo in 4200 ur za cesto. Prav tako je vsak prispeval 3,5 milijone starih dinarjev. — V sodelovanju s krajani Sre-miča, kjer so brez PTT omrežja, smo sofinansirali ter nabavili mobilno postajo za potrebe obveščanja. Udeležba krajanov je bila 5 milijonov starih dinarjev. Se bi lahko naštevali akcije, ki so manjšega obsega, ne pa pomena, toda to je dovolj zgovoren dokaz, kaj se da narediti s skupnimi močmi krajanov, združenega dela in ostalih, ki so sodelovali v ' teh ali podobnih akcijah. Samo skupno sodelovanje, razumevanje in delo dajejo vidne rezultate. ¦ AKCIJE PO PROGRAMU KS KRŠKO V LETU 1984 — Ker nismo omenili nekaterih postavk porabe sredstev v realizaciji za leto 1983, je prav, da povemo, da imamo že od leta 1981 pogodbeno urejeno vzdrževanje mestnih ulic in cest s KOSTAKOM Krško, vzdrževanje parkov in zelenic in ostalih javnih površin z obrtnikom vrtnarjem in vzdrževanje javne razsvetljave in plačevanje toko-vine z Elektro Krško. To so tudi tri največje postavke porabe sredstev v letnih programih. — Ureditev zelenic in zasaditev dreves pri ribniku v Resi v »Spo- Najstarejši del mesta Krško čaka temeljite prenove, katere začetki so že v teku (foto Josip Brinovec) St. 4 — 25. maj 1984 NAS GLAS STRAN 25 minskem parku 88 dreves-«, ki je namenjen krajanom za rekreacijo, športni ribolov in počitek v naravi. — Pri tržnici je predvideno že delno urejeno postajališče pri nadvozu, uredili in postavili pa bomo še dve estetsko izoblikovani postaja-liščni zavetji, ki jih izdeluje Sigmat Brestanica. — Tudi v letošnjem programu namenjamo sredstva za nujno ureditev križišča Leskovške ceste z avtobusnimi postajališči. — Krajani Narpla so po končani izgradnji kanalizacije pristopili k ureditvi in asfaltiranju stranskih cest v dolžini 600 m ob sodelovanju in sofinanciranju krajevne skupnosti. Vsa dela krajani vodijo sami z gradbenim odborom. — Za dobro obveščenost krajanov smo namenili sredstva za ureditev oglasnih desk. — Nakup koškov za smeti, ki pa so že v uporabi, zlasti v parkih in na avtobusnih postajališčih. — Krajani ulice Kratka pot že vodijo akcijo za asfaltiranje ceste v dolžini 200 m, v kateri bo potrebno skupno sofinansiranje. — Se eno omrežje PTT telefonskih priključkov bo v letošnjem letu več, in sicer v Stari vasi s pomočjo krajanov in skupnega sofi-nansiranja. — Verjetno so tudi krajani Erjavčeve ulice ne bodo odrekli začete akcije asfaltiranja ceste v dolžini 100 m z lastnim prispevkom in ob pomoči KS. — Cesta Kremen — Loke v dolžini 3 km: Krajani Kremena, Loke in Anovca se že dogovarjajo o akciji za postopno ureditev in asfaltiranje ceste, ki povezuje krajevni skupnosti Krško in Zdole. NOVO V SREDNJI ŠOLI KRŠKO Zadovoljiv vpis za šolsko leto 1984/85 — Povečanje števila učilnic SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO je letos ponovno razpisala sprejem učencev v prve letnike tudi za študij elektronike. S tem se je število razpisanih mest povzpelo na normalo in poudariti velja, da so prosta mesta tudi že v glavnem zasedena. Gledano po študijskih usmeritvah je zasedenost taka: razpisanih mest stanje vpisa 15. 5. 1984 kovinarska — tehnična elektro — tehnična papirniški tehnolog OB OSTALIH PROGRAMIH PO 3 LETIH PONOVNO TUDI ELEKTRONIKA Pouk papirništva je organiziran v krški šoli kot dislociran oddelek ljubljanske papirniške šole in le do IV. stopnje. Tisti, ki želijo doseči V. stopnjo (tehnik), morajo po končanem prvem letniku v Krškem nadaljevati šolanje v Ljubljani. Opaziti ic veliko zanimanje za vpis v elektroniko, katere študija doslej 3 leta niso razpisali niti organizirali. Naval je zato razumljiv, kljub temu so sprejeli vse kandidate. Za skrajšani program kovinar-stva so žal prejeli