For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada
St. Joseph's Press, Toronto
Subscription rates: $3.- per year
25 cents per copy 1 line 10 cent, 1 column x 1" $ 1.40
V-T"
sLo\>enslcA
Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizante-ma siromakova, temveč bogastvo bogatega — moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi!
IVAN CANKAR: BELA KRIZANTEMA
FOR II FREE S L 0 V E 11 I R
LETNIK VI VOLUME VI.
TORONTO, 15 JUNIJ 1956.
ŠTEVILKA: 6 —NUMBER: 6
SLOVENSKA DRŽAVA naznanja žalostno vest, da je 7. maja po kratki bolezni umrl v Buenos Airesu časnikar, profesor
G. JOŽE KESSLER,
urednik Slovenske poti.
Bog mu bodi dober plačnik!
Ženi gospe Valeski, otrokom Aleški, Jožeku, Andrejki in Janezku, in njegovim sorodnikom naše iskreno so-žalje.
Uredništvo in uprava S.D.
Nekaj o "skupnostih"
JOŽETU KESSLERJU NA GROB
Segla je misel preko svežega groba in presunjeno onemela.
Komaj tri tedne pred smrtjo je bilo. V zaupnem pomen-ku mi je kot uradnik, ki je v njegov delokrog spadala tudi kontrola bolnikov, razodel strašno skrivnost: "Trije v naši tovarni so, ki nosijo v sebi kal neozdravljive bolezni; te tri bo najprej pokosila smrt". Kakor da je koščena roka segla vame, me je stisnilo pri srcu. — "Kdo bo prvi?" sem ugibajoč tipal predse. — "Jaz ne in ti tudi ne!" se je vedro nasmehnil in zamahnil z roko, kakor da bi hotel pregnati sence strahov, ki so meni, ne njemu, pomračile obraz.
Pa ni bil prvi eden izmed onih treh, bil je prvi on —-Jože Kessler, človek viharnih, ves razgiban od živenjske polnosti in moči, pogumen, samozavesten, ustvarjalen, trd I kot grča, mehak kot testo. In to je ono nedoumljivo, pretresljivo, tragično: on, ki bi| mu slehernik prisodil še najmanj tri desetletja vztrajnega dela, setve in žetve na tej zemlji, je omahnil nenadoma kot izpodsekan hrast — in ni ga več.
Majhen prehlad — kaj bi tisto: Jože Kessler ni poznal mehkužnosti in cmeravosti. O-malovaževal je ta prvi opomin in precenjeval svojo telesno odpornost. Vnela so se mu pljuča. Poklicali so njegovega osebnega prijatelja dr. Berce-ta, ki je storil vse, da bi ga ohranil pri življenju. Bilo je prepozno. V ponedeljek, 7. maja, so ga v jutranjih urah prepeljali v zdravstveni zavod Clinica Modelo, kjer so ga zdravniki zdravili za angino pectoris, zdravnik dr. Berce pa je ugotovil astmo. Srce je začelo pešati. Njegovi najožji prijatelji Slavko Skoberne, profesor Verbic in gospodična
Breznikova, ki so prebdeli ob njem ure in ure, so trepetali za njegovo življenje. Vsak drug bi obupal nad samim seboj; ne tako Jože Kessler. Do zadnjega je veroval in upal, priseben in duhovit, da bo kos tudi tej trdi življenjski preizkušnji. Pa je še istega dne ob enajstih ponoči med nepopisnimi mukami, dušeč se in loveč sapo, pri zavesti do zadnjega diha, s pogledom objemajoč ženo, izdihnil v naročju svojega brata...
Kje so besede, da bi mogel z njimi popisati žalost njegove žene in štirih osirotelih otrok, pobitost njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev, raztresenih po Argentini in vsem širnem svetu? Ko je ležal na mrtvaškem odru, so po starem slovenskem običaju vso noč vasovali pri njem prijatelji dr. Tine Debeljak, Rudolf Žitnik, Rado Škofic in drugi ter tolažili potrto ženo Vale-sko in otroke.
Jože Kessler ni bil uvaže-van samo kot človek, javni delavec in prijatelj, bil je tudi visoko cenjen kot vesten u-radnik v podjetju, kjer je bil uslužben. Njegov šef g. Gass-mann je iskreno priznal, da bo težko najti nadomestilo za tako vsestransko sposobno in inteligentno pisarniško moč. Najlepše spričevalo zanj pa je bila naklonjonost lastnika podjetja g. Kostra do pokojnikove družine. Bil je med prvimi, ki ji je izrekel svoje soža-Ije in poskrbel, da je bil pogreb'tak, kakor ga je deležen redko kdo med slovenskimi begunci v tujini. Bil je ves v cvetju in vencih, med katerimi je bil najvidnejši venec g. Kostra, ravnatelja g. Alta in društva Dom. Pogreba se je po svojih zastopnikih udeležilo tudi "Društvo Slovencev" v Argentini in številna duhovščina.
Joška Kesslerja neso k poslednjemu počitku.
Mnogo se govori in piše o raznih skupnostih. Zlasti slišimo pogosto besedo "slovenska katoliška skupnost".
Kaj je pravzaprav skupnost? Skupnost je skupina ljudi, ki jih druži skupen cilj. Prva in osnovna skupnost je gotovo družina. Skupaj živijo, skupaj delajo, skupaj se veselijo in tudi v težkih trenutkih čutijo drug z drugim. Če kdo od družine mora v svet, ga tudi v tujini privlači misel na ostale. Zanima ga, kako živijo, hrepeni po novicah, ki mu jih pošiljajo bratje in sestre. Člani družine niso nikake lutke ki ravnajo po ukazih; vsak član družine je osebnost za sebe; z lastno miselnostjo, različnimi lastnostmi in navadami. Ko se zbero ob nedeljah pri skupni mizi, se krešejo različne misli; vsakdo ima svoje poglede na ta ali oni problem. Kljub raznolikostim se čutijo kot družina, kot skupnost. Nobenemu ne pade niti v glavo, da bi koga, ki ima drugačno presojo, izločil in rekel, ta pa "ni naš."
Kar je družina v malem, to je narod v velikem. Tudi narod je skupnost. Od Boga hotena skupnost! Kakor je Stvarnik vsakega človeka ta-korekoč posadil v določeno družinsko skupnost, tako je Bog, ki je Oče vsega stvarstva, tudi vsakemu izmed nas določil, v kakšno narodno skupnost ali občestvo naj spadamo. Kakor si mi nismo sami izbirali roditeljev, ampak nam jih je Bog dal, tako si tudi nismo izbirali narodnosti! Po očetu in materi smo to, kar smo: sinovi in hčere slovenske matere! ."Slovenec sem, tako je mati d'jala, ko me je dete pestovala"... Ali ni v resnici žalostno, če se kdo odtuji svojemu narodu. Grdo je, če kdo noče nič več slišati o roditeljih in se zanje ne zmeni; prav tako grdo in podlo je,
Nad odprtim grobom se je od pokojnega stanovskega to- j variša in prijatelja v imenu društva Dom poslovil g. Slav-1 ko Skoberne z besedami, ki jim je bil v odmev pridušen jok pogrebcev, ter g. Ruda Jurčec, predsednik tukajšnjega Slovenskega novinarskega društva, ki je podal prerez pokojnikovega delovanja kot časnikarja, urednika Slovenskega doma in tajnika Slovenskega novinarskega društva v Ljubljani.
Ko so težke grude prsti zabobnele na rakev, se je prijateljem zahotelo, da bi jim s pesnikom moglo sproščeno privreti iz srca:
"Le ena je želja se tebi spolnila, v zemlji domači da truplo leži." Tej želji kaotični čas, v katerem živimo, ni dal dozoreti v izpolnitev. Dve goreči želji, ki ju je Jože Kessler izrekel zadnje ure svojega smrtnega boja, pa sta se mu izpolnili: slovenska zastava, simbol tistega slovenstva, za katerega se je boril, trpel in vsega žrtvoval, je krasila njegovo krsto, in slovenska duhovščina, čuvarica tistega ognja, ki gori iz roda v rod, mu je zapela slovenske obredne molitve v slovo. Pa tudi domovina ni pozabila svojega zvestega sina, kakor tudi on ni pozabil nje. Poslala mu je svoj zadnji pozdrav: kamen s Triglava, darilo dobrega prijatelja. Ta kamen je romal z Jo-žetom Kesslerjem v grob in na tem drobnem koščku domače zemlje zdaj spi, pokojno spi in čaka, potrpežljivo čaka, da pride čas, ko bodo oba — košček rodne grude in njego-:
če kdo zavestno odpade od naroda in na vprašanje kaj si, ne ve odgovora. To se je nedavno zgodilo nekje, ko je slovenski človek na emigracijskem uradu trdil, da ne ve, kaj je: Slovenec ali Avstrijec, zato ker je bil pač rojen v nekdanji, Slovencem tako krivični avstro-orgski monarhiji.
Imamo pa tudi nadnaravno skupnost, ki je katoliška Cerkev. Po krstu smo bili včlanjeni v njo in krst nam je vtisnil neizbrisno znamenje kristjana-katoličana. Po dobrih starših smo dobili katoliško vzgojo in v Cerkvi se ob zakramentih, najsvetejši daritvi in drugih bogoslužnih o-pravilih znova in znova vraš-čamo v to od Boga hoteno skupnost, da nas tok brezbožnega sveta ne omaje in odtrga od končnega cilja, ki je — Bog. V molitvi, zlasti pa pri obhajilni mizi čutimo, kako smo si blizu, res bratje in sestre v Kristusu. Edinstvena in najveličastnejša skupnost, ki ima nadaljevanje še v večnosti.
Ljudje smo. Različne lastnosti in tudi slabosti imamo. Brata-dvojčka nista povsem enaka. Na vsakem, še tako bogato rastočem drevesu se od časa do časa pojavljajo suhe veje. Tudi v vseh prej naštetih skupnostih ali občestvih je tako. Od pamti veka je tako! Niso vsi člani enako dobri in vneti. Eni so goreči in navdušeni, dejavni in požrtvovalni, drugi zopet bolj ku-modni, če ne celo leni. Razna združenja, n.pr. pevski zbor, telovadno društvo, politična organizacija i.t.d., take neredne ali lene člane kratkomalo izključijo — iz svoje skupnosti. Pri resničnih občestvih, ki niso umetno ustvarjena po predpisih društvenega zakona, ampak imajo svoj poseben od Boga dani pečat (družina, Cerkev, narod), pa ni tako.
Kljub različnemu gledanju
vo truplo — spet ponesli čez morje nazaj — domov... domov...
"Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin.! Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog razsodi! Dal sem ti svoje srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal?" —Z zlatimi črkami bi mogli vklesati te besede največjega slovenskega besednika Ivana Cankarja pokojnemu Jožetu Kesslerju v nagrobni kamen. Ves obtežen z delom in skrbmi, kako preživeti številno družino, kako sredi tujega, zmaterializiranega in zdemo-raliziranega sveta vzgojiti o-troke, da bodo ostali besedi materinski in veri o č e t n i zvesti, je vendar do zadnjega z občudovanja vrednim zanosom urejeval revijo "Slovenska pot" in pisal članke, ki so bili znani po svoji tehtnosti, umirjenosti, prepričevalnosti in — ne nazadnje — kleni knjižni slovenščini. Robavšči-ne in gorjačarstva tudi v politični polemiki ni poznal. Smrt mu je iztrgala peresnik iz rok, ko je bil na vrhuncu svojih sil, kakor gorski vrelec neug-nan in pronicljiv, ves zaverovan v zarjo svojih idealov, ki jo je slutil nekje daleč na koncu poti.
Ta zarja je njemu ugasnila. Ni pa ugasnila nam, njegovim prijateljem in sopotnikom. Zapustil nam jo je kot dediščino. In v tej dediščini je neizčrpno bogastvo: nezlomljiva vera, u-panje in ljubezen pokojnega Jožeta Kesslerja!
Mirko Kunčič
THIS IS SLOVENIA
LAKE OF BOHINJ
"I lost no time in hurrying over to the black lake of Bohinj. Here, with my family, I had summered in 1934... As in former times, trout were lying motionless in the green depths of chasm pools."
"At picturesque Stara Fužina I saw granules of yellow cornmeal sifting down from ponderous mill wheels. Maize, scarce in many European countries, is an important crop in Yugoslavia."
"The miller's wife sat reading her Bible before her house on the hill, her face a mask of aged yellow wax etched with the Ten Commandements. We made a deal - photographs in exchange for tea."
Douglas Chandler, Kaleidoscopic Land of Europe's Youngest King, The National Geographic Magazine, June 1939, 694-695.
in osebni presoji določenih stvari, član družine kljub temu ostane njen član. Le če sam pade tako globoko, da se prav nič več ne zmeni za roditelje, brate in sestre, je vez pretrgana, dasiravno morda samo po eni strani. Dobri starši mislijo tudi na izgubljenega sina.
Pri narodu je prav tako. Dokler se nekdo zaveda, da pripada k določenemu narodu in ima hotenje tej narodni skupnosti na primeren način pomagati k lepši bodočnosti, tako dolgo mu nihče ne more odreči pripadnosti k narodnemu občestvu. Dokler čuti z narodom, ima vsaj neki smisel za njegove težnje, dokler se zaveda, da je Slovenec, tako dolgo ima še nekaj narodne moči v sebi. Tudi leni, površni in lahkomiselni pripadniki naroda, ki še niso povsem prelomili z narodom,, so še njegovi člani, dasiravno so podobni nalomljenim mladikam na drevesu. Še imajo nekaj soka v sebi, je še nekaj življenjske sile v njih. Slabo bi ravnali, če bi jih odbili od sebe.
Le tak, kdor se zavestno izključi iz narodnega občestva kdor dela proti narodnemu smotru: večna in časna sreča — ni več član narodne skupnosti. Je suha veja, ki je odpadla in trohni v večno pozabo, dasiravno bo dajal vsakdo tudi v tem pogledu odgovor pred Večnim Sodnikom.
Komunizem je mednarodni nestvor. Brez vsakega čuta za narodnost. Zato spada komunist po svojem rojstvu in jeziku sicer v določeno narodno občestvo, je pa kakor strupeni bacil, ki uničuje temelje srečnega narodnega razvoja. Dolžnost vseh poštenih rodoljubov je da komunizem preganjajo in komuniste izločajo iz vseh družabnih položajev.
Tudi v cerkvenem občestvu so različni ljudje. Dobri in slabi. Pravični in grešniki. Cerkev je dobra mati. Vsakemu, kdor ima le malo dob re volje, rada pomaga. Za izgubljene sinove moli in Kristus se vsak dan tudi za te daruje. "Nisem prišel iskrat pravičnih, ampak grešnike", je dejal On, ki je sama Ljubezen. Za izgubljeno ovco gre, doker je ne najde.
Zakaj to razglabljanje? zato, ker se tako rada zlorablja beseda "slovensko ka-
toliško . občestvo. ali. skupnost". Kar smešno je, če si razne skupine nadevajo ta naziv in povdarjajo: "Mi smo katoliška slovenska skupnost". Kakor da drugi, ki ne spadajo v določen krog, niso ne katoličani in ne Slovenci! še boij žalostno je, če si lastijo ta naziv ljudje s politično tendenco. Politika, narodnost in vera vse v e-nem košu!
Prav je, da imajo razne skupine z določenimi kulturnimi, socialnimi in političnimi cilji v svojem programu spoštovanje vere in ščitijo povsod, kjer le morejo, pravice Cerkve. V domovini smo imeli več različnih katoliških organizacij, ki so odlično delale na prosvetnem, socialnem, gospodarskem in celo na političnem področju. Toda, kolikor vem, nobeni ni padlo na misel, da bi si lastila naziv "katoliška slovenska skupnost".
Katoliška slovenska skupnost je mnogo širši pojem. V to skupnost spadamo vsi, ki se zavedamo, da smo katoličani, ki skušamo po svojih slabih človeških močeh slediti vodstu Cerkve, ki ljubimo svoj narod in nam narodnost ni le zgolj politična fraza. Če si neka skupina lasti ta naziv, odbija tiste Slovence, ki slučajno iz različnih, večkrat zelo tehtnih vzrokov, niso člani te skupine, čemu delati prepade, ki niso potrebni, še manj pa koristni?
Prav tako netaktnično je, če presojamo liste in revije zgolj po tem, kateremu političnemu krogu spadajo. Nedavno sem bral v kanadski AD: "Priporočamo sledeče naštevane vrste listov in revij, ki so v ozki povezavi s slovenskim političnim vodstvom. Na misel sta mi prišli reviji: "Slovenska Beseda" v Buenos Airesu in "Novi svet" v Chicagu. Niti besede o teh revijah, da si obe zaslužita tudi priznanje in priporočilo. Da je mesečnik "Slovenska Država" vsaj toliko katoliški list kot n.pr. Ameriška Domovina in Svobodna Slovenija, ni treba niti omenjati.
Ne šarimo po nepotrebnem s takimi le pridevniki! Pokažimo rajši svoje katolištvo in slovenstvo v praksi. Ravnaj-mo se po načelu velikega misleca: V važnih zadevah enotnost, v dvomljivih prostost, v vseh pa — ljubezen.
Mirko Geratič

GLASNIK SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA
(Govoril prof. Pavle Verbic 12. maja 1956 na ku društva Dom v spomni pok. uredniku Jožetu Kesslerju.)