le 5 prijav. Vanj se sicer lahko vključijo tisti, ki niso uspeli narediti vseh 8 razredov osnovne šole. Zanje je vpis v ta program ugodna rešitev, ker bi na ta način lahko premostili nastalo vrzel in dosegli zaključeno izobrazbo. S takim študijem celo nadome-ste izgubljene razrede osemletke in se pozneje lahko vpišejo v vsako srednjo šolo ter nadaljujejo izobraževanje ob delu. Verjetno je tako majhnemu zanimanju za skrajšani program krivo zmotno prepričanje, da se je najbolje čimprej zaposliti in priti do svojega denarja, saj se pozneje v življenju običajno po- 120 90 30 117 89 34 manjkljiva izobrazba maščuje in vedno postavlja kot zapreka pri zaposlitvah. Krška šola je razpisala tudi študij ob delu za stopnjo obratnega strojnega tehnika (bivši delovodja). Iz organizacij združenega dela se je precej posameznikov že zanimalo za ta študij, zato pričakujejo vsaj 25 vpisanih kandidatov (doslej jih je le malo!), da bo zanje možno organizirati pouk na ustrezni kakovostni ravni. ZAGOTOVITI POGOJE ZA VPIS otrok v domaČi soli V srednji šoli trdijo, da je vpis na ravni dosedanjega, čeprav gre samo za učence iz Posavja. Sosednje regije so se namreč do Posavja zaprle in zelo težko je organizirati potrebno delitev dela. Od okrog 900 otrok, kolikor jih vsako leto zaključi osmi razred v Posavju, se jih okrog 50 odstotkov vpiše v šole v drugih regijah, t.j. v celjske in ljubljanske šole. Nekaj k temu pripomore zožena izbira študijskih programov, nekaj slabe prometne povezave, nekaj sorodstvene vezi in tudi programi, ki jih v posavskih šolah ni, so temu vzrok. Letos zaključuje šolanje prva generacija iz novega, t.i. usmerjenega programa. Gre za 5 oddelkov: 1 skrajšani kovinarski, 2 srednja — kovinarska, 1 elektro in 1 papirniški. Ob teh bodo izobraževalni proces v krški šoli končali še 4 oddelki iz starega programa srednje tehnične šole. KAKŠNO PRIPRAVNIŠTVO ZA ABSOLVENTE USMERJENEGA PROGRAMA!? Za absolvente usmerjenega pro- Dijaški dom Milke Kerinove Krško, v katerem bo dobila »nove-« prostore Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško (foto Josip Brinovec) STRAN 26 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 grama je predpisan 6-mesečni obvezni pripravniški staž, ko naj v učni praksi preverijo in potrdijo to, česar so se med šolanjem naučili. Gre za poglabljanje znanja, dodatno pridobivanje praktičnih znanj in usposobitev za samostojno delo. Izvajanje tega dela učnega procesa ni najbolje pripravljeno. Še vedno ni jasnih navodil, kako naj teče. Bilo je nekaj seminarjev, a s tem nikakor ne bi smeli biti zadovoljni. Zato bodo ob koncu maja ali v začetku junija pripravili seminar za mentorje v vseh OZD iz Posavja, kjer bodo ti prejeli vsaj osnovna navodila. Organizator seminarja bo Koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje pri Medobčinski gospodarski zbornici, izvajalec pa Delavska univerza. UČILNICE V DIJAŠKEM DOMU Število učencev krške Srednje šole, ki prebivajo v dijaškem domu, je upadlo (zaradi medregijske zaprtosti) in se bo verjetno ustalilo pri številki 60. Seveda je tudi tem treba zagotoviti možnost bivanja v domu, zato so v krški šoli' poiskali ustrezno rešitev za svoje prostorske stiske in za zmanjšano število prebivalcev doma. S prenovo dijaške- Razmišljanja v prepotrebnem izkoriščanju bogatega energetskega potenciala savskih voda — v preteklosti so prevečkrat obležala v predalih — so končno padla na rodovitna tla. Lanksoletna korekcija srednjeročnega republiškega plana je določila, da bo y Posavju zgrajenih kar sedem hidroelektrarn: Vrhove, Boštanj, Blanca, Brestanica, Krško, in Mokrice, z gradnjo prvih treh pa naj bi pričeli že ob menjavi leta. Projekt savske sedmerice