žalnem sestan-Slovenske poti
Jože Kessler se je rodil v Borovnici 27. novembra 1910. V Ljubljani je študiral klasično gimnazijo in univerzo, kjer je diplomiral na zgodovinskem oddelku filozofske fakultete. Kot študent se je u-dejstvoval pri dijaškem Orlu, v kat. akad. društvu Danici in v strokovnem društvu slušateljev filozofske fakultete. Po diplomi se je ves posvetil časnikarstvu. Postal je urednik novo ustanovljenega popold-nevnika Slovenski dom, bil dopisnik agencije Avale in beograjskega Vremena ter sodeloval pri reviji Obisk. Več let je bil tudi tajnik stanovskega časnikarskega društva v Ljubljani, kjer se je odlikoval po svoji podjetnosti in delavnosti, saj je v veliki meri prav njegova zasluga, da so si v tem času postavili časnikarji v Ljubljani svoj dom in dobili vrsto pomembnih socialnih pridobitev. Med okupacijo in revolucijo je stal kot časnikar z vsemi svojimi spretnostmi v službi narodove stvari. Slovenski dom ta čas ni bil samo list z največjo naklado, marveč je dajal s svojimi močnimi uvodniki in izčrpnimi poročili smer slovenskemu narodnemu odporu. V uredništvo so prihajali borci s terena, prinašali poročila in gradivo, sami pa dobivali informativni materjal. Jože Kessler je poleg pisanja v list še sodeloval pri sestavljanju dokumentarnih črnih bukev, pri reviji Slovenski domobranec in urejal Gorenjca v Kranju. Prav tako je bil tudi med podpisniki in organizatorji Slovenske izjave. Na svoji begunski poti je bil najprej profesor na begunski gimnaziji v Spittalu, nato predsednik taboriščnega odbora v Riccione in zopet profesor na begunski gimnaziji v Senegalliji, dokler se ni 1. 1948 preselil v Argentino. Tu je preživljal svojo družino sprva kot težak. Kljub napornemu telesnemu delu je v svoji skrbi za slovenskega delovnega človeka še našel čas, da je zbral in prevedel ter izdal v knjižici poglavitna določila iz zakonov o delu. Brž ko si je nekoliko u-redil svoj materialni položaj, se je z vso vnemo posvetil slovenskemu državnemu gibanju. Svoje bivanje v tujini je hotel izrabiti v naporih za dosego slovenskih narodnih pravic. Bil je med ustanovitelji društva "Dom" in njegov prvi predsednik, bil je med u-stanovitelji revije "Slovenska pot" ter ves čas njen urednik in glavni sotrudnik na področju slovenske narodne problematike. Dobesedno sredi načrtov in dela je umrl po kratkem trpljenju 7. maja 1956. Po njegovi želji smo mu zavili krsto v slovensko zastavo, prijatelji in časnikarji pa so mu dali v grob odkrušek triglavske skale, prgišče slovenske zemlje in slovenski šopek rdečih nageljev.
O pokojnem Jožetu Kesslerju bi se dalo mnogo lepega povedati kot dobrem človeku, skrbnem očetu, zvestem prijatelju in duhovitem družabniku, toda omejili se bomo samo na oznako njegovega dela.
Doba njegovega razvoja in oblikovanja spada v čas, ki bi
ga lahko imenovali generacijo slovenskih punktacij. študiral in rastel je v času najhujšega pritiska jugoslovanskega centralizma, ki se je mel drugim kazal v prepovedi slovenske zastave, razpustu slovenskih prosvetnih organizacij, v ogrožanju obstoja slovenske u-niverze, v trganju slovenskih' beril iz šolskih čitank in ponekod celo v siljenju dijakov, da so pisali slovenske naloge s cirilico. Naravno je, da je mladina na to odgovorila tako, da se je v njej stopnjevala slovenska narodna zavest do viška in da je svoje ogorčenje nad krivicami izražala s stavkami, protestnimi zborovanji in pouličnimi demonstracijami. Slovenska akademska mladina je izročila dr. Korošcu spomenico, ki so jo podpisali vsi člani Akademske zveze, v kateri so ga prosili, naj jasno in odločno formulira slovenske narodne cilje, mu izrazili zaupanje ter mu zagotovili vso svojo pomoč. Sredi teh akademikov je nastopal kot govornik in organizator Jože Kessler, ki je od tedaj pa do svoje smrti ostal zvest borbi za uresničenje slovenskih narodnih zahtev.
V tem času je dobila komunistična stranka Slovenije mlado, razgibano vodstvo, ki je izbralo nevaren in zahrbten način borbe podminiranja slovenskih društev in izrabljanja borbe za slovenske narodne pravice v svoje komunistične namene. Krščanski socialisti in materialistično usmerjeni kulturniki so bili prva žrtev te taktike. Slovenski a-kademiki pa so takoj spoznali nepošteno taktiko in jo onemogočili s tem, da. so postavili jasno in čisto slovensko narodno fronto irf omejili komuniste na manjšino v službi tujih interesov. Jože Kessler, ki je bil tedaj prijateljsko povezan z mnogimi krščanskimi socialisti, je s svojim samostojnim mišljenjem takoj pravilno ocenil nevarnost ter o-stal zvest slovenskemu in krščanskemu narodnemu izročilu. Bogat na teh izkušnjah je tudi takoj ob pričetku komunistične revolucije stopil v obrambo resničnih slovenskih koristi.
Po izobrazbi zgodovinar s skoraj, nepogrešljivim spominom, po poklicu pa časnikar, je zasledoval in ocenjeval vse sodobne dogodke v zgodovinski perspektivi. Poznavajoč
zakonitosti zgodovinskega dogajanja je lažje spoznal upravičenost in utemeljenost posameznih dogodkov ter njih mesto v narodnem razvoju. V vseh njegovih člankih vlada zato jasnost, kritično ocenjevanje in gotovost pravilnosti spoznanj. Prav v luči zgodovinskega razvoja slovenskega naroda je še globlje spoznal nujnost slovenske države in postal glasnik slovenskega državnega gibanja. ! Cilj slovenskega naroda je I videl v samostojni in neodvisni slovenski državi v skupnosti Evropskih združenih držav. Pot do tega cilja je verjetno še dolga, skoro gotovo bodo poprej še potrebne ožje regionalne meddržavne zveze. Slovenci načelno ne odklanjamo enakopravne meddržavne zveze z južnoslovanskimi narodi, vendar pa ne smemo že vnaprej slepo računati z eno samo potjo, odprte moramo pustiti vse možnosti, da se bo ob času narod sam svobodno odločil za to, kar bo zanj najboljše.
V	politiki je nujno taktiziranje in popuščanje — vendar sme to samo do neke meje — priznanje^ slovenske enakopravnosti in samostojnosti ne sme biti nikdar predmet, razpravljanja.
Narodni odbor, to je politično vodstvo v emigraciji, ne sme stati na strankarsko politični osnovi, ampak samo na slovenski državni. Politični programi so časovno pogojeni in spremenljivi, ta pa nikoli. Slovenski državni program bo šele dal Narodnemu odboru trdnost in tedaj bo lahko zbral okoli sebe vse, slovenske politike in strokovnjake, ki bodo brez strankarskih ali osebnih predsokov pripravili vse, kar je potrebno za uresničitev neodvisne, svobodne slovenske države.
Slovenski narod je versko in prosvetno prebujen in dobro organiziran, manj pa politično — to se pravi, slovenska samozavest in neomajna vera v narodovo moč še nista povsod dovolj močni. Zato se je pokojnik sam posebno v zadnjih letih ves posvetil prav politično vzgojnemu delu. Slovensko politično zrelost in prebuje-nost je videl izraženo v iskrenem sprejetju slovenskega državnega programa.
V	svojih člankih je obravnaval sodobno slovensko politično problematiko. Zato je
HRVATSKA RAZSTAVA V TORONTU
Od 25. do 27. maja je hrvatska ženska organizacija Katarina Zrinska priredila v ma-cedonski dvorani na Regent Street v Torontu uspelo raz-stvo hrvatskih ženskih in moških ročnih del, knjig, narodnih izdelkov, znamk in denarja. Največ zaslug za razstavo je imela ga. Matilda Sa-laj, ki so ji pridno pomagale tudi druge članice.
Razstava sama je nudila obiskovalcu svojevrsten užitek. Razstavitelji so lahko veseli moralnega uspeha, s katerim so bile poplačane mnoge ure utrudljive priprave. Razstava bi bila še učinkovitejša, če bi imeli na razpolago več prostora. Obisk je bil lep. O razstavi so poročali tudi torontski dnevniki.
moral nujno tudi ocenjevati sodobne politike in politične ustanove. Pri tem delu je o-stal zvest svojemu značaju — to je odkrit, iskren, dosleden, borben, prej razumarski kot čustven človek. Razumljivo je da si je s tem delom pridobil tudi politične nasprotnike in da je moral pretrpeti tudi marsikatero preganjanje, ki ga je nosil mirno in moško. Osebnih ali političnih sovražnikov ni poznal in maščevalnosti nikdar ni gojil v sebi. Pri kritiki je skušal biti vedno konstruktiven. Nikdar ni grajal ničesar, če ni bil prepričan, da je mogoče grajano nadomestiti z boljšim.
Pri delu je bil požrtvovalen in vesten. V Argentini je dolga leta bolehal na želodčni bolezni in se je moral, končno podvreči težki operaciji. Dolgo je moral paziti na prehra-|no, pogosto so ga mučile bolečine, pa je vendar z močno voljo vztrajal in pripravljal predavanja ter pisal članke. Pri delu ni nikdar iskal samega sebe — če je smatral za potrebno, je znal svojo osebo umakniti tudi v ozadje.
Ko sva se še pred kratkim pogovarjala o dolžnosti dela za narod in o neplačanem javnem delu, ki se mu nekateri sicer sposobni ljudje umikajo, mi je dejal: "Res je, to delo ni plačano z denarjem; za mene bo najlepše plačilo, če bom smel imeti pred smrtja zavest, ; da sem storil vse in več kot je bila moja dolžnost!" Ko gle damo danes na opravljeno de lo mrtvega prijatelja, vemo, da je bil vreden tega plačila.