ima — še posebej za čase, ki se obetajo — pomembni značilnosti. Prvič, s poenotenjem tako opreme kot gradbenih del bodo precej pocenili celotno gradnjo. Predračunska vrednost, ki je po lanskih cenah znašala 15 milijard din, je zato manjša za dobro tretjino, pomembni pa bodo tudi prihranki pri tipizaciji armatur, opažev itd. V končni fazi bo vsaka hidroelektrarna cenejša za slabih 25 odstotkov. Drugič, pridobitve ne bodo le v izrabljanju Save, ki ne bo več tekla neizkoriščena, v varnosti, zanesljivi oskrbi z električno energijo in primernejši ceni, temveč tudi v delovno - mobilizacijskih rezultatih. Ta energetska naložba bo namreč naj- ga doma bodo pridobili 10 novih učilnic in telovadnico, zagotovili si bodo tudi nekaj novih specializiranih učilnic in dvoizmenski pouk bodo skrčili na minimum. Za potrebe bivanja omenjenih 60 učencev pa bodo uredili manjšo zgradbo (depandanso) za sedanjim dijaškim domom. Ta poseg bo veljal 23 milijonov dinarjev, ki jih je iz sredstev posebnega sklada za gradnjo dijaških domov zagotovila republiška izobraževalna skupnost. Del sredstev, potrebnih za ureditev učilnic v starem domu (prezidava, napeljava vodovodnih in elektro-instalacij, oprema učilnic, table, učila...) bo zagotovila Srednja šola sama. Za ostala sredstva že poteka zbiralna akcija v organizaciji združenega dela in kaže, da so organizatorji celotnega posega tu naleteli na dokajšnje razumevanje ter podporo. Vrednost te naložbe znaša 13 milijonov dinarjev. V krški Srednji šoli poudarjajo, da naj bi to bila le začasna rešitev v obdobju gospodarske krize. Končno rešitev prostorskih težav naj bi predstavljala bodisi novogradnja ali širitev šole na obstoječi lokaciji - odkup sosednjih poslopij in dograditev. manj v prihodnjem desetletju pomembno prijsipevala k oživitvi grtd-bene dejavnosti. V konzorcij za izgradnjo savskih zbiralnic bodo vključene tudi — vsaj gospodarski kazalci tako kažejo in zahtevajo — organizacije združenega dela gradbene operative in pro-jektive iz Zasavja, Dolenjske in Posavja. Le-ti ozdi so glede na zmo-glijvosti betonarn, železokrivnic, strukturo in število kadrov ter letno proizvodnjo kamnitih agregatov in cementa sposobne prevzeti 40 % gradbenih del. V konzorciju, katerega nosilec so združena podjetja strojegradnje, so ti ozdi prvi pri zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev — ponudili so že zahtevani 2 milijardi din. Takšno obsežno delo zahteva tudi primerno organiziranost, zato je že bila ustanovljena poslovna skupnost v navedenem konzorciju. Hkrati pa je to tudi velika priložnost, da posavsko gradbeništvo dobi od tako zajetne naložbe kaj več kot le drobtinice. Slednjih se je namreč — zaradi takšnih in drugačnih vzrokov — že do sitega najedlo pri naši prvi nuklearki. Program gradnje predvideva, da bi vsako leto pričeli z deli na eni hidroelektrarni (gradili naj bi jo 3 leta), kar skupno znese celo desetletje. V tem času bi 7.000 delavcev gradbeništva in operative iz treh sosednjih regij — imed njimi je 6 % gradbenih inženirjev in tehnikov, 50 % visokokvalificiranih in kvalificiranih zidarjev, tesarjev in železo-krivcev ter 350 projektantov — opravilo gigantgko delo. Ravno tako pa je pomembno, da bo tako v časih, ko investicijska suša udriha po hrbtih in žepih gradbincev, zagotovljena njihova socialna varnost. (Milan Jazbec) v Gospodarskem vestniku 11. maja) IZ ZADNJE POŠTE Sklic skupne seje predsedstev SIS Predsedniki skupščin SIS družbenih dejavnosti v občini Krško (otroško varstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura, telesna kultura, raziskovanje, socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo) so za sredo, 30. maja 1984, ob 13. uri sklicali skupno sejo predsedstev teh SIS, na kateri bodo predvidoma obravnavali: — teze za reorganizacijo skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v občini Krško, — ukrepe za razbremenitev gospodarstva, — osebne dohodke delavcev v Skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti Krško ter — druge medsebojne dogovore in obvestila. SVET KOZJANSKIH OBČIN V zadnjem trenutku smo izvedeli, da bo dnevni red sej zborov Skupščine občine Krško 30. maja razširjen, med drugim tudi s predlogom »Dogovora o ustanovitvi Sveta kozjanskih občin«. Svet posavskih občin je sprejel pobudo o ustanovitvi Sveta kozjanskih občin, v katerem bodo predstavniki občin, ki deloma ali v celoti sodjo v manj razvito Kozjansko: BREŽICE, KRŠKO, LAŠKO, SEVNICA, ŠENTJUR PRI CELJU in ŠMARJE PRI JELŠAH. Svet kozjanskih občin bo imel posvetovalno in usklajevalno funkcijo ter vlogo pobudnika za razreševanje aktualnih vprašanj, ki so za navedene občine skupnega pomena. SAVA TEČE NEIZKORIŠČENA S poenotenjem opreme za savske elektrarne se je predračunska vrednost zmanjšala za dobro tretjino St. 4 — 25. maj 1984 NAS GLAS STRAN 27 Iz poročila Službe družbenega knjigovodstva — podružnica Krško REZULTATI GOSPODARJENJA OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA V POSAVJU V I. TROMESEČJU 1984 Značilno za rezultate poslovanja OZD s področja gospodarstva Posavja v prvem trimesečju 1984 je na eni strani visoka nominalna rast finančnih rezultatov (predvsem v občinah Krško in Sevnica) in na drugi strani veliko število OZD, ki so izkazale izgubo (v občinah Brežice in Krško). Čeprav trimesečni rezultati poslovanja še niso povsem zanesljiva podlaga za ocenjevanje poslovanja in doseganje planiranih ciljev, naj navedenemo, kako so se v prvem trimesečju uresničevale ključne naloge resolucije za leto 1984. Po podatkih Narodne banke na osnovi carinskih deklaracij je konvertibilni izvoz porasel v občini Krško za 12,7 %., v občini Brežice za 3 %, medtem ko se je v občini Sevnica zmanjšal (v skladu s planom) skoraj za polovico zaradi zmanjšanja izvoza v Metalni — TOZD TLK Krmelj. Pri izračunu rasti je izločen vpliv sprememb tečaja dinarja. OZD s področja gospodarstva občin Brežice in Krško dosegajo tudi ugodno pokritje uvoza z izvozom na konvertibilnem področju, medtem ko v gospodarstvu občine Sevnica konvertibilni uvoz nekoliko presega izvoz. Fizični obseg industrijske proizvodnje je v občini Krško porasel za 6,1 °/o, medtem ko s podatki za občini Brežice in Sevnica ne razpolagamo. Ko ocenjujemo finančne rezultate gospodarjenja in njihovo rast, moramo takoj opozoriti na vpliv cen. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcu so v prvem trimesečju letos v pri-' merjavi s prvim trimesečjem lani porasle za 59,7%. Celotni prihodek je le v gospodarstvu občine Krško (rezultate gospodarstva občine Krško bomo obravnavali vključno z Nuklearno elektrarno Krško, ker so v tem razdobju že primerljivi) po-rastel bolj kot v gospodarstvu SRS (indeks 168 in 167), v obeh ostalih občinah dosega nižjo, rast (indeks Brežice 146, Sevnica 149). Poudarimo naj le to, da so prihodki, ustvarjeni s prodajo na tujem trgu, v občinah Brežice in Krško znatno porasli (indeks 212 in 187), medtem ko so v Sevnici prihodki, ustvarjeni s prodajo na tujem trgu, nižji kot v prvem trimesečju 1983. Tako se je zmanjšal tudi delež teh prihodkov v celotnem prihodku v občini Sevnica in znaša 9,5'%. Ugodno lahko ocenimo porast tega deleža v občini Brežice, kjer znaša 7,3 %, in v občini Krško, kjer je še vedno najvišji, in znaša 12,1 °/o. (Ta delež je brez upoštevanja Nuklearne elektrarne precej višji — 18,6 °/o). Za primerjavo naj še navedemo, da je ta delež precej porasel