DELAVSKO VPRAŠANJE V LUOI SOCIALNEGA NAUKA CERKVE
Bog mu daj večni pokoj, mi pa počastimo njegov spomin s tem, da bomo zvesto in požrtvovalno nadaljevali delo za resnično slovensko svobodo!
Proslava 30 letnice smrti ukrajinskega rodoljuba generala Simona Petlure je bila v nedeljo 27. maja v Chopin Hali v Chicagu. Nad 800 ljudi je napolnilo veliko dvorano in sledilo dovršenemu umetniškemu programu v čast generalu Petluri ki se je ob koncu prve svet.vojne odločno boril proti moskovskemu komunizmu in za osvoboditev ukrajinskega naroda izpod moskovske tiranije. V borbi Ukrajinci niso uspeli. Zapad ni imel smisla za težnje U-krajincev. Petlura je moral v emigracijo, kjer je bil leta 1926 v Parizu žrtev atentata, ki so ga izvedli od Moskve plačani atentatorji. Njegov spomin pa še vedno živi med Ukrajinci, ki trdno upajo na zopetno vzpostavitev svobodne ukrajinske države.
Za O'Keefe's ilustriral v Latviji rojen kanadski umetnik Eduard Dzenis
STAR KANADSKI OBIČAJ...
KANADA "SE JE RODILA" 1. JULIJA 1867. TAKRAT JE POSTALA KANADA PRVA FEDERALNA iVEZA BRITSKEGA IMPERIJA. PO OSEM IN DEVETDESET IH LETIH KANADA SE VEDNO VZDRZUJE TA OBIČAJ, DA PRAZNUJE SVOJ ROJSTNI DAN S PRAZNIKOM... SEDAJ NAVADNO PRVI PONDELJEK V JULIJU.
VESELI SE ROJSTNEGA DNEVA KANADE.
OLD VIENNA
brewerv limited
(Nadaljevanje)
Za boljši sestav dela Gospodarsko življenje je treba organizirati skladno s krščanskim pojmovanjem dela. Gospodarske reforme morajo upoštevati, da je nosilec dela človek, ki po svoji vrednosti presega snovni svet. Zato je treba delovne pogoje prilagoditi človeku, ne pa človeka snovi.
V poedinem podjetju, ki predstavlja celico gospodarstva, je treba delo organizirati bolj človeško. Tehnični napredek je nekaj dobrega, toda v mnogih primerih usužnjuje človeka stroju. Toda Pij XII. nas opominja (v radijskem nagovoru 1. sept. 1944), da tehnični napredek ne določa gospodarstva kot nujni čini-telj. Tudi tehnični napredek kot družbeni činitelj ne sme prevladati nad občo blaginjo, marveč se ji mora podrediti. Sodelovanje podjetnika in delavcev naj postane tesnejše in se spremeni v soudeležbo delavcev na lastništvu, vodstvu in dobičku. Pij XII. je 1. sept. 1944 izrecno naglasil, naj delavno pogodbo nadomesti neke vrste solastništvo tudi tam, kjer izkazuje veliko podjetje danes večjo produktivnost. Te reforme morejo seveda ohraniti zasebno-pravni značaj podjetja. Cerkev vidi rešitev družbenega vprašanja v postopni izgraditvi poklicno-sta-novskega reda, kjer bosta podjetnik in delavec s skupnimi prizadevanji skrbela za potrebe družbe. Previdnost, ki je pri teh reformah potrebna pa naj ne bo izgovor za nedelo. Tak družbeni red bo vrnil delavcu zavest, da je njegovo delo resnični poklic, ki ga tudi duhovno zadovolji, obenem pa mu nudi za življenje potrebna sredstva. Tretji del: Činitelji obnove delavčevega življenja.
Dolžnost vseh.
Pri delu za obnovo delavčevega življenja moramo vsi sodelovati. Predvsem mora vsak pokazati do delavcev razume-vajočo simpatijo, ki bo preprečila da bi zmerjal delavce s komunisti, kadar postavljajo svoje zahteve. Zavedati se moramo, da so pravične mezde in človeka vredni delavni pogoji delavčeva pravica, ne
pa milost. Kot kristjani vemo, da so tudi delavci udje Kristo-sovega mističnega telesa in da pomeni načelno odklanjanje vseh delavskih zahtev nevarnost, da bi zaradi tega mnogi zapadli komunizmu.
Samopomoč delavcev
V prvi vrsti si morajo delavci sami prizadevati, da si izboljšajo svoj položaj. Vera jih bo obvarovala, da ne bodo zapadli malikom namišljenega svetovnega napredka. Njihovo zasebno in družinsko življenje mora izražati duhovno reformo, ki se začenja vedno najprej pri sebi. Obnovitvena prizadevanja segajo tudi v družbo. Zato se morajo delavci združevati v verske in poklicne skupine, kot so KA in strokovne organizacije, da združujejo poedine moči v doseganje skupnih ciljev. Združevanje v strokovnih organizacijah ni samo delavčeva pravica, marveč moralna dolžnost. Toda ni dovolj, da se samo včlani vanje, marveč mora v njih aktivno sodelovati, kajti vsakdo je dolžan skrbeti, da so zavarovani njegovi poklicni interesi. Za Quebec priporočajo škofje delavcem Canadian and Catholic Confederation of Labour. Naloga strokovnih organizacij ni samo samoobramba, ki je žal v mnogih primerih še vedno potrebna, marveč tu'di pot do priprave na prevzem delavcem kot stanu pripadajoče soodgovornosti za podjetje, poklic in državo. Ker pa potrebujejo strokovne organizacije dobrega vodstva, da bodo koristile tako delavcem kot družbeni celoti, je zlasti važno šolanje delavcev v poznanju cerkvenega družbenega nauka tehniki industrijskih odnosov, narodnem gospodarstvu ter delovnem pravu. Poleg strokovnih organizacij predstavljajo važno obliko samopomoči zadruge, zlasti kreditne zveze, potrošne zadruge ter zadrugo za gradnjo stanovanjskih hiš. Toda te zadruge ne smejo biti zgolj gospodarska podjetja po kapitalističnem vzorcu, marveč morajo biti tudi vzgojna šola ter sredstvo za zboljšanje sedanjega gospodarskega reda.
(Dalje prihodnjič)
Darovi za Ehrlichov spomenik
Do 5. junija so plačali oz. obljubili (obljubljena celotna vsota je v oklepaju) za Ehrlichov spomenik v Šmihelu na Koroškem:
L.K. (100.-$), družina R.č. 32.-$ (100.-) F.Z. 60.- $ (100.-), A.K. 20.- $ (50.-), E. G. (20.-$), J. S. (20,- $). Skupaj pla-
čanega $ 112.-, obljubljenega skupaj $390.-
Prosim, da pošljete podpisane darove in obveznice čim-preje tudi drugi, da bo za prihodnjo obletnico mučeniške smrti pokojnega profesorja 26. maja 1957, ki bo že petnajsta obletnica, spominska kapela z domom duhovnih vaj že postavljena!
Rudolf čuješ
PROSLAVA KANADSKEGA DRŽAVLJANSKEGA DNE V TORONTU
18. maja je ob osmih zvečer pripravilo društvo "The Coordinating Council on Citizenship" za Veliki Toronto, katerega ustanovna članica je tudi Slovenska Narodna Zveza za Kanado, v torontski mestni hiši proslavo kanadskega državljanskega dne. Poleg častnih gostov iz kanadskega javnega življenja so se ga u-deležili povabljeni predstavniki etničnih organizacij. Pri pestrem sporedu, ki so ga sestavljali narodni plesi in pevske točke, je žel največ odobravanja Slovenec g. Milan Grmek, ki je ponovno nastopil pod firmo Kanadskega Sokola. Želimo si le, da bi ob kaki prihodnji prireditvi nastopil pod slovensko in nesokolsko firmo, na kar bomo še bolj ponosi.
Predsedoval je g. R. M. Campbell, v imenu torontske občine je navzoče pozdravil mestni svetnik g. Allen, častni govornik pa je bil senator g. David A. Croll, Q.C., sin emigrantskih staršev iz Moskve, ki je prišel 5 let star v Kanado in dosegel tako visoko mesto v javnem življenju. Iz njegovega govora nam je posebej ugajala izjava: "Le drugorazredne države imajo drugorazredne državljane".
Ljudsko štetje v Kanadi
Te dni obiskujejo kanadske domove popisovalci ljudskega štetja. Doslej je bilo značilno za Kanado, da se je stalno večalo število prebivalcev v mestih, manjšalo pa število prebivalcev na deželi. Zadnja leta pa se ljudje selijo v predmestja. Za Toronto so n.pr. pred kratkim poročali, da se je v preteklem letu več ljudi izselilo v predmestja kot je bilo novih priseljencev, ki jih cenijo nad 70.000.