tudi v gospodarstvu SRS in je višji kot v gospodarstvu občin Brežice in Sevnica, toda nižji kot v gospodarstvu občine Krško (in znaša 11,2/%). Na visoko rast prihodkov od prodaje na tuji trg je poleg rasti izvoza vplival predvsem drseči tečaj dinarja. \ Medtem ko dosegajo prihodki od obresti visoko rast v vseh treh občinah, so se pozitivne tečajne razlike povečale predvsem v gospodarstvu občin Sevnica in Brežice, stimulacije pa v gospodarstvu občine Krško. Pri tem naj še povemo, da je delež teh prihodkov v celotnem prihodku sorazmerno majhen. V gospodarstvu občine Krško prihodki od obresti OZD bistveno zaostajajo za plačanimi obresti. Del dohodka, ki je namenjen za plačilo obresti, več kot desetkrat presega dohodek od obresti. To je predvsem vpliv visokih obveznosti iz naslova obresti Nuklearne elektrarne (ki kar dvakrat presegajo obveznosti iz naslova obresti v ostalih OZD v gospodarstvu občine). V gospodarstvih! občin Brežice, in Sevnica so dohodki od obresti za približno polovico nižji od izdatkov za obresti. Porabljena sredstva so tudi v prvem trimesečju 1984 rasla hitreje kot celotni prihodek (razen v gospodarstvu občine Sevnica, kjer je rast enaka). Pri stroških bi poudarili predvsem visoko rast stroškov porabljenih surovin, materiala in energije, ki v vseh treh občinah presega rast skupnih porabljenih sredstev in predstavlja predvsem v gospodarstvu občine Krško in Sevnica pretežni del porabljenih sredstev. Z racionalnejšim gospodarjenjem s surovinami, materialom, porabo energije in organizacijo transporta bi lahko dosegli precejšnje prihranke pri stroških OZD. Amortizacija, obračunana po predpisanih minimalnih stopnjah, dosega višjo rast od celotnega prihodka le v gospodarstvu občine Krško, medtem ko je njena rast gospodarstvu občine Brežice in Sevnica znova precej skromnejša. Medtem ko je v gospodarstvu občine Krško porasla za 93'%. (brez NEK za 88%), dosega v gospodarstvu občine Brežice in Sevnica le 29% oz. 36i% rast. (Znova se pojavlja problem prelivanja sredstev v dohodek in porabo). Negativne tečajne razlike, ki nastanejo ob plačilu obveznosti za uvožene surovine in reprodukcijski material ,in se obračunavajo v breme celotnega prihodka, predstavljajo vedno večji delež v strukturi porabljenih sredstev. Vendar moramo reči, da so v prvem trimesečju porasle (za 78 %) le v gospodarstvu občine Sevnica, medtem ko so v Brežicah in Krškem nižje kot v prvem trimesečju lani. Vrednost zalog proizvodnje in gotovih proizvodov konec obračunskega obdobja v vseh treh občinah bistveno presega vrednost zalog na začetku obračunskega obdobja. V vseh treh občinah so zaloge porasle bolj kot obseg poslovanja, izražen s celotnim prihodkom. Med porabljenimi sredstvi naj omenimo še omejene izdatke, ki jih tudi v letu 1984 ureja družbeni dogovor iz leta 1982. V prvem trimesečju opazimo sorazmerno visoko rast teh izdatkov, ki predstavljajo sicer v porabljenih sredstvih le nizek delež. Razen avtorskih honorarjev in izdatkov po pogodbah o delu ter dnevnic in prevoznih stroškov za službena potovanja v domovini v občini Sevnica — rast vseh vrst omenjenih izdatkov, predvsem izdatkov za reprezentanco in prevozne stroške na službenih potovanjih v tujino, presega dogovorjeno raven. Dohodek dosega sorazmerno visoko rast predvsem v gospodarstvu občine Sevnica (indeks 150). Le 12-odstotna rast dohodka je v gospodarstvu občine Krško, vključno z NEK 35-od-stotna. Gospodarstvo občine Brežice, podobno kot ob zaključnem računu, dosega najnižjo rast dohodka (indeks 127). Značilno za prvo trimesečje je na eni strani veliko število OZD z izgubo, na drugi strani pa doseganje ugodnih finančnih rezultatov — v primerjavi s trimesečjem lani — v nekaterih OZD, kot so: Tovarna pohištva, ONPZ Grič, TOZD Brebus, POZD Regulator in Agraria v občini Brežice, v občini Krško Metalna — TOZD TGO Senovo, Sigmat Brestanica, Djuro Sala j — TOZD TES in Papirkonfekcija, Labod — TOZD Libna, Agrokombinat in Obrtna zadruga Bohor, Kopitarna, Stilles in Jutranjka v občini Sevnica. To so tudi OZD, ki dosegajo tudi sorazmerno visoko rast akumulacije. Z izgubo je v prvem trimesečju pdslovalo 30 OZD v skupni višini 360.279 tisoč din. V primerjavi s prvim tr mesec -jem lani se je število OZD z izgubo povečalo za tri in višina izgube za 56 %. STRAN 28 NAS GLAS St. 4 — 25. maj 1984 KAKO ZAGOTOVITI OSKRBO NOVE KRŠKE TRŽNICE Tržnica naj bi bila zlasti skrb manjših proizvajalcev hrane KAJ PRAVI O ZAGOTOVITVI OSKRBE TRŽNICE DIREKTOR TOK KOOPERACIJA, TRGOVINA, STORITVE IVAN KOZOLE?! Strokovna pospeševalna služba vodi družbeno organizirano proizvodnjo in tržne presežke te proizvodnje usmerja preko skladišč na širši jugoslovanski trg. V ta proces so seveda vključeni večji proizvajalci. Funkcija tržnice je, da pritegne manjše kmete in polkmete, ki nimajo pogojev za proizvodnjo ključnih pridelkov, kot so mleko, meso, žitarice, krompir. Ti so bolj usmerjeni v proizvodnjo vrtnin, jagodi-čevja, sadja... Ce bodo imeli možnost prodaje, t.j. zaslužka, se bodo sčasoma tudi usmerili v predelavo mleka oz. ponudbo sira in smetane, domače perutnine, prekajenega mesa, jajc, sadik, zelenjave, sadja in celo rokodelskih izdelkov neposredno preko tržnice. Pogosto gre za blago, ki sedaj neuporabljeno celo propada, ker ni nobene možnosti za prodajo ali porabo. Vsekakor pa je treba upoštevati, da tega ne bo možno rešiti čez noč in da bo potreben čas, če naj obudimo branjevsko tradicijo in običaj — bo pa to vsekakor nujno. V to akcijo bi morali pritegniti vse: pospeševalne službe, krajevne skupnosti, potrošniške svete ... Vsi naj bi propagirali in skušali zbuditi interes proizvajalcev. Menim, da se večji kmetje prodaje na tržnici ne bodo lotili že zaradi kroničnega pomanjkanja delovne sile. Le mali kmetje in okoličani si lahko tako organizirajo delo, da jim ostane čas tudi za delo ob stojnici. Eno izmed možnosti za navezavo potrebnih stikov in vzpodbuditev pa vsekakor vidim v zelo uspešnem aktivu kmečkih žena, ki deluje znotraj Mercator — Agrokombinata oziroma naše TOK. Bo ribarnica našla svojo zeleno vejo?! Dosedanja prodaja rib je pokazala, da prebivalci naše občine vendarle dajejo prednost raznim vrstam krač, plečet, bedrc in ostalega suhozemnega mesa, saj je poraba rib bila od otvoritve ribarnice do danes zelo majhna. Da, celo tako nizka, da si mora krška ribarnica — žal! iskati kupce izven občine, predvsem v Brežicah. Ob vseh ugodnih naravnih pogojih za gojitev rib se srečujejo s hiperprodukcijo, zato so prisiljeni prodati v Brežice 150 kilogramov rib na teden. Tam jih namreč brez težav vnovčijo. Gre za postrvi, ki jih kooperant Mercator — Agrokombinata zredi ob potoku Kolarici pri Podbočju okrog 5000 kilogramov letno. Res je sicer, da je bila ribarnica doslej nekam od rok in da obstaja verjetnost, da bo z njeno preselitvijo v okvir nove tržnice tudi poraba rib narasla. Toda: ali bo res? Niti hotel Sremič niti ostale večje kuhinje (obrati družbene prehrane v OZD) doslej namreč niso kazale zanimanja za vztrajno ponujane ribe. Pa bi ne bilo napak, če bi svojim oskrbovancem postregli včasih tudi z ribami. Gre namreč za relativno ceneno, predvsem pa zelo zdravo hrano, ki ni zdrava samo ob petkih! Nova krška tržnica bo popestrila trgovsko ponudbo našega občinskega središča — posnetki so nastali med zaključnimi deli v začetku maja — in nudila možnost prodaje viška pridelkov manjšim proizvajalcem