Marija Pomagaj
Klic Triglava je objavil v
188. številki (5. maja 1956) daljši dopis iz Toronta, ki je podpisan z XYW. Dopisnik skuša biti v precej dolgem dopisu objektiven, toda je zagrešil več nevarnih poenostavitev in tudi zgodovinskih netočnosti v nedvomno žalostnem poglavju iz življenja Slovencev v Torontu. Ker je kljub nekaterim podobnostim v drugih krajih vprašanje vendarle v glavnem krajevnega pomena, uredništvo ne bo objavljalo daljših razprav in pojasnil. Nekateri prizadeti pa so nas obvestili, da bodo sestavili ob priliki dokumentirano zgodovino. Ko bo sestavljena, bomo objavili, kje jo morejo dobiti tisti, ki bi bili radi o razmerah bolj točno obveščeni.
Uredništvo SD.
MED SLOVENCI
TORONTO
SLOVENSKI RADIJSKI KLUB.
V Torontu se je ustavil Slovenski radijski klub z namenom, da organizira slovenske radijske oddaje. K pristopu so vabljeni vsi, ki so pripravljeni z mesečno članarino 1.-$ prispevati h kritju stroškov oddaj. Kdor prispeva poleg redne članarine še enkratni znesek $10.-, postane ustanovni član kluba. Vodja programa je inž. Vilko Čekuta.
Prva oddaja novega kluba je bila 2. junija popoldne na postaji CKTB St. Catharines, valovna dolžina 620 kc. Posvečena je bila spominu padlih domobrancev in je obsegala pesmi in koračnice iz Spominskega albuma ter besedilo Ivana Cankarja in Karla Mauserja. Oddaja je bila dobro pripravljena in se je v Torontu dobro slišala. Možno je še tehnično izboljšanje, ki je pa seveda zvezano z velikim izdatkom, namreč snemalnik boljše kvalitete.
Oddaje bodo sedaj redno vsako soboto od pol treh do treh. Vodstvo oddaje bo vključevalo v program tudi oglase, osebna voščila in plošče po željah. Članarino, oglase, podporo in svoje želje pošiljajte na naslov: Slovenski radijski klub, P.O. Box 297, Adelaide P.O., Toronto, Ont.
SLOVENCE V TORONTU IN OKOLICI vabimo na
ZABAVO S PLESOM
f soboto, 30. junija 1956 ob 8 uri zvečer i macedonski dvorani na 17, Regent Str. (gra orkester.
Odbor SNZ
Maša zadušnica za pokojnega Jožeta Kesslerja se bo darovala v slovenski cerkvi v Torontu v soboto, 16. junija ob sedmih zjutraj.
OBLETNICA SOCIALNIH OKROŽNIC
Na nedeljo socialne akcije v angleško govorečih škofijah Kanade 13. maja je Kulturni krožek v Torontu podal v 9 kratkih referatih glavno vsebino okrožnice Quadragesimo anno. Referanti so poleg podanega nauka okrožnice opozarjali na stanje, kakršno je danes po 25 letih in ugotovili, da je okrožnica kljub delnemu izboljšanju in delnemu prenosu težišč raznih vprašanj še vedno zelo sodobna.
Na sestanku je bil izvoljen odbor za prihodnje leto: Rudolf Čuješ, Zvone Hrastnik, Milena Lenard in Franček Pli-beršek. 24. junija bo priredil krožek skupni izlet.
KULTURNA KRONIKA
Na zadnjem sestanku Slovenskega kulturnega krožka v Torontu v letošnji sezoni je predaval preč. g. Mirko Rener o osnovnih pojmih fotografije
s skioptičnimi slikami, v ka-i^v **----- -v— « —
terem je nazorno prikazal TJer smo lahko ugotovili, da
____________i • -i ■ , , lmamrs v m mlarhni to k-av
glavne točke, ki jih je treba upoštevati, da slike dobro izpadejo. Preč g. Rener in g. Mate Lenard sta razstavila mnogo lepih povečanih, posnetkov, oseb in pokrajinskih slik. Po kratkih navodilih za barvno fotografijo sta prikazala še mnogo lepih barvnih posnetkov, zlasti na barvah bogate kanadske jeseni. Več navdušenih fotografov se je odločilo, da bodo ustanovili poseben fotoamaterski klub, kjer bodo z združenimi močmi napredovali v fotografski u-metnosti. Udeležba: 49 oseb
3. junija je bila v slovenski cerkvi slovesnost prvega sv. obhajila.
Izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka je načelno odobril in-vestacijo po zakonu dovolje-ga odstotka denarja v nakup hiše, kjer bodo poslovni pro stori. Sklep je bil soglasen.
13. maja je Baragovo pros vetno društvo priredilo ob po grajenih mizah uspel materin ski dan v slovenski cerkven dvorani.
CHICAGO
Materinska proslava. Pod o-
kriljem Lige so učenci sobotne slovenske šole priredili 26. maja uspelo materinsko proslavo. Ta prireditev je bila ena najlepših, kar smo jih i-meli zadnja leta v Chicagu. Vsi nastopajoči, od najmlajših, do onih, ki zajemajo modrost že na srednji šoli, so nastopili z gotovostjo. Celo majhna Jelenčeva Beti, ki šteje komaj 4 leta, se je držala tako modro in resno kot ena od "ta velikih".
Najmlajši so nastopili z simbolično vajo "Po raju Jezus hodi", večji pa zopet s prav posrečeno "Navzgor se širi rožmarin". Vsi nastopajoči so bili v narodnih nošah, kar je dalo še večjo pestrost in povdarek. Prav posrečen je bil prizor "Večer na vasi
imamo v tej mladini že kar
čeden mladinski pevski zbor. Vmes so bile dobro podane deklamacije, ki so jih podali Lojze Arko, Tonček Erman in Ivo Koščak. Za konec so podali pravljično igro "Mati" Glavno vlogo je igrala gdč. Milenka Tajčmanova. Ni bila lahka njena vloga, pa je bila Milenka svoji vlogi popolnoma kos. Tudi ostali igralci so bili povsem na mestu.
Pohvaliti moramo lepe glasbene vložke, delo p. Vendeli-
na dalje prav lepo scenerijo zov ___
katero je pripravila ga. Fišin- vladnih osebnosti v pretekli ger. V pevskih točkah se je vojni, pa tudi o soodgovorno-lepo uveljavila nadarjena pev- sti sedanjih ameriških oblaka Marija Kranjčeva.	stnikov, ki komunizem jem-
Pnreditev je vodila požrt- ljejo vse premalo resno in mu vovalne voditeljice šole gdč. skoraj vedno nasedajo. Večer Pavla Musičeva. Mnogo truda je bil izpolnjen tudi s pevski-so vložili v prireditev tudi p. mi točkami. Predavatelj Mr Fortunat, g. Fišinger in pa Delaney je pred leti napisai predsednik podružnice Lige zanimivo knjigo False Free-g. Kerec. Upamo, da nas bodo dom, ki je sedaj že drugič po-naši najmlajši še razveselili s natisnjena. Knjigo je posvetil tako lepim nastopom, kot je predsedniku slovaške republi-bl1 ta-	ke Msgr. Jožefu Tiso, katere-
Koncert podružnice Slov.
ženske Zveze, podružnice št. 2. so priredili koncert 20. maja v cerkveni dvorani. Sodelovala sta tudi moški zbor France Prešeren in cerkveni pevski zbor.
Slovaški osvobodilni odbor
je priredil dne 19. maja v Conrad Hilton Hotelu sestanek, na katerem je predaval odlični mednarodno poznani govornik, publicist in radijski komentator Mr. E. L. Delaney o Usodi Slovakov in bodočnosti. Predavanje je bilo odlično obiskano. Predavatelj je podal presenetljive dokaze o krivdi Zapada in sokrivdi Amerike na sedanjem žalostnem položaju zasužnjenih evropskih narodov. Dotaknil se je predvsem usode slovaškega naroda. Navedel je mnogo doka-o odgovornosti visokih
Če kupujete ali prodajate svoje hiše, se obrnite na predstavnika td.
PETER'S REAL ESTATE
g. JANEZA BANKA,
1349 St. Clair Ave., West, tel. LE. 4-8801
Imamo. zelo veliko izbiro najboljših nepremičnin v katerem koli delu mesta, po zelo zmernih cenah s prav nizkim predplačilom (down payment) od $ 1.000.- navzgor.
Ne zamudite ugodne prilike, kajti sedaj je pravi čas za nakup ali prodajo. Postregli Vas bomo v slovenskem jeziku.

"POMOČ DRUŽINAM" PRISELJENCEV
ZA PRVO LETO BIVANJA V KANADI
Da bi pomagali priseljencem, da si urede svoje stvari in da ostanejo družine skupaj, bodo dobivali Družinsko pomoč:
•	priseljenci, ki so prišli z namenom, da ostanejo v Kanadi, in
•	kanadski državljani, ki so se vrnili, da se stalno naselijo v Kanadi.
POD POGOJEM, DA PARLAMENT PREDLOG ODOBRI, BODO PLAČILA ZNAŠALA:
$5.- za vsakega otroka pod 16 leti, za vsak mesec (po 1. aprilu 1956) dokler otroci ne dosežejo 16 leta starosti ali 12 mesečnega bivanja v Kanadi.
Družinska pomoč se bo izplačevala materam vsake tri mesece. Za prejem te podpore morajo matere vložiti prošnjo proti koncu trimesečne dobe bivanja pri najbližjem vselitvenem u-radu ali pri Director of Immigration, Ottawa. Za lažje poslovanje bo vsakemu čeku priložen obrazec za prihodnjo trimesečno dobo.
PROŠNJE ŽE SPREJEMAMO
. .Če vam je bila dovoljena stalna naselitev v Kanadi in imate otroka (ali otroke) pod 16 leti, ki žive v Kanadi manj kot eno leto, ste upravičeni do družinske pomoči.
Za podrobnosti in za obrazce za potrebne prošnje se obrnite na naj-bližnji vselitveni urad ali pišite na Director of Immigration, Department of Ciitizenship and Immigration, Ottawa.
THE DEPARTMENT OF CITIZENSHIP AND IMMIGRATION
OTTAWA
Hon. J.W. Pickersgill, minister
CANADA
Laval Fortier, pomočnik ministra
ga so dali Čehi pod Benešem obsoditi na smrt in obesiti. Mr. Edward Delaney je bil med drugo svetovno vojno v Evropi in je na lastne oči videl vso gorje, ki so ga trpeli evropski narodi. Po koncu vojne so ga komunisti zaprli.
Zveza Slovanskega orlov-stva v emigraciji je priredila dne 13. maja v Lisle, 111. ciril-metodijsko slavnost. Glava vabila ima natisnjeno: "če-skoslovenski Orel v eksilu" "Jugoslovanska orlovska Zveza v emigraciji", "Kat. akcija Ukraj, Molodi Orli na emigraciji". Nas zanima samo to, kdaj je bila obnovljena "Jugoslovanska Orlovska Zveza". Kakor je znano, je bil Orel razpuščen leta 1929. Po omiljeni diktaturi leta 1935 se je osnovala Zveza Fantovskih odsekov. Na raznih vodstvenih tečajih ZFO v Celju in Ljubljani je bil večkrat stavljen predlog o obnovi orlov-stva. Naleteli smo na gluha ušesa celo pri dr. Korošcu, ki je dejal, da bi s tem povzročili pri Srbih le neveljo... Torej, odkod naenkrat "Jugoslovanska" orlovska Zveza... ?
Za Ehrlichov spomenik je
daroval dr L. Leskovar kot prvi obrok $10.-. Naj kmalu slede posnemovaci! V Chicagu sprejema prispevke tajnik SNZ g. Mirko Geratič.
25. maja je srečal Abrahama g. Martin Pečarič. čestitamo z željo, da bi sledilo še dokaj dosetletij v krepkem zdravju.
Kupujte pri oglaševalcih "SLOVENSKE DRŽAVE"!
HLAČKE V FRAN COSKEM SLOGU
Tesno se prilegajoče, hladne, udobne... Fino tkane iz mehkega krta-cenega bombaža... Ploščati si vi... vseskozi elastični pas in dvojna sprednja stran - trdna oporo, odgovarjajoče majice.
W—19—56
Z. Ivančič
KAJ BO Z JUGOSLAVIJO IN SLOVENCI
(Nadaljevanje)
V	JUGOSLAVIJI NISMO DOSEGLI NARODNIH CILJEV
Nismo dosegli zedinjenja slovenskega naroda in slovenske zemlje. Izgubili smo že drugič Trst, izgubili svoje ljudi in zemljo na Primorskem, Goriškem, Beneško Slovenijo, Kanalsko dolino, Koroško, Radgonski kot, Porablje. Naše narodnostno telo so razkosali na štiri države. Tudi po izboljšanju zapadne slovenske meje žive še desettisoči Slovencev v tujerodnih državah, ne da bi jih sedanja komunistična Jugoslavija vsaj narodnostno ščitila in podpirala, kakor jih tudi ni kraljevska Jugoslavija.
Po prvi svetovni vojni smo spoznali, da je bila Slovenija Srbom le vsiljena. Smatrali so jo za balast, ker je bila katoliška dežela. V svojo državo so hoteli dobiti kar najmanj katoličanov. Hrvatske dežele so hoteli dobiti, ker so med Hrvati zaradi zgodovinskih razmer (beg pred Turki) mnogokje pomešani tudi pravoslavni Srbi. Hrvate so pač mislili kmalu posrbiti.
Sedaj razumemo, zakaj se niso dovolj potegnili za koroške Slovence, za primorske Slovence in istrske Hrvate!
V	nesrečni rapallski pogodbi so prepustili na milost in nemilost okoli 400.000 primorskih Slovencev in 200.000 Hrvatov Italijanom. Za peščico Srbov v Trstu je Pašič pre-
skrbel nekaj privilegijev, za Slovence in Hrvate pa ničesar.
Srbom tudi ni bilo do Trsta. Sami so hoteli izhod na Solun. Izguba Trsta je bila za Slovenijo velika nesreča, o-škodovana pa je bila vsa Srednja Evropa in Trst sam. Srednja Evropa ni imela več svojega izhoda na morje, Trst pa je izgubil svoje naravno gospodarsko zaledje.
Jugoslovanska država se ni nikdar potegnila za naravne pravice slovenskih manjšin. Ko so nekoč študentje vprašali dr. Korošca, zakaj vlada ničesar ne ukrene v prid Slovence v tujih državah, je razodel, česar nista povedala ne šola ne tisk: Srbi se boje, da bi dobili za odgovor, naj dajo sami najprej svobodo in narodnostne pravice Macedon-cem v lastni državi.
Tudi z izseljenskim vprašanjem ni bilo boljše. Ker so bili v diplomaciji skoraj izključno Srbi, se za probleme naših izseljencev niso mnogo zanimali. Šele tik pred razpadom Jugoslavije je dr. Korošcu uspelo, da je osrednjo vlado pripravil tako daleč, da je obstoj tega vprašanja vsaj priznala. P. Kazimir Zakrajšek je zapisal v knigi "Ko smo šli skozi morje bridkosti" (Washington 1942) kot svoje skušnje kot vodilna osebnost pri slovenski Rafaelovi družbi, ki je skrbela za izseljence, med drugim tole: "Bil sem apostol jugoslovanstva. Pri Rafaelovi družbi pa sem z žalostjo bridko spoznal, kako sem se strašno zmotil v Srbih. Rekel sem z dr. Jegličem: "Zmotili smo se!" Pri poslovitivi (1.
1941) mi je rekel škof Rožman: "Srbov ne bomo spreobrnili. S takimi pa, kakršni so, ne moremo naprej!" ".
KRIVIČNA RAZDELITEV SLUŽB Poleg zagotovitve avtonomije bi morala pravična država nameščati v osrednjih uradih uslužbence po številčnem razmerju narodov, ki jo sestavljajo. Da smo bili v Jugoslaviji zelo daleč od tega ideala, navajamo nekaj številk, ki jih je poslal J. I. uredništvu "KLICA TRIGLAVA" (15. nov. 1949):
"V roke mi je prišla naslednja statistika, ki kaže, koliko je bilo v nekaterih beograjskih ministerstvih leta 1932 zaposlenih srbskih in nesrbskih uradnikov."
"V ministerstvu za notranje zadeve je bilo od 127 uradnikov 113 Srbov; v ministerstvu za zunanje zadeve je bilo od 219 uradnikov 180 Srbov; ministerstvo za pravosodje je imelo od 137 uradnikov 116 srbskih; v ministerstvu za pro-sveto pa je od 156 uradnikov sedelo kar 150 Srbov. Ostanek je bil izpopolnjen s Hrvati in Slovenci. V odstotkih bi bilo 87% Srbov in 12.5% ne-Srbov."
"škoda, da niso znane tudi številke iz Predsedstva skupščine in Predsedstva vlade, iz Maršalata in Ministerstva dvora, Glavne kontrole in Državnega sveta ter iz Ministerstva vojske. Verjetno bi bile številke še bolj zanimive..."
(str. 2.)
(Konec prihodnjič)
CILJ NASE BORBE V SLOVENIJI V ČASU OKUPACIJE
(Nadaljevanje)
Naši ljudje so bili očividno prepričani in so verjeli v prihod zaveznikov, da so se odločili varati narod s trditvami o stalnih zvezah z njimi, mi pa sedaj vemo, da sam dr. M. Krek, ki je bil od. začetka vojne v inozemstvu in pri zaveznikih, ni bil že od leta 1943 nič drugega kot samo "privaten Slovenec v inozemstvu; torej brezpomenbnega značaja. Ubogi narod pa je bil vanj zaverovan in si toliko obetal od njega. Naši politiki pa so še leta 1945, ko so gledali katastrofi naravnost v oči, pripovedovali in zatrjevali narodu o zvezah z zapadnimi zavezniki. Resnično, veliko poguma je bilo treba, da so ti ljudje podaljševali svojo
bajko.	,„ . . .
Že 20. nov. 1. 1944 je prejel gen. Rupnik pismo od vodje četnikov, Dobrosava Jev-dževiča, ki je bilo istočasno odposlano tudi ljubljanskemu škofu, nato Ljotiču, šefoma političnih strank in pa Poveljstvu Srbskega Dobrovoljske-ga Korpusa. Temu pismu je bila priložena kopija brzojavke, ki jo je poslal vojskovodja Džujič in v kateri je bilo med drugim napisano tudi sledeče: "Narod izgublja dnevno desetine tisočev od komunistov, katerim pomaga žalostni srbski zaveznik Anglež". Da pa bi vodja Jevdževič pomagal vojskovodji Džujiču in njegovim trupam, v omenjenem pismu prosi:... "Naj se preko nemških oblasti uredi pri Vrhovnem nemškem poveljstvu da bi naši vojski v umiku dodelili neko nemško edinico za zaščito pred Ustaši..." in, da bi jih "srečala kombinirana skupina dobrovoljcev, domobrancev in četnikov. Skupaj bi se morali pomeniti o zaposlitvi in začasni prehrani civilnih beguncev"...
Kaj so na podlagi tega pisma naredili drugi, ki jim je bilo poslano, ne vem; vem pa, da je gen. Rupnik takoj interveniral pri brigadnem generalu Harmu, ki je tedaj zastopal gen. Rosenerja. Nato je Vojskovodja Džujič prišel v Slovenijo in večkrat obiskal gen. Rupnika ter se mu srčno zahvaljeval za vse kar je napravil zanj. Redno so obiskovali gen. Rupnika predstavniki narodnih vojsk v domovini kot D Ljotič, gen. Mušicki, podpol kovnik Tatalovič in mnogo drugih, ki so prihajali bodisi od gen. Mihajloviča, bodisi od gen. Nediča. Bil je vojskovodja Džujič, bil je poveljnik hrvaške . i ni je, gen. Matija Pa-rac, bil je celo vrhovni povelj nik vseh jugoslovanskih voj nih trup v Sloveniji, gen Damjanovič in še drugi, vsemi se je gen. Rupnik prisrčno in odkrito razgovarjal in tudi vsem po svojih močeh pomagal. Samo poveljnik slovenske vojske v domovini Prežel j, takoimenovani gene ral Andrej, ni prišel k gen Rupniku, čeprav se je prosto sprehajal po Ljubljani, kjer smo vedeli za vsak njegov korak, ko je pomagal organizirati odpor proti gen. Rupniku Med tem, ko mi nismo niti pomislili, da bi ga aretirali, se še danes govori med našimi ljudmi, da se niso približevali generalu Rupniku, ker so se pač bali aretacij...
Gen. Rupnik je smatral vsak program, ki je bil osnovan in zgrajen na upanju v pomoč in prihod zaveznikov, za zgrešenega. Na podlagi zaključkov poznanih vzrokov je o tem tudi govoril vsakomur, ki ga je obiskal. Zgleda, da do teh zaključkov niso prišli naši politiki in ljudje s katerimi so vodili sestanke, za katere smo vedeli, kakor tudi za vse, kaj se je na teh sestankih razpravljalo. To niti ne takrat ko so nam vsem bili že poznani rezultati Teheranske in Jal-tske konference. In ko smo mi opozarjali na to, nas je naša takozvana "ilegala" obtožila, da smo se takrat na življenje in smrt povezali z Nemci in" organizirali nacistično stranko", da bi s pomočjo Gestapa nasilno zavladali". .. (Beri "Glas naroda", "Beli Orel" itd.). Priznati moramo, da niti sami komunisti takrat niso
razširjali take neumne propagande. Ti politiki so že videli, kako nosijo zavezniške čete ministerske fotelje preko Italije in so zato hoteli še v zadnjem trenutku nekako dokazati, da so sami čisto nekaj drugega kot domobranci in general Rupnik. Komunisti pa so med tem s pomočjo "žalostnih srbskih zaveznikov Angležov" z vso silo hiteli nasproti zavezniškim silam v I-taliji.
Zaradi teh dejstev je hotel general Rupnik združiti vse narodne sile v Sloveniji. Radi tega je sprejel ponudbo poslanika hrvatske vojske zrako-plovnega generala Krena, ki mu je kot vrhovni poveljnik vseh trup dal na razpolago vse sile, da bi se tako rešila poslednja bitka s komunisti. Tedaj sta se ponudila generalu Rupniku na razpolago tudi polkovnik Sem j ono v in major Grinjev s svojimi trupami ROA (Ruska Osvobodilna Armada) v Sloveniji, ki sta bila sijajno oborožena. Radi tega se je general Rupnik odločil, da bo, čeprav v zadnjem trenutku, prevzel poveljstvo v svoje odgovorne roke. Narod je to od njega tudi pričakoval. O Veliki noči 1. 1945. je še sam ljubljanski škof dr. Gre-gorij Rožman v svojem pismu predsedniku Rupniku napisal, da bo prosil Vsemogočnega, naj navdahne generala s Svojo modrostjo, da bi v odločilnih trenutkih znal izdati pra-odredbe svojemu narodu. Dne 28. aprila pa se je sestal takoimenovani "Narodni odbor", kamor je bil povabljen tudi general Rupnik. Pod psi-iozo izgovorjenih besed nekoga izmed navzočih: "mi vsak trenutek pričakujemo angleške tanke" so ti ljudje od generala Rupnika pričakovali, da se umakne in njim izroči vse funkcije. General Rupnik pa jim je s popolno sigurnostjo odgovoril, da zaveznikov v Slovenijo ne bo in jih obe nem pozival, naj sami malo premislijo, kako bomo mi do zaveznikov prišli. Pristal je na zahtevo, naj se umakne z vseh civilnih položajev v korist Narodnemu Odboru", ki pa naj bi se po njegovi želji razširil tudi med ljudmi, ki so zvesto stali za slovenskim do-mobranstvom. Prav v tem je general namreč videl jamstvo, da se domobranstvo v zadnjih, najnevarnejših trenutkih ne razbije na račun sekundarnih ciljev skupin, katerim je bilo domobranstvo že takrat samo predmet strankarskih in drugih interesov.
General Rupnik je nato predlagal, naj gredo politični predstavniki naroda po najkrajši poti preko meje nasproti zaveznikom in jih obvestijo o našem stanju. Zase pa je hotel obdržati poveljstvo nad četami, s katerimi bi o-stal v domovini, dokler od političnih poslanikov ne bi prispel odgovor, kakšen status bodo oni zavzeli napram nam! Na podlagi tega odgovora bi on odločil ali se naj domobranske edinice podajo preko meje, ali pa naj nadaljujejo borbo proti komunistom dokler bi bilo to mogoče in se šele potem preoblečene v civilne obleke, v manjših skupinah umaknejo preko meje; morda pa bi se med tem časom pojavila lahko še neka tretja možnost. Vse to pa bi se imelo izvršiti šele, ko bi vojaštvo že omogočilo varen odhod civilnim beguncem. Rupnik je dobro vedel, da mi v odnosu s komunističnimi silami nismo bili vojska v mednarodnem smislu. Dejstvo, da je bil Tito že priznan kot zaveznik, v naših notranjih razmerah ni igralo nobene vloge. Mi smo bili samo eden izmed dveh nasprotnikov v notranji državljanski vojni, ki so jo komunisti izvali že v času, ko je kraljevina Jugoslavija de jure še obstojala.
Iz omenjenih razlogov naša borba ni bila končana s koncem vojne na zavezniških frontah. In prav to je bil glavni razlog za čakanje, da bi mi videli kakšno stališče bodo zavzele zavezniške sile napram našemu notranjemu položaju.
Tukaj si dovoljujem vprašanje: Ali se vam ne zdi, da bi danes morda cel položaj izgledal drugače če bi si takrat prisvojili Rupnikovo tezo? Naše trupe so bile v tem času še močne; saj niso komunisti nas tolkli, marveč smo mi komuniste podili na vseh frontah. Naša vojska bi lahko zdržala v komunistični gverili vsaj za nekaj časa. In nesoglasja med nenaravnimi zavezniki so prišla kaj hitro do izraza. Morda,... morda bi se prav zaradi nas ta nesoglasja pojavila še popreje. Nikakor ne smemo namreč pozabiti, kako važna je naša strate-ška-politična lega. Najboljši dokaz za to nam je prav politika, ki jo trenutno vodilo zapadne sile napram Titu. Dobro tudi vemo, kako važen je bil Balkan v politični strategiji Winstona Churchilla. In zapadni zavezniki takrat še niso razorožili svojih moči. Morda bi prav mi lahko preprečili to največjo neumnost njihove politike, za katero danes plačujejo težke milijarde. V tem slučaju se naše politične "modre glave" danes ne bi pokrivale z' vratarskimi kapami med tem ko Njeno Veličanstvo (Britansko) z največjim pompom sprejema z zlatom okinčanega "kralja" Tita. To bi bili naši današnji čuvaji botaničnih vrtov lahko preprečili in bi jih zaradi tega zavezniki danes še bolj proslavljali in še z večjim pompom sprejemali kot Tita, če bi ti ljudje bili manj "fili" v času ko "filstvo" ni moglo reševati niti lastne kože. Veliki svet misli namreč s treznim razumom in sprejema, če je to v njegovem interesu, z odprtimi rokami tudi svoje sovražnike. Vidimo, kako se zapadni zavezniki obnašajo danes nasroti svojim nekdanjim največjim sovražnikom — Nemcem.
(Konec prihodnjič)
BUENOS AIRES
Slovenska kulturna akcija
je začela tretje leto prirejanja kulturnih večerov. Na občnem zboru so potrdili ustanovitev zgodovinskega in naravoslovnega odseka. Ustvarjalni člani v Buenos Airesu bodo imeli letos redne mesečne sestanke.
Na prvem kulturnem večeru 5. maja je govoril Alojzij Geržinič o nekaterih problemih umetnostne kulture, drugi večer 19. maja je bil posvečen osemdesetletnici Cankarja, Ketteja in Sardenka, na tretjem 2. junija pa je predaval France Glavač o tvorcih zgodovine.__
.Manjšina odloča?
V predvolilni borbi v Avstriji, v kateri je dobili večino Avstrijska ljudska stranka, je poročala Die Wochen Presse iz Dunaja (na izrezku, ki ga je uredništvo dobilo, ni bilo datuma) iz Koroške pod naslovom Manjšina odloča, češ da bo volilni izid na Koroškem v borbi med ljudsko stranko in socialisti odvisen predvsem od glasovanja slovenske manjšine. Članek sam je pisan silno šovinistično in še vedno govori o Vindišarjih. Slovencev prizna na Koroškem samo 15.000, od tega v Celovcu celih 126. Za dvojezično ureditev šolstva, ki je itak samo na papirju, dolži pritisk angleške zasedbe in vpliv jugoslovanskih partizanov._
NOGAVICE ZA DELO
PETE IN PRSTI OKREPLJENI Z
NYLONOM
Review of «Social Economy,
glasilo Društva katoliških e-konomov v Severni Ameriki, je objavilo v marčevi številki članek prof. dr. Cirila Žebota (Duquesne University, Pittsburgh, Pa. Teorija prof. Sol tererja o pluralističnem redu, ki je koreferat, kakor ga je imel prof. žebot na lanskem zborovanju katoliških ekonomov v New Yorku.
Vaš najboljši kup za posebno trpežno nošnjo in za udobje — izredna vrednost. Trpežne Penmanso-ve. delovne nogavice dobite v vsakem slogu in debelosti za vsako delo. tudi SPODNJE — ZGORNJE PERILO — Poznani od
1868
W-11-4
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
Carl Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, To ronto, Ont. — EMpire 4-4004
Din 600 za $1.- Narodna Banka. — Dostava v 14 dneh,
poština $1.50. Paketi — Kolesa — Stroji BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Karte za ladje ter letala
General L. Rupnik med slovenskimi dekleti.
KNJIGE IN REVIJE
V Gorici je tretji red za- V tiskarni Družbe sv. Mo
SLOVENSKI BEGUNCI NA HRVATSKEM
"Hrvatska država" je omenila v številki od 25. marca v oddelku "Pregled tujega tiska" pod naslovom "Slovenske izbjeglice u N.D.H. 1941 — 1945" članek SD o kardinalu Stepincu (iz november-ske številke 1955), v katerem izjavlja pisec K.D. med drugim tudi, da so ga nekega dne na hitro poklicali k maršalu Slavku Kvaterniku. Ta ga je poslal k nadškofu Stepincu s sporočilom, da hočejo Nemci poslati slovenske duhovnike v Dachau. D.K. takole obnavlja Kvaternikovo naročilo. "Imeli smo konferenco z nemškimi generali in na njej zvedeli, da bodo interni-
ložil prevod znanega dela o dalmatinskem kapucinu, "Pater Leopold" (prevedel Karel Mauser), za katerega beatifi-kacijo je že uveden postopek. Knjiga obsega 178 strani. Na str. 81 se je očitno vrinila napaka v letnici, kajti 1. 1945. patra ni bilo več med živimi in ga zato omenjena mati ni mogla obiskati.
Pater Bogdan Leopold Man-dič se je rodil v Hercegnovem, deloval pa je v Italiji, zlasti v Padovi, kjer se je odlikoval predvsem kot spovednik. Oznaka njegovega življenja je obsežena v njegovem dvojnem apostolatu: apostol spovedi in apostol Vzhoda. Vse svoje žrtve je daroval Bogu za zedi-njenje kristjanov. Zanj naj-|letu težja odpoved je bila ta, da mu ni bilo dano delovati med
horja v Celovcu je izšla knjižica lične opreme: "Vrbova piščal", ki jo je založilo Dra-matsko društvo "Lilija" iz Clevelanda. S to knjižico smo dobili Slovenci lepo zbirko pesmic in seveda tudi novega pesnika Marjana Jakopiča. Osega 78 strani. Ilustriral je Božo Kramolc, uredil pa dr. Milan Pavlovčič.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomi-larju. Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PREKAJENE
SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago! SVOJI K SVOJIM
KAKO VZGAJA TELEVIZIJA?
Nobenega dvoma ni, da more biti televizija tudi dobrodoš-
Pesmice so duhovite in globoko miselne, pa tudi lirične. Spočela jih je predvsem bol. Prelepe so domovinske, ki jih krasijo motivi iz spominov preteklosti. Višek dosegajo one, ki se nanašajo na najbolj žalostne prizore slovenske zgodovine bližnje preteklosti ("Bratu", "Mrtvi junak dek-"Našim stražarjem") ter one, ki izražajo bridko
rali v taborišču v Dachauu, lo pomožno sredstvo vzgoje in kjer mnoge po vsej verjetno- širjenja obzorja. Toda v prak-sti čaka smrt, okrog 350 du- si je ta vzgojna pomoč dokaj hovnikov mariborske škofije dvomljiva, vsaj kolikor doka-in drugih delov Slovenije, ki zujejo sistematična opazova-so jo zasedli Nemci. Meni kot nja otroških programov, katoličanu to ni moglo biti in- Frank Omre, urednik TV diferentno ter sem hotel na Magazinea, je po enoteden-vsak način rešiti te nesrečni- skem opazovanju oddaj za ke. Rekel sem Nemcem, naj otroke v Los Angeles ugoto-jih "izroče" nam v Hrvatski, vil, da je v tem tednu 7 tele-mi pa bomo zanje poskrbeli vezijskih postaj prikazalo na in bomo zanje odgovorni. Za- otroških programih skoraj to odidi takoj k nadškofu Ste- 1000 zločinov. 70% vseh ot-pincu, da preskrbi prostora za roških programov je temelji-slovenske duhovnike, ki pri- lo na zločinu, dejo jutri iz taborišča v Raj-| Jack Mabley, ki poroča o henburgu, v bogoslovju, pri televiziji za Chicago Daily trapistih in po drugih samo- News, je ugotovil za lansko stanih. Reci nadškofu, naj se božično sezono: Za praznike vsaj za en mesec potaje in ne v 4 dneh 77 umorov štiri pohodijo iz svojih skrivališč, po- staje kažejo otrokom 2 500 zneje pa jih lahko razdeli po zločinov na leto, 93 umorov župnijah in drugih krajih, se- na teden na izrecno otroških veda pod pogojem, da se bodo programih. Pri opazovanju lojalno obnašali do Hrvatske 134 programov je opazovalec Države". Pisec zlasti povda- naštel 295 zločinov, rja, da je bilo gostoljubje akt
svojim ljudstvom, kot je ved- spoznanje zmaterializiranega
no iskreno želel. — že za nje- živi j en j a v tujini (n. pr.	..... , -------
|oiogpr?SfonjdoSiS čudi"i "Sk7™ POt":- * V kjG tbT "o ptio^takSni^h^ Darovai se je ^/es za drnge našel skrivno cesto, pot do gkih državnih oblasti.
kot svetovalec, tolažnik in de- dus> do src JJudl?- • • livec božjega usmiljenja. 1	Mlc
Slovenska država izhaja pet-v mesecu. Naroča se pri upravi,61 McFarland Ave.,
-Toronto 10, Ont. Canada
RAZLI«E.y^™KI MED Letna naročnim znawa: Za
ZDA in Kanado 3.-$, za Ar-
Kanada na 6. mestu Čeprav nima Kanada niti e-nega odstotka svetovnega prebivalstva, zavzema šesto mesto po velikosti proizvajanih dobrin.
V Kanadi sami so tovarne prehitele poljedelstvo, ki je bilo še pred nedavnim na prvem mestu glede zaposlitve delov-
nih moči.
Vrednost v tovarnah proizvedenih dobrin cenijo na 18 milijard dolarjev, na enega delavca odpade povprečno vrednost $ 13.000 na leto. V zadnjih petdesetih letih so se mezde podvojile, povprečni delavnik pa se je skrajšal od 57 na 41 ur.	CS 259-3
KATOLIČANI
*«»' - Bralni 28 na vprašanje "Ali se j50 k™izeirov, za Anglijo smejo katoličani razlikovati v °-75 L, za A v s t r i j o 30.- ši-politiki" takole: "Razlike v lingov, za Avstralijo 2.- avstr. političnem prepričanju so med L, za Italijo in Trst 600,- lir katoličani upravičene vse dot-za Francij0 500,- frankov lej, dokler jim ne preprečuje- M„ . ... . ... jo da bi strnili svoje napore, Naročniki v Argentini more-
kadar gre za višje interese Poravnati naročnino tudi v Cerkve".	1 upravi Slovenske